Leto XXVIII, ra Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži ge v Ljublani i TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Številka 13. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-08. Rokopisov ne vračamo. — Račun prj poitni hranilnici v Ljubljani it. 11.968 Izftaša vsako sredo Laubiiana. sreda 28. marca 1945 Preis-Cena i 2'— i IMS«' — Izvršilne odredbe k naredbi o zajetju gospodarstva za vojne namene »Službeni list« z dne 21. marca 1945 je objavil tri izvršilne naredbe Vrhovnega komisarja k naredbi o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« za vojne namene. Dve teh naredb smo že objavili v zadnji številki »Trgovskega lista« v rubriki Obrtniški vestnik. Prva uaredbu postavlja pod zaporo vsa pogonska sredstva, maziva in rudninska gorilna olja ter vse druge proizvode iz rudninskega olja, ki so vskladiščena na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje«. Druga naredba pa stavlja pod zaporo vse surove ib druge kože ter vse dovršene in polizdelke iz usnja. Tretja inTršilna naredba pa se glasi: Na podstavi čl. 5. naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« za vojne namene št. 54 z dne 27. avgusta 1944 odrejam radi zagotovitve vojne proizvodnje in preskrbe delovnega prebivalstva sledeče; 1. Vse dobrine za proizvodnjo, Potrošnjo in prehrano,, vštevši vse blago iz svobodnih luk, ki so v okviru skupnega voje.vanja potrebne za ohranitev proizvodne moči in za preskrbo prebivalstva, radi uporabe v vojnem gospodarstvu lahko zajamem, da se prodajo določenim osebam, ki jih potrebujejo, ali pa spravijo na varno pred sovražnikom na kak drug kraj. 2. Kršitve te odredbe se kaznujejo po čl. 6. naredbe o zajetju gospodarstva na operacijskem ozam-lju »Jadransko primorje« za vojne namene z dne 27. avgusta 1944. Pri tem se še posebej opozarja na določbo odstavka c) čl. 6. o zi-pleinbi brez vsake odškodnine. Vodja oddelka za gospodarstvo: Klare s. r., vladni ravnatelj. Delovni čas hlapcev, portirjev, čuvajev in sličnega osebja Z ozirom na nejasnosti, ki so se P°javile v zvezi z novimi ureditvami mezd in plač glede delovnega ^sa hlapcev, portirjev, čuvajev in sličnega osebja, smo prejeli od Pokrajinske Zveze delodajalcev naslednja pojasnila: »1. Vse, nove mezdne ureditve, izdane od Vrhovnega komisana, vsebujejo določilo, da imajo delavci in nameščenci pravico zahte-vati plačo oz. mezdo samo za tisti Čas, v katerem so dejansko delali. Tako velja to določilo tudi za hlapce, čuvaje, voznike, portirje in slično osebje. 2. Pri hlapcih in voznikih se n)ora všteti v 0Oumi tedenski de-l°vni čas, ki ga predvidevajo za to skupino uslužbencev vse mezd >e Ur®ditve, tudi oni čas, ki ga le-ti Porabijo za čiščenje, krmljenje in IlaPajanje konj in ne samo čas voŽnje. Za nad 60 urni tedenski plovni čas pa pripada voznikom hlapcem pribitek za prekočasro delo v smislu določil mezdnih ureditev. 3. Čuvaju pripada v smislu Jezdnih ureditev tedenska mezda, ne glede na to, če poleg čuvajskih Poslov opravlja še kakšna druga dela. Ce pa ni zaposlen polnih 72 nr na teden, ima delodajalec mož* nost, da mu plača v smislu pod točko 1. navedenega določila me.zdo samo za čas dejanske zaposlitve.