Amerikanski Slovenec
4*	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
14. ŠTEVILKA.	J0LIET, ILLINOIS, 8. MARCA 1912.	LETNIK XXI
KARDINAL GIBBONS 0 DELU IN KAPITALU.
ALI BODE ŠTRAJK?
Operatorji še trdovratno odklanjajo premogarske zahteve.
STRAJKARJI
PRED KONGRESOM,
ŠKOFIJA OMAHA RAZDELJENA.
Sedež nove škofije bo Kearney, Neb. Zapad se hitro razvija.
OGROMEN ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM.
BELOKRANJCI!
Delo se vam ponuja pri gradnji belokranjske železnice.
Govoril na dvanajsti letni konvenciji znane zveze “National Civic Federation”.
VSAK DELAVEC VREDEN ČASTI.
Samuel Gompers nastopil za pravice vladnih uslužbencev.
Washington, D. C., S. marca. — Poštni department je bil zbirališče odličnih govornikov, ki so prišli kot udeleženci dvanajstega letnega zborovanja združbe “National Civic Federation”, ki je bila danes otvorjena.
Samuel Gompers, predsednik ameriške delavske zveze (American Federation of Labor), je v ostrih besedah napadal zakon, ki zaveznim uslužbencem prepoveduje, v plačilnih vprašanjih in vprašanjih o delovnih razmerah pritožiti se pri kongresu ali njegovih članih.
Kardinal Gibbons je izvajal, da imajo delodajavci in delavci enako geslo: “Delo in kapital, eno in neločeno, sedaj in za vedno.”
“Namen naše združbe,” je rekel kardinal, “je, odstranjevati po možnosti vse sovražljivosti in sumničenja, prepire in nesporazume med kapitalom in delom, da vlada medsebojna naklonjenost in dobra volja med njimi, in da se sijajna zmaga kupčije in trgovinskih uspehov potrjuje in utrjuje čez celo deželo.”
“Kapital in delo,” je nadaljeval cerkveni knez, “sta nepremagljivi orožji obrtnijske delavnosti in naj bi delovala v soglasju za občo blaginjo.” Rekel je, da je slave osvit obhajal delavca že izza časa, ko je Kristus v mizarni-cah nazareških delal z orodjem rokodelskim.
“Če je,” je rekel govornik, “oplemenitil Washington poklic vojaka, Marshall poklic pravoznanca, Webster ali Burke ¿oklic državnika, je brezdvomno, da je bil poklic delavski po zgledu Kristusovem počaščen in posvečen.”
Prelat je potem razpravljal odvisnost kapitala od dela in dokazoval, da sta ta dva činitelja prav tako tesno skupaj zraščena, kakor posamni udi telesni. Če se ne bi rudarilo v rudnikih, oralo njiv in opravljalo mnogoštevilnih del utripajočega življenja, ne bi kapital koristil in ne bi proizvajal.
“Če pa more kapital malo storiti brez dela, more delo še manj izvršiti brez kapitala. Delo je, v zvezi z ne-ukrotno podjetnostjo, ki odpira vire naše dežele, odkriva rudnike in gradi železnice, tako dajajoč zaslužek milijonom delavcev. Kapital je zgradil pomorskega velikana, ki sedaj križa oceane in veže celino s celino v prijaznem občevanju.”
Naslednji nagovor je imel sodnik Martin A. Knapp od trgovinskega sodišča.
Govornik je izjavil, da se utegne vladno razsodišče v prepiru med železnicami in njihovimi uslužbenci v prihodnje raztegniti pač tudi na druge stroke, posebno v slučaju, v katerem je občinstvo soprizadeto. “Vobče, je rekel sodnik, “so že sedaj pri vsakem delavskem štrajku prizadete tri stranke, namreč delodavec, delavec in občinstvo. Brez dvoma bode zadnje vedno bolj prizadeto, in poiskati je treba poti, da se korist občinstva zaščiti, ne da bi se ostalima strankama delala krivica.”
Delavske zveze je pripoznal govornik kot popolnoma upravičene do obstanka, ker da so naravna posledica rastoče industrije.
Vračaj e se k zakonitim razsodiščem, je rekel g. Knapp, da teh ne morejo sestavljati navadna sodišča, nego da se morajo sestavljati iz strokovnjakov, ki utegnejo doseči posredovanje, kate ro jamči stalen mir in dober sporazum.
35 utonilo.
San Antonio, Tex., 29. febr. — Da prekrižajo Tamehua-jezero v državi Tamaulipas, je uporabilo 35 petrolejskih delavcev barčico, katero je vihar sredi jezera prevrnil. Vsi so utonili v valovih.	_____
Miroljubna občina.
Kansas City, Mo., 1. marca.—“Najvišja pohvala, ki se more dati tej občini, je, da ste mogli izvršiti tako zločinstvo kakor to in potem biti mirno dovedeni pred sodnika,” je rekel sodnik Latshaw obsojajoč črnca Johna Miller v kaznilnico za petdeset let. Miller, ki je 55 let star, je napadel neko 11 let staro belo deklico.
Obtožen senator.
Columbus, O., 4. marca. — Državni senator L. R. Andrews iz okraja Lawrence je bil danes v kazenskem sodišču postavljen pod obtožbo. Obkriv-ljen je, da je sprejel od nečega detektiva $200 podkupnine.
New York, 6. marca. — Nespora-zumki med premogarji in rudniškimi posestniki še niso poravnani. Premogarske zahteve so zazdaj kratkomalo odklonjene. Delodajavci pa mislijo, da se jim v naslednji seji, ki bode prihodnji teden, predlože prenarejene in omejene zahteve.
Pogodba med rudniškimi posestniki in delavci poteče dne 31. marca, in predsednik White od “United Mine Workers of America”,jj? rekel, da pojdejo delavci takoj na štrajk. Premogovniški posestniki strogo molče o zalogi premoga, na katero lahko računajo v slučaju štrajka.
Sedemuren delavnik za premogarje.
Springfield, 111., 1. marca. — Ko je trajalo enajst dni, je bilo letno zborovanje združenih premogarjev illinoi-ških (United Mine Workers of Illinois) nocoj zaključeno.
Konvencija je končno sprejela lestvično pogodbo, ki obsega sedemuren delavnik za premogarje, kakor ga priporoča deželna organizacija, in ki zahteva povišbo v plačilni lestvici, povprečno kaka 2c na ton.
Nadaljnje poprave in izenačenje lestvice v rabi po raznih rudnikih v državi ima v rokah lestvični odsek.
Sprejetje odsekovega poročila je samo predhodno dejanje, ker se mora pogodba predložiti skupni konferenci lestvičnega odseka in operatorjev ter se mora potem spet predložiti premo-garjem za njihovo sprejetje.
Prihodnje zborovanje v Peoriji.
Springfield, 111., 29. febr. — Peoria dobi prihodnjega leta konvencijo zdru Ženih premogarjev illinoiških. Predlog, da se premesti tja okrožni glavni stan, je bil po daljši razpravi zavržen.
Pristavek k ustavi, po katerem ne smejo člani pripadati tajni službi in detektivskim agenturam, je bil danes izpremenjen tako, da so všteti tudi dečki ogleduhi (boy scouts) in meščanske ali državljanske zveze (civic federations^_________________
15,000,000,000 funtov bakra.
Washington, D. C., 3. marca. — Bakreni rudniki Združenih Držav so proizvedli več nego 15,250,000,000 funtov bakra, in od tega skupnega zneska je dvanajst rudniških okrajev proizvedlo čez 100,000,000 funtov vsak, po zem-ljeslovnem izvestju Združenih Držav.
Ti okraji so: Butte, Mont., ki je proizvedel 5,315,000,000 funtov, ali 34.75 odstotka skupnega zneska; Lake Superior, Mich., ki je proizvedel '4,-
756.000.	000 funtov; Bisbee, Ariz., 1,-
285.000.	000 funtov; Morenci. Metcalf, Ariz., 882,700,000 funtov; Jerome, Ariz., 570,000,000 funtov; Bingham, Utah, 465,000,000 funtov; Shasta county, Cal., 336,000,000 funtov; Globe, Ariz., 334,700,000 funtov; Ducktown, Term., 211,700,000 funtov; Ely, Nev.,
125.000.	000 funtov; takozvani “foothill belt”, Cal., 104,000,000 funtov, in Santa Rita, N. M. (kjer se je rudarjenje pričelo baje že leta 1800), 103,000,000 funtov.
Ropar, ki oropal roparje, oropan.
New York, 1. marca. — Neki ropar, ki je oropal roparje, ki so oropali dva bančna posla za $25,000 v finančnem okraju pred dvema tednoma, je bil pozneje sam oropan dvakrat.
Matteo Arbano je vse prej nego ropar na videz. Velik je samo pet čevljev, tehta 100 funtov in nosi očala. Sam se je zglasil danes in je pripovedoval policiji, kako je prišel v neko gostilnico, kjer so si peteri “taxicab”-razbojniki delili plen $25,000, in kako so mu vsled “golega presenečenja” dali $10,000.
Ko je zapustil gostilno, pa je bil sam ustavljen po dveh tolovajih in je moral deliti z njima. S preostalimi $3,000 je pobegnil v Havano, Kuba, kjer se je seznanil z neko žensko, ki ga je po prekrokani noči oropala za $2,500.	__________________
Zdravnik se operiral sam.
Dr. B. H. Aden, nadzdravnik francoske bolnišnice 'v San Franciscu, Cah, je poizkušal pred kratkim dokazati svojo teorijo, da veščak lehko sam na sebi izvrši operacijo na slepiču (appendicitis). Dr. Aden je povabil k poizkusu nekaj svojih tovarišev, nakar je vbrizgal bolomornega narkotičnega leka v svojo hrbtenico, ki ga je pustil pri popolni zavesti in v rabi njegovih lakti in rok, in potem je pričel razparovati trebušno duplino. Dalje pa tovariši niso pustili vršiti nevarnega poizkusa, in eden izmed njih je dovršil operacijo, katero je zdravnik zasledoval z živahnim zanimanjem in pri polni zavesti. Dovršena je bila dobro, in dr. Aden je prav hitro okreval.	_________________
Velika pivovarna zgorela.
Valdivia, Chili, 29. febr. — Pivovarno tvrdke Anwandter Bratje, največjo v Južni Ameriki, je razdejal ogenj. Škoda je $5,000,000.
Zaslišavanje odposlancev iz Lawrenca, Mass., kjer štrajkujoči tkalci silno trpe.
POLICIJA NASTOPA OKRUTNO.
Trgala otroke iz naročja materam in pretepala nedolžne.
Washington, D. C., 6. marca. ■—• Zbornični odsek za poslovni red je nadaljeval v ponedeljek pričeto preiskavo dogodkov povodom tkalskega štrajka v Lawrencu. Sociališki poslanec Berger se je že v ponedeljek pritožil radi tega, da ne sme staviti nobenih vprašanj, ampak pritožba je bila ovržena; vendar se mu je obljubilo, da se bode vse izprašalo, kar želi, posebno glede otrok.
Samuel Lipson od štrajkovnega odbora, vprašan po vzroku štrajka, je izjavil, da so se že dalje časa vršili shodi, da se dožene način, kako živeti o pičlem zaslužku. Potem da je skrajšanje delovnih ur izbilo sodu dno. Na vprašanje, ali je ameriški državljan, je pripovedoval, da ima že dolgo svoj prvi papir, a ne še denarja, da si pridobi državljanski papir; za denar je moral kupiti obutev otrokom, je dostavil.
Nadalje je bil Lipson vprašan, ali se je nameravalo odposlati otroke zato, da se jim pomaga, ali da se vzbudi u-smiljenje. Rekel je, da se je hotelo otroke ščititi pred nemiri vsled štrajka.
Lipson je potem pripovedoval, da so bili otroci na cesti pobijani in, vprašan po imenih, je imenoval nečega sirskega dečka. Na vprašanje, ali je deček sedaj v Washingtonu, je odgovoril, da je bil zaboden.
C. F. Lynch, komisar za javno varnost v Lawrencu, Mass., ki je prevzel poveljstvo nad policijo v po štrajku obiskanem mestu, je izjavil včeraj pred preiskovalnim odborom, da mu ni mogoče navesti, kdo da je dal policistom pravico, prijemati matere z dojenci v naročju in jih pridrževati na policijski postaji.
Preden je bila zaslišana prva priča, je prečital sociališki poslanec Victor Berger brzojavko štrajkarskega vodje W. D. Haywooda, katera pravi, da dve ženski, pozvani kot priči v Washington, ne moreta priti, ker ležita vsled zadobljenih ran. Ena se nahaja med življenjem in smrtjo v bolnišnici in druga v svojem stanovanju, pravi brzojavka.
Prva priča je bila gdčna. Tema Ca-mitta, nedeljska učiteljica iz Philadelphie in članica odbora, ki je želel o-troke odstraniti iz Lawrenca.
Pripovedovala je o brezozirnem in okrutnem nastopanju policije, ko so prišli otroci s svojimi materami in voditelji na kolodvor. Gdč. Camitta je pripovedovala, da je policistom zaklicala, naj bodo previdnejši, sicer otroke ubijejo; pa odgovorilo se ji je, da naj se odstrani, če ne bo tudi tepena. Izpovedala je nadalje, da so detektivi obiskovali delavske hiše in hudo pretili delavcem za slučaj, da se otroci iz mesta odstranijo.
Priča Simon Knebel je pripovedovala o strašnem vpitju, ki je nastalo na kolodvoru, ko so policisti trgali materam otroke; kako je neki policist neko nosečo ženo udaril po trebuhu
itd.	_________________
Povišba plače.
Boston, 1. marca. — “American Woolen Co.” je naznanila po vseh svojih 33. tovarnah, da dovoljuje povišbo plače za 5 odstotkov. Ta vest zadeva 30,000 delavcev.
Lawrence, Mas., 1. marca. — Tudi “Arlington Cotton & Worsted Mills” so odredile isto povišbo plač. Zapo-sljenih imajo 5,500 delavcev.
56 let star postal odvetnik.
Boston, Mas., 1. marca. — Pred desetimi leti ni znal Moses H. Steuer niti citati, niti pisati. Danes, v starosti 56 let, je bil sprejet med odvetnike države Massachusetts.
Steuer je prišel v to deželo pred dobrim desetletjem. Da zasluži živek za svojo družino, je prodajal od hiše do hiše drobnjad. Potem se je zapletel v neko pravdo. Pred sodnikom Pier-com v krajevnem sodišču je uspešno nastopil kot zagovornik v svoji lastni zadevi in je dobil nazaj blago, katero mu je pomožen šerif zaplenil.
Sodno postopanje ga je navdušilo za učenje, in pričel se je učiti angleščine. Čez dan je delal in ponoči študiral pravoznanstvo, in tako se je Steuer izuril za svoj poklic, katerega je pričel danes.
Montecuccoli hudo bolan.
Dunaj, 4. marca. — Admiral grof Rudolf Montecuccoli, poveljnik c. in kr. vojne mornarice, leži hudo bolan. Z ozirom na njegovo priletnost so v njegovi okolici v strahu za njegovo življenje. Grof je porojen dne 22. febr. 1843.
Omaha, Neb., 5. marca. — Sinoči je dospel sem telegram, ki uradno obvešča nadškofa Keane-a iz Dubuque, la., da bo škofija Omaha razdeljena. Škofija, ki je do sedaj obsegala vso Nebrasko severno od reke Platte, bo razdeljena z novo stolico v Kearney. Ločilno črto med škofijama bodo tvorile zapadne meje okrajev Hall, Howard, Greeley, Wheeler, Holt in Boyd; nova škofija v zapadni Nebraski bo obsegala 30 okrajev z 21 župnijami, 27 duhovniki in kakimi 14,000 katoličani. Stari škofiji z dosedanjim sedežem v Omahi pa bo še ostalo 27 okrajev s sto župnijami, 145 duhovniki in kakimi 78,000 katoličani.
Ta razdelba je posledica prošnje, poslane papežu zadnjega decembra od škofov te cerkvene provincije, ki zavzema države Iowa, Nebraska in Wyoming. Kot vzrok, naveden za razdelitev, je ta, da je naglo naraščajoče prebivalstvo zapadne Nebraske storilo skrb za tako veliko škofijo sedanjemu omaškemu škofu, mil. vladiki R. Scannell-u, pretežko.
Tekom letošnjega leta sv. oče v Rimu določi škofa za novo škofijo. Koga bo zadela ta čast, se pa seveda ne ve.
Ta ukrep je nov dokaz, kako brzo in mogočno se razvija amerikanski zapad.
Uncle Sam na Palmyri.
Loftdon, 4. marca. — Poročilo, da so Združene Države prisvojile otok Palmyro, jugozapadno od Hawaiiške-ga jptočja, s tem, da je oklopnica “West Virginia” pred kratkim tamkaj razvila zvezdnati prapor, je vzbudilo v poslanski zbornici veliko pozornost.
Podtajnik v uradu za zunanje zadeve, Francis Dyke Acland, je izjavil, da je britanska vlada že pred dolgim časom opustila otok in nima na istem nobene koristi.
Morivci utekli vislicam.
Chjicago, 111., 6. marca. — Trije mladi iirorivci ge. Hattie Kaufmann so utekli s primeroma milo kaznijo. Geo. Rabenau, ki je sprožil usodni strel, je bil obsojen v dosmrtni zapor, a njegova tovariša William R. Channell in John Stacey sta bila obsojena v kaznilnico po 25 let. Ista kazen se menda odmeri četrtemu v zvezi, F. R. Bonehamu, ki je priznal svojo sokrivdo.
Umorili so obsojenci go. Kaufmann dne 2. dec. lanskega leta. Z avtomobilom so se takrat odpeljali, da koga ustavijo in oropajo. In prišla jim je nasproti opolnoči ga. Kaufmann s svojim soprogom, ki je bila potem umorjena.
Največji mamut.
New York, 1. marca. — V švabskem mestu Steinheim so izkopali največjo mamutovo okostnico, ki je doslej znano znanstvenemu svetu. Izroči se pri-rodopisnemu muzeju v Stuttgartu. O-kostnica je nad 17 čevljev visoka in čekani so dolgi čez 8 čevljev. Starost živali se ceni na 4000 let.
Uporniki pred Chihuahuo.
El Paso, 3. marca. — Ko je dospela brzojavka iz mesta Chihuahue, da se bližajo mestu vladne čete ter da je polkovnik Villa s svojimi četami naskočil mesto, so uporniki hitro zapustili Juarez in odhiteli proti državnemu glavnemu mestu na pomoč svojim tovarišem v boju.
“Plemenita” Američanka.
Dunaj, 6. marca. — Tukajšnji časopisi objavljajo vest, da so bile dragotine v vrednosti $200,000 ukradene zadnji teden v Budimpešti iz domovanja grofinje Szechenyi, prejšnje Miss Gladys Vanderbilt.
Neki detektiv je našel dragotine zavite v časopis in skrite v lopi za avtomobile tik domovanja.
Grofinja Szechenyi je poslala ček za $600 kot nagrado za detektiva, ki je našel dragotine. Policijski načelnik je ukazal detektivu, vrniti denar.
Vojni še ne bo konca.
Berlin, 5. marca. — “Norddeutsche Allgemeine Zeitung” razpravlja danes v daljšem članku namero posredovanja v turško-italijanskem sporu, kakor jo je sprožila Rusija. Nemško poluradno glasilo piše: “Če so se velevlasti na predlog ruskega ministra zunanjih zadev Sasonova dogovorile, določiti v Rimu in v Carigradu pogoje za podlago miru, gre pač samo za navodilo, ki utegne vpeljati slučajno posredovanje, a nikakor ne sili k temu.”
Govorice, po katerih se je na Turčijo pritiskalo, odstopiti Tripolitanijo in Cyrenaiko Italiji, so torej v tem članku krepko ovržene. Pač pa je sklepati iz tega, da hiter sklep miru posredovanjem velevlasti ni preverjeten.
•Nad milijon premogarjev v boju za zboljšanje plače in delovnih razmer.
UPOR VOJAKOV NA KITAJSKEM.
Plače niso dobili in so se uprli, in po. sledica? Nad 5,000 mrtvih.
London, 6. marca. — Pogajanja v zvezi s premogarskim štrajkom se nadaljujejo, a doslej brez uspeha. Vsled pomanjkanja kuriva so skoro vse obrti ustavljene po vsej deželi.
Štrajk se je pričel o polnoči od 28. na 29. februarja po raznih premogovnikih. 'Tri četrti milijona premogarjev je bilo zadnji petek opoldne že na štrajku. Vsepovsod so se zbirali delavci na shodih, kjer se je ukrepalo o dnevnih vprašanjih.
Dne 1. marca je bilo po uradnem naznanilu štrajkarjev že 1,049,407.
Štrajkarji so se vedli koj od začetka mirno, in vse kaže, da ne pride do nikakih uporov in krvavih izgredov.
Stoteri parniki v raznih lukah so pritrjeni in počivajo vsled pomanjkanja premoga; prekoatlantske proge so sicer tudi v stiski, a si še pomagajo.
Poleg štrajkujočih premogarjev, katerih število zelo presega milijon, je brez dela sedaj tudi čez 200,000 tovarniških delavcev in njihovo število raste od ure do ure.
Southampton, 6. marca. —• Parnika “Philadelphia” in “New York” proge American Line ne moreta odpluti vsled premogarskega štrajka.
Londonske sufragetke.
London, 4. marca. — Tisočere ženske, ki se poganjajo za ženske pravice, so pričele danes zarana iznova svojo “vojsko”. S kladivi in kamenjem o-borožene so lomastile po zapadnem Londonu in razbijale šipe po razložnih oknih velikih prodajalnic. Ker so nastopale iznenada tupatam, kakor po navadi, ni mogla policija ničesar opraviti. Trideset žensk je bilo prijetih.
5,000 žrtev nemirov na Kitajskem.
Peking, 4. marca. — Pet tisoč oseb je bilo usmrčenih tukaj izza izbruha upora med vojaki, kakor danes naznanja Juanšikai. Gmotna škoda znaša nad $15,000,000.
Mesto je bilo danes še dokaj mirno vsled navzočnosti 3,000 inozemskih vo jakov. Skoro vsi požari so pogašeni. Uporniki so se prestrašili vsled naznanila, da prihaja še več inozemskih čet in da so štirje britanski polki na poti semkaj iz Hongkonga.
Oblastva zatrjujejo, da so skoro vse uporne čete ujete in zaprte po barakah. Na stotine sumljivih vojakov je bilo danes usmrčenih.
Upor se je pričel z dnem 1. marca. Uprli so se vojaki, katere je vzel predsednik Juanšikai v Peking v svojo o-sebno zaščito. Že več tednov niso prejeli plače, in zato so vprizorili u-por. Pustošili in plenili so vsepovsod po mestu. In posnemali so jih tudi njihovi tovariši v Tientsinu in drugod.
Peking, 6. marca. — Mir vlada v glavnem mestu nekdanjega cesarstva. Vendar se je bati novih krvavih izgredov. ____________________
Uncle Sam na straži.
Manila, 6. marca. — Na prošnjo ameriškega poslanika v Pekingu je poveljnik čet na Filipinih, generalmajor Bell, ukazal, da se odpošlje še en bataljon 15. pešpolka na Kitajsko. Bataljon se bo nahajal pod poveljstvom polkovnika Edwina A. Roota in bo ojačen na vojni stalež 600 mož.
Bataljon, ki se že nahaja na Kitajskem, se tudi spravi na vojni stalež, in tako bo 1200 mož 15. pešpolka navzočih na Kitajskem.
Pretep v ogrskem parlamentu.
Budimpešta, 3. marca. — Hrupni prizori v državni poslanski zbornici niso ostali brez posledic. Grde psovke in pretepi so napotili več poslancev, da so izzvali svoje nasprotnike na dvoboj. 'Cela vrsta dvobojev na sablje je posledek. Poslanca Paal in Csuha sta si že stala nasproti z orožjem v roki. Oba sta bila samo lahko ranjena.
Atentat na Rothschilda.
London, 4. marca. — Ko je hotel bankir Leopold Rothschild danes po-poludne pred banko v St. Swithin’s Lanu stopiti v svoj avtomobil, je neznanec ustrelil nanj, ne da bi ga zadel.
Zavratni napadalec ga je čakal, kakor je videti. Bržko je g. Rothschild stopil iz banke, je napadalec potegnil revolver in trikrat ustrelil. Noben strel ni zadel finančnika, ali neki tajni redar, ki je stal na drugi strani ceste, je bil obstreljen v usta, vrat in prsa. Okna v avtomobilu so bila razbita. Napadalec je bil prijet.
Od c. kr. okrajnega glavarstva v Črnomlju z dopisom od dne 16. februarja 1912 smo naprošeni objaviti sledeči oklic:
“Belokranjci!