« Delo trgovskih sindikatov Iz predsednikovega poročila na seli Sveta Združenia trgovcev Kakor smo že navedli v prejšnji številki »Trgovskega lista«, ni bilo delo vseh trgovskih sindikatov enako obsežno in intenzivno. Vse delo je bilo odvisno od zaposlenosti posameznih strok ter od raznih predpisov, ki so jih skušali sindikati čim bolj prilagoditi potrebam trgovine in interesom splošnosti. Trgovci so pri tem vedno upoštevali, da v izrednih vojnih razmerah ne more biti vse tako ko v normalnih in so s svoje strani storili vse, da bi prebivalstvo čim manj občutilo breme izrednih razmer. Ta prizadevanja trgovcev, ki so siei zlasti zrcalila v delu Združe-nja trgovcev in njegovih sindikatov, so bila tudi več ali manj uspešna. Ti uspehi so jasno dokazali potrebo sindikatov in njih obstojno upravičenost. O delu posameznih sindikatov navajamo še naslednje podrobnosti. Sindikat trgovcev s čevlji je štel 40 članov, predsednik delovnega sindikata pa je g. Matija Trebar. Od odredb, ki so se tikale trgovina s čevJji, treba navesti: Vsa obutev, tudi deloma usnjena, je bila postavljena pod zaporo in se je smela prodajati le proti predložitvi posebnih nakazil. Za prodajo usnjene obutve se je od časa do-časa določil kontingent moških, ženskih in otroških čevljev. Zaradi nizkega števila izdanih nakazil, ti kontingenti večinoma niso bili izčrpani. Od zapore je bila izvzeta samo obutev, katere spodnji in gornji del ni iz usnja. Zaradi boljše preskrbe prebivalstva z obutvijo je predlagalo Združenje, da bi se smela neblokirana obutev prodajati brez točk oblačilnih nakaznic. Nadalje je. predlagalo Združenje, da bi se dovolila nabava blokirane obutve na nakaznice, ki so se sicer izdale, na katere pa nabava ni bila mogoča. Uspeh te akcije je bil, da se je dovolila nabava neusnjene obutve brez točk oblačilnih nakaznic. Ostala obutev pa je bila še nadalje vezana na oddajo točk in na posebne nakaznice. Sindikat je bil v trajnem stiku s pokrajinsko upravo, svoje članstvo pa je redno informiral v vseh važnejših zadevah z okrožnicami. Sindikat drogeristov in parfumeristov V tem sindikatu je bilo Združenih 35 članov, predsednik sindikata pa je g. Anton Kanc. Zaradi zapore kemikalij je moral te popisati in jih prijaviti odseku za oskrbo pri VIII. oddelku pokrajinske uprave. V poslovanju vse stroke so nastale težave zaradi pomanjkanja surovtin, kavču, kastega blaga itd. Delo sindikata je bilo zaradi tega zelo otež-kočeno. Sindikat trgovcev z galanterijo in modo je štel 131 članov, vodil pa ga je g. Fran Pavlin. Delo sindikata je bilo zelo ži-vahno ter je priredil sindikat več članskih sestankov. Člani so bili močno zaposleni z inventarizira-njem blaga, kakor tudi z nabavo tekstilnega blaga in njegovim raz- deljevanjem. Deloma so dobivali blago po Tekstilnem konzorciju, pred njegovo ustanovitvijo pa direktno iz Italije. Tudi galanterijsko blago so nabavljali direktno v Italiji. Iz sindikata so izstopili trgovci-konfekcionisti in vstopili v sindikat manufakturistov. Posebne težave so nastale zaradi preskrbe članov s sukancem in deloma tudi z nogavicami. Tudi vnovčevanje točk, ki so jih člani v lanskem juliju oddali Pokrajinskemu gospodarskemu svetu, je zahtevalo precej dela. V juliju so tudi prenehale veljati stare oblačilne izkaznice, Stiki med sindikatom in članstvom so bili zelo živi ter je sindikat informiral člane o vseh važnih vprašanjih z okrožnicami. Sindikat trgovcev s kolesi in šivalnimi stroji je štel med svojimi člani tudi trgovce z elektrotehničnimi predmeti, radio-aparati, barvami, laki, nafto, bencinom in avtomobili. Vseh članov je imel sindikat .79, obsežne posle sindikata pa je vodil g. Vilko