“Kdor želi povrniti se v domovino, je zdaj zanj ugoden čas. Belokranjska železnica se bo še to pomlad začela graditi, pri gradnji lahko dobi posla čez 1000 dobrih delavcev, pa tudi dosti polirjev, zapisačev (‘škrivanov’) in drugih boljših delovnih moči.
“Kdor želi priti, naj se nemudoma najavi na c. kr. okrajno glavarstvo v Črnomlju, kamor naj pošlje tudi svoj natančen naslov.
“Domov pa naj ne hodi, kdor ne misli doma vsaj na pol tako pridno delati, ko v Ameriki!” —
V prilogi k temu oklicu omenja c. kr. okrajni glavar v Črnomlju, g. Do-micelj, kako zapuščena da je Bela Krajina. Zakaj? Poleg drugega da tudi zato, ker da se je zapustila sama sebe, t. j., ker da je zbežalo iz nje v novi svet 10,000 Belokranjcev. Nadalje je rečeno v prilogi: “Kdor ima še kaj srca za domačijo, mora reči, da tako ne sme biti, ne sme ostati. Beli Krajini sijejo boljši časi — železnica pride; todj brez ljudi ne bo koristila ne železnica, ne kultura, ki ima z njo priti. Ako naj tedaj domačija napreduje, morajo priti domov vsaj tisti, ki se jim toži po njej — ako so dobre volje za delo in dobrih moči!”
Spor med Avstrijo in Ogrskim.
Dunaj, 3. marca. — Položaj v sporu med Avstrijo in Ogrskim, ki so ga povzročile zahteve vojaških privolitev v povračilo za podpiranje vojne predloge, je čimdalje bolj zamotan in težaven. Posvetovanja se vrše med cesarjem Francem Jožefom, nadvojvo-do-prestolonaslednikom Francem Ferdinandom, vojnim ministrom generalom pehote pl. Auffenbergom in ge-neralštabnim načelnikom FML. Sche-muo. Včeraj so se raznašale govorice, da ogrski ministrski predsednik, grof Khuen-Hedervary, odstopi. Danes se pa v ogrskih krogih izraža upanje, da grofa Khuena podpira sam cesar, kateri da ne sprejme njegove o-stavke.
Grof Khuen podal ostavko.
Dunaj, 5. marca. — Ogrski ministrski predsednik, grof KhuemHeder-vary, je dospel semkaj v spremstvu ogrskega ministra za domobranstvo, FML. Hazaya, in je podal cesarju-kralju Francu Jožefu svojo ostavko. Vladar si je pridržal odločitev. Mogoče je, da bo grof Khuen pooblaščen s sestavo nove vlade, da se pripravi razpust ogrske poslanske zbornice, ki vsled trajne obstrukcije ne more rešiti vojne ali brambne predloge. Grof Khuen se je posvetoval tudi z avstrijskim ministrskim predsednikom, grofom Stuerghkom.
Milijarde iz Amerike.
Budimpešta, 2. marca. — Poštna u-prava naznanja, da so v desetih letih izza 1900 v Ameriki naseljeni Ogri poslali poštnim potom 1270 milijonov kron v čekih ali gotovini. Nazaj došli izseljenci so ,ta znesek še zelo povečali. Skupno vsoto cenijo na tri milijarde kron.
Spet novi davki.
Dunaj, 29. febr. — Pred finančno komisijo državne poslanske zbornice je razložil danes finančni minister pl. Zaleski potrebo naložitve novih davkov. Minister je utemeljeval korak zlasti z ozirom na vojne predloge, ki zahtevajo znatnih stroškov.
Jolietske novice.
—	“Mihajlovich Athletic Club” priredi zelo važen shod v ponedeljek zvečer, dne 11. marca, v Jednotini dvorani. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za ta klub, posebno vsi Slovani. Imenitni govorniki nastopijo. Pridite!
—	G. Martin Mutz s svojo družino se preseli prihodnji ponedeljek 11. marca na farmo, 28 milj južno od Jo-lieta. Njegovo “Za slovo” priobčimo prihodnjič. Novemu farmarju želimo' prav mnogo sreče!
PRATIKE
Blasnikove imamo še veliko, za to bi jo moral imeti vsakdo, ker prodajamo' jih
eno za 5c, 25 za Sl,
Pišite po nje danes.
AMERIKANSKI SLOVENEC,
Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 6. febr. — Te dni se je mudil v Jolietu Rev. Luka Terzič iz Gary, Ind. V spremstvu našega g. kaplana, Rev. Jos. Pollaka, je častiti gost obiskal včeraj (torek) našo tiskarno. In izvedeli smo, da sta gospoda že stara znanca: prvič sta se sestala in spoznala v Afriki (v Kairu), drugič v Evropi (v Kamniku na Kranjskem) in tretjič pa v Ameriki, ozir. v Jolietu. Trikrat sta se torej srečala v trojih delih sveta — pač izredno naključje! Č. g. Luka Terzič je prišel v Ameriko šele pred kratkim. Povabljen je bil v Gary, Ind., da tam ustanovi hrvatsko župnijo. Težko delo ga čaka, ker so razmere v tem novem mestu največjih jeklarnic na svetu še precej divje, toda z božjo pomočjo upa doseči svoj vzvišeni cilj in organizirati tamošnje katoliške Jugoslovane v skupno cerkveno občino.
—	Koliko prebivavcev ima Joliet? Leta 1910. jih je imel po vladnem ljudskem štetju 50,640, a danes jih ima baje 55,642, kakor naznanja novi mestni “directory”. Ta pomnožitev prebi-vavstva v dveh letih je prav znatna.
—	Umrl je zadnji teden pol leta stari sinček g. Jakoba Štritof. Pogreb je bil v četrtek, dne 29. februarja. Žalujoči družini naše sožalje!
—	Pripravljalni odbor dr. sv. Genovefe za prireditev narodne igre “Revček Andrejček” je neumorno na delu. Odbor je že oskrbel, ozir. izdelal An-drejčkove “citre” in njegov “koš”, An-žetov “kinkež”, Pavletovo “košarico” itd. Na prodaj so že tudi vstopnice za obe predstavi, ki bosta v Sternovi dvorani na belo nedeljo, dne 14. aprila.
—	G. Mihajlovič, mladi srbski hrvač (wrestler) srednje teže, ki biva v Jolietu šele nekaj tednov, je vzbudil tukaj novo zanimanje za atletski šport. Fantje vseh narodnosti se spet navdušujejo za rokoborbo ter umetnost v rvanju in metanju. Snuje se atletska organizacija pod vodstvom g. Mihailoviča. Sprejemali se bodo v klub mladi korenjaki vseh narodnosti. Imeniten večer za ljubitelje teh junaških umetnosti bode prihodnjo sredo, dne
13.	marca v Joliet-teatru. V atletski borbi nastopijo g. Mihajlovič, potem Cyclone Burns, dobro znani rvač iz Chicage, nadalje 16 let stari Louis Kristiforič, tudi iz Chicage, in drugi. Tako imenitne borbe še ni bilo v Jolietu. Mladi g. Skrinar je v pripravljalnem odboru.
—	Gradnja zveznega kolodvora (Union depot) napreduje počasi vsled mraza, vendar je toliko dogotovljena, da je že videti, kako velika in krasna stavba bo novi kolodvor.
—	Tridnevno zamudo je imel brzo-vlak “California Limited” proge Santa Fe, ki je dospel v Joliet zadnji petek. Vzrok: zameti po zapadu.
—	Med Jolietom in Chicago se baje še letos zgradi nova pocestna železnica.
—	Zavezni senator Lorimer, daleč znan vsled obtožbe, da je dosegel svojo senatorsko čast potom podkupovanja glasov, je nastopil kot govornik zadnji četrtek v Jolietu, kjer je grmel proti guvernerju Deneenu in njegovi politiki.
—Republikanska mestna konvencija bode v ponedeljek 18. marca zvečer. Prvotne volitve delegatov (primaries) bodo v soboto 16. marca od 5. do 7. ure zvečer.	i
—	Alderman Matt. Harney, ki je bil že dvajset let v mestnem odboru, baje ne bo več kandidiral. Kdo bo namesto njega demokratični kandidat II. warde, nam še ni znano. Republikanski kandidat je g. John Težak.
—Supervisor Alex. Ross je v posebni seji okrajnega odbora včeraj v neki zadevi edini govoril v korist ljudstvu in davkoplačevalcem, toda zmagali so krivi “ljudski prijatelji", ki so glasovali za sprejetje neke silno majcene odškodnine od Chicago & Joliet Railway Co. G. Ross je foreman tiskarne Am. Sl.
—	Februar tega leta je bil najmrz-lejši mesec izza 1905; toplomer je kazal od 18 stopinj pod ničlo do 49 stopinj nad njo z neprestanimi izpre-membami. Začetek meseca marca je bil izredno mrzel, in sneg kar noče izginiti. Dolgo zimo imamo letos.
—	Slutnja. Ko se je Pietro Candre-ro, 201 Oscar ave., včeraj zjutraj odpravljal zdoma k delu, je rekel svoji ženi, da ne mara vzeti s seboj svoje obedne posode, ker da menda ne bo lačen in ker da ima čuden občutek, kakor da se nekaj zgodi. Tri ure pozneje ga je pri delu na železniški progi neka lokomotiva povozila in usmrtila.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Baranič Imre, Bošnjak Mihajlo, Gecan Ivan, Gecan-Kasin Ivan, Mežnaršič Jožef, Mlekar Aleksander, Senožič Josip, Tomac Ivan, Vukokratovič D., Vusinič Peter.
Bradley, HI,, S. marca. — Cenjeni g. urednik! Ker se malo sliši iz naše vasi, sem se namenil, da Vam sporočim nekoliko o naših razmerah.
Delamo večinoma vsi, dasi bolj pomalo in je od dne do dne slabše za delavca, ker se tovarnarji trudijo na
vso moč, kako bi si nabavili stroje, da ne bi toliko delavcev rabili. Vsak dan se kaj novega izmislijo in to seveda na kvar nam delavcem. Kdor ima le količkaj korajže in energije, naj se potrudi na farme, da bo na stare dni lahko bolj mirno in brez skrbi živel. Imamo tukaj že nekaj pionirjev, kateri so se podali v jeseni v sredino države Wisconsin in tam prav pridno sekali les in čistili zemljo; pa huda burja in sneg sta jih pregnala, da so se vrnili godrnjaje, ker tukaj še ni bilo dela.
Kakor povsod, tako so se tudi tukaj že začeli oglašati razni kandidatje in agitirati za prvotne volitve. Mi Slovenci imamo tudi jednega za alder-mana. To je naš dobro znani rojak Math Gerdešič. On je mož poštenjak in je služil strica Sama kot vojak. U-pam, da bodemo vsi jednoglasno volili za moža, kateri bode gledal za nas in naše koristi, saj smo v primeri z drugimi narodi največji davkoplačevalci.
Prav umestno bi bilo, ko bi si osnovali kakšen političen klub, da bi se kaj lažje posvetovali glede volitve ali politike. Pa kaj hočemo, ko nimamo nobenega pripravnega prostora za seje.
G. urednik, naj bo za danes, mogoče v kratkem kaj več. Pozdravljeni!
Zastopnik.
Cleveland, Ohio, 23. febr. — Cenjeni mi g. urednik Am. Slovenca! Samo malo prostora v našem cenjenem listu Am. Slovencu.
Vsi tisti narodni gospodje, katere je Cl. Am. v št. 15 tako hvalila, bi bilo želeti, da v resnici postanejo pravi narodni gospodje in ne samo kričati: jaz sem naroden, a njih delo se nikjer ne vidi. Pravi narodni človek deluje mirno, ne gleda samo sam zase, ampak deluje v resnici kakor drugi delujejo za ves slovenski narod, in vprašanje je: kdo dela za narod? Ako ne veste, poglejte in videli boste, ako bi vprašal vas, ki kričite “Mi smo narod,” prvič: ali ste dali kaj za Slovensko šolo, v katero mogoče zahajajo vaši otroci in ako ne, pa bojo; še nič? Drugič: ali ste mogoče ud Ciril in Metodove družbe, katera deluje v prid slovenskim šolam v stari domovini, da obvaruje slovenski narod; zopet nič? Tretjič: ali ste mogoče ud Narodne Dobrodelne Družbe, katera skrbi za tukajšnje slov. otroke in revne sta-riše, katerih je veliko, ali niso sami krivi, ampak razmere pridejo in takim siromašnim otrokom in starišem je treba pomoči; ali ste dali mogoče že kakšen groš, zopet nič? No potem molčite, ni treba kričati! Vse te točke zgoraj navedene so za narod in si-I cer pravi slovenski narod, in kdo naj-I več deluje za te točke? Pravi katoliški možje in fantje, lahko mi rečemo, iz ust v usta. Mi smo za narod in ne vi, ki samo kričite, vi ste sami zase! Vsi tisti, ki vas je Cl. Am. zbudila, delujte z nami, ne spite še dalje! In enkrat bomo pokazali celemu narodu, da v resnici smo narodni clevelandski Slovenci.
In še ena točka je, katera sliši tistim, kateri ne verujejo nič in ki so pozabili, kaj jih je mati učila. In sicer je treba tudi v cerkev hoditi in kakšen groš dati, da ne bomo rekli: Vi priđete samo tistikrat v cerkev, kadar vas prinesejo. — Prilika.: Tukaj so slovenski trgovci, kaj ne in jaz bom zahajal v tuje trgovine in čez slovenske bom pa kričal in prav ‘fajn pucal’; ko pride čas, ko bom prišel v slovensko trgovino eno ali drugo reč prosit, bo seveda trgovec rekel: “Pred si kričal čez mene in sedaj sem ti dober!” Sramota bi me bilo, in tako kričijo tu-kajšni kričači oz. socijalisti: “Proč s cerkvijo, proč s ‘farji’!” Ko pride smrt vsak hoče biti katoliško pokopan. Ste me razumeli? In pa da ne bom katerega preveč razžalil ali mogoče kako društvo, ampak čast tistim, ki delujejo v resnici za narod slovenski! In Cl. Am. pa svetujem, da malo svoje predale obrne v prid slovenski šoli, ne pisati samo: “Vstal si narod,” in ako si narod vstal, deluj, sedaj je čas!
In pred ko končam moj dopis, kličem: Živeli Slovenci v Clevelandu, kateri ste v resnici za narod! In živela vsa slovenska društva! Tebi, list, želim obilo uspeha. John Widerwohl.
Ekalaka, Custer Co., Mont., 29. febr. Cenjeni g. urednik! Sprejmite ta moj dopis v naš priljubljeni list A. Sl. iz naše nove slovenske naselbine Plorse Creek, ker mislim, da pride prav za naše rojake v Združ. Državah.
Tukaj nas je 4 družine in en samec ter se med seboj še dobro razumemo in se vsi pečamo najbolj s poljedelstvom. Od dela pa ne morem nič poročati, ker ga še mi včasih gremo drugam iskat.
Nedavno tega, ko sem bral dopis od naše naselbine od Andreja Šuster, zato sem primoram, da naznanim čitateljem A. Slov., da on je lažnivec prve vrste, ker je stalo v dopisu, da ima on tukaj “homestead” že dve leti — pa kakšnega? Tacega ko zajec na preriji, za drugačnega je meni neznano. Kamor pride, tam je doma. Ker me je že več rojakov vprašalo zavoljo njega in kako on obstoji, zato odkritosrčno povem, da nima toliko, da bi se na svoje usedel. Zaradi tega svarim rojake, da se ga varujejo, kateri če sam sebi dobro, in vsak naj dobro premisli, komu in zakaj pošlje denar naprej,
ker nobeden ne more dobiti home-steada za druzega, ne on, ne jaz. Ta Andrejček Šuster že naprej zahteva denar od nevednih rojakov!! Kateri hoče homestead, si mora vsak sam priti ogledat homestead in potem na "land office” pogodbo narediti, za kar se plača pristojbina od 20 do 25 dolarjev. Zatorej katerega zares veseli homestead, naj si pride pogledat, ker zdaj je ugoden čas za dobiti homestead, ker je še zares dosti dobre zemlje, ki čaka pridnih rok. Toliko v pouk rojakom!
H koncu mojega dopisa pozdravljam vse slovenske farmarje in farma-rice! Tebi, vrli list, pa želim obilo napredka.	Joe Nagode.
Ely, Minn., 3. marca. — Hello, Am. Slovenec! — V tukajšnjih rudnikih še nekako z delom gre, da si za košček kruha zaslužimo. Brezposelnih delavcev je dosti, ki zaslužka iščejo. Pred nekaj leti so bili tukaj časi, da varčen delavec si je novcev prihranil, toda skozi sedajne draginje pa nam kopačem namesto uspeha ničla pride. Spominjam se, ko smo samski posli na mesec za hrano in stanovanje po $15 plačali, toda dandanes pa nam računajo 20 capakov. — Dne 25. feb. smo v gledališču videli premikajoče slike od avstrijskih parnikov iz Trsta. — Zdaj v postnem času imamo v slovenski cerkvi vsako nedeljo popoldne sv. križev pot. — Na ogled sem tudi jaz dobil prvi zvezek spisa “Amerika in Amerikanci”, ki na peti strani prinaša sliko mesta Ely, Minn.—Pozdrav bralkam in bralcem A. S.!
Ivo Težak, Box 429.
Ely, Minn., 2. marca. — (Važno vabilo za Slovence v Ely, Minn.) Cenjeni rojaki! Čas se nam približuje, ko bode treba zopet nastopiti na volišče na dan občinskih volitev v našem mestu Ely. Ker že sedaj delujejo razni drugi klubi v te svrhe, je tudi naša dolžnost, da se zbudimo iz nekajletnega spanja in nastopimo javno na dan. Zategadelj ste povabljeni vsi slovanski volilci in drugi, kateri hočejo postati kedaj ameriški državljani, da se .zberemo k zborovanju dne 10. marca v staro cerkev ob 2. pop. Na programu je več govorov. Torej vsi skup, ako hočemo napredovati!
J.	J. Peshel, tajnik pripravljalnega odbora.
Grafton, Wis., 3. marca. — Slavno uredništvo A. S.! Redki so dopisi iz tukajšnje slovenske naselbine, zato se jaz danes obračam do Vas, spoštovani urednik, da blagovolite natisniti ta moj skromni dopis in upam, da mu boste dali prostor v A. S., ne pa v nikoli sitem košu.
Novic nimam nič posebnih poročati. Z delom gre precej dobro, samo starka zima nas zmiraj nadleguje in ne vem, ali se ji tako dopademo, da nas ne misli letos zapustiti. Pusta smo tudi letos obhajali po stari navadi, a sedaj pa že z veseljem pričakujemo velikonočnih praznikov, kateri so pač vsakemu človeku najbolj pri srcu. In v teh praznikih tudi naše srce najbolj poželi po dragih nam stariših, bratih in sestrah, kakor tudi po zvestih prija-teljih(cah). Ker pa nam je nemogoče se sniti skupaj, zato smo se jim priporočili, da bi se nas spominjali pri slovesnih obredih, kateri se obhajajo o velikonočnih praznikih, kajti nam ni tukaj se mogoče udeleževati svetih maš. Da bi se pa nas naši ljubi v stari domovini bolj tesno Spominjali, smo se pa tukaj v Graftonu in Port Washingtonu skupaj zbrali in smo po svojih močeh darovali za sveto opravilo, katero se bode darovalo na velikonočni pondeljek v župnijski cerkvi sv. Petra v Bočni v namen Amerikan-cev. Sveto opravilo bode ob 10. uri dopoldne z leviti in peto mašo. Kakor sem dobil jaz pismo iz starega kraja od prijatelja Josipa Tevž in mi naznanja, da bode veljalo opravilo 40 kron in kar smo več nabrali, bodo pa se potem brale šmarnice. Darovatelji pa so iz sledečih župnij: — Bočna: po 50c, Kožuh F., Kožuh A., Kožuh Angela, Pungartnik J., Podbregar R., Remšak F., Remšak M., Slatinšek Ig., Žebelj A., Žehlj F .; po 25c, Strem-šek J. — Šmartno: po 50c, Jereb J., Remic F., Remic J., Remic J.; 25c, Remic J., Remic M., Šestir J., Vranič A., Vranič M.—Ljubno: po 50c, Krol-nik J., Jeraj M., po 25c, Fludernik F., Hervacki F., Jeraj F., Visočnik F. — Sv. Frančišek: po 50c, Atilšek F., Fu-žir F., Kaker F., Laurič J.; po 25c, Grabner A. — Gornji grad: po 50c, Mermal J., Trepel J.; po 20c, Fale Fr. — Rečica: po $1.00, Fale Fl.; po 50c, Zakrajšek F.; po 25c, Deleja J. — In iz drugih krajev: 50c Haložan Jakob, 25c Diekus J., 12c Kondrat J. — Skupno se je nabralo $18.07 ter se tem potom prav iskreno zahvaljujemo vsem darovateljem. Nabiratelja Remšak Fr. Remic Fr.
Ker pa se je moj dopis malo na dolgo potegnil, zato ga moram sedaj skončati in pošiljam pozdrave širom Amerike mojim prijateljem(cam), posebno pa čitateljem(cam) tega lista in želim vsem veselo Veliko noč.
Frank Remšak.
Grantsdale, Mont., 24. febr. — Tu vam pošiljam naročnino za leto 1912 in vam želim obilo vspeha, ker je Ani. Sl. eden najboljših listov v Ameriki. In vam naznanjam, da vreme je lepo Začeli smo orati. Škrjanci so začeli naznanjati veselo pomlad. Pozdravljam vse Slovence! Z Bogom!
Pavel Tomazin.
Jamestown, N. Dak., 2. marca. — Slavno uredništvo A. S.! Tu-le poši-
ljam danes en dolar kot naročnino za Amerikanskega Slovenca, katerega prav radi vsa družina čitamo, ker nam prinaša veliko lepih novic. Obenem želim tudi jaz par vrstic naznaniti dragim čitalcem tega lista.
Dragi mi rojaki, naznanjam, da mi smo imeli tukaj tudi hudo zimo enih šest tednov, ali viharjev pa še ni bilo nobenih, in snega je bilo tudi samo malo. In zdaj imamo pa lepo toplo, sneg je skoraj že ves prešel.
Nadalje tudi naznanjam rojakom novico, katera se tiče cerkve in šole, da tudi mi tukaj ne spimo. Kakor so po drugih krajih naši rojaki na nogah, tako tudi mi tukaj bomo zidali lepo šolsko .hišo, široko 40 čevljev in dolgo 66 čevljev in v 3 nadstropja visoko. Imamo tukaj že 6 usmiljenih sester in ta hiša bode za njihovo stanovanje in za šolo. To bo tako nekak majhen samostan (konvent). Kamena smo že navozili čez 200 vozov in opeke 2 kari (vagona) ali 50 tisoč kosov, in še bomo dobili 5 kar opeke. In ta hiša bode imela napravo za toplino in bode stala 40 tisoč dolarjev. Naša fara je na deželi, se zove Fried. Imamo samo enega duhovna, Rev. Ozinski, rodom Polak, ali je zmožen več jezikov. Ljudi nas je v fari 100 familij, in sicer pomešano, pa največ polskih.
Naš Jamestown je precej lepo mesto, in šteje čez 7000 prebivalcev. Tu je velik konvent ali šola za vse razrede, je notri 19 sester. V Jamestownu so tudi zmiraj 3 stalni duhovni. Naša ena hčerka je tudi v Jamestownu pri sestrah v šoli, v Saint John’s Academy, izdeluje osmi razred. Mi imamo 2 milji do naše cerkve ali do Fried-towna.
Končam ta moj dopis in pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, in tebi, A. S., pa veliko naročnikov.
John Mutz.
Salida, Colo., 29. febr. — Dragi A.
Sl.! Kaj posebnega nimam sporočiti iz tega našega malega mesteca, kakor hudo zimo smo dobili 23. t. m. In moram tudi opomniti, kako je govoril človek v starih časih, eden najimenitnejših grofov, ki je bil sposoben govoriti o dobrih rečeh. Enkrat sta se on in njegova soproga sprehajala pod velikim drevjem. Kar naenkrat zavpije na ves glas njegova soproga: “Pomagaj, moj gospod! Jaz vidim človeka siromaka, moj Bog, pomagaj mu temu staremu revčku! On je slaboten, on si ne more vsakdanjega kruha služiti.” Tako je govorila tega grofa soproga. Kakor mi previdimo, v našej novi dobi je vse drugače. Tudi nas je dosti tukaj siromakov v tej obljubljeni deželi. Tu se vidi dosti naših rojakov siromakov ter smo vsi ednaki, ki živimo tukaj v tej deželi, pa smo vendar včasih preganjani od naših lastnih rojakov, kakor se je slišalo dosti govoriti o našem rojaku v Midvillu, Utah. Kakor se govori, on je gospod v “šmelcu”, on ti bo dal nakaznico in boš dobil delo, in to je
J.	S. Imenovani je salunkiper. Kateri ne hodi k njemu pit, bo ob delo v šmelcu. To je resnica. Dobro zapomnite to. Kateri naših rojakov je njegov prijatelj, je sposoben dobiti delo, drugi ne. Kdor ima kaj čez to, naj se zglasi v listu, jaz mu odgovorim.