Laznik. Ker so bile v sindikatu združene številne stroke, je tudi bilo delo sindikata zelo obsežno. Pod zaporo so bile postavljene pnevmatike, računski in pisalni stroji, šivalni stroji in kolesa ter njih sestavni deli. Stanje zalog so prijavili trgovci pokrajinski upravi. Dovoljenja za nakup blaga za stroke sindikata izdaja Pokrajinski gospodarski svet oz. nemški svetovalec. V lanskem letu se je določila maksimalna cena za moška in ženska kolesa. Združenje je interveniralo, da bi se določile primerne cene. Intervencija pa ni imela uspeha in so se cene določile nizko (na 2300 do 2400 lir). Sindikat je posredoval pri Pokrajinskem gospodarskem svetu tudi zaradi pravilnega izdajanja dovolilnic za nakup sestavnih delov koles. Stiki sindikata s članstvom so bili vedno živi. Sindikat trgovcev z mešanim blagom ni mogel prav delovati, ker naj bi povezal predvsem podeželske trgovce, s katerimi pa iz znanih razlogov ni im«! stikov. Ljubljanski člani pa so bili včlanjeni v sindikatih onih strok, 8 katerimi so se največ bavili. Poslovanje članov je tudi trpelo zaradi raznih predpisanih omejitev. Noben obrtni list za trgovino z mešanim blagom se lani ni izdal za Ljubljano. Število članstva nj mogoče navesti, ker so bili člani le podeželski trgovci. Predsednik sindikata je g. Jože Marinko. Zelo številno članstvo je imel Sindikat trgovcev s sadjem in zelenjavo ki je združeval tudi trgovce s perutnino, ribami, mlekom in mlečnimi izdelki ter cvetlicami. Vseh članov je štel 362, predsednik sindikata pa je bil g. Emil Cerar. Ker je lani skoraj popolnoma prenehal uvoz sadja in zelenjave iz Italije, so morali trgovci s sadjem in zelenjavo zelo omejiti svoje poslovanje. Prostega nakupa oz. dovoza sadja ni bilo, razdeljevanje pa je prevzel in organiziral Prevod. Kupčija z južnim sadjem je popolnoma prenehala. Med letom je odstopil kot predsednik sindikata g. Ivan Piclick, predsedniške posle je prevzel g. Emil Cerar in jih vodi še danes. Veletrgovci s sadjem in zelenjavo so se združili v družbo z omejeno zavezo »Sad« in sami prenehali z obratovanjem. Najmanj članov je štel Sindikat trgovcev s steklom in porcelanom namreč samo 7. Njih poslovanje je bilo močno omejeno, ker je prodaja steklenega blaga odvisna od nakazil, ki jih izstavlja Pokrajin-ski gospodarski svet. Steklenina in keramika sta namreč pod zaporo. Novega blaga trgovci niso mogli nabaviti. Najbolj občutno je bilo pomanjkanje okenskega stekla. To pomanjkanje je postalo zlasti pereče zaradi terorističnih bombnih napadov. Uspešno je vodil posle sindikat predsednik Anton Agnola. Sindikat trgovcev s papirjem, knjigami in šolskimi potrebščinami je imel 89 članov, predsednik sindikata pa je g. Peter ŠušterSič. Najbolj so bili lani prizadeti člani sindikata zaradi znižanja bruto-zaslužka od 50 na 30°/o. To znižanje je bilo tem bolj občutno, ker se je ob koncu leta zvišala cena papirja za 100 %>. Sindikat trgovcev z vinom, žganjem, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami je imel 32 članov, posle predsednika sindikata pa je opravljal g. Marin Barbič. V začetku lanskega leta so dobili trgovci z vinom in žganjem določen kontingent za uvoz vina iz Italije. Zaradi velikega rizika, s katerim je bil zvezan prevoz, in zaradi neupoštevanja dejanskih izdatkov pri odobravanju prodajnih cen v pokrajini, se ti določeni kon-tingenti niso izkoristili. To tem manj, ker je prevzel lansko pomlad razdeljevanje