Končam ta mali dopis in želim Am.
Sl.	veliko naročnikov in predplačnikov. Pozdrav vsem čitalcem tega lista!	Coloradski hribovec.
Sheboygan, Wis., 4. marca. — Cenjeni list Am. Sl.! Dopisi iz naše naselbine so bolj redki, čeprav bi se dalo mnogo poročati. Posebno igravci in igravke domačega odra zaslužijo, da bi se jih vsaj včasih kak dopisnikar u-smilil in poročal zavednim Slovencem o njih uspehu. Tako n. pr. se je vpri-zorila pred dobrim mesecem igra: "Doktor Vseznal ali Stipko Tiček” in “Planšarica” (igrala Frances Baš), ali dosedaj slov. časopisi še niso prav nič poročali o tem zanimivem večeru, čeprav je bil uspeh iger nad vse druge,
kar se jih je igralo do sedaj v Sheboy-gan-u.
Prvo postno nedeljo zvečer smo imeli blagoslovljenje sv. križevega pota. Pogled na procesijo je bil veličasten! Ministranti v polnem številu, deklice belo oblečene in trije duhovni so bili v prvem delu, njim je sledila procesija križevega pota. Po dva možka sta nosila vsako postajo in po dve ženski sta svetili s svečami. Pri obhajilni mizi so se razpostavile vse postaje, kjer jih je slovesno blagoslovil naš župnik. Ginljivo je bilo vsakemu, ko se je prvič molil sveti križev pot, medtem ko se je povzdignila vsaka postaja na svoj določeni prostor. Po kratkem govoru je bil blagoslov z Najsvetejšim. Ta križev pot je nov kras za našo cerkev. Izdelan je zelo okusno in vse delo se lepo ujema z altarji in obhajilno mizo. Vsa čast in hvala pa velja Jakobu Dečmanu, ki nam ga je krasno izdelal in daroval našej cerkvi. Pozdrav! J. Č.
So. Omaha, Nebr., 25. febr. — Slavno uredništvo A. S., prosim, natisnite teh par vrstic v naš cenjeni list iz tukajšnje naše naselbine, akoravno je že malo pozno za take novice, ker je že postni čas; zakaj se nisem prej oglasil, sem imel vzrok, katerega pa tukaj ne bom zapisal zazdaj. Pri srcu mi pa'zmiraj nekaj ne da miru, dokler se tudi od tukaj takorekoč malo ne pohvalimo, posebno ker v vašem cenjenem listu vidim od vseh strani in iz vseh krajev, kako se Slovenci imajo, oziroma so se imeli v predpustnem času.
S ponosom moram reči, da tudi mi tukajšnji Slovenci nismo spali v tem času, akoravno bi kedo rekel tako, ker nismo po časopisju pred bobnali in kričali. Da ni temu tako, evo vam dokaza, g. urednik in čitalci A. S.
Kakor vam je znano morebiti, da imamo tudi tukaj mnoga društva, pa tudi dve, moško in žensko, spadajoči h K. S. K. J., kateri precej napredujeta v vsakem oziru, če nas je prav malo in še med temi žalibože tudi nasprotnikov, kakor povsod med Slovenci. Kljub temu gremo naprej, ne nazaj, ker odločnost in trdna volja vse premagata. To se je pokazalo na dan
11.	februarja, kaj vztrajnost premore.
Imenovanega dne si je tukajšnje naše moško društvo sv. Cirila in Metoda štev. 90 K. S. K. J. priredilo veselico, katera se je prav dobro obnesla, neglede na to, da smo tukaj malo poznani pri drugih narodih, ker do sedaj drugi narod skoraj niti znal ni, kdo in kaj pravzaprav smo mi, in ker naše društvo je takrat štelo samo 17 članov in še od teh sta dva na potnih listih izven mesta. Torej primerjajte člane in pa dolarčke, katere nam je veselica prinesla v dr. blagajno: čistega dobička je bilo $94.80, reci: devet-desetštiri dolarje in osemdeset centov. Kaj ne, precej lepa vsota v primeri s člani! Zatorej pa izrekam tukaj najsrčnejšo zahvalo vsem cenjenim obiskovalcem, ki so nas posetili in tako pripomogli do tako lepega uspeha.
Omeniti moram še, da to je bila prva veselica tega društva in takorekoč prva slovenska ali, kakor pravijo Čehi, kranjska, ker tukaj je največ Čehov, ki so se pa tudi prav pohvalno izrazili o nas, da niso še videli tako “fajn” naroda in da bi bilo tako lepo. Saj pa je tudi res bilo.
Ker se pa je moj dopis že precej nategnil (—no, g. urednik, ker pišem od veselice, seveda mislim tudi na njo —), zato sem pa skoraj pozabil nehati, pa vseeno Vas bom še prosil samo malo potrpljenja.
Rad bi še povedal tako mimogrede tukajšnjemu kranjskemu socijalistu Janezu, da naj on vpraša oziroma zapove “Union Stock Yard Co.” v So. Omahi, ker za to kompanijo on dela, da si bodo njeno premoženje razdelili! Naše društvo pa naj pusti še lepo v miru rasti, ker šele zdaj se bo pomlad začela in še nimamo zadosti, da bi delili s kr. socijalisti!
Zdaj pa lepo, g. urednik, ne v koš,
ampak v stroj ž njim, pa se bova še kaj drugikrat zmenila.
Anton Krašovec, tajnik dr. sv. Cirila in Metoda št. 90.
St. Paul, Minn. — (Nekaj o dijaškem življenju v deželi, kjer se cedi mleko in med.) Bilo je predlansko leto, nekako meseca junija, ko sem zapustil za seboj v daljavi oni kraj, kjer sem užival sladke a reči moram tudi grenke urice v dijaških letih. A slišal sem že mnogo govoriti o dijaškem življenju in stanu, kako prijetno in zabavno je to življenje živeti. A vsakdo kdor je takih misli, se zelo moti. Rekel bi mu le to: Najprej okusi koruzne žgance, potem boš znal povedati, ali so bili slani ali neslani! *
Preveč daleč bi se zavleklo moje pisanje o tej stvari, ako bi hotel opisovati težkoče študentovskega življenja, ono viharno življenje, ki visi kakor hudourna nevihta nad njegovo glavo že ob vstopu v ta labirint.
Opazuj le prizor, ki se nudi skoro vsaki dan v šolskem razredu. Profesor visoke postave, vitkega trupla ali stasa, visokega čela, vdrtih oči, znamenje stroge, krute narave; pod vdrtimi očmi pa čepi rudeč bakrast nos, tudi posebno znamenitost izraža, pod nosom pa mole kratke, črno-hroščeve brke. Njegovo vitko truplo pa odeva črna obleka. Njegove krake ovijajo tanke salonske hlačice, odzadaj pa mahlja frak ali, kakor pravijo z drugo besedo, zadnji klepetač (druga beseda pristoja veliko bolje in da pravi pomen). Tako, sedaj pa vidiš to karikaturo, to ponižno bitje, ki ga študent čestokrat primerja osebi, čestokrat imenovani posebno med manj izobraženim ljudstvom — h....
Kdo je pa v ospredju te osebe? Ubogi bojazljivi kmetski fantič, ki je ravnokar zapustil zeleno trato in na njej pasočo se živino, in sedaj prvikrat videl mestno ozidje in prvikrat to elegantno osebo, gimnazijskega profesorja. Govorim namreč splošno o gimnazijskem življenju. Kako ga pretrese rjoveči glas profesorja po vseh njegovih živcih, ko ga vpraša besedo “bestia”, “aquila”. A deček molči, kakor bi bil solnat steber. Še bolj je užaljen njegov duh veselja, ko ta fra-kar začne svoj govor, ki je namenjen često vsem v razredu, in ga konča z lepimi tolažljivimi besedami: “Pojdi domov, lenoba, saj vaških pastirjev in čednikov še vedno primanjkuje.” Take in one besede se slišijo skoro vsaki dan iz slinečih se ust tega suroveža.
O kak udarec je to za srce mladega fantiča! Srce njegovo se topi v obupu in misli si sam pri sebi: “Glej, vse moje mlade nade so šle po vodi in moji načrti so razrušeni -— uničeni.” A kje dobiti tolažilo za to bolest? Glej, kakor pomoč iz neba, ki potolaži njegovo srce in obnovi zopet njegove prejšnje načrte, so besede g. kateheta, ki se kaj veliko razloči od one mrcine. S tolažljivimi besedami g. kateheta začne fantič pridno študirati in pride po mnogem trudu in naporu skozi rudeče morje dijaških let do svojega kruha. Zatorej dijak lahko reče, da ima tudi grenke urice med številom sladkih in zabavnih.
To vse sem okusil jaz v mestu Ljubljani skozi pet let, nakar sem Ljubljano zapustil, in le v mislih še in v spominu se mi porajajo oni prizori in obrazi mojih součencev, prijateljev in znancev. In daleč tam za hribom Kumom mi stoje čestokrat pred očmi moja rojstna vas, moja rojstna hiša, moji stariši, moje sestre.
Po večdnevnem potovanju sem dospel v to obljubljeno deželo, kjer bivam sedaj.
Moja nova domovina ni bila sedaj več Kranjsko z mestom Ljubljano, ampak država Ohio z mestom Clevelandom, kjer je ena največjih naselbin slovenskih v Združenih Državah in je po številu, ki se suče okoli 20,000 prva za Ljubljano, ki šteje okoli 45,-000 prebivalcev.
Ker je bil ravno oni zlati čas, počitnice, sem imel čas premišljevati, kaj naj bi počel tu v tujini. Seveda, ka-(Nadaljevanje na 8. strani.)
KRANJSKO.

.Vwuj
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. februarja 13 Slovencev in 14 Hrvatov; dne 13. febr. 35 Slovencev, 80 Hrvatov in 90 Macedoncev.
—	Pomlad se bliža. Ljubljana, 19. februarja: Na trgu prodajajo okoli-čanke zvončke in teloh.
—	V Beli Krajini je kandidat S. L.
S.	za deželni zbor g. profesor Drmas-tia iz Ljubljane. — V nedeljo 11. febr. so se vršili shodi S. L. S. v Beli Krajini. V Metliki je bilo na shodu nad 400 mož, med njimi 7 županov. Shod je vodil načelnik Kmečke zveze g. Mihelčič. Govorili so: državni poslanec Jarc, profesor Dermastia, dr. Krek; nadalje gg.:	metliški župan
Jutraž, Malešič, Weiss, Petrič, Dostal, Nemanič, župan Bajuk, Cesar in poslanec Matjašič. V Črnomlju pa je bilo na shodu do 500 mož. Govorili so: drž. posl. Jarc, prof. Dermastia, dr. Krek, sodnik Fajfar in dež. posl. Matjašič.
—	Pred 50 leti. — Cesar med slovenskimi vojaki. Ravnokar je minilo 50 let, odkar so slovenski vojaki v Borgoforti, na meji piemonteški pred cesarjem defilirali. Cesar je klical slovenskim vojakom v slovenskem jeziku: “Dobro Slovenci!” in zopet drugič: “Prav dobro Slovenci!” Slovenske vojake je hvala cesarjeva v milem materinem jeziku navdušila in ganila do solz.
—	Jamski muzej v Postojni. V svr-ho zgradbe mednarodnega jamskega muzeja v Postojni je podelilo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje stavbnemu odboru državno podporo v zne-ku 20,000 K.
—	Perutninarska razstava bode v Ljubljani od 30. marca do 1. aprila. Perutnina se bo tudi prodajala. Udeležile se bodo razstave tudi nekatere živinorejske zadruge.
—	Petindvajsetletnica požara ljubljanskega gledališča je bila dne 17. febr. t. 1.
—	Glavna skupščina “Matice Sloven ske” bo v nedeljo, dne 17. marca t.
—	Podržavljenje policije v Ljubljani, pravi "Jutro”, da se bode zvršilo zaradi serbizma in da so uredniki pri ■“Jutru” to že davno vedeli. Ljubljančani se pa potegujejo za to, da bi letnih 133,000 K za vzdrževanje policije ne plačevala več Ljubljana, ampak večinoma vlada, in da bi Ljubljana prispevala samo 40,000 K.
—	Nova orožniška postaja. Na Turjaku so dobili novo orožniško postajo.
—	Draga smreka. Kam privede včasih malenkostno nesporazumljenje, ki bi se pri nekoliko dobri volji in popustljivosti mirnim potom poravnalo, kaže sledeč slučaj. Nekje na Dolenjskem sta se dva posestnika pravdala za neko smreko v vrednosti 14 K. Pravda je prišla dvakrat na Dunaj in slednjič je bila razsojena v korist ene stranke, nasprotnik pa je moral plača-čati svojemu in nasprotnemu odvetniku čez 3000 kron stroškov. Ta zgled ni edin!
—	Kranjski deželni zbor. V seji dne 14. februarja se je sprejel predlog kmetijskega odseka glede preos-nove poduka in gospodarstva na kmetijski šoli na Grmu, nadalje izpreme-njeni zakonski načrt lovskega zakona skupno z nekim samostalnim predlogom grofa Margherija. Sprejel se je nadalje predlog finančnega odseka, o-ziroma dr. Kreka, da se ustanovi “Gospodarska šola” za kmečke mladeniče v Ljubljani. Šola bo trajala od 1. novembra člo 31 marca vsakega šolskega leta. Sprejel se je tudi učni načrt, ki je natančno izdelan. “Gospodarska šola” bo velikega pomena. Sprejel se je nato predlog posl. Ravniharja, da se v Št. Petru za Pivko in košansko dolino ustanovi mesto okrožnega zdravnika. Sprejme se izprememba zakona o varstvu ptic, da bo mogoče zlasti ljubljanskim barjanom loviti cipe. — V seji dne 16. febr. je poročal grof Barbo o živinozdravniškem tečaju na Vrhniki, kjer je odložil vodstvo vsled terorizma živinozdravnik Turk. Tečaj se bo vendar nadaljeval. Zanj se je potegnil posl. Demšar. Trdo so poslanci prijeli dijake, ki se na Dunaju uče živinozdravništva, pa so izdali neko jako nedostojno izjavo, naperjeno glede onega tečaja proti deželnemu zboru. Zato se jim je zagrozilo, da izgubijo deželne podpore, ki znašajo za letos 3000 K. Dr. Pegan je pa ostro potipal c. kr. drž. pravništvo v Novem Mestu, ker kazensko zasleduje dva deželna uradnika, ki sta na Peganov ukaz izdala nekaj glasovnic za občinske volitve v Prečni. Soglasno se je sklenilo, da se od sodnije zahtevajo kazenski spisi in dajo ustavnemu odseku na vpogled. Poslanec Piber je predlagal, da naj se na Otočah, v Radovljici, Žirovnici in Križih napravijo namesto postajališče železniške postaje. Prošnja za podporo “Dijaški kuhinji” v Kranju se je odstopila v rešitev dež. odboru. Sprejel se je izpremenjeni lovski zakon, po katerem bo zajec uvrščen med lovne živali, toda le v občinah, v katerih bo
to sklenil občinski odbor. Sprejel se je tudi zakon v varstvo ptic, cipe se bo pa odslej smelo loviti. Sprejet je predlog S. L. S. za odpravo zakona, s katerim se je dovoljeval odkup duhovniške bere.
—	Železnica na Kranj. Dne 16. febr. v seji deželnega zbora kranjskega je baron Apfaltrern utemeljil nujni predlog, da naj se zgradi železnica Polzela—Kamnik—Krknj—Žiri.
—	Trgovska in obrtna zbornica. Vsled izida februarskih volitev je razmerje glasov v trgovski in obrtni zbor niči ljubljanski sedaj sledeče: Narod-no-napredna stranka, 12 glasov; Slovenska Ljudska Stranka, 8 glasov, in Nemci, 4 glasove.
—	Ta presneta matematika. Na novomeški gimnaziji je padlo 54 dijakov v matematiki, med temi tudi več bivših odličnjakov.
—	Mengeš, 14. februarja. Pri ponovnih občinskih volitvah je S. L. S. z veliko pomnoženo večino proti združenim nasprotnikom sijajno zmagala v vseh treh razredih.
—	C. kr. deželni šolski svet. Deželni glavar dr. Šušteršič je odložil svoj mandat v c. kr. dež. šolskem svetu. Na njegovo mesto je izvolil deželni odbor Bogumila Remca, ravnatelja slovenske trgovske šole.
—	Okrožni zdravniki so imenovani: Dr. Kaisersberger za Senožeče, dr. Mayr za Tržič in dr. Hočevar za Domžale.
—	Odlikovanje. Višji štabni zdravnik v pok. g. dr. Anton Stare je dobil naslov in značaj generalnega štabnega zdravnika.
—	Novi kapelnik “Slovenske Filharmonije” v Ljubljani j postal dosedanji kapelnik tržaške vojaške godbe, g. Teply, baje izvrsten dirigent.
—	Medvedja nadloga. V svojih gozdovih na Kočevskem goji knez Auers perg medvede, ki so se v zadnjih letih zelo razmnožili, tako da štejejo že sedem medvedjih rodbin. Ti medvedi so postali velik strah in nadloga prebivalstvu v kočevskem in novomeškem okraju, ker prihajajo tudi v bližino človeških bivališč. Kolikor je znano, so od kranjske deželne vlade razpisane nagrade za ustreljene roparske živali in sicer za vsako medvedko 90 K, za medveda 70 K, za volkuljo 50 K in za volka 40 K. Te nagrade bi gotovo mikale prebivalstvo, da bi napravilo lov na nevarne zveri, toda če se to ne zgodi, si lahko mislimo vzrok.
—	Smrtna kosa. V Kropi je umrl posestnik Mihael Ravnik. — V Ljubljani je umrla 731etna zasebnica Frančiška Dane. — Istotam je umrl g. Jožef Savenc v 73. letu starosti, nad 33 let uslužben pri tvrdki Samassa. — U-mrl je v Ljubljani bivši trgovec Albert Schaeffer, star 68 let. — Istotam je umrl vajenec knjigoveznice K. T. D. Feliks Žunič. — Umrl je v Gradcu bivši ljubljanski brigadir vpokojeni general Moric Fux pl. Eschenegg.
—	Dve smrtni nesreči. Iz Borovnice: Dne 13. febr. je pri železniški čuvajnici nad Bregom povozil tovoren vlak dečka Janeza Koren, sina železniškega čuvaja. Kmalu potem pa je nekdo povozil sredi vasi 2 leti staro Mimico, hčerko zidarja Franceta Žerjav, ki je pritekla na cesto ravno pod konje.
—	Žrtev alkohola. Dne 17. febr. zvečer je v Gradašici na Glincah utonil stolar Peregrin Bogataj na poti proti svojemu domu, omamljen od alkohola.
—	Samoumor v Idriji. 221etni rudar Janez Cunta je dne 5. febr. zvečer ob državni cesti v Logatec blizu mlina Mar. Likar legel v sneg ter vzel v usta prižgano dinamitno patrono. Glavo mu je popolnoma razneslo.
—	Samoumor 751etnega starca. Iz Logatca poročajo, da se je začetkom februarja zvečer obesil 75 letni vžitkar Andrej Zgonc v hiši svojega sina Franceta Zgonca v Cerknici. Samo-umoru so bili menda vzrok družinski prepiri.
—	Strašna nesreča pri streljanju. V Brusnicah se je imel poročiti neki vrl mladenič-ženin. Ker je bil občepri-ljubljen, so sklenili, da ga počaste njegovi prijatelji s streljanjem. V nedeljo zvečer dne 11. febr. so streljali. A nesreča ne počiva. Možnar se je razpoči! in pri tem je tri mladeniče strašno razmesarilo v obraz, in sicer 171et-nega Josipa Babiča, potem 241etne-ga Josipa Nosana in 211etnega Ivana Sašeka. Enemu je odtrgalo nos, drugemu raztrgalo ustnice, vsem trem udarilo v oči, da bodo najbrže za vedno slepi, odtrgalo jim kožo po obrazu, enemu je celo les, s katerim je bil nabit topič, prodrl oko in ostal v možganih. Bil je strašen prizor. Ob 11. uri zvečer so jih prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Poneverjenje. Užitninskemu u-službencu v Predgrađu Janezu Lenas-siju hotelo je društvo zakupa 1. janua-rija službo odpovedati, ker je užitnin-ski zakup prevzela dežela in ker je bil Lenassi zelo površen uslužbenec. Ker se je Lenassi zbal te nameravane odpovedi, je pobegnil v Kočevje, predno
ga je zadela nemila usoda in odnesel do 650 K denarja. S tem denarjem se je Lenassi potepal od začetka decembra po Kočevju, Ljubljani, Gorici in Trstu. Ker mu je zmanjkalo denarja, je šel v Gorici v bolnico, iz katere je bil po preteku 14 dni izpuščen. Napotil se je proti domu v Godovič, kjer mu živi še mati. V Gor. Planini ga je izsledilo orožništvo in oddalo v njegovo domovinsko občino—sodnijo Logatec. Lenassi je v Predgrađu pustil več premičnine, katero so oškodovani prodali za okroglo 130 K. Lenassi je zelo prekanjen dobrovoljček in večni snubač.	*

ŠTAJARSKO
1
—	Štajerski deželni poslanci S. L. S. so se obrnili do ljudstva, da na shodih dokažejo, kako trd boj imajo s krivičnimi Nemci. Taki shodi So bili v nedeljo 11. febr. v Mariboru, pri sv. Petru, v Št. liju, v Orehovi Vasi, v Hajdinu, pri sv. Marku, v Mislinjski dolini, v Kamnici in v Trbovljah. Zakaj se potegujejo Slovenci? Imeti hočejo slovenske meščanske in gospodarske šole ter zastopnike v deželnem šolskem svetu. Nemci pa pravijo, da so za Slovence zadosti ljudske šole in da jim ne dajo zastopstva v deželnem šolskem svetu, ker jim nočejo prodati svoje kože. Nemci hočejo napraviti tudi zakon, da bi se v štajerskem deželnem zboru nobena beseda ne sme la izpregovoriti slovenski. Proti tem nemškim krivicam se bojujejo Slovenci, ki morajo končno zmagati.
_ — Ljutomer. Tukajšnji prevžitkar Šterman (Zelenjak) je dobil v loteriji znesek 8000 K.
—	Požari. V Logarovcih je dne 8. febr. zvečer zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Senjura. K sreči ima poslopje dobro zavarovano. —- V nedeljo 11. febr. je zgorela hiša posestnika Šiška v Stročji vasi.
—	Nova bolnišnica na Sp. Štajerskem. Poročali smo pred kratkim, da so kupili grad Novo Celje pri Žalcu u-smiljeni bratje iz Gradca. V gradu mislijo usmiljeni bratje ustanoviti bolnišnico. Ako bi se to uresničilo, bi bila naprava za Savinjsko dolino velikega pomena, ker razun Celja ni v Savinjski dolini daleč naokrog nobene bolnišnice.
Smrtna kosa. V Pesnici je umrl dne 13. febr. najemnik restavranta pri kolodvoru, g. Dvoršak. — V Celju je umrl vpokojeni učitelj g. Ignacij Cizelj, ki je dolga leta služboval na Vranskem v Savinjski dolini. — Pri Devici Mariji v Puščavi je umrl vrli slovenski mladenič Bresonelli v 20. letu svoje starosti. — V Slov. Bistrici je umrl Lovro Stepišnik, meščan in eden izmed prbovoriteljev slovenskega ljudstva; akoravno priprost mlinar, si je stekel mnogo zaslug za štajerske Slovence. —- V Gradcu je umrl grof Julij Auersperg, star 60 let.
—	Zlatomašnik Jak. Bohinc umrl. V Braslovčah so dne 19. febr. položili k zadnjemu počitku zemeljske ostanke č. g. zlatomašnika in kanonika Jakoba Filipa Bohinc, ki se je rodil v Zapogah na Gorenjskem dne 26. apr. 1831, je torej 80. leto svojega življenja že prekoračil.
—	Maribor. Dne 19. febr. dop. se je ustrelil v mestnem parku domobranski pešec Adolf Zaveršnik, doma iz Maribora. Ker ni bil mrtev, so ga prepeljali z rešilnim vozom v vojaško bolnišnico.
—	Ruše, 12. febr. Tukajšnji tovarnar Maks Woschnagg se je v soboto 10. t. m. zvečer smrtno-nevarno ponesrečil. V mraku je šel v spremstvu dveh zastopnikov neke dunajske tvrdke, ki namerava kupiti kotle opuščene tovarne za ogljikovo kislino, k omenjeni tovarni. V temi je tako nesrečno stopil, da je padel štiri metre globoko v prostor za kotle; pri tem je zadobil smrtno-nevarne poškodbe. Dvomi se, da bo okreval.
—	Uboj. Dne 13. febr. je stal pred celjskimi porotniki Florijan Prah, živinorejec v Zagaju, obtožen uboja. Dne 23. okt. lanskega leta je izzval pretep s Francem Sinko. Prah je Sinka tako pretepel, da je ta vsled za-dobljenih poškodb umrl. Florijan Prah je bil obsojen na tri leta težke ječe.
—	Morilka svojega moža pomilo-ščena. Posestnica Julijana Kmetič iz Razvanj, ki je bila pri porotni obravnavi dne 15. grudna 1911 v Maribbru zaradi zavratnega umora, izvršenega na svojem možu, obsojena na smrt na vislice, je pomiloščena. Smrtno kazen so ji spremenili v 20 letno ječo.
—	Poroke. V Poljčanah se je poročil g. Janez Dreu, c. kr. nadpaznik, z gdčno. Liziko Gajšek, hčerko gostilničarja in posestnika v Poljčanah. — Poročila se je v Slivnici pri Mariboru gospodična Roza Pišekova, hčerka drž. in deželnega poslanca Pišeka, z gospodom Jožefom Brenčičem, bratom državnega poslanca Brenčiča. — Dne 10. febr. se je poročil pri Sv. Križu pri Ljutomeru g. dr. J. Žmavc, c. kr. profesor v Ljubljani, z gdč. Terezijo Petovar iz Bunčan. — Dne 10. febr. sta se poročila g. Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine, in gospodična Micika iz Lehna na Pohorju.
—	Golmilsko. Dne 12. febr. se je v ugledni in obče spoštovani krščanski in narodni hiši Cukalovi obhajala dvojna gostija. Sin Maks se je poročil z gospodično Nežiko Šlander iz
Grajske vasi, in hči gospodična Malika se je poročila z Alojzijem Logarjem, veleposestnikom iz Hrastnika. Poročil je oba para ženinov, oziroma nevestin brat, č. g. dr. Cukala, župnik v Podkloštru na Koroškem.
—Narodna Čitalnica v Celovcu. Dne
31.	januarja t. 1. se je -vršil v hotelu Trabesinger občni zbor Narodne Čitalnice v Celovcu. Izvolil in konstituiral se je sledeči odbor: Dr. Kotnik, predsednik; Lacko Bavdek, podpredsednik; Josip Štuhec, tajnik; Ivan Jerman, blagajnik; Ivan pl. Kappus, gospodar; dr. Rožič in dr. Stanjko, odbornika, Štefančič Jakob in Štefan Podboj, namestnika. Narodna Čitalnica v Celovcu je začela prav živahno delovati. Med drugim je priredila veselico, ki se je vršila 7. februarja. Da-siravno je bil ta dan sreda, vendar se je zbral na tej prireditvi cvet koroških Slovencev, ki se je pri zvokih vojaške godbe c. in kr. 17. pešpolka veselo zabaval pozno v noč.
—	Kandidature v beljaškem okraju. Kakor je znano, se bo vršila v beljaškem okraju volitev v državni zbor, ker je socialnodemokraški poslanec Arnold Riese umrl. Socialnodemokra-ška stranka sedaj pač nima moža, ki bi bil kos Rieseju in zato so se imenovali že razni kandidat je. Kakor pa se sedaj govori, misli stranka kandidirati sodruga Groegerja iz Celovca. Vse-nemci bodo kandidirali profesorja in deželnega beljaškčga poslanca dr. An-gererja, ki pri zadnjih državnozborskih volitvah ni imel “meščanskega” protikandidata in je propadel pri ožjih volitvah le za par sto glasov. Zmernejši beljaški meščani mislijo kandidirati g. Rainerja, po domače “Tosten-birta” v Beljaku. Nemški krščanski socialci se še niso izrekli za nobeno kandidaturo. Istotako še molči slovenska stranka. Kakor vse kaže, bo boj jako hud in vroč.
—	Iz deželnega zbora. V velikov-škem okraju misli kupiti dežela posestvo, ki bi bilo pripravno za kmetijsko šolo. Nastavili bodo tudi potovalnega učitelja, “ki je popolnoma zmožen slovenskega jezika”.
—	Slovenska zmaga. V občini Podljubelj so zmagali Slovenci pri občinskih volitvah v III. razredu. Poprej so bili vsi trije razredi v nemškutarskih rokah.
HRVATSKO.
-J
—	Trst, 16. februarja. Vodstvo lad jedelnice v Tržiču (Monfalcone) je 1000 delavcev izključilo od dela. Močni orožniški oddelki stražijo delavnice. Delavci so bili zahtevali skrajšanje delovnega časa.
—	Delniška pivovarna “Adria” v Trstu. Kakor se poroča, se pretvarja tržaška eksportna pivovarna in tvornica slada R. Liebman v Senožečah s sodelovanjem Jadranske banke v Trstu v delniško družbo s polno vplačanim delniškim kapitalom K 1,000,000. Kraj za ustanovitev iste, je bil zelo srečno izbran, ker je tam dovolj izvrstne, kristalnočiste vode na razpolago in sveži gorski zrak dopolnjuje samota, za dobro kakovost izdelka jako važni faktor.
—	Smrtna kosa. Umrla je v Podgradu ga. Ana Dekleva, soproga županova.
—	Grozno oderuštvo. Skoraj neverjetno je, kar se poroča te dni iz Sežane na Goriškem. Na mah se je raznesel po Sežani in po celem Krasu glas, da se v pisarni tamošnjega notarja Rummerja nahaja skrivalnica nekega človeka, ki na neverjeten način odira tudi zavedne ljudi, kateri v sili in potrebi iščejo denarne pomoči. Ta človek je Josip Rebec, vodja notarske pisarne. Na sled se mu je prišlo na ta-le način: Neki veleposestnik je prišel one dni k Rebecu s prošnjo, da bi mu posodil 500 K. Rebec je to storil radevolje, a zaračunil mu je 10 odst. obresti za en mesec. Potemtakem bi moral plačati 120 odst. obresti, ako bi mu vrnil znesek še-le koncem leta. Ravno isti veleposestnik je naprosil nekega Petra Švaglja, naj mu dobi na posodo 200 K, kar je Peter Švagelj radevolje storil s tem, da ga je peljal k Edvardu Svagelju, ki mu je ponudil 200 K, a le s pogojem, da je veleposestnik podpisal menico za 400 K, ki bi zapadla v teku 24 ur. Neverjetno grozno! Ako bi dotični veleposestnik ne plačal menice v teku 24 ur, marveč šele po enem letu, bi moral plačati za teh 200 K. nič manj in nič več kakor le — 73,000 K, reci: triinsedemdeset tisoč kron obresti. Dotični veleposestnik je ostal tisto noč v Sežani, kamor sta ga prišla iskat drugi dan njegov oče in njegova žena. Kmalu na to je prišla ta javna sleparija na dan in aretirani so bili in sicer že imenovani Rebec, Edvard in Peter Švagelj. Pred sodnikom pa se je Rebec vedel skrajno predrzno, zaradi česar je bil preiskan in odveden v zapor. Pri njem so našli še več takih menic in papirjev, kakor že zgoraj omenjena menica, ki so ga izdali. Oba Švagelja sta bila puščena kmalu na to na svobodo. Rebec pa ne. Pravijo, da ima Rebec na svoji oderuški vesti mnogo žrtev — okoli dvajset! Sicer pa še tudi oba Švagelja ne bodeta ubežala roki pravice.
— Milijonski dar škofa Posiloviča Dne 15. febr. je izšla slavnostna izdaja "Katoliškega lista”, ki prinaša razdelitev daru zagrebškega nadškofa Posiloviča v skupnem znesku 1,646,500 K. —Od te svote dobi 500,000 K katoliška gimnazija, 200,000 K v cerkvene svrhe, 50,000 K dobi nadškof Stadler za bosanske cerkve, po 20,000 K Ciri-lo-Metodski zidari, Leonova družba, konvikt v Pazinu in umetniško društvo v Zagrebu, 25,000 K Ciril-Meto-dova družba za Istro, 40,000 K za medicinsko fakulteto, po 10,000 K jugoslovanska akademija, zagrebško “Pi-jevo društvo” in ‘Bogoslovna smotra ; po 5000 K “Hatica Hrvatska”, društvo sv. Jeronima, "Kolo”, društvo rokodelskih pomočnikov in gasilno društvo, 4000 K akademičnemu podpornemu društvu, po 3000 K delavskemu društvu in krščanskemu socialnemu delavstvu, po 2000 K pevskemu društvu “Sloga” in “Vijenac”, društvu hrvaških časnikarjev in podčastniškemu društvu. Poleg tega so določene še večje in manjše svote za razne dobrodelne namene.
—	Ples vseučiliščnikov v Zagrebu. Dne 6. febr. se je vršil ob velikanski u-deležbi meščanstva ples zagrebških vseučiliščnikov. Ker ni bil povabljen na ples ban pl. Čuvaj, se je vseučiliščni-kom odtegnila vojaška godba. Častniki so dobili ukaz, da se ne smejo u-deležiti plesa. Ples je bil zato velikanska manifestacija meščanstva za dijaštvo proti banu.
—	Velike demonstracije proti nasilnosti bana pl. Čuvaja se prirejajo v Zagrebu skoro dan za dnem. Vmes se tudi strelja. Dne 14. febr. je bilo 250 oseb aretiranih. Delavstvo grozi z generalno stavko.
—	V Sarajevu so bili dne 18. febr. veliki nemiri, med katerimi je bil u-streljen neki sedmošolec. Demon-strantje so zažgali mažarsko zastavo in razbili vsa okna na mažarskih bankah.
John Grahek
...G-ostilničar...
Točim vedno sveže pivo, fino kali« fornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL*
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da se greste okrepčati s čaSo okusne pijače in jedil v salun in restavracijo
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE,«?
Postrežbo izborna— prav po domače.
....JOLIET
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET, ILL.
AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro.
brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko.
Brzi poštni m novi parobrodi na dvt vijaka;
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA.
KAISER FRANZ JOSEF I. “maiden voyage” iz New Yorka Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ob sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorkii Vsi parniki imajo brezžični braojav. električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. ft CO. General Agents
2 Washington St.,	New York
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J OLIET, ILL
= Kadar se mudite na vogalu 1 Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
| MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni.
j= Fino pivo, najboljša vina in smodke.
| Wm. Metzger
S Ruby and Broadway JOLIET
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiioiiiiaifflinfnniiiiinflilinni
POZOR, ROJAKII Moderno gostilno National Buffet	ij
v katerej bodem točil najboljše per* terjevo pivo, izvrstno žganje, domala vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.	j,
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St
' N. W. Phone 825	Joliet, III.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor
Tim A. ff. Fta Dri Go.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets.
JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov _________na pravi način.
Anton Kirinčič
Oor. Columbia in Chicago Sts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Geo. Laich
SALONER IN
AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke.
ROJAKI DOBRODOŠLI!
ISO! E. 9Sth St S» Chicago. BI
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1910 je imela 564 MILIJONOV KROM| VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po	brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOM. TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA * vsem .tvojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI” in NE v kako drugo varno “iparkaso”. NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki mo za Vaa denar.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Urednik............Rev. John Kranjec
Chicago Phone 2899.
813 N. Scott St.	Joliet, 11!.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899.
v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik.........Anton Nemanich
Tajnik..............William Grahek
Blagajnik.  ...........John Grahek
Telefoni: Chucago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
dke first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899.
Slnvenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Prva in edina slovenska unijska tiskarna.
«Ttrades ^council*
	CERKVENI		KOLEDAR.
10.	mar.	Nedelja	40 mučencev.
11.	<«	Pondeljek Heraklij; Cozim.	
12.	u	Torek	Gregotij, papež,
13.	“	Sreda	Rozina, vdova.
14.	M	Četrtek	Matilda; Evtihij.
15.	({	Petek	Longin, Félicita.
16.		Sobota	Herbert; Hilarij.
NAUK ZA TRETJO POSTNO NEDELJO.
Čudež, katerega je storil Gospod nad gluhomutcem je bil vzrok, da so ga občudovale množice. Še večjega občudovanja so pa vredni čudeži, katere dela Gospod že toliko stoletij v duhovnem življenju po sv. zakramentih, zlasti po zakramentu sv. pokore. Oblast grehe odpuščati je mnogo ime-nitnejša od oblasti delati čudeže. Zato so se judje tudi bolj zavzeli, ko je Jezus rekel mrtvoudnemu: “Odpuščeni so ti tvoji grehi,” kakor pa nad tem, da ga je Jezus tudi čudežno ozdravil. Z vso silo se zaganjajo sovražniki sv. vere zlasti v ta zakrament in trdijo, da spoved ni od Kristusa vstanovlje-na, marveč vpeljana od duhovnikov. Drugi zopet opuščajo spoved z izgovorom: “Jaz ne kradem, ne ubijam, nikomur nisem nič hudega storil, kaj se hočem tedaj spovedovati?” Poglejmo ta dva tako pogosta ogovora!
Ko bi o vstanovitvi sv. pokore molčalo sv. pismo in ko bi je ne omenilo tako pogostokrat ustno izročilo, bi bila trditev, da so si spoved duhovniki izmislili vsaj kolikor toliko opravičena. Toda kako so si mogli duhovniki izmisliti spoved, ko nam govori popolnoma jasno sv. pismo, ki pravi: “Prejmite sv. Duha. Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni, in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani.” Kako naj pa izreče spovednik sodbo, Scako naj odloči, ali naj odpusti ali pa naj zadrži grehe, ako jih ne pozna. Spovednik ni vsegaveden, razodeti mu jih mora torej grešnik, to se zgodi pri spovedi. Kako naj zdravnik zaceli rano, ako mu je ranjenec noče pokazati?
Sv. Janez piše popolnoma jasno: “Ako se spovemo svojih grehov, je zvest in pravičen, da nam odpusti naše grehe in nas očisti vse hudobije.” Prvi kristjani so se radi podvrgli tej zapovedi, v dejanju apostolov beremo: “Veliko vernih je prišlo, in so se izpovedali in oznanili svoja dela.” Tako nam priča sv. pismo. Isto nam pa pričajo cerkveni očetje. Že sv. Klement, ki je živel v prvem stoletju piše: “Ne odkladajte okoristiti se iz tega zveličavnega sredstva, kajti ko bote zapustili ta svet, se ne bote več mogli spovedati.” V drugem stoletju imamo pričevanje sv. Ireneja, ki piše popolnoma jasno o spovedi, v tretjem stoletju je pisal Tertulijan zoper one, ki zamolče v spovedi iz napačne sramežljivosti kak greh. Preobširno bi bilo navajati izreke drugih cerkvenih
očetov in učenikov, ki jasno pričajo, da je bila spoved v cerkvi vedno v navadi. Ko se je ločila vshodna cerkev od zapadne, je prva ohranila spoved, tega bi vshodna cerkev nikdar ne bila storila, ko bi spoved ne bila vedno v rabi sv. cerkve, ko bi ne bila razodeta po sv. pismu in ustnem izročilu.
Sovražniki sv. spovedi gredo tako daleč, da vedo celo povedati kdaj je bila spoved vpeljana. Oni pravijo, da je bila vpeljana 1. 1215 po lateranskem cerkvenem zboru. Kaj pa je določil ta cerkveni zbor? Cerkveni zbor ni ukazal, da se mora spovedati vsak vernik, kajti ta zapoved je bila tako stara kakor stara je cerkev, ta zapoved je vtemeljena v sv. pismu in ustnem izročilu, kakor smo ravnokar videli. Lateranski cerkveni zbor je le določil, da se mora vsak kristjan spovedati vsaj enkrat v letu. Kdor bi tega ne storil, ta bi zapadel cerkvenemu izobčenju. Cerkveni zbor lateranski spovedi tedaj ni vpeljal, marveč stavil je le skrajno mejo za sprejem tega zakramenta. To pa za to, ker v začetku 13. stoletja nekateri niti enkrat v letu niso več hodili k spovedi.
Vsakemu človeku je lastno, da rad prikrije to, kar je zanj sramotnega. Kdo bi mogel siliti človeka, da'razodene svoje hudobije človeku? Gotovo noben človek ne. Ko bi si bili tedaj duhovniki spoved izmislili, bi te izmišljije verniki nikdar ne bili sprejeli. Ko bi si izmislili spoved duhovniki, bi se bili gotovo vsaj sami sebe izvzeli, vendar pa temu ni tako. Tudi mašni-ki, škofje in papež sam, se morajo drugim mašnikom spovedati svojih grehov.
Sicer pa kakšen dobiček bi pa imeli duhovniki, ko bi bili oni vpeljali spoved? Vsled spovedovanja ima duhovnik le težave in trud, tu in tam celo smrtno nevarnost. Ni prijetno čepeti v spovednici v letni vročini, ali pa v zimskem mrazu včasih po 8 do 10 ur na dan. Ko bi si bili duhovniki res izmislili spoved, izmislili bi se bili to, da se odpravi.
“Kaj naj se spovedujem, meni je spoved nepotrebna!” To je drugi ogovor. Dragi bravec, ti znaš božje in cerkvene zapovedi, ti veš svoje stanovske dolžnosti — ali moreš reči: jaz sem brez greha? Ako ne ubijaš in ne kradeš, se nisi pregrešil zoper 5. in 7. zapoved, toda to ste še le dve zapovedi, je še mnogo drugih. Sicer pa poglej katekizem in videl boš, da 5. in 7. zapoved ne prepoveduje le tatvine in umora, marveč še kaj drugega in da tudi marsikaj zapoveduje. Prav oni, ki trdijo: nimam kaj povedati, pričajo s tem, da so na duši slepi, da ne vidijo in ne spoznajo več žalostnega svojega dušnega stanu.
Zopet drugi pravi: “Bog ve in pozna moje grehe, zakaj naj jih pripovedujem potem človeku.” — Ti si žalil Boga in razžaljenec ima pravico staviti pogoje, pod katerimi je pripravljen odpustiti. Bog je postavil pogoj, spoved, torej je tvoja dolžnost, da ta pogoj izpolniš. Sicer pa, kdo bi ti dal brez spovedi, brez odveze gotovost, da so ti grehi odpuščeni? kdo bi ti dal mir vesti? To more storiti le božji namestnik, le oni, komur je Bog dal oblast odpuščati grehe.
Ne obotavljaj se torej, posluži se izredne milosti, katero ti ponuja usmiljeni Bog in opravi res dobro velikonočno spoved. Da bo pa ta spoved res dobra, si vtisni v svojo dušo lepe besede sv. Krizostoma, ki pravi: “V srcu resnično kesanje, v ustih odkritosrčna spoved in poboljšanje vsega življenja, to je resnična pokora, katera razveseljuje Gospoda.”
REV. JOS. POLLAK.
UBOGI TKALCI.
Vsled stavke ali štrajka tkalcev v tovarnah za volneno blago v mestu Lawrence, Massachusetts, so prišli lastniki na slab glas. Vpričo žalostnega položaja delavcev so razvpiti kot lakomni izkoriščevavci, in občinstvo, ki vedno sočuvstvuje z zatiranimi, se je skoro po naravnem nagibu postavilo na stran teh, ne da bi razmere natančneje poznalo. Pri skoro vseh štrajkih je to opažati, ker se navadno misli, da se ti ne pričenjajo iz prevzetnosti, nego v prisiljeni obrambi proti krivičnemu izkoriščanju. In to je tudi res v največ, če že ne v vseh slučajih. Zatrjevanju podjetnikov, da so vsled opravilnega položaja prisiljeni, računati z nizkimi plačami, se po navadi malo verjame, pa najsi je včasih še tako upravičeno. Tudi tovarnarji v Lawrencu imajo svoj zagovor, ki se objavlja v strokovnem listu “Fibre and Fabric”. Občinstvo bi drugače sodilo, ko bi poznalo razmere.
Delavci v tovarnah so — tako se izvaja v omenjenem listu — Sirijci, Grki, Italijani in Polaki. Vseh teh je toliko v mestu, da ni dela za vse; pa to niso postopači, delati hočejo, za vsako ceno, samo da kaj zaslužijo za živek svojim družinam. V trumah oblegajo tovarniške urade in beračijo takorekoč za delo. Čeprav se jim tolmači, da ga ni, vendar ne odstopijo. Včasih je kako mesto prosto za kace-ga dečka, ki lehko zasluži štiri do pet dolarjev na teden. Tu vpraša potem klerk, ali ima kdo izmed njih kacega dečka v primerni starosti, da bi se namestil. Ne, odgovarjajo, ali dajte mesto nam samim. Ampak, se jim odvrača, plača ni preračunjena za odrasle delavce, in delo, ki se ima opravljati, ni tudi več vredno. Vseeno, le nastavite nas. In potem se pa domenijo in zaštrajkajo za višjo plačo. Pri tem se morajo šele priučiti. Dela niso vešči in deželnega jezika ne razumejo, tako da jih je težko poučevati.
Poprej je bilo to drugače, tedaj so se nastavljali rokodelski učenci in ti so se morali nekaj let učiti, preden so mogli dobivati polno plačo. Ako ne bi bilo teh ljudi v deželi, ne bi imeli nemirov, pravi zagovornik lawrenških tovarnarjev. Kdo je odgovoren za njihovo navzočnost? “Edinole vlada je kriva, da imamo to lačno inostransko prebivavstvo v Novi Angliji.”
S tem bi bila odgovornost odvaljena z ram podjetnikov. Zakaj dovoljujejo tudi Združene Države priseljevanje? Proti čemur smemo pač staviti vprašanje: kako je to, da se ti Sirijci, Grki in tako dalje v tolikih množicah obračajo v države Nove Anglije, kakor poprej sužnji v premogovišča po Pennsylvaniji? Ali je to naključje, nezavestna privlačnost, ali ni bila od začetka dana izpodbuda od te strani oceana? Kdo je povzročil potrebo zakona proti uvažanju pogodbenih delavcev? Poprej so bili francoski Ka-nadci, ki so se v trumah priseljevali v Novo Anglijo, da najdejo delo v tovarnah, sedaj prihajajo južni Evropci. Izostali bi bili, ako bi bili doznali, da je ceneno delo njihovih rojakov tukaj zelo dobrodošlo. Podjetniki niso neradi gledali, da so novodošleci plače pokvarjali. Ko so se privadili, in zahtevajo več, pa je direndaj. Verjetno je pač, da ogromni naval priseljencev v Lawrence povzroča, da se nekateri ponujajo za lačno plačo, toda ti ne štrajkajo, ali šele potem, če vidijo, da jim iz usmiljenja, katero jim je dalo zaslužek, nastaja trajna škoda. Može nastavljati za deško delo, more pač le začasno odpomoči; če se to godi praviloma ali redno, kdo je za to odgovoren?
STRIC SAMOVA SKOPOST.
(Iv. Ad.)
Iz letnega poročila glavnega nase-ljevalnega komisarja Daniela Kefe, sklenjenega z 30. jun. 1911, posnemamo sledeče zanimive podatke. Od 913,880 izseljencev se je nabralo $3,-655,520 osebnega davka. Vsak izseljenec plača namreč $4.00 osebnega davka, kar je našim bravcem itak znano. V celem minulem letu se je potrošilo $2,227,311.28 in ostalih $1,428,-208.22, katere so na osebnem davku zaslužili, so spravili v blagajno strica Sama. Predlani so znašali dohodki na osebnem davku $4,164,966; dobiček je bil torej še večji. Iz tega razvidimo, da se stvar izplača, neglede na one vsote, katere prinašajo izseljenci ra-zun davka v deželo in neizmernih delavskih močij, ki jih tudi potroše tukaj. Že itak ogromna ta preostala vsota bi se pošestorila, ako bi zvišali o-sebni davek od $4.00 na $25.00, kakor to zahtevajo nekatere od nativistične strani vložene zakonske predloge. Povišanje davka ne bi imelo na izseljevanje nikakoršnega vpliva, kajti kdor se enkrat odloči v Ameriko, pride gotovo in če bi moral tudi šestkrat toli- :■ ko plačati.