vina Prevod. Zaloge pri veletrgovcih so bile istočasno blokirane. Zgane pijače so se zato prodajale samo IX) odredbi Prevoda potrošnikom na živilske nakaznice, stare zaloge žganih pijač pa so bile blokirane za javne potrebe. Uradno določevanje nakupnih cen za vino domače in tuje proizvodnje, tako z ozirom na hekto-litrsko stopnjo k z določevanjem najvišje dopustne nakupne cene, ni ugodno vplivalo na nakup. Ker je to spoznanje prodrlo na vsej črti, j« bil v decembru sklican sestanek interesentov in zastopni-kov oblasti, da se reši vprašanje nakupnih cen. Sestanek pa ni rodil pozitivnega uspeha, kar je imelo za posledico, da je na trgu vedno bolj primanjkovalo blaga, vino pa se ni pocenilo. Sindikat trgovcev z usnjem in kožami tar s čevljarskimi potrebščinami je štel 89 članov in ga je vodil g. Jože Klanjšček. Izredne vojne razmere so močno zavrle poslova nje vseh članov sindikata. Vse za- loge usnja so bile popisane in stavljene pod zaporo. Zelo majhne količine usnja so se od časa do časa dodeljevale čevljarjem. Cene usnju so bile vse leto maksimirane. Pet trgovcev z usnjem je ustano-vilo centralo za kože, ki pa je ob koncu lanskega leta prenehala poslovati ter je njene posle prevzel Prevod. Sindikat trgovcev s stroji, železnino in stavbenim materialom je imel 54 članov, posle predsednika sindikata pa je opravljal g. Jože Verovšek. Preteklo leto so morali člani sindikata dvakrat napraviti inventar zalog ter prijaviti vse kovine, staro železo, kovinske izdelke ter stavbeno gradivo. Kovinski izdelki so se smeli oddajati le na posebne nakaznice. Nabava novega blaga je bila zelo otežkočena, poleg lega pa skrajno skrčena. Lani se je določila tudi maksimalna cena za cement, Sindikat veletrgovcev — izvoznikov živine Posli njegovih članov, katerih jei bilo 23, so počivali ves čas vojne, ker nakupuje vso živino za potrebe prebivalstva Prevod neposredno. Predsednik sindikata je bil g. Janko Predovič. V enakem položaju je tudi bil sindikat trgovcev z živili na debelo. Ti trgovci so prav za prav poslovali le kot nekakšne podružnice Prevoda in kot razdeljevalnica za trgovce-detajliste. Njih samostojno poslovanje je prenehalo, ker vsa živila nabavlja in uvaža Prevod. Sindikat je štel 29 članov, predsedniške posle pa je opravljal g. Fran Pogačnik. Sindikat trgovskih zastopnikov komisionarjev, posredovalnic, menjalnic, pisarn za kupo-prodaje nepremičnin je imel 79 članov, predsednik sindikata pa je bil dolgoletni predsednik Združenja trg. potnikov in zastopnikov gosp. Janko Krek. Zaradi blokiranega blaga in ra-cioniranja njegove potrošnje ni mogel sindikat uspešno poslovati. To je pač neizogibna posledica vojnih razmer. Ce pa le mogoče, je sindikat uspešno uveljavljal interese svojih članov. * S tem smo na kratko opisali delo, prizadevanja in tudi uspehe trgovskih sindikatov. Naše poročilo je bilo sicer kratko, vendar pa se tudi že iz teh poročil jasno vidi, s kako veliko vestnostjo so trgovci sodelovali pri razdeljevanju vsega blaga in kako koristen posel so opravljali v službi javnosti. Dostikrat so morali, da so zmagovali vse stroške, segati v lastno substanco in prej do vrha polne zaloge so sedaj neredko skoraj izpraznjene. To je veliki prispevek trgovstva za oskrbo prebivalstva. Zaradi tega svojega prispevka v korist celote in v lastno škodo zasluži trgovec vsaj to, da se njegovo delo presoja objektivno in brez predsodkov in da se mu ne delajo