Navedene številke pa kažejo tudi, da zvezna vlada ne skrbi za udobnost izseljencev, kljub temu, da jo le-ti bogatijo. Blagajne se polnijo, ubog izseljenec pa še plačuj stroške za vse one muke, katere si pretrpeti moral na otoku gorja in solz. Poglejmo na Ellis Island! Komisar Williams priporoča v svojem letnem poročilu izboljšanje krajevnih razmer, želi, da se usoda pridržanim izseljencem na Ellis Islandu olajša, a kakor sodimo po minulih letih, bo tudi letos ostalo pri starem, kajti kongres se na take želje in priporočila ne ozira. Komisar zahteva dostojna stanovanja za potnike 1. in 2. razreda, za potnike v medkrovju bolja spavališča, za mestni oddelek pa novo zgradbo; isti se leto za letom širi in izvrstno napreduje, visoka gospoda v Washingtonu pa je sklenila, da se končna sestava na- in izšeljevalnih podatkov tamkaj sklene. Kljub temu pa potrebuje statistična divizija novo zgradbo ravno tako, kakor je potrebuje Williams za pridržane potnike. Arhivi zavzemajo skoro cel prostor in uradniki so tamkaj tako natlačeni kakor potniki v pridrževalnih prostorih.
Komisar Williams zahteva tudi že leta in leta še en prevozni čoln za promet med Manhattan-om in Ellis Islandom, vedno številneja pridrževanja namreč silno povečajo — promet. Vsa ta priporočila pa so bila glas vpijočega v puščavi, četudi je še en čoln ne-obhodno potreben. Sedanji čoln “Ellis Island” ni vedno za rabo in ako najmejo drugega, morajo plačati na dan zanj celih $100.00. Imenovani čoln so zgradili še za prve uprave William-sove, veljal je $110,000 in ravno toliko zahteva Williams za drugi čoln. To vsotico bi pa že zmogli, če jim je preostal od osebnega davka cel miljon. Williams zahteva vsega skupaj $180,-000 za omenjena prepotrebna izboljšanja in komur je blagor vbogih izseljencev na srcu, bo prav gotovo odobraval Williamsove zahteve. Stanovanja (!) izseljencev na Ellis Islandu so grozna in kdor mora tamkaj dalj časa ostati, zboli prav gotovo, posebno pa v zimskem času. Uradniki na-seljevalne postaje, ki poznajo, ali so pa priložnost imeli spoznati dvorane za izseljence v nemških pristaniščih,* si pač morajo misliti svoje o Ellis Islandu, drugi pa, kateri gledajo razmere na Ellis Islandu dan za dnevom, izjavljajo, da je sramota za Zedinjene države, bogateti na račun izseljencev in da je brezsrčno, ne ozirati Se na siromaka, ki je tako nesrečen, da mora ostati saj nekaj časa na Ellis Islandu.
Združene Države proizvajajo sedaj več bakra, nego vse ostale dežele skupaj.
Japonci so najboljši gojitelji cvetlic na celem svetu. Sedaj so vzgojili zardevajočo vrtnico, ki je v senci bela, ako pa posije na njo solnce, zardeči.
V Londonu ondan umrli lord Lister je veljal za enega prvih angleških kirurgov. Njegova iznajdba je tako- | zvana antiseptična metoda zavezovanja.
Na Dunaju je ondan v razpravni dvorani okrožnega sodišča v II. okraju zadela advokata dr. Emila Eisen-schitza, kap, ravno, ko je končal svoj zagovor. Advokat je takoj izdihnil.
Starodomovinski češki listi poročajo, da je polski Sokol odpovedal svojo udeležbo pri letošnjem vsesokolskem zletu v Pragi, ker se zleta udeleži tudi ruski Sokol. Evo vam slovanske nesloge!
oči, ker šo te tako oslabljene polke pozneje hitro ojačili.
Vojska v zraku. Parižani se bojijo, da bo za slučaj vojske z Nemčijo 300 nemških zrakoplovov priletelo nad Pariz in uničilo mesto, ker se bo lahko v pol ure iz njih zmetalo na mesto 10,000 kg dinamita.
Zrakoplovstvo. Polet Berolin—Dunaj, ki bo uvod velikega mednarodnega poleta, se bo pričel dne 16. junija L 1. Pogoj bo, in sicer prvikrat, da zra-koplovec sprejme sabo tudi enega pa-sažirja.
Črnogorski kralj Nikica je bil sredi februarja v Peterburgu od ruskega carja Nikolaja slovesno sprejet. Pri velikem obedu je car napil Nikici in obljubil pomoč. Kralj Nikolaj se mu je zahvalil v srbščini.
Strašna rodbinska tragedija se je pripetila v Peterburgu dne 3. febr. Osemletni sinek, profesorja fizike in matematike Warsarja se je iz neznanih vzrokov obesil na jermenu. Oče je vsled žalosti zblaznel, nakar se je mati zastrupila.	»
Usodepolna “vodka”. Tako pravijo Rusi žganju. V Petrogradu in v Moskvi pride na eno osebo na leto nič manj kakor 30 steklenic te “vodke”. Toliko se na Ruskem popije. Leta 1910 se je popilo za 760 milijonov rubljev samo žganja.
Ruski pevec na Dunaju. Dunajska ljudska opera je angažirala za dne 20., 24. in 27. marca glasovitega ruskega basista Šaljapina, ki dobi za vsak večer 26.000 K honorarja. To je najvišji honorar, ki je bil kedaj plačan na Dunaju. Vstopnice bodo ta večer štirikrat dražje, kakor navadno.
Ogri se trudijo na vso moč, da bi v novem vojnem kazenskem procesu madjarščina bila kot službeni jezik poleg nemščine, da se pa iz hrvatske deželne brambe odpravi hrvaški jezik in nadomesti z mažarskim. Nemcem je ta dualizem všeč, ker hočejo skupno z Madjari oškodovati pravice slovanskih jezikov. Slovanski zastopniki bodo imeli tedaj v delegaciji težko stališče.
Ples Hrvatov na Dunaju, o katerem se je po avstrijskem časopisju mnogo pisalo, se je začetkom februarja vseeno vršil, deloma v korist ranjenih zagrebških dijakov. V zadnjem trenutku je namreč pripravljalni odbor brzojavno preklical povabilo bana Čuvaja. Vsled tega sta se plesa tudi udeležila poslanca Štefan Zagorac in dr. Nikolič pl. Podrinski. Pri drugem valčku so se razdeljevale hrvaške kokarde. General baron Varešanin si jo je pripel poleg reda železne krone.
Znamenita miza. V mestu Puplin, Minn., živi neki S. P. Wood, ki je naredil do sedaj še neprekosni umotvor v obliki mize, sestavljene iz 100 milijonov posameznih lesenih kosov. Za to delo potreboval je nad leto dni časa ter je dobil na mednarodni razstavi države Missouri višnjev svileni trak ali prvo darilo. Glavni deli ,te mize sestoje iz solidnega belega smrekovega lesa. Mož je po poklicu mizar. Naredil je to znamenito mizo tekom jednega leta zvečer doma v prostih urah. Tudi noge so sestavljene iz koščkov. Na celi mizi ni dobiti dveh sličnih ali jednako vdelanih koščkov lesa jeden poleg drugega.
Avstrijsko-ruski sporazum. K poročilu “Berliner Tagblatta”, da se je prestolonaslednik Franc Ferdinand pri svojem zadnjem obisku v Berolinu u-godno izrazil o zbližanju med Avstrijo in Rusijo, poroča petrograjski dopisnik “Tempsa”: Kakor doznajem iz političnih krogov, je napravilo omenjeno poročilo tukaj ugoden vtis. Če bo Avstrija razločno izrekla željo za zbli-žanje, potem Rusija gotovo ne bo nasprotovala, da se prično tozadevne razprave, ki naj bi dosegle entento med obema državama. Med Rusijo in Avstrijo za sedaj ni nikakih spornih točk.
Volilni trik. Angleški politik R. G. Webster je izdal pred kratkim zelo zanimivo knjigo o volilnih trikih in izkušnjah pri volitvah ter dal brezskrbnim volilcem razna navodila. Med drugim pripoveduje naslednjo malo dogodbo: Četrt ure pred koncem volitve pride dobro rejen volilec v svoj volilni lokal. Neposredno pred vhodom mu pride nasproti elegantno oble čen gospod, pristaš nasprotne stranke, in začne pripovedovati flegmatičnemu volilcu razne politične novosti. Zapletel ga je v interesanten pogovor, ki se je končal s tem, da je tujec, povsem verziran politik, pohvalil možakarja z laskavimi besedami: “Ja, gospod, vi imate prav in priznati vam moram, da ste izvrsten političen mislec.” — “No, no, preveč me pohvalite, gospod”, je odgovoril ves radosten skromni volilec. “Res nekaj vem, toda prosim vas, oprostite me, oddati moram še svoj glas.” -— Nato pa mu je odgovoril elegantni tujec z zlobnim nasmehom: “O, predragi mi prijatelj, ni se treba več truditi, kajti volitev ste že zamudili. Prepozno je, ker je že dve minuti čez 6. uro.. .”
Dolgost življenja našega je kratka...
Uradni “Reichsarbeitsblatt” prinaša izkaze, kako dolgo živi povprečno človek v Nemčiji. Povprečna starost je 44 let. V Nemčiji so s številke v zadnjem času znatno zboljšale. Vzlic temu konštatira omenjeni list, da Nemčija še zmerom zaostaja za drugimi deželami, in Avstrija daleč tudi za Nemčijo. “Reichsarbeitsblatt” piše: “Na Švedskem, kjer prebivalstvo živi v posebno dobrih razmerah, živi moški povprečno 50—64 let, ženska pa 53—63 let, torej je povprečna človeška starost za 10 let večja kot v Nemčiji. Za pet let nadkriljuje Nemčijo Belgija in Nizozemska, za 4 leta Fran cija in Anglija. Le v Avstriji in Italiji je povprečna starost manjša kot v Nemčiji. List zvrača glavno krivdo te nizke povprečne starosti na veliko umrljivost novorojencev. Ta je zlasti velika, ker nimajo nobenega zakonitega varstva za porodnice in ker so stanovanjske razmere še slabše kakor v Nemčiji. V Avstriji učaka človek povprečno starost 35 let.
Ljudje božji, ne pravdajte se!
Kam privede človeka trma, naj pojasni tale resničen slučaj, ki se je iz-
vršil nekje na Goriškem. Mizar A. je naredil peku B. neka dela v njegovi trgovini. Ko mu je predložil račun, se je le-ta peku B. zdel previsok. Znašal je namreč okoli 80 K. Mizar A. je znižal račun na 66 K, pek B. pa le ni hotel plačati. Mizar A. je peka B. tožil. Najela sta si vsak svojega odvetnika. Na lice mesta je prišla sodnij-ska komisija in zapriseženi cenilec. Mnogo besedi je bilo, mnogo jeze in prepira. In konec vsega kaj je bil? Razsodba se je glasila: Mizarju A. se odbije od računa par kron, stroške pa mora plačati vsak svoje. Mizar A. je imel nad 50 K stroškov, pek B. pa nad 40 K, skupaj torej 90 K. Stroški so znašali več kakor je bilo vredno mizarsko delo. — Tako torej! Mizar
A.	je oblal in žagal ter se potil za svojega odvetnika, pek B. pa je pekel kruh tudi za svojega. Kdo je bil končno najbolj zadovoljen, mizar A., pek
B.	, ali njiju zastopnika? Odvetnika sta dobila, mizar A. in pek B. pa sta zgubila!
Velika zmota.
Nekateri ljudje imajo navado, rabiti odvajalne soli alt močne odvajalne rudninske vode vsako jutro. To je velika zmota, ker se jemlje tako preveč vode iz krvi in je potem pregosta. Pri-ličen popitek soli ima gotovo prav dober vpliv na ustroj, ampak prepogost-na raba utegne več škoditi nego koristiti. Izbrati morate zdravilo, ki odstranjuje vzrok zapečenosti in ki krepi drob. Tako zdravilo je Trinerjevo a-meriško zdravilno grenko vino. To izpodbuja prebavila k delu in je očvr-šča, tako da ne potrebujejo neprestane izpodbude. Deluje prav dobro v boleznih želodca in črevesja, ohranjuje kri čisto in živce krepke. Zelo koristi v malokrvnosti, zapeki in mnogih ženskih neprilikah. V lekarnah. Josip Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Slepar Levi.
Dunaj, 2. marca. — Tatvina, kater^ žrtev je baje bil dunajski zlatninar Albert Levi na povratku s kupčij skega potovanja v ponočnem brzovlaku Salc burg-Dunaj, je bila izmišljena. Levi si je izmislil tata in je sedaj brez sledu izginil. Ubegli zlatninar je trdil, da je bil pri namišljenem železniškem ropu okraden za dragotine v vrednosti četrti milijona kron in veliko vsoto denarja. Zasledovan je s tiralico.
Moderna Tiskarna
Telefoni
Tržaška “Edinost” poroča: Za tri-politansko akcijo je poslala Italija v Tripolis in obrežna mesta 115,000 mož Oslabila je s tem skoro vse vojne kore razun veronskega. Da pokaže svoje nezaupanje proti Avstriji, je tega skrivaj še ojačila na pritisk generalnega štaba. Iz Milana in Piemonta je došlo v Verono, Piacenzo in Mantovo tekom zadnjih dveh mesecev nešte-vilno municije, strojnih pušk in topov. Seveda vse tajnim potom v zabojih in po noči. Da se je poslalo iz nekaterih obmejnih mest (Benetk, Cremo ne) vojake v Tripolis, je le pesek v
izdela pismeni papir, kuverte, knjižice za nakaznice in pobotnice; za društva bolniške liste, uplačilne knjižice in pravila v domačem in tujem jeziku v najkrajšem času. Glede dela in cen se ne more kosati z nami nijedna tiskarna. Naše delo se samo hvali. Vsakdo nam rad plača nekoliko več za tiskovine kot kateri drugi tiskarni, ker je prepričan, da bo z delom zadovoljen.
Pri naročenju omenite čas do katerega hočete, da bo stvar gotova. Točnost in dobro delo jamčimo. Izplača se vsakomur, da zve naše cene predno naroči.
100
Amerikanski Slovenec
Prva slov. unijska tiskarna ::::::::	Prvi slov. list v Ameriki
v lastnem domu	1006 N. Chicago St.	JOLIET, ILL.
E. Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov.
Kaše podružnice so: Bethania in Ressnrection Cemetery blizu Summit, Cook Co. in Naperville, lil.
Chicago Phon« 949.
N. W. Phone 949
		999999
K. S. K. j		1 JEDNOTA
******		******
Bell Phone 1048.
Organusovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi
Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...............................Paul Schneller, Calumet, Mich.
I. podpredsednik:..........Frank Bojc, R. F. D. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
II. podpredsednik:..........M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.....Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City.
Blagajnik:.......................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja: ..............Rev. Josip Tomšič, Box 517, Forest City, Pa.
Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa.
Vrhovni zdravnik:.........Dr. Jos. Grdhek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa.
....... NADZORNIKI:
Anton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111.
John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa.
George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo.
John Povsha, general delivery, Hibbing, Minn.
POROTNI ODBOR:
Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont.
George Flajnik, 137—46th St., Pittsburg, Pa.
Peter Staudohar, Box 552, Chisholm, Minn, i	PRIZIVNI ODBOR:
Frank Banich, 1858 W. 22nđ St., Chicago, 111.
John Zulich, 5704 Bonna Ave. N. E., Cleveland, Ohio.
Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111.
Uradno glasilo: Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA.
-..PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 18106 Ivan Zaletel, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. marca 1912.	Dr. št. 260 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18107 Franc Antončič, roj 1892, zav. za $1000, 1. razred; 18108 Ivan Vintar, roj 1880, zav. za $1000, razred 4; 18108 Franc Krokar, roj 1871, zav. za $1000, spr. 3. marca 1912.
Dr. št. 346 članov.
K društvu sv. Jan. Evang. 65, Milwaukee, Wis., 18110 Ivan Kegel, roj 1892, zav. za $500, razred 1; 18111 Ivan Može, roj 1888, zav. za $500, razred 2; 18112 Alojzij Žingovič, roj 1875, zav. za $500, razred 5, spr. 3. marca 1912.
Dr. št. 108 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 18113 Nikolaj Stublar, roj 1875, zav. za $1000, razred 5, spr. 3. marca 1912.	Dr. št. 52 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 18114	Miko	Bubaš, roj 1892, zav.
za $500, razred 1, spr. 4. marca 1912.	Dr. št. 83 članov.
K društvu s v» Družine 109, Aliquippa, Pa., 18115	Ignac	Milodin, roj 1894, zav.
za $1000, razred 1, spr. 26. febr. 1912.	Dr. št. 12 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 13710 Marka Plut, 16193 Jakob Jenko, 4. marca 1912.	I. dr. št. 30 članov. II. dr. št. 20 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 8451 Anton Movrinšek, 1. marca 1912.
I. dr. št. 210 članov. II. dr. št. 49 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., k društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 6898 Stefan Panjan, 3. marca 1912.	I. dr. št. 306 članov.
II. dr. št. 51 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila ih Metoda 4, Tower,' Minn.; 432 Jakob Doltar, 28. febr.
1912.	Dr. št. 76 članov.
K društvu sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 13592 Ivan Žale, 28. febr. 1912.
Dr. št. 157 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 11690 Josip Turk, 17798 Carlo Lučki, 25. febr. 1912.	Dr. št. 309 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8715 Anton Kocjan, 3. marca 1912.
Dr. št. 50 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 17817 Ivan Režek, 4. marca 1912.	Dr. št. 42 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17224 Ivan Poropotič, 4. marca 1912.	Dr. št. 82 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 11626 Josip Šukle, 26. febr. 1912.
Dr. št. 274 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6971 Anton Turk, 13455 Pavel Filip, 2. marca 1912.	Dr. št. 307 članov.
Od društva Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 5172 Josip Adlešič, 26. febr. 1912.
Dr. št. 133 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 5060 Anton Gregorčič, 10450 Franc Gregorčič, 8880 Ivan Mlakar, 28. febr. 1912.	Dr. št. 78 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15650 Tomaž Arko, 12833 Ivan Ba-karič, 27. febr. 1912.	Dr. št. 92 članov.
Od društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 13466 Ivan Terček, 28.
febr. 1912.	Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, 16430 Jakob Jert, 26. febr.
1912.	Dr. št. 41 članov.
Od društva sv. Pavla 130, DeKalb, 111., 16027 Anton Artač, 4. marca 1912.
Dr. št. 8 članov.
Od društva sv. irila in Metoda 135, Gilbert, Minn., 15793 Anton Germ, 28. febr. 1912	Dr. št. 57 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 5206 Ana Šuštaršič, roj 1869, zav. za $10G0, razred 6, spr. 26. febr. 1912.	Dr. št. 113 članic.
K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5207 Ana Loparc, roj 1893, zav. za $1000, razred 1; 5208 Ana Mušič, roj 1891, zav. za $1000, razred 2, spr. 4. marca 1912.	Dr. št. 67 članic.
K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 5209 Alojzija Golob, roj 1886, zav. za $1000, razred 3, spr. 28. febr. 1912.	Dr. št. 29 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 3862 Katarina Bakarič, 27. febr. 1912.
Dr. št. 36 članic.
Od društva sv. Jurija 73, Toluca, 111., 2291 Marija Rački, 27. febr. 1912.
Dr. št. 14 članic.
ODSTOPILA ČLANICA.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1487 Uršula Petavs, 4. marca 1912.
Dr. št. 71 članic.
ZVIŠALA ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
Pri društvu sv. Ane 123, Bridgeport, Ohio, 3582 Marija Perko, zvišala zav. 20. 20. febr. 1912, 3. razred.
IZ URADA GL. TAJNIKA.
Na vsestranska povpraševanja po kovertah za odpošiljanje zdravniško-preiskovalnih listov na vrh. zdravnika, tem potom odgovarjam in naznanjam vsem društvom K. S. K. Jednote, da sem naročil koverte z naslovom vrh. zdravnika Dr. Jos. V. Grahek, ter bodem ista društvom razposlal kakor hitro bodo gotova. Prosim torej malo potrpljenja.
Dalje prosim nekatera društva, ki vkljub mnogim opominom sprejemajo člane(ice) v društvo oziroma Jednoto, preje nego so zdravniško preiskovalni listi kandidatov(inj) od vrh. zdravnika pregledani in potrjeni, da se ravnajo po pravilu stran 14. sedanje veljavnih pravil, ki se glasi:
NOBEN PROSILEC NE MORE POSTATI UD JEDNOTE DOKLER VRHOVNI ZDRAVNIK NE ODOBRI ALI POTRDI NJEGOVEGA ZDRAVNIŠKO-PREISKOVALNEGA LISTA.
V pravilih na strani 26 se glasi: Kandidat se smatra sprejetim v Jednoto z dnem, ko ga je društvo pravilnim potom sprejelo. Iz tega je razvidno, da gl. urad Jednote vpošteva člana sprejetim z onim dnem, ki ga je društvo sprejelo. Ker je pa protipostavno sprejemati člane v Jednoto prej, ko so njihove prošnje od vrh. zdravnika pregledane in potrjene, vsled tega prosim, da se pazi na to in ravna po pravilih. O tem se je že mnogo pisalo in razmotri-valo in mislim, da je že čas, da se vsa društva ravnajo po tem.
Z bratskim pozdravom sem udani Vam sobrat
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
d*0^)»04040tH040*<»04v''
* Društvene vestí.
Joliet, 111., 4. marca. — (Iz urada društva sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) Naznanja se članom in članicam zgoraj imenovanega društva, da je imelo društvo dne 3. marca svojo redno mesečno sejo, na kateri se je sklenilo, da bode imelo svoje velikonočno skupno sv. obhajilo dne 17. marca pri sv. maši ob 8. uri zjutraj. Torej naj člani blagovolijo opraviti svojo spoved dne 16. marca popoldne in zvečer ter se tako pripraviti za skupno sv. obhajilo. Društvo po številu kakor je društvo sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J. bode lahko ponosno, ako se vdeležijo vsi člani skupnega sv. obhajila, kajti je precejšno število članov; nasprotno pa je jako sramotno za veliko društvo, a k skupnemu obhajilu jih pride pa kakih petnajst do dvajset. Kakor znano že vsakemu članu ali članici, je vsak(a) dolžan pod kaznijo suspendovanja ali izločenja od društva in Jednote, opraviti velikonočno dolžnost, in ravno sedaj z društvom je najlepša priložnost, kajti kateri začne od tedna do tedna odlašati, tedaj tudi najraji odloži za celo leto, kar pa Bog obvaruj.
Ker že pišem o spovedi in skupnem obhajilu, naj še toliko pojasnim, da se bode sedaj ostro postopalo zaradi spovedi, kajti vsak član(ica) se mora preskrbeti s spovednim listom, katerega dobi in tudi mora preskrbeti se zanj v tajnikovem uradu ter istega oddati spovedniku.
Nadalje se tudi opozarjajo isti člani, kateri društvu kaj dolgujejo, da isto poravnajo do dne 31. marca, ker potem bodejo društvene knjige oddane nadzornikom v pregled. Ker račun se mora dati vsake tri mesece, zato kateri svojih prispevkov ne bode plačal do zgoraj omenjenega dne, se bode postopalo z njim po pravilih, in to naj vsak sam sebi priračuni, da se ne bode potem jezil na društveni odbor, kajti odbor je odgovoren za vsako delo, ako je čez pravila kaj storil.
Okrožnica glavnega predsednika K. S. K. Jednote gosp. sobrata Paul Schnellerja se je tudi prečitala na tej seji ter se je tudi takoj videlo, da je pravi mož izbran, kajti po prečitanju je društvo takoj enoglasno glasovalo za srčno zvestobo. Res je bilo milo čuti, kadar se je čitala okrožnica našega glavnega predsednika K. S. K. J. Paul Schnellerja. Tukaj se vidi, da le z dobrim svetom, z blagim srcem ter velikim potrpljenjem zamore mož stati na krmilu toliko tisočem ljudstva, kakor jih je pri naši slavni K. S. K. J.
Proti koncu tega pisanja pa srčno pozdravljam vse člane in članice slavne K. S. K. J., posebno pa društva sv. Jožefa.
Mihael Urshich, tajnik.
Chicago, 111., 5. marca. — (Iz urada dr. sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. v Chi-cagi.) Tem potom naznanjam, da je gori navedeno društvo na zadnji mesečni seji dne 3. marca 1912 razmotri-valo glede uradnega naznanila glav. predsednika g. Paul Schnellerja glede vpeljave novih društvenih knjig.
Društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. je proti temu naznanilu enoglasno protestiralo, ter zahteva od gl. predsednika g. Schnellerja, da se načrti, kateri so mu bili od gl. tajnika g. Jos. Zalarja predloženi, odobrijo, nakar se naj . ti načrti takoj oddajo prizivnemu odboru ter naj isti gleda na to, da pridejo od večine društev zaželene knjige v kratkem v tisk. Mislimo, da mora biti gl. odboru jasno dosti, da društva take organizacije kakor je naša, katera je ena najmočnejših slovenskih Jednot, brez pravilnih in po jednem sistemu vpeljanih knjig absolutno ne morejo knjige pravilno in natančno voditi, če se pa leta nazaj ista niso vpoštevala, pa gotovo ni krivda na naši strani. Kar se tiče stroškov za knjige, je naš brat in pred sednik g. Frank Banich kot delegat na zadnji konvenciji predlagal, da iste plačajo društva, saj faktično je, ako se nabavi taka množina knjig, da pride veliko ceneje. Torej če ni tega v zapisniku zadnje konvencije, kdo da plača stroške, zato ne moremo mi nič, pač pa je faktum, da stoji v zapisniku, da se mora za vsa društva jednake knjige nabaviti, in to kar je v zapisniku zadnje konvencije naše slavne Jednote, naj bo za nas sveto, in se mora isto tudi vpoštevati in izvršiti. Glavni odbor zahteva, da se mu naj poda vsako leto financielno letno poročilo, da se razvidi, kako da društva obstojijo in poslujejo. To je zelo dobra ideja in mi se s tem popolnoma strinjamo, ampak k temu je zelo velik zadržek, ker dokler se bodo naše knjige v takem sistemu nahajale kakor se sedaj, tega od nas absolutno ne morete zahtevati, k večjemu se Vam lahko poroča kar se letnega financielnega poročila tiče “tolkla sma not dobi, tolkla je šlo pa ven”, torej ali naj to zadostuje kot letno poročilo? ali naj to zadostuje gl. odboru kot pregled poslovanja društev? Po naših nazorih nikakor ne! Društva morajo imeti knjige razdeljene v različne sklade (kakor je bilo že na zadnji konvenciji omenjeno) in sicer: v Glavni sklad, v Bolniški sklad, v Jednotni sklad in v Sklad stroškov. Ako bodo imela vsa društva urejene knjige po skladih, potem nam bode lahko pravilno poslovati in tudi točno in pravilno poročati gl. odboru, kako da obstojimo.
Torej prosim v imenu celega društva sv. Štefana št. 1 K. S. K. J., da bi to gl. predsednik g. Paul Schneller vpošteval, s pripombo, da naj se pra-
vila ozir. to kar je bilo na zadnji konvenciji sklenjeno in potrjeno tudi izvrši, da nas bode potem zopet neljubih homatij in prepirov, kakor so bili prejšnja leta.
Objednem naznanjam vsem članom našega društva, da jim bodo poslani spovedni listki na dom, na katerih bode zapisana vsacega člana certifikatna številka; ta številka zadostuje kot ime člana, vsaki član pa naj prosi svojega spovednika, da iste listke odpošlje na gl. duh. vodjo Rev. Josipa Tomšiča.
Z bratskim pozdravom udani
Leo. Jurjovec, I. tajnik,
1827 Blue Island Ave.
Eveleth, Minn., 3. marca. — Cenj. uredništvo A. S., Joliet, 111. Ker mi je ravno naročnina potekla, Vam pošiljam $1.00 za naročnino lista in objednem dopis, ali bolje rečeno, protest.
Iz urada brata glavnega predsednika K. S. K. Jednote z dne 1. marca t.
I.	vidim zopet povod drugi triletni vojski proti K. S. K. Jednoti oziroma nje članom(-icam). Kakor je vsakemu bivšemu delegatu dobro znano, da je bilo sklenjeno na 11. glavnem zborovanju v South Chicagi, 111., da Jed-nota preskrbi vsem podrejenim društvom spadajočim pod zastavo K. S.
K.	Jednote enake knjige. Resnici na ljubo moram reči, da ni bilo določeno, kdo naj plača iste, a moram reči: kdor jih preskrbi, jih tudi plača. In objednem vas vprašam, dragi sobratje in sosestre, kdo je Jednota? Ali mar nismo mi vsi skupaj združeni Jednota? Ali je ona mar sama od sebe kakor duh? Nikakor ne! Zatorej prosim gl. predsednika, da isto kar je izjavil v številki 13. v Jednotinem glasilu naravnost proglasi neveljavnim. Ker glavno besedo ima večina, kar je bilo sklenjeno, naj se tudi stori. Zakaj smo šli na konvencijo, mar samo trošit denar ubogih trpinov ali samo za izvolitev novega gl. odbora? Nikakor ne! Stroški zadnje konvencije so bili velikanski, in kaj se je dobrega storilo za obstanek in procvit Jednote? Nič, prav nič. Kar se je sezidalo pri gl. zborovanju, zdaj se to podira. In smelo rečem, da kar se tiče knjig, je edino sredstvo za napredek in blagor Jednote. Kar se tiče tega pomena, se ni treba ozirati samo na eno društvo, katero ima knjige, kar se je žalibog ravno v tem oziru storilo, to ravno radi društva sv. Petra štev. 30. K. S. K.
J.	v Calumet-u, Midi., ker se je delegat istega društva g. P. Shaltz izrazil, da ima dr. sv. Petra nove knjige, katere stanejo $48.00 (beri oseminštirideset dolarjev), da oni ne rabijo novih knjig. In zdaj je zopet izgovor radi slabih delavskih razmer in stroškov. Dobro, a vprašam pa cenj. sobrate in sosestre: kaj pa v slučaju zopetne kakšne pomote? V slučaju smrti bodo zopet tožbe in zopetno povišanje ases-menta in zopetne kletve od strani čla-nov(-ic) proti bodočim delegatom in zasmehovanje: “aha, ste zopet 10 centov prinesli iz konvencije, pa to ste šli.” Vzemite si slučaj nekega umrlega člana iz države Wisconsin pred 3mi leti. Jaz spodaj podpisani bivši in sedanji delegat v imenu dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. Jednote zahtevam, da se knjige nemudoma pošljejo in gl. odbor naj se ravna po pravilih odobrenih na enajstem gl. zborovanju v South Chicagi, Illinois in naj se ne ozira na prijateljstvo tega ali onega društva, ker vsi smo sobratje in sosestre brez razlike in nas ni treba vseh skupaj za nos voditi. Zatorej na delo in dajte nam naše pravice, kar zahtevamo oziroma kar smo določili na enajstem glav. zborovanju. Upam, da bode brat gl. predsednik storil vse potrebno za nabavo novih knjig in u-kazal jih razposlati na krajevna društva, ker drugače zagotavljam ne bo miru v Jednoti, dokler se ne stori, kar je bilo določeno, kar se mora storiti prej ali slej.
Upam, da bode to zadostovalo in želim ljubi mir in zopetni napredek in procvit največji in mogočnejši slovenski organizaciji v Združenih Državah Ameriških in ostajam Vaš vedno udani	Mr. Martin Shukle,
Box 626, Eveleth, Minn., bivši in sedanji delegat društva sv. Cirila in Metoda štev. 59 K. S. K. J.
bode društvo slabo napredovalo. Res da so slabi časi, ali naj vsaki vsaj pride k mesečni seji in pove, da plača drugipot, ker dosti je članov, ki ne pride nič blizu toliko časa, da je sus-pendovan, a potem se šele oglasi, kar da dosti nepotrebnega dela. Da se prepričate, vam povem, da so člani ostali dolžni meseca febr. $101.85, in ta denar se mora plačati iz blagajne.
Opozarjam tiste člane, ki imajo potne liste ali so jim že pretekli, da se zglasijo do prihodnje seje, če ne se jih suspenda.
Z bratskim pozdravom
Frank Novlan, tajnik, Box 371.
Denver, Colo., 23. febr. — Tem potom naznanjam vsem članom in članicam društva sv. Roka št. 113 K. S.
K.	Jednote, da je I. tajnik Frank Tank odstopil od tajništva zaradi svojega preobilnega posla v svoji gostilni. Zatorej prosim vse člane in članice omenjenega društva, kateri živijo izven mesta Denverja, da pošljejo svoje naslove na sedanjega tajnika nižje podpisanega, da mi bode mogoče kako stvar pred naznaniti in poročati o društvenih rečeh.
Tudi prosim vse one, katerim so že potekli potni listi, da si preskrbijo še zanaprej in vse one, kateri jih še nimajo, da si jih preskrbijo v najkrajšem času, ker član ali članica brez potnega lista nima nikake pravice ne pri društvu ne pri Jednoti. Torej prosim vas, da stori vsaki ;to malo dolžnost in si prihrani veliko neprilik sebi in društvu.
Člane, ki živijo v okolici, pa prosim, da bi se malo bolje društvenih sej u-deleževali, kakor do sedaj.
Tukaj se je oženil naš rojak Frank Tanko, gostilničar, z Amerikanko gdč. Ello McNamara. Novemu zakonskemu paru želim obilo sreče!
Še nekaj. Veste, g. urednik tisti Denverčan pa vseeno kakšno potrefi, ki je rekel zadnjič zaradi vremena, da smo v Coloradi. In res, pred par dnevi je bilo tako toplo in brez snega, da sem že gledal po drevju, če bode kmalu zeleno. Ali danes sem moral pa dobro gledati, da se nisem kam zaletel, ker se ni za en korak videlo pred menoj, tako je sneg padal.
Pozdrav vsem članom in članicam
K.	S. K. Jednote!
Louis Andolšek, tajnik, 5173 Clarkson st.
Rojaka ukradla 30 sodcev piva.
Eveleth, Minn., 5. marca. — Martin Kure in George Ceissor (Cesar?), dva “Austrians”, živeča blizu Troy-rudni-ka, sta bila prijeta danes tukaj pod obtožbo, da sta ukradla mnogo opojne pijače iz skladišča People’s Brewing kompanije v Duluthu. Policijski načelnik Farley ju je izpraševal danes popoludne in priznala sta svojo krivdo in izpovedala, da sta vzela iz skladišča večkrat v zadnjem času skupaj kacih 30 kegov (sodcev) in 300 steklenic piva.	'
Aretiranca prideta pred veliko poroto in sta dejana pod poroštvo $2,000, katere vsote pa ne moreta oskrbeti, zato ostaneta v zaporu do sodne obravnave.
Precej ukradenega blaga so našli v njunem stanovanju.
Rockdale, UL, 3. marca. — Naznanjam članom društva sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. Jednote, da je naš bivši blagajnik Jožef Pekol prostovoljno odstopil od blagajne imenovanega društva. Na njegovo mesto je izvoljen sobrat Alojz Lozar, 112 Bel-leview, Rockdale. Sobratski pozdrav John Snedic, tajnik.
Pittsburgh, Pa., 4. marca. — Društvo Matere Božje št. 33 K. S. K. Jednote je na svoji redni seji sklenilo, da se bo skupno udeležilo sv. spovedi dne 16. t. m. in sv. obhajila dne 17. Vsak ud goriimenovanega društva naj pride v prostore K. Sl.. Doma in od tam se odkoraka k 8. sv. maši, kjer bodemo pristopili k mizi Gospodovi.
Za ude, ki se ne udeleže, je kazen 50c; za sploh ne opravljene velikonočne dolžnosti so pa pravila K. S. K. Jednote. Udje, kateri še niso dobili pri seji spovednih listkov, naj mi se zglasijo. Toliko Vam za ravnanje.
Z bratskim pozdravom na vse člane in članice naše slavne organizacije.
John Filipčič, tajnik.
Eveleth, Minn., 20. febr. — Tem potom opozarjam vse člane društva sv. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J., da se bolj redno udeležujejo mesečnih sej, kakor pa dozdaj, ker vsaki vidi, da ako se ne bode zanimal za društvo,
Panamski prekop “nevaren”.
Rockford, 111., 1. marca.—Polkovnik
J.	Hamilton Lewis iz Chicage je imel nocoj nagovor pred tukajšnjo trgovsko združbo ter je slikal trgovinske dobičke in izgube, izvirajoče iz Pa-
namskega prekopa. Potem je svaril, rekoč:
“Združene Države so izpremenile politiko, katero so zasledovale pred sto leti. Podale so se v nova morja in njihova podjetnost je v zvezi z velikimi nevarnostmi, toda narod je kos položaju in je pripravljen na dogodke, ki jih utegne povzročiti nova politika.
“Monroe-doktrina o ameriški celini za Američane je sedaj mrtev nauk. Vojna bo sledila, če se bodo Združene Države vtikale v zadeve kitajske in drugih dežel. Pripraviti se moramo nanjo s tem, da si osvojimo (okupiramo) Osrednjo Ameriko in Nižjo Cali-fornijo. Prekop nam pomenja slabost, kakor i moč. Postali nismo vojaška republika.”
Kdo zna bolj lagati.
Sešla sta se dva Amerikanca ter sta se začela prepirati, kdo je izmed njiju že poskusil hujši mraz. “Lani,” trdil je eden, “sem bil na počitnicah na Islandu. V tistem kraju, kjer sem živel, vlada tako hud mraz, da je zemlja celo leto kakor kamen trda. In ako hočejo pokopati mrliča, ga puste, da zmrzne; potem mu ošpičijo noge in ga zabijejo v zemljo, kakor kol. Drugače bi ga ne mogli spraviti v zemljo.”— “Poznam tisti kraj,” pravi drugi Arne-rikanec, “bil sem že tam, toda dolgo nisem tam ostal. Podnebje se mi ni zdelo dovolj ostro. Šel sem zato dalje v Gronsko in sem se nastanil v nekem hotelu. Sobo sem dobil le še v pod-srešju, ker je bil dotični hotel prenapolnjen. Kar naenkrat pa prične goreti. Takoj je bil ves hotel v ognju. Stopnice so že zgorele, tako da nisem mogel uiti. Toda glave nisem izgubil. Privlekel sem iz kopalne sobe banjo k oknu, izlil iz nje vodo. Kar v trenutku pa je tok vode zamrznil v močno debelo vrv, po kateri sem se spustil na tla in tako srečno ušel gotovi smrti.”
Ne samo kaj, ampak tudi kako.
Kalifu Harumu Abrašidu se je sanjalo, da so mu izpadli vsi zobje. Svoje sanje si je dal razlagati od najmo-drejših razkladalcev.
Prišel je prvi razlagalec sanj in je pričel jadikovati: “Veliki vladar, hudo je, hudo! Vsak zob, ki se ti je sanjalo, da si ga izgubil, pomeni smrt enega tvojih najdražjih. Videl boš vse svoje drage, kako hirajo, kako umirajo, nihče ne ostane pri tebi.”
Kalif se je razjezil in je zaukazal, da se jih temu razlagalcu našteje sto s palico.
Prišel pa je drugi razlagalec in zaklical veselo: “Dobro znamenje, gospod! Allah je v svoji modrosti in dobrotljivosti sklenil, da te ohrani najdalje pri življenju, da boš preživel vse, ki so okrog tvojega prestola.
To je Kalifa zelo razveselilo, zaukazal je, da se temu razlagalcu izplača 100 zlatnikov.
Oba razlagalca sta v bistvu isto povedala, a vendar kaka razlika je v tem kako je vsak povedal.
Holandci že čutijo moč kitajsko.
San Francisco, Cal., 27. febr. — Kitajske vojne ladje so odposlane proti Javi z naročilom, streljati na mesto Batavio, če holandska vlada ne bi hotela plačati zahtevane odškodnine za umor Kitajcev, ki so ga izvršili baje holandski vojaki.
Dr. Sunjatsen je poslal holandski vladi ultimatum, v katerem preti z napadom na Javo, če se odškodnina ne plača v enem tednu.
Tako je izporočil v brzojavki predsednikov zasebni tajnik Pongkingčong uredniku kitajskih “Svobodnih novin”.
Iz malega raste veliko! |
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za ^ starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri ođ sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.	g
tftnsssgs
The
Joliet
National
Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pr»d..
CHAS. G. PEARCE, Icaiir
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško siov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.
rir*
•Tu*
V tatarski sužnosti.
Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija Zdanoborskega. Napisal H. Sienkiewicz.—Poslovenil Š. K.
I.
Moj sluga je jahal nekaj časa pred menoj, nekaj časa kraj mene in udarjal na teorban, dočim je moje srce trpelo od tuge in od hrepenenja po Marysji. Čim bolj sem se oddaljeval, tem bolj je vzkipevala moja ljubezen po njej. Tedaj sem se spomnil besede: "post equitem sedet atra cura” (za jezdecem sedi črna skrb). Ko se nisem mogel pogovoriti s čestitim gospodom Woršyanskim, in ko mu nisem hotel povedati o svojih občutkih, ni mi prt-ostajalo nič drugega nego s sabljo v roki si priboriti srečo in šele takrat stopiti predenj, ko bodem ovenčan s slavo.
Niti Bog, niti moja draga Marysja mi ne more zameriti, da nisem storil že preje. Da bi Ani ona zapovedala iti v ogenj ali v vodo, ali preliti svojo lastno kri, Ti, Jezus Kristus, ki gledaš v moje srce, vidiš, da bi bil to storil.
Vendar je bilo nekaj, česar ne bi bil mogel žrtvovati svoji mili deklici: namreč svoje plemenite časti. Nisem imel premoženja, ali v mojih žilah teče ponosna kri; moji predniki so mi zapustili zapisnik, ki mi je svet. V njem stoji, da nikdar naj ne pozabim, da je moje telo moja last in da ga smem uničiti. Toda neomadeževana rodbinska čast je dedščina mojih prednikov, ki jo moram neomadeževano vrniti, kakor sem jo jaz dobil.
Gospod, daj večni mir in pokoj mojim dedom in večna luč naj jim sveti!
Da bi bil spoštovani gospod Wor-šyansld s tem zadovoljen, da mi da svojo hčer, ne bi vedel jaz, kam jo odpeljati. Da mi je z ozirom na moje malo premoženje rekel v svojem ponosu, da sem ubog berač, bi se mu bil gotovo osvetil za čast svojega plemenitega rodu. Toda on je oče moje Marysje, Bog ga ohrani! Nič drugega mi ni kazalo, nego oditi čez mejo moje domovine.
Ko sem zastavil še neke dragocenosti svojih dedov, postal sem posestnik 300 dukatov, ki sem jih dal spoštovanemu gospodu Woršyanskemu na o-bresti. Nato sem se ločil v solzah in v težkih vzdihih od Marysje, ponoči sem se odpravil na pot, in sledečega dne sva krenila jaz in moj sluga na konju proti vzhodu.
Morala sva potovati preko Časlave do Haysina. Po dvorih in krčmah sva prenočevala in naposled sva došla do Umana, za katerim se že razprostira enolična temna stepa. Moj sluga je jahal naprej, udarjal na teorban in peval, a meni se je zdelo, da leti pred menoj ptica, ki sem jo lovil —namreč slava, — dočim me je druga ptica — hrepenenje — ustavljala na potu.
Nameraval sem se nastaniti v Mo-hylni, kjer je svoj čas bil za polkovnika moj oče.
Toda do Mohylne je še daleč, ker hvala Bogu, poljska država se širi na široko; razventega se mora jahati preko stepe, kjer se noč in dan pode Ta-tarji, da mora biti človek vedno oprezen.
Med potjo sem se čudil vsemu, ker sem prvič prišel na Ukrajino, kjer sem srečal same neznane stvari.
To je vojskeželjna dežela, prebivalci so trdnejši in hrabrejši nego pri nas, in v žilah kmetov se pretaka ponosna kri, katere se ne sme sramovati niti plemič.
Če človek pride v naselbino, komaj da privzdignejo kmetje pokrivala, čeprav vedo, da si plemiškega rodu, gledajo ti naravnost v obraz. V vsaki koči se tamkaj najde sabelj in pušk, in marsikateri kmet nosi orožje v roki, kakor drugje plemiči.
Kljubovalna je narava teh ljudi. Ne dajo mnogo na uradnike poljske države, radi česar jih je že država kaznovala in jih bo še. Postali so tako drzni in izzivajoči vsled bližine poganov in radi vedne pripravljenosti na boj.
S poljedelstvom se ne bavijo, in če komu ravno ugaja poljedelstvo, se raj-še naseli na svoje kakor na plemiško posestvo. Nasprotno pa radi služijo ■v dvorni telesni straži ali pa pri lahki ¡konjenici poljske države. Tudi v boju niso plašljivi. Napadejo z vikom :sekajoč in ubijajoč na kletega sovražnika. Njihova sela so bolj podobna vojaškim taborom; rede mnogo konj, ki jih pasejo poleti in pozimi po stepi in v hitrosti se morejo meriti s tatarskimi.
i	Mnogi od njih pobegnejo na otoke Dnjepra, prežive tamkaj v utrjenem taboru skoraj po samostanskih predpisih razposajeno in hajduško življenje. Od njihove groze je že naša domovina mnogo pretrpela in bo še tudi, dokler jih popolno ona ne podjarmi.
Težko ga drži plemič na enem mestu, četudi je močan; ker oni se raje selijo na puste stepe, kjer so sami svoji gospodarji.
Kar se tiče telesne postave in življenja, se zelo razlikujejo od naših kmetov; vsi so visoki in močni, lica so jim zagorela, da so podobni Tatarom, brke črne, glavo si brijejo kot pogani, da puščajo na temenu čop las. —
Ko sem vse to videl in o tem premišljal, čudil sem se zemlji in vsemu, kar sem na njej videl. Kakor sem jih že enkrat imenoval bojaželjne, to zopet ponavljam, ker bi zaman iskal na celem svetu dežele, ki bi bila tako pripravna za bojevito ljudstvo.
Kadar eden zgine, prikažejo se od
vseh strani kakor jate ptic. V teh pustih stepah se preje čuje pok puške, žvenket sabelj, hrzanje konj, plapolanje zastav in krik vojakov nego pesem škrjanca v zraku.
Tukaj potujejo kakor v Podoliji in Volhiniji sivi starci, udarjajo na teorban in pevajo junaške pesmi, s čimer se obuja spomin na viteštvo in slavo. Ker vojaki čestokrat vidijo, da to, kar danes svobodno diha, jutri že trohni, ne marajo za življenje kakor ne za ponarejen denar; oni bolj skrbe za lepo smrt, nego za življenje in posvetnost.
Drugi ljubijo boj nad vse in čestokrat so potomci plemiških rodbin skoro podivjali v neprestanem vojaškem življenju. V bitko gredo kakor na že-nitovanje med pesmimi in veselim likanjem. V mirnem času se zelo dol-gpčasijo, in da zadovoljijo svoji pohlepi po vojni, cesto prekršijo mir.
Te ljudi imenujejo “viteze smrti”.
Ako tamkaj umrje človek navadne smrti, imajo to za nekaj nenavadnega; niti bližnji sorodniki ga ne objokujejo, ker pravijo, da je bolje za človeka, da umrje na stepi, nego kakor žena v postelji.
Ta dežela je najboljša šola za vitež-ko službo. Ako se tukaj nastani mlad polk, bode čez dve leti oster kot turška sablja, tako da se z njim ne morejo meriti ne nemški konjeniki, ne turški janičarji.
Na pojezdu s svojim slugo sem srečal mnogo plemiških družin, kakor gospoda Potockega,' Wisnowietzkega, Kisela, Sbaraškega, Jaslowieckega in Kalinovskega, često tudi cele polke z zastavami.
Konji teh polkov so šli do prsi po travi, videlo se je kakor da plavajo v vodi. Kozaki so udarjali na kotle, trobili, piskali in tudi peli svoje divje pesmi, kojih glas je raznašal veter po širni stepi.
Pred polki so šli težki, okorni malo-ruski vozovi, v katere so bili vpreženi voli. Kolesa so tako škripala, da so se naši konji plašili. Na teh vozeh so peljali nekateri sol, drugi so se vračali od poganov ali iz Moskve, drugi so zopet vozili vino.
Šli so v redu kakor žrjavi in tvorili so verigo, ki se je vlekla na miljo v daljavo po stepi. Čestokrat so srečali krdela volov, vse ene barve, z velikimi rogovi. Šli so v taki gnječi, da se ni mogoče med njimi preriti.
Za Kislovim taborom smo naleteli na četo glasovitih husarjev.
Vojaki so bili v popolni vojaški o-pravi, njihove perjanice na šlemih so migotale po zraku. Moj sluga in jaz nisva mogla obrniti pogleda od njih, čeprav jih je bilo težavno gledati, ko se je solnce svetilo na njihovi bleščeči opravi in konice sulic so blestele v solnčnih žarkih, kakor plamen v zraku visečih sveč.
Nama je veselje napolnjevalo srce, ker ti husarji so bili bolj podobni četi kraljev nego navadnim vojakom.
Za taborom se je pričela pusta dežela. Mnogokrat je zasvetil ogenj na kozaškem ognjišču ali na ognjišču kakega hutorja. Naselbin sva se izogibala, ker sva raje sama kurila. Včasih so naju obiskali okoli se klateči ljudje ter naju poprosili za kos kruha.
Nekega dne se je nama približal člo vek, čegar obraz je bil popolnoma poraščen z kocinami in čegar glava je bila bolj podobna volkovi nego človeški. Ko ga je zapazil moj sluga, je pričel od strahu klicati, a jaz sem zagrabil za sabljo, da bi ga razsekal. Ko pa je ta čudni mož zaklical Boga mesto da bi zatulil, sva ga pustila v miru.
Tujec je nama povedal, da je po rodu Tatar, da pa je kristjan, čemur sem se zelo čudil, ker ondotni ljudje se drže vsi korana razven Litvinov.
Ta tujec je ženi na ljubo spremenil vero, in pozneje, ko je postal vojak, so ga poslali med ordo, ker je znal tatarski jezik. Vseeno je sluga nerad spal z njim pri ognju. Večjidel sva spala izmenoma ponoči ali pa š,e celo nič, ker morala sva paziti na konja.
Čestokrat sem se vlegel v travo in se zagledal v zvezdice na nebeškem o-boku, predstavljajoč si v mislih, da je ona zvezda, ki sveti najmočnejše, — moja Marysja. V svoji žalosti sem se tešil, da ne bode ona zvezdica nikomur drugemu svetila, temuč bode o-stala verna in zvesta meni, ker ima ona pravično srce in čisto dušo.
Večkrat se mi je pokazala v sanjah. Neke noči se mi je zopet pokazala ter mi je rekla, da moli zame in da mi bode sledila po nebeškem prostoru kakor lastavica. Naenkiat zgine prikazen in pomislil sem sam pri sebi zjutraj, da je bil angel pri meni. Toda čudil sem se, da so konji štrigli z ušes-mi in kazali, kakor da čutijo bližino nekoga.
Meneč, da je pojav znamenje božje milosti in dober predznak za moje podvzetje, zaobljubil sem se pri sveti Materi božji in svetem Alekseju, mojem patronu, da se ne bodem nikdar smrtno pregrešil, da bi čim dalje ostal v njuni milosti.
Tisto noč sem molil do zore, do najinega odhoda. Navadno sva krenila na pot ob vzhodu solnca, ki je mnogo lepši kot doma, ker, kadar padejo prvi solnčni žarki na orošeno travo, je stepa podobna preprogi, okrašeni z biseri.
Večerna zarja žari tukaj bolj krvavo
kot pri nas in to raditega, ker pogani prelijejo mnogo krščanske krvi; ta kri se dviguje proti nebu in kliče osveto.
Kakor daleč ti seže oko, povso.d vidiš grobove in nad njimi male gričke; pod njimi leže vitezi in pričakujejo sodnega dne. Drugi zopet trdijo, da vitezi samo spe, ter sc bodo prebudili, kadar se dvignejo na vojsko vsi krščanski kralji nad pogane.
Če je to resnica, ne vem, toda mislim, da bi se moglo kaj takega zgoditi, ker vse je v božji moči.
Tu so doma hrabri možje, ta dežela je mnogo trpela. Poljaki, kozaki in Tatarji jo vedno v neprestanih bojih teptajo s konjskimi kopiti.
Mnogo plemičev se tukaj naseli. Napravljajo cele naselbine. Zbirajo krog sebe kmete iz kraljestva ali druge naseljence. Čeprav morajo ti ljudje biti vedno izpostavljeni vojnim nevarnostim, vendar jim je dal Bog tako naravo, da se ne boje nobene opasnosti.
Kadar je plemiški sin proglašen polnoletnim, ga je težko pridržati na posestvu; izleti kakor sokol na svobodo. Mnogokateri si zlomi pri tem vrat, ali večkrat se je že tudi zgodilo, da je marsikateri siromak postal bogat in velik gospod, katerega otroci so živeli po dvorih in opravljali senatorska dostojanstva v poljski državi.
To je božja odredba, da kmet ali vojak postane gospod; razventega se na ta način povečava moč poljske države v stepi. Najčešće prihajajo ljudje iz močnega masurenskega plemena; kajti doma jih je kakor čebel v panju. Ti obdelujejo stepo s plugom in jo spremene v redno zemljo; dočim so ob vojni pripravljeni pasti drug za drugega.
Kadar sem razmišljal o vseh teh stvareh, sem se zelo veselil. Vedno mi je bilo pred očmi, da bodem ali padel v bitki, na kar mora biti plemič in krščansgi vojak vedno pripravljen, da si dobi nebeško krono, ali pa da si bodem stekel za domovino znamenite zasluge in tako proslavil svoj rod, da se me bodo veselili v nebesih moji predniki.
Ti si niso pridobili svojega premoženja s spletkami, ne z vikom v zboru, temveč s krvjo, ki je temelj življenja. Kar so imeli, to so dobili od ljudo-vlade, za katero tudi niso štedili s stroški. Moj spoštovani ded in moj oče sta postavila vsak po eno stotnijo vojakov za boj proti mosleminom. Zato naj njima da nebo večni mir in pokoj. Spodobi se, da moram braniti s sabljo premoženje, pridobljeno takisto s sabljo.
Čeprav moje srce hrepeni po Ma-rysji, in skozi mojo denarnico vleče veter nemoteno, vendar sem dedič slavnega imena, ki ga hočem, ohraniti neomadeževanega, kakor so ga mi zapustili moji očetje.
Blagoslovi me Bog, da ohranim svoje ime, da bodem enakopraven svojim prednikom in da preje umrjem nego se uklonim! Odločil sem se, da bom šel po Marysjo, ako mi Bog da, v zlatu in s perjanico na glavi in ne samo z enim služabnikom, temveč s spremstvom, kakor pride vitez po plemenito gospo.
Tedaj bom, ne gledajoč na čast mojega rodu, padel pred noge gospodu Woršyanskemu, ker ne bom prosil gospodarja za denar, temveč očeta za njegovo hčer. V siromaštvu se je ne bi upal prositi, dasi mi bi krvavelo srce. Ko jo že ljubim, hočem da postane moja soproga, da jo obsipljem z blagostanjem, da obrišem prah z njenih nog, a čuval jo bodem, da ne bodo njene drage nožice krvavele na potu med trnjevim življenjem.
Čim dalje sem prodiral v stepo, vedno bolj so mi prihajale nove nade v srce. Toda bilo je pusto in žalostno, velika ravnina se je širila pred menoj. Trava je postajala vedno večja in nagibala se je z ene strani na drugo, ka kor da naju pozdravlja. Zdelo se mi j^, da njen šum šepeta: “Da si zdrav, bojevnik božji!”
Da sva šla dalje, bi bilo nevarno, ker Mohylna je zadnja krščanska mejna straža; tamkaj se vojaki vsak dan obhajajo, da so vedno pripravljeni na smrt.
Tatarji se vedno prikazujejo v večjih in manjših krdelih. Izkušen človek ve takoj, kedaj prihajajo v velikem številu, ker ob njihovem prihodu volkovi silno tulijo. Gredo za Tatarji, kakor bi vedeli, da bodo za njimi našli človeško meso in konjsko mrhovino. Baje te zveri ne jedo tatarskega mesa, ker so prijatelji Tatarjev, katere moremo primerjati radi njih grabežljivosti in poganstva z divjimi zvermi.
Na teh pohodih se marsikaj doživi. Ako Kozaki kakega Tatarja vjamejo, nimajo z njim usmiljenja ter ga usmrte na najbolj krut način.
Ko^ sem nekoč videl v stepi velik ogenj in krog njega več ljudi, približal sem se, da bi videl, kdo so, ali pa, da bi izstrelil strel, če bi bilo potrebno. Toda bili so to Kozaki na straži, ki so metali žive Tatarje v ogenj.
Zastonj so klicali Alaha na pomoč; jaz sem jim zapovedal, da naj opuste to grozodejstvo in jih naj raje posekajo s sabljami, a oni so mi odgovorili:
“Glej, da se spraviš odtod, da se tudi tebi kaj takega ne zgodi!”
Ko so zvedeli, da sem plemič, so se odkrili in ko so čuli, da grem k polku, so se mi ponudili za spremstvo.
Tako sem jahal v njihovi družbi celo noč. Zvezde so sijale na nebu in nam kazale pot do kozaškega tabora. Ko se je jela dvigati zarja, so ugasnile zvezde. Sedaj ni bilo daleč do tabora, ker čulo se je že petje petelino-
vo, katere imajo Kozaki radi njihovega jasnega glasu.
Kmalu nato se je zdanilo in zagledali smo nekaj vodnjakov, začuli lajanje psov in hrzanje konj.
Prišedši v mesto sem šel takoj h gospodu Kosiru, bogatemu plemiču iz Litve, ki je tamkaj zapovedoval in ki je bil izkušen vojak; vsled dolgega vojevanja je bil tako že ranjen in izsekan, da so govorili kasneje o njem, da so pogani napisali cel koran na njegovo lice. Bil je izkušen konjenik in stekel si je velikih zaslug za ljudo-vlado. Ker je poznal mojega očeta, me je sprejel kot rodnega sina in me še isti dan uvrstil pod zastavo.
Kasneje mi je rekel, da sem prišel ravno pravi čas, ker bodo kmalu prišli Tatarji iz Krima. Zvedel sem, da je zavladal velik strah med stanovi, toda plemstvo uživa največji ugled.
(Dalje prih.)
Edini Slovenski zla' tarski trgovec ur, verižic in prstanov in vsa * kovrstno zlatnino.
Se vara priporočam rojakom in rojakiniam da se pri meni oglasijo če potrebujete kaj zlatnine predno zanesete svoj denar tujcem. Moja zlatnina je popolnoma jamčena, moji stroški so mali: za-vol tega dam ceneje kakor drugi. Imam vsakovrstnih ur, Elgin, Waltham, Hampton in Illinois. Imam na izbero budilnih in stenskih ur. Rojaki ne pozabite gesla, svoji k svojim. Podpirajte domače 1 udi ne pa tujce. Pri meni bote vedno najboljše postreženi. Priporočam sc vsem v Jolietu in po zjedinjenih državah.	^
FRANK BAMBIČ
306 Granite St.
JOLIET, ILL.
VWWWbVVWVWmVWWA'
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 202 Barber Bldg, JOLIET, ILLINOIS,
JAVNI
NOTAH

Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tud* življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko si, oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev
IVAN KAKER
220j4 Grove St. Milwaukee, Wia.
STENSKI PAPlfc
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olje in fimežev. Izvršujejo se vsa kat varska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah.
“MEET ME FACE TO FACE”
gostilničar
200 Jackson St,	Joliet M.
Prijateljem in znancem naznanjam, ia sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate V zalogi imam najboljša vina in druge pijače.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
Ledične obliže
+ RUBEČEGA KRIŽA +
JE PRIPOROČATI PRI,
BOLEČINAH V HRBTU	BOLESTIH NA	LEDICAH
REVMATIZMU	BOLESTIH NA	JETRAH
BOLESTIH V LEDJIH	BOLESTIH V	MEHURJU
HROMOSTI	BOLESTIH V KRIŽU
BOLESTIH V MIŠICAH
^ EPAHNJENJU n-f SPLOŠNIH BOLEČINAH
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če; treko. Tam dobim dobro pivo, žg* nje, smodke in izvrstno domače vinc ki je rudeče in belo, in bo teklo vesele Pridite tudi drugi vsi, in prepričajo se sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
400 Ohio Street	Joliet„ I1U
in več stalnega
dnevnega dobička jamčimo našim agentom z im-portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St Paul, Minnesota.
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT
|f|
Telefon S. Chi. 439.
SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVE. SO. CHICAGO, ILL.
The Will County National Sank
Of Joliet Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ulogs ter pošilja denar na vse dele svetu.
Kapital in preostanek I300,oan.no.
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
Emil Bachman
1719 South Center Avenus. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrdka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPOVA itd.
Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome badava.
Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopi-sov od Vam poznatih slovanskih društev.
Cjt •'P* Jp.	Jp* Jp* jp. jp. Jf. Jp. Jf. jp. Jp. ¿P- Jp. Jp. Jp. ./p. Jp. Jp. ¡¿15
Splošno zahtevanje*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
BITTER-WINE
/^ÎTER Wir“* <
trinerovo
Horré víno
-	.. f-, —
by JOSEPH TRINER 733 SAskUnd Ave.
*
*
*
*
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo
Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne organe. To olajša
BOLEČINE V ŽELODCU,
NEUG0DM0ST PO JEDI,
KOLCANJE,
VETROVE,—KOLIKO,
ZAPRTJE,
NERVOZNOST,
IZGUBO OKUSA,
SLABOST,
in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih boleznih, ko se opazi, da telo stalno slabi in da je kri slaba. Rabi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
J0S. TRINER,
«
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
Importer and Exporter
1333-1339 S. Ashland Ave.
CHICAGO, ILL
*
*

f ’vsffî îpr-*	'm.r i *

W

■ .-.ï'":»	r.ts-v. ;■■:	-¿y <q *■■■-■ ¡r T'ï.rï'feç;

AMERIKANSKI SLOVENEC, 8. MARCA 1912,
EDINA SLOVENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
J?\ KERŽE CO.
2616 S. Lawndale Ave.	CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo zaulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Van Buren Sts.
Najstarejša banka v Jolietu.
Glavnica in preostanek $400,000.00.

JOLICUi.
FINO P IVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telephones 21
SLAVNOZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Ciin več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344
0404t0t0t0t0«0t0tCKIt0Kit0t0 ♦OtOtOtCtOtOtOtOtOtOtOKI
I Joliet Citizens Brewing Co- j
T	North Collins St., Joliet, 111.	:
s

pommi na moje roma- g
nje v Sv. Deželo, g ‘ Pollak
Rev. Jos.
* Fiite Elle. Brand" pi^o \
1 Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
»«•»OtOtOtOtitOtOKHOWOtOtOtOtOtOttOtCOtOtiHOttOtol
(Dalje.)
12. Iz Nazareta do Dženina.
Dne 16. februarja smo opravili šc enkrat sv. mašo v kapelici Marijinega Oznanjenja in se poslovili od tega pre-imenitnega svetišča. Po sv. maši smo čakali konj, kateri so bili naročeni ob 7. uri. Čakati je bilo pa treba do polu devete. Slednjič pridejo vendarle mn-kari se svojimi konji. (Mukari se imenujejo ljudje, ki imajo pri karavanah skrbeti za konje, za prtljago; njih dolžnost pa je tudi skrbeti za manj izvežbane jezdece, katerim morajo pomagati, ako treba na konja. Ko se pride do cilja, je mukanjev dolžnost, da pripeljejo konje tudi srečno nazaj.)
Popotnikov nas je bilo 11, dva vsmi-ljena brata iz Nazareta, p. Klement, olivetanec, neki tretjerednik, ki je ravnokar iz Nazareškega samostana izstopil, mi štirje in trije mukari. Pot, katero smo namerjali prejahati, je bila skoraj prav tista, katero je tolikrat prehodila sv. Družina. Težko je romarju zapustiti sv. mesto Nazaret in njegova svetišča, tolaži ga le misel, da smo tukaj na zemlji sploh popotniki na poti proti nebeškemu Jeruzalemu in da nimamo stalnega bivališča.
Čez dobro uro smo prišli zopet na Ezdrelonsko planjavo, katero imenuje sv. pismo tudi “polje Magedo”. Ta planjava je bila nekdaj silno rodovitna in bila bi gotovo še tudi dandanašnji, ko bi bila skrbno obdelana. Tako pa se ne vidi druzega, kakor nepregledni pašniki, po katerih pasejo beduini svoje črede. — Okoli poldne smo prišli do Naima, na precej visok hrib (mali Pler mon) prislonjene vasi, katera je bila v Gospodovem času mesto istega imena. V tem mestu je obudil Gospod od mrtvih mladeniča, edinega sinu vboge vdove. Na mestu, kjer se je zgodil ta čudež, stoji od leta 1881 lična kapela. Ko smo se nekoliko odpočili in okrepčali, smo jahali naprej in prišli v Su-lam, nekdanji Sunam, od koder je bila sunamljanka Abisag, služabnica Davidova. Tukaj je obudil od mrtvih prerok Elizej sina tiste žene, katera je preroku vedno, kadar je prišel v ta kraj, preskrbela prenočišče in postrežbo. Kmalu potem smo prišli v bližino iz sv. zgodb znanega potoka Ain-Djalud. K tej vodi je peljal na božje povelje Gedeon svoje vojake, da bi jih poskušal. Tiste namreč, ki bodo pili vodo, ne da bi jo z roko zajemali, naj pusti, tiste pa, ki bodo vodo zajemali z roko, naj pelje zoper Madjane. Le tristo jih je to poskušnjo prestalo; tem je dal trobente v roke in prazne vrče in baklje v sredi vrčev. O polnoči gre s temi možmi proti sovražniku, vkaže užgati baklje, trobentati, razbijati vrče in vpiti. Velik strah popade sovražnike in v šotorišču Madjanov nastane taka zmešnjava, da se eni sami mej seboj pomore, drugi pa zbeže.
Blizu tega potoka je mesto Gerin ali Zerain, stari Jezrael, ki je dandanašnji precej velika, toda slaba in vbožna vas. Tukaj je imel kralj Ahab svojo palačo in poleg nje je imel vbogi Na-bot svoj vinograd, katerega sta mu pa vzela krivični Ahab in še hudobnejša njegova žena Jezabela. Ta krivica je klicala za maščevanje h Gospodu Bogu in res je bil vničen hudobni kralj in vsa njegova hiša.
Jahali smo mirno naprej mimo krajev, ki so živi dokazi pravičnosti božje in zbujali so se mi vedno novi spomini iz zgodb sv. pisma. Prav blizu pred nami na levi se razteza gorovje Gelboe, ki je tudi dandanašnji še golo in silno žalostno. Ali mori to gorovje morda še vedno Saulova hudobija in Davidovo prekletstvo? Pri Sunamu so se bili všotorili Filistejci. Savel se svojimi pa je bil na gorovju Gelboe. Preden pa začne vpjsko, hoče pozve-deti od Gospoda Boga izid vojske, toda Gospod je bil Savla zavrgel in mu ni dal odgovora “ne v spanju, ne po duhovnih, ne po prerokih.” (1 Kralj. 28, 6.) — Zato pa spremeni Savel svojo obleko in gre k vražarici, ki je stanovala v vznožju malega Hermona v Endorju, in jo naprosi, naj mu prerokuje in zbudi mrtvega Samuela. Ko se to zgodi, prosi Savel Samuela, da naj mu pove prihodnost. Prihodnost pa, katero mu je Samuel napovedal, je bila za Savia tako žalostna in britka, da je kar nezavesten padel na tla, ko jo je slišal. Ves potrt gre kralj v vojsko, v kateri se je ranjen sam nasadil na svoj meč. V tej bitki je bil pa pobit tudi Jonatan Savlov sin in Davidov presrčni prijatelj. Ko zve David za to nesrečo, žaluje v prekrasni žaiostnici nad Savlovo in svojega prijatelja Jonatana smrtjo. Kolikor-krat sem se ozrl na otožno to hribovje, vedno so mi prišle na misel besede Davidove: “Spominjaj se teh, o Iz-raelj, ki so ranjeni pomrli na tvojih višavah! Gore Gelboe! posihmal naj ne pada na vas ne rosa, ne dež, tudi naj ne bo njiv s prvinami; zakaj tam je bil proč vržen ščit junakov, ščit Savlov. Savel in Jonatan, ljubezniva in lepa v svojem življenju, tudi v smrti nista bila ločena; bila sta hitrejša kakor orli in močnejša ko levi. Izrae ljeve hčere! plakajte po Savlu, ki vas je v veselju se škrlatom oblačil, ki vam je dajal zlate lepotije v ozaljša-nje. Kako so popadali junaki v boju! Jonatan je vbit na tvojih višavah! Žalujem po tebi moj brat Jonatan! ti prelepi in ljubeznivejši ko ženska ljubezen! Kakor ljubi mati svojega edi
nega ,sina, tako sem jaz tebe ljubil!” (2. Kralj. 1.)
Za Zerainom smo jahali zopet navzdol v Ezdrelonsko planjavo, katero lahko imenujemo velikansko pokopališče Palestine. Na tej planjavi so padli premagani od Barakovega meča Kananejci, kateri mrtva trupla je pobral potok Kizon. Tukaj je premagal Gedeon Madijane, ki so — kakor dandanašnji beduini — prihajali vničevat Izraeljsko polje in plenit njegove pridelke. Tukaj je premagal David Ama-lečane in Ahab sirskega kralja Bena-dada. Na Ezdrelonski planjavi je bil ranjen dobri in bogaboječi kralj Jo-zija v vojski z egiptovskim kraljem Nekas in vsled teh ran je umrl; “in ves Juda in Jeruzalem so po njem žalovali, najbolj pa Jeremija; njega žalostnice vsi pevci in vse pevke ponavljajo nad Jozijem.” (2. Kron. 25, 25.) — Pa tudi pozneje so mogočni tega sveta z mečem in s krvjo odločevali osodo narodov prav na tej planjavi. Tukaj so se bojevali Rimljani pod Vespazijanovim vodstvom proti vpornim judom, križarji se Saraceni in Napoleon in Kleber s Turki. Tisoč in tisoč ljudi je na Ezdrelonski planjavi našlo svoj zgodnji grob!
Vkljub temu, da je ta planjava jako rodovitna, je skoraj vsa neobdelana in divja. Ko bi ne bile turške postave naselnikom tako nasprotne, koliko bi jih tukaj lahko dobilo dobrega in lahkega kruha in ne bi jim bilo treba svoje sreče iskati v Ameriki!
Polagoma je postala okolica bolj prijetna in prijazna, zagledali smo vrtove in paljme prijaznega mesteca Dženin, v katero smo prišli ob polu 6. zvečer vsi utrujeni vsled deveturnega jahanja.
Dženin, skoraj gotovo stari En — Ganin, — je mesto na meji mej Samarijo in Galilejo. Trdi se, da je to kraj, kjer je Gospod ozdravil deset gobovcev, izmed katerih pa se mu je le en sam zahvalil za to dobroto in ta edini — pravi evangelij — je bil Samarijan.
Okrog mesta rastejo mogočni kaktusi in na večerni strani je tudi precejšen hrastov log. Nekoliko nad mestom izvira močen studenec, ki teče skozi mesto in namaka tudi okolico. Odtod bržkone tudi ime mesta — studenec vrtov.
Mesto šteje nad 3000 prebivavcev, ki so mirni, dobri in se pečajo s poljedelstvom. Hiše tega mesta so od zunaj precej čedne in lične. — Naš mukari je šel v mesto kupit vsega potrebnega in preskrbel je tudi, da so nam odprli neko prazno hišo, ki je pod županovim nadzorstvom. Ta popolnoma prazna in na pol razdrta hiša je bila odločena za naše prenočišče. Naj-poprej je bilo treba misliti na večerjo; toda kako, saj ni bilo nikjer peči, nikjer kuhinje? Naš mukari nam prinese od nekod najpotrebnejšega kuhinjskega orodja in spravili smo se prav po cigansko kuhat večerjo na plosnati hišni strehi. Kljub temu, da smo bili vsi vtrujeni, je bilo med to kuharijo prav veliko opravičenega smeha. Hiša, v kateri smo prenočevali, stoji poleg turške mošeje in prav mej našo večerjo se je se stolpa oglasil turški duhovnik, ki je z lepim visokim glasom strastno vabil vernike k molitvi. Kako mogočno se je razlegal lepi ta glas po tihi naravi! V hiši, v kateri smo hoteli prenočiti, je bila ena sama ne ravno mehka postelja, zato smo si postlali na trda tla. Spali smo seveda kljub temu, da smo bili trudni in da nismo razvajeni, na tleh vendarle prav malo. Ko smo legli k počitku, smo se silno bali nadležnih živalic, katerih kar mrgoli po takih na pol razdrtih hišah, bili smo pa hvala Bogu obvarovani vsaj te nadloge.
(Dalje prih.)
Roke kvišku!
Oglejmo si jih dobro. V marcu so jih oj stri vetrovi obrili, da so raskave, rudeče in skele. Njih zunajnost priča, da potrebujejo Severov Creme (Severa’s Face Cream). Občuva kožo, da je mehka in brez razpoklin. O-zdravi razpokane ustnice in poboljša obraz. Prodaja se v lekarnah po 25c posodica. Izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
National Studio
(R. PAWLOVSKI.)
515-517 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Edina slovanske fotografija v Jolietn.
Zmerne cene.