krivični očitki. Slovenski trgovec je v vojnih časih storil svojo dolžnost do celote, naj stori tudi celota svojo dolžnost do tr-govstva. O delu obrtniških sindikatov, ki so priključeni Združenju trgovcev, pa bomo poročali v prihodnjih številkah v »Obrtniškem vestniku«. Karel Tekavčič 90-letnik Visoko starost 90 lQt je dosegel prokurist tvrdke I. C. Mayer g. Ka-rel Tekavčič, ki združuje svoj častitljivi življenjski praznik z zelo redkim jubilejem dela. Slavi ga namreč v aktivni službi pri tvrdki, kjer je pred sedemdeselimi leti začel službovati kot mlad pomočnik ter potem z velikimi sposobnostmi in zgledno marljivostjo dosegel najvišje in najzaupnejše mesto, ki ga more trgovski pomočnik doseči. Ugledni slavljenec se je rodil 29. marca 1855. Otroška leta je preživel v Kamniku, šolal se je v Ljubljani, kot trgovski vajenec in pomočnik je bil 8 let v Novem mestu pri tvrdki Jos. Ogoreutz, od 1. januarja 1876. pa službuje pri tvrdki I. C. Mayer v Ljubljani, ki jo vedno dobro ocenjevala njegove velike sposobnosti ter mu prepuščala važna mesta. To je bilo tvrdki in tudi trgovskemu stanu v korist, kajti Karel Tekavčič je mnogo prispeval s svojim delom in svojo vnemo k razširitvi tvrdkinega delokroga in ugleda. V trgovskem stanu so se namreč izkazali kot dobri delavci vsi, ki so bili kot naraščaj in mlajši tovariši deležnli njegove izvrstne šole v podjetju in na potovanjih. Iz vsega tega izhajajo koristi za narodno gospodarstvo in skupnost in tako je bil Karel Tekavčič že pred desetimi leti po vsej zaslugi in pravici uvrščen med ljubljanske meščane. Kakor v središču svojega zglednega udejstvovanja, tako uživa gospod Karel Tekavčič tudi v drugih krajih domovine ugled in spoštovanje zaradi vrlin svojega lepega značaja. Njegovo delo in njegove vrline ceni zlasti trgovstvo, ki mu kot svojemu vzorniku ob izrednem jubileju iskreno čestita. Prodata tekstilnega blaga t Albert Killer Kot žrtev zračnega napada pri Postojni je umrl prokurist ljubljanske tvrdke A. Goreč g. Albert Killer, pokopan pa je bil 27. t. m. v Ljubljani. Star je bil šele 40 let, imel pa je za seboj že precej let 7,elo uspešnega in zglednega ulej-stvovanja v svoji stroki. Posebno se je izkazal pred leti v borbi proti monopolu prodaje tekočega goriva, ki si ga je hotela prilastiti družba Standard Oil Com Njemu ter Vilku Lazniku in že nekaterim tovarišem, ki so ga vneto podpirali, se mora slovensko trgovstvo zahvaliti, da je monopol z bencinskimi črpalkami propadel V tej borbi in sploh kot iniciativen predstavnik svoje stroke je Albert Killer tudi »Trgovskemu listu« da>al dobro gradivo. Kakor v sta. novskih vrstah po svoji sposobnosti in vnemi, tako je bil tudi v širših krogih cenjen in priljubljen s svojimi lepimi lastnostmi. Albertu Killerju časten spomin družini in ostalim žalujočim pa iskreno •sožalje! Plačevanje delavcev, dodeljenih podjetjem od akcije Poli Radi ponovnih vprašanj podjetij, kako se naj plačujejo delavci, ki so jim bili dodeljeni od akcije P«ll, se je Pokrajinska Zveza delodajalcev obrnila na nemškega svetovalca ter je prejela to pojasnilo: »Za akcijo Poli je zaposlenih nekaj tvrdk pri gradnji barak. Naročila se dodeljujejo po konzorciju tesarskih mojstrov- posameznim tvrdkam, ki jih izvršujejo na lastni račun. Poli posreduje edinole pri preskrbi materiala. Pri teh tvrdkah zaposlene delovne moč, tako stalni delavci kakor tudi obvezniki, so torej v službenem razmerju zgolj s podjetjem. Njih plačilo se .zato ne ravna po postav, kah, ki veljajo za delavce, zaposlene pri gradnji utrdb, marveč po ktlektirni pogodbi o*, mezdni uredi tri, ki velja- za obrat.« Ker vladajo nned potrošniki glede proaaje tekstilnih izdelkov še vedno nejasnosti, podajamo v naslednjem se enkrat glavna določila glede prodaje teh predmetov, pa čeprav so bila ta že večkrat objavljena. Osnovo za prodajo tekstilnih iz-tieikov tvorijo Izvršilne določbe po čl. 1. in 4. nared be Visokega komisarja v zagotovitev tekstilne oskrbe delovnega ljudstva na ope. racijskem ozemlju »Jadransko primorje«. Te izvršilne določbe je izdal dne 9. septembra 1944 prezi-dent pokrajinske upravie div. gen. Uupnik in jih je v celoti objavil »Trgovski list« z dne 19. septembra 1944. Po teh določbah se prodaja blago potrošnikom le na posebne nakaznice (Kleiderkarte) in na oblačilne izkaznice (Bezugsscheine). Na oblačilne nakaznice se prodajajo: moška oblačila in perilo, ženska oblačila in žensko perilo, pletenine za moške in ženske, konfekcionirano hišno perilo, razne tkanine in tkanine za mladoletne. Na oblačilne izkaznice pa se prodajajo: nekatera moška oblačila in perilo (kratke hlače, ovratniki, kravate, pižame, robci, predpasniki in prašne halje, šali, rokavice, klobuki in čepice; ženska oblačila in perilo (bluze, spodnja krila), domače in prašne halje, kopalni plašči, pižame, robci, rokavice, klobuki, šali, jopiči in plašči; konfekcionirano hišno perilo in predmeti za opremo: podloge za likanje, posteljna pregrinjala, prti in prtiči, zagrinjala, zavese in blazine; preproge; prejice (za šivanje, vezenje, krpanje, trgovska prejica, oblačila in perilo za dečke (od 5. do 15. leta); oblačila in perilo za deklice oblačila za otroke (od 1. do 5. leta); tkanine in pletenine za mladoletne ter blago za dojenčke. Končno veljajo za noseče žene še dodatne oblačilne izkaznice. Pri tem pa jie, treba pripomniti, da se našteti predmeti dobe na oblačilne nakaznice oz. izkaznice, če je to blago v zalogi. Tako se n. pr. od moških oblačil praktično dobe na oblačilne izkaznice le j Vse to mora trgovec natančno ovratniki, kravate, pižame, žepni ■ upoštevati in se strogo po vseh robci, predpasniki in prašne halje, j teh predpisih tudi ravnati. Trgo-šali, rokavice, klobuki in čepice, j vec mora namreč do vsakega 5. dne Izvršilne določbe tudi natančno ! v mesecu predložiti Pokrajinskemu navajajo, koliko točk se šteje za ' gospodarskemu svetu vse prejete vsako oblačilo. Tu je treba pri- j nakaznice in točke oblačilnih iz-pomniti, da je samo nekaj vrst kaznic, ker jM>tem dobi šele po- blaga na zalogi, da zlasti ni bolj lahkega blaga, kar seveda odločilno vpliva na število za nabavo blaga potrebnih točk. Da navede-mo en primer. Za moško obleko iz lahkega blaga (do 300 g težkega) bi bilo treba za jopič 31 točk, za telovnik 5 in za hlače 20 točk ali skupno 56 točk. V zalogi pa je v pokrajini le nad 300 g težko blago, za katerega pa je potrebno za jopič 46, za telovnik 7 in za hlače 30 točk ali skupno 83 točk, dočim daje oblačilna nakaznica le 80 točk. Zaradi tega nastajajo dostikrat pritožbe potrošnikov proti trgovcem, a so te pritožbe brez vsake podlage. Po čl. 10. izvršilnih naredib oskrbuje nakup tekstilnih izdelkov v okviru za pokrajino določenega kontingenta Tekstilni konzorcij. Trgovec dobi torej tekstilno blago (tako imenovano konzorcialno blago) od Tekstilnega konzorcija. (