Najboljše delo.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnic
J. & A. Pasdertz
sc dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite toraj ia poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežb* • šaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets, '■'bir V>hone	N w Rhone ttti
Bray-eva Lekarna
Sepriporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga.
Nizke cene.
It4 Jefferson St., blizu mosta, Joliet
Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSjK
slovenska gostilna
m 3 v
Igroeerija.
89ll Greenbay Ave., So. Chicago, lil
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cent najnižje.
Garnsey, Wood & Lennon
A d vokati.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
Mi hoćemo tvoj denar ti hoćeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-ej postregli z najnižjimi tržnimi ct lami. Mi imamo v zalogi vsakovrst 'ega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki n •rdi les, late, cederne stebre, desk it iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, eglasi s* pri nas in oglej si našo zalogo! Mi t> bomo zadovoljili in ti prihranili denar
W. J. LYOWS
*
Naš Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS
KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašajte
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17.
Washington St., JOLIET, ILL
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačne
NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St., Joliet, Illinois
Ana Vogrin
Izkušena babica
N. W. Phone 1727.
1216 N. Hickory St.,	Joliet, Ul.
JOHN KR0LL
408 East 6th St., New York City priporoča svojo KAVARNO IN RESTAURACIJO. Dvorana za društva, ob nedeljah koncert. Domača kuhinja — cene nizke!
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovenske perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet.
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1306L Naše delo je izborno. Podpirajtt domačo obrti
Great Atlantic and Pacific Tea Co.
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reeslir.g 40c gal., staro samo belo vino 50c gal., drožnik
ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Drožnik po 5—■ 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
“Hill Grit Vineyard”
Stefan Jakše, lastnik.
Box 657.	Crockett. Cal
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše
*The U. S.” 10c. in “Meerschaumn Sc. Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
tet Jefferson Street Joliet IB.
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St.
Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
Geo. Lopartz
Grocerijska prodajalna
N. W. telefon 808.
402 Ohio Street JOLIET, ILL.
O. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
k
G
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and llth Street
NORTH CHICAGO, ILL.
Telephone 213.
Prodaja na drobno in debelo najboljša californijska vina.
VSI DOBRODOŠLI!
Straka
vam očisti in pogladi obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steal Dye House
Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CD.
Office and Works, 642-644 Cass Street
daje najboljše nagrade in najboljše blago.
Geo. Bluth
zastopnik za Joliet.
712 N. Broadway. JOLIET.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Tel. 101	Joliet, 111.
Iz vojaškega življenja.
Za A. S. napisal J. A.
General Galgotzi je bil celo vrsto let najstarejši general njegovega Veličanstva cesarja Josipa. Nadvojvodov in drugih dvorskih šarž tu ne vpošte-vam. Dokler je veljala Avstriji Rusija v javnosti za največjo nasprotnico, je bil naš general Galgotzi nada vseli, presumptiven vojskovodja proti Rusiji; bil je generalni inšpektor cele armade in da ga ni doletela neizprosna usoda, bi bil gotovo pomnožil s svetlim in junaškim imenom svojim anale zgodovine avstrijske.
Leta 1907 bi bil razun svoje 701etni-ce lahko slavil različne jubileje: 40-letnico delovanja v gen. stožeru, 25-letnico službovanja kot general in 20-letnico svoje Presvetlosti. 60 po-mladij je zvesto odslužil svojemu cesarju, ko je stopil v pokoj.
Galgotzi pa ni hotel slaviti ničesar, najmanj pa jubilejev. Sovražil je parade, čaščenja in blagoslavljanje zastav. Bela vrana... med generali! Morda je bil tudi najhujši grobijan— med generali. Nekateri sodobniki cenijo sicer nekega generala na Dunaju kraljem vseh grobjanov, jaz pa sem se odločil po dolgem premišljevanju za generala Galgotzi.
Spominjam se ga še iz Sarajeva. Leta 1882 je moralo biti. Dan za dnevom je prihajal na šetnjo ob obrežju Miljačke, vodeč na dolgi vrvici čudno pseto. Takrat je bil Galgotzi imenovan generalom in brzojavil je dunajskemu krojaču:	I
“Napravite uniformo za srednje velikega generala!”
Krojač je brzojavno prosil za podatke natančne mere.
“Potrebno najdete v “Adjustierungs vorschrift”, odgovori Galgotzi.
In krojač je napravil uniformo — iz previdnosti prav veliko. Pristojala bi bila znanemu generalu B., ki je bil pravcati velikan svoje dobe.
Galgotzi pa je isto oblekel in prav rad nosil celih 12 let.
Takrat — v Bosni — je vpeljal tudi bele letne čepice mesto onih črnih, ki so pekle častite glave hrabrih naših častnikov. Mlad bosniški nadporočnik se je odpeljal na dopust v Beč in Dunajčani so občudovali belo njegovo čepico. Pa ne dolgo! Tam na vogalu sreča polkovnika B., katerega se je bala cela posadka. Po ulicah je hodil in vohal naokoli, da najde kakega sina Martovega, ki je grešil proti postavam strogega reglementa.
“Gospod nadporočnik, sledite mi takoj k mestnemu zapovedništvu!” “Gospod polkovnik, prosim najpo-korneje, zakaj?”
“Na glavi imate protipostavno čepico.”
“General Galgotzi je dovolil nositi bele čepice.”
“Tako? Bodemo že videli.”
In pisali so generalu. — Nobenega odgovora. — Pisali so še enkrat. — Nič. — Pisali so še tretjič, četrtič, desetič in enajstič: “Mar je zapovedni-štvo prve divizije v Sarajevu dovolilo častnikom nositi bele čepice?” Odgovor: “Da, Galgotzi.” Nadporočnik se iz dopusta vrne. “Vi,” pravi general, “kakšne čepice Vi nosite, mi ni mar! Da ste mi pa provzročili toliko pisarenja, .tega Vam ne odpustim!”
In kaznil ga je s tri dni zapora.
Tam nekje v bosniškem pečevju, skoro bi rekel — koncu sveta, je stala osamela vojaška kasarna in ker je bil pot do nje skalovit, bregovit in utrudljiv, so prosili častniki za eno mulo. General je dovolil. C. in kr. inten-danca pa je odločila, da naj se za konzumcijo potrebne pitne vode vpo-rabi v kasarni bivajoče moštvo in črtala je v proračunu — mulo.
General je na to molčal. Ko pa je prišel intendant k letni inspekciji, je bil tudi general takoj pri roki. Seveda v prostrani in široki svoji uniformi — intendant pa v ozki, elegantni. Konji so bili že pripravljeni in osedlani, general pa se ni zmenil za nje. — Napotil se je peš do kasarne in intendantu ni preostalo drugega, kakor iti — za njim.
Plezala sta že kakih 100 korakov, ko prideta do studenca.
“Veste kaj, gospod intendant? Vzemiva vsak eno posodo vode seboj, vbogo posadko bova s tem jako prijetno iznenadila!”
In zajela sta vode (Čudno! Posoda je bila že pripravljena.) in vspe-njala sta se dalje po skalovju, kakih 100 korakov še. Prišedši do cilja, general postane in po strani pogleda intendanta, vprašaje ga: “Kaj ne da, mulo bomo dovolili moštvu?”
“Da!” vzdihne zasopli intendant (njegov obraz si lahko predstavljate.)
Stvar pa s tem še ni bila končana. Mal prepirček je nastal radi tega. Sve-doki so bili različnega mnenja. In tendantu ni hotela mula iz glave, domišljal si je, da je tudi osebno razžaljen in pritožil se je pri prvem ministru. General naj se opraviči. In ta je to tudi storil:
“Gospod intendant! Rekel sem baje, da ste mula. Do danes sva vedela to le midva, zdaj ve pa ves svet! Oprostite!”
Medtem je general bil zopet za eno stopnjo povišan. V Bosni je dal zidati novo cesto. Posrečilo se mu je pa, da je cesto dodelal z manjimi stroški, kakor mu je v to dovolila že itak skopa intendanca. Prihranjeni in preostali denar je vrnil.
Zahtevali so natančen račun od njega.
General pa ni odgovoril. On sploh ni odgovarjal nikoli.
Rezervni sklad	KMETSKA POSOJILNICA	Stanje hranilnik
nad	Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Ztieom.	vlog
	Zav. v Ljubljani Dunajska Cesta 18.	
pol milj ona	obrestuje hranilne vloge po čistih y| X 1 O/ brez odbitka rentnega davka. T*. XXX 3 /0	dvajset miljonov
kron.	Naš zaupnik v Zjed. C r>1r 6104 St. Clair St., Cleveland, O. državah je Jl Ail XIIV 1^5 ii IV 23 d. , 82 Cortland St., New York.	kronlBB
Opominjali so ga petkrat, desetkrat, vedno silneje. General pa je trdovratno molčal.
Končno pa, na trinajsto zahtevanje, je pisal na malem lističu:
“Gospodu generalintendantu. Prejel
10,000	goldinarjev. Porabil 4220 gl. Vrnil 5780 gl. Kdor ne verjame, je osel.”
S tem nevrjetnim dokumentom je šel generalintendant takoj v avdijenco k neki zelo, zelo visoki osebi, edini, pri kateri se je še mogel pritožiti čez generala.
In visoki gospod bere in pravi: “Gospod generalintendant, Galgotzi vendar piše: ‘Kdor ne verjame, je osel.’ — Jaz verjamem. Vi ne?”
Ko je bil Galgotzi korpskomandant tam nekje v Galiciji, je imel, v kolikor je to v mirnih časih mogoče, krasno priliko razvijati nenavadno svojo nadarjenost.
Njegova zapoved je bila kratka, in čisto-jasna liki kristal. Sodil je božansko pravično. In njegova kritika brezobzirna ko blisk z neba. Najraje je grmel po najvišjih.
Nekega dne skliče po naporni vaji, kateri je zapovedoval polkovnik Z., najvišje in najstarejše častnike h kritiki.
Obrne se — obraz mu je bil mračen — k brigadirju in tega vpraša, kaj misli o polkovniku. Brigadir ga je obral do kosti in ni mu pustil lasu na glavi.
Generalovo lice se je še bolj stemnilo. — Na to da besedo njegovi Presvetlosti, divizijonarju.
Seveda tudi ta je polkovnika ne-vsmiljeno obsodil.
Na to pa general Galgotzi:
“Vodstvo polkovnika Z. je bilo po mojem mnenju izvrstno. Ravnajte v bodoče, ko bodete ocenjevali delovanje svojih podložnih, ne po mojem o-brazu, ampak po svoji pameti, ako je kaj imate!”
še neka druga dogodbica, ko je bil Leopold Woelfling še nadvojvoda in divizijonar.
General Galgotzi je razpravljal v krogu svojih podgeneralov o predpol-danski vaji. Woelfling se pa v onem trenutku obrne k sosedu in mu nekaj zašepeta.
Galgotzi neha, pogleda za trenutek nadvojvodo in reče:
“Cesarska visokost, če jaz govorim, drže drugi” — dolga pauza — “jezik za zobmi.”
In drugikrat — princ je vodil napad—general Galgotzi princa tako kri-tikuje:
“Samo dva načina sta bila mogoča, po katerih bi bila mogla Vaša cesarska visokost rešiti dano nalogo, Visokost pa si je zbrala — tretji!”
Tisočkrat je rekel Galgotzi: doma in javno, v službi in privatno, pri pogovorih in sprejemih, da sovraži zakon, da ne trpi v svoji bližini oženjenih častnikov — taki da so nesposobni za vojaško službo...
In nekega dne je prišlo tako daleč: da je hotel sam v sladke verige zakonskega jarma.
Poklicati je dal vojaškega duhovna. “Velečastni! Na dopust grem. V o-smih dneh se oženim. Vi ste edini, kateremu sem to povedal. Trikrat me bodete oznanili, a živa duša — ste slišali? — živa duša ne sme tega zvedeti.”
“Excellenca...??”
“Odstopite, velečastni!”
Osem dni pozneje se vrne general Galgotzi iz dopusta — na največje začudenje cele garnizije kot zakonski mož.
In dal je poklicati zopet vojaškega duhovna.
“Velečastni! Ste me vbogali, kakor sem Vam zapovedal?”
“Da, excellenca!”
“Vi ste me trikrat oznanili, ne da je to zvedel samo en človek?”
“Da, excellenca!”
“Kako ste to napravili?”
“V mrtvaško kapelo sem dal pripeljati 20 rutenskih infanteristov in tem sem v nemškem jeziku oznanil Vašo ženitev.”
RO JAKI-VOJAKI!
Vsak, ki je še dolžan opravljati o-rožne vaje, mora to storiti; če pa mu ni mogoče, mora prošnjo pisati na oblasti, da se ga oprosti za vsako leto posebej, drugače zapade kaznim.
Kdor rojakov-vojakov želi biti oproščen orožnih vaj za leto 1912, naj se oglasi pri meni, ali mi naj pa piše in pošlje svojo knjigo ali pa pozivnico in $1.50 za poštnino in stroške.
Imam dolgoletno skušnjo v notarskih stvareh, za to lahko služim rojakom tudi če so živeč v drugih krajih Amerike, če mi pišejo i raztolmačijo svoje zadeve.
Iizdelujem vse notarske listine in izposlujem tirjatve, dedščine ali dote in dolgove iz starega kraja za rojake v Ameriki.
JOSIP KLEPEC, javni notar, Joliet, 111.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
kor znano, tu so drugače urejene šole kakor v Avstriji. Tu mora biti na trdnem stališču v financijelnih zadevah, kdor hoče nadaljevati svoje študije. Zato mi je to oralo po glavi, kaj bi naredil in kako bi se rešil iz te zagonetke.
Sreča mi je bila miia. Brat moj namreč mi je zelo naklonjen in navdušen zato, da človek dobi kolikor mogoče izobrazbe, mi je dovolil vstopiti v šolo, v college sv. Ignacija Lo-jolanskega v Clevelandu.
Torej bil sem zopet dijak, a bil sem tudi mutec Osojski med svojimi so-učenci. Zdelo se mi je kakor bi slišal preklinjevanje. Gledali so v mene kakor bik v nova vrata, vprašujoč drug drugega, odkodi je neki ta prišel? A kmalu so zvedeli od slovenskih študentov, ker bilo nas je pet slovenskih dijakov po številu na istem zavodu, kake narodnosti sem. Takoj drugi dan so me zvali “John”, kar sem jaz prav debelo gledal, zakaj me kličejo John, ko sem vendar Frank po imenu. A kmalu sem zvedel, da se niso zmotili oni, ampak jaz. Moje ime je bilo res John, ker tako vsakega Kranjca imenujejo. V kratkem času je bilo meje ime znano po vsem kolegiju.
A glej, hoteli so se še bolj seznaniti z menoj. Pričeli so z menoj igrati prave burke. Sempatja me je kak paglavec sunil že pod rebra. A to se jim ni posrečilo, motili so se. Mislil sem si, starega junca ali vola je tež-koča naučiti voziti. Torej nič dražega mi ni kazalo, kakor takoj se podati na delo. Nisem se mogel vzdržati, ker kri je prikipela do roba in se izlila po mojih rokah, mi dala moč in energijo in vzbudila zavest, kaj da sem. Saj nisem vendar za v smeti, saj ni še nobeden Slovenec po smetani priplaval. Tako sem jaz pričel s svojim delom. Dal sem za posojilo vsakemu povračilo z velikimi obrestmi. Toda niso bili zadovoljni s takim plačilom, nadaljevali so vedno hujše in kar v gručah. A srce mi ni upadlo, ker navdušilo me je dovoljenje prefekta samega, da smem rabiti roko, saj dražega tako nisem mogel, z besedami: “Frank, have you got the fist? — Give him a blow in the ribs!” S tern mi je bila dana popolna oblast, katero sem prav dobro izkoriščeval. Polagoma se je razvozljal tudi moj jezik, ki mi je veliko pripomogel v mojem samohranu. Vladala je torej srednjeveška doba (Faustrecht) za me. V par mesecih bili so ti paglavci popolnoma krotki.
Hitro je tekel mesec za mesecem in približeval se je konec leta. Vesel sem bil torej tega kot marsikateri drugi. Počitnice so mi kaj hitro minevale, in treba je bilo misliti, kam bom krenil prihodnje leto. Poslanke -— misii moje — so imele kaj kratko sejo v parlamentarnem zbora. Vprašanje je bilo rešeno, da sem se podal tja v mrzlo Minnesoto v semenišče sv. Pavla, kjer se nahajam še zdaj. Tu se mi je nudile novo življenje, veliko prijetnejše od onega. Bil sem kakor na Kranjskem. Razveselil sem se, ko sem zagledal slovenski obraz v razredu, ki nam je razlagal logiko v klasični latinščini. Naslednja ura mi je predstavila zopet drugo slovensko o-sebo, ki nam je v lepo doneči angleščini razlagala zanimivo snov o biologiji. Še istega dne sem zaslišal pečajoče slovensko grlo na čelu vseh semeniščnikov. Pa tudi vljudnost kranjskih študentov me je zelo vzra-dostila. Bili so namreč trije, in moja malenkost je tako pomnožila število v
4.	Po par mesecih se je število zopet zmanjšalo za eno. Ostali smo samo trije, ki smo še zdaj pri življenju. Enega je namreč Gospod poklical v vinograd, da bo gojil in negoval trto, jej vcepil nove mladike,ki bodo rodile sto teren sad — sveto vero, krščansko življenje med našimi Slovenci v Clevelandu.	(Konec prih.)
Tower, Minn., 4. marca, — Nikoli ne škoduje, če se človek malo v javnost poda. Tako me je neki prerok proglasil za nekako zvišenost. Zdi se mi, da je študiral en kos filozofije, a diologijo bode menda dogotovil pri milijonarjih. Res modra glavica! Škoda, da bo morala enkrat segniti in potem strohneti. Kaj bi pa pomagalo, če bi eni še tako učili, če pa imamo vse polno takih mazačev, kateri so bili po katoliško izgojeni a vendar le na to delujejo, da bi svojemu narodu vzeli najdražji zaklad. Sicer ne pišejo stvari popolnoma jasno, ker jim ni to dovoljenp od njih predstojnikovi Pač pa zbodejo včasih od daleč in bolj z visokimi inteligentnimi izrazi, kar je še bolj nevarno za priprosti narod. Torej je bilo pri zadnjih levitih tudi njim nekaj hrena,in “šnofanca” namenjeno.	Opazovalec.
»♦0*0*0*0*0*0*0*0*0*^0*0d
Za kratek čas.§
>6O*O4O4*O+O*O4O*O*O*O4«0
V dekliški šoli.
Učitelj:	“Stopnujte mi pridevnik
moder v posameznih stavkih!” Učenka: “Miš je modra, slon je mo-drejši, gospod učitelj je najmodrejši!”
Popravek.
Mlada gospa: “Oh,1 gospod profesor, kaj bi pač tale hrast pripovedoval, če bi znal govoriti?”
| Profesor: “Rekel bi: Oprostite, go-spica, jaz nisem hrast, ampak lipa.”
Važno vprašanje.
Stanko nadleguje mamo neprenehoma z vprašanji. “Veš kaj, Stanko,” mu reče nekoč mama, “ni me treba vpraševati za vsako malenkost, le če imaš kaj važnega, me vprašaj!”
Stanko si to zapomni in rsče mami: “Ti, mama, povej mi, kako daleč more mačka pljuniti?”
Prekosil ga je.
A: (star vojak). “V svetu sem videl tako veliko njivo, da so pri prvi brazdi ravno opoldne prišli na sredo njive in južinali.”
B: “Jaz sem pa videl vole, ki so imeli pol metra debele roge.”
A: “Kje pa?”
B: “Ravno tisto njivo so orali.”
Od strani.
A.	: “Čuj, prijatelj, pred kratkim je nekdo izumil srajco brez gumbov.”
B.	(pogleda ženo): “Take srajce jaz že dolgo nosim!”
Nepreviden lovec.
Mož: “Strašno je bilo; premisli, na hrbtu se mi je izprožila puška!” Ženska: “Kaj pa hodiš s puško na lov!”
V šoli.
Učitelj: “Sedaj sem vam razložil, da pri računstvu ni mogoče neenakih reči vkup šteti. Ali moremo vkup šteti na priliko: Dva učitelja in trideset kron? Kaj praviš, Tonček?” Tonček: “Ne, gospod učitelj!” Učitelj: “In zakaj ne?”
Tonček: “Ker ni mogoče, da bi dva učitelja imela trideset kron!”
Iz navade.
Sodnik: “Ali ste oženjeni?” Zatoženec: “Ne, sem samec!” “Kako dolgo že?”
V toplicah.
Tujec: “Koliko se plača za eno kopel?”
Sluga: “Eno krono!”
Tujec: “Ali bi ne bilo zadosti petdeset vinarjev, pa bi mi dali malo manj vode?”
Vprašanje.
“Zakaj znajo ljudje tako dobro ra-čuniti?”
“Ni čudo! Saj štejejo od stvarjenja sveta!”
Lovska.
Logar: “Ko grem včeraj na lov, zagledam na drevesu krokarja, ki je čisto mirno sedel. Pihni ga doli, si mislim ter lezem do trideset korakov blizo. ■ Takrat me pa zagleda in od samega strahu je čisto bel postal!”
V šoli.
Učitelj: “Kaj si mislite, če slišite koga reči: Človek bi iz kože skočil!” Korel: “Da to ni nič nevarnega, ker ni še nihče tega storil!”
BODI ZDRAV!
Prepreči bolezen in odstrani strup iz krvi, tako imaš dolg korak do zdravja storjen. Naravno zdravilo, rudeči deteljni cvet je mnogim ohranil zdravo telo tisočerim i mnogi ga imajo vedno v hiši, ker znajo, da je to zdravilo za zdrave i bolne. Ko čreva, jetra in želodec ne delujejo — bodi pozoren! Kri rabi čiščenja. Najnevarne-ji nasledki so radi brezbrižnosti; ob takih prilikah se posluži rudečih de-teljnih cvetov ali Needham’s Ekstrakta, ki dovedo čudežne uspehe, ker so naj lepše detelje zbrani za krepčilo: Vprašaj lekarja za Needham’s Ekstrakt, ima ga, ali ga pa dobi takoj. Knjigo pošljemo badava, ki uči o rabi in navaja ljudi, ozdravljeni po Needham’s Ekstraktu, pišite po njo. Naslov:	Needham’s Sons, Lakeside
Bldg., hicago,Tll.
Uradne Primary Balote.
Joliet, 111., 26. svečana 1912. — Z ozirom na toč. 34, postave glede prvotnih volitev v državi Illinois, ki je pravomoćna od 1. mal. srpana, 1910, sem obvezan določiti barvo balot ali volilnih listkov, ki jih imajo rabiti politične stranke, koje se udeleže prvotnih volitev dne 12. sušca, A. D. 1912, v mestu Joliet, okraj Will, i država Illinois, in sicer bodo — Demokratske balote—barve—zelene. Republikanske balote—rudeče. Socijalistične balote—višnjeve.
MATT. BERSCHEID, mestni klerk, Joliet, 111.
Godba za plese m vse druge zabav«,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, IH. NAPRODAJ LEPO UREJENA LR-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. “A. S."	ufa.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, teh Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyac’e Band and Orchestra, soba 2, D’Are jr Hammond Bldg., Joliet, 111. Jo«. A. Boyne.
NAPRODAJ ALI V NAJEM HIŠA in lota na 522 Lime St. Kdor bi kaj takega potreboval naj se oglasi pri St. Loparc, Citizens Brewing Co., Jo liet, 111.
KJE JE MOJ BRAT VINCENC Hotujec? Nahaja se nekje v Moy-dell, Pa. Prosim, da mi piše radi odhoda v staro domovino, ali mi naj javi kdor ve za njega. Katarina Hotujec, 1129 Main St., Allegheny, Pa.	4t
RABIM KROJAČEV (BUSHEL-men), več pove Will. T. Richards, 506 Joliet National Bank Bldg., Joliet, 111.
Ne kupi hiše ali posestva predno se z mano pomeniš
Geo. B. Horwat
prodajalec zemljišč in broker 533 E. 84 St.,	New York City.
Pišite za podrobnosti.
Lote na lahke obroke.
^ninniiminininniiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinni
g A. NEMANICH, pred».	M. GRAHEK, tajnik.	S. OLHA.blag
GLAVNICA $50,000.00.
Ustan. in inkorp. leta 1910
Slovenian
Liquor
Co.
1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL.
4.
5
a
E
a
a
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga- a 5 nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo.
Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega H
■	zastopnika.	;
Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik, h Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmu!	g
■	r-r-"-,.	-	■	■■■■	..	... :	■ -
■	Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga
Zdravilno Grenko Vino.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje x
najboljša pijačo
Oba telefona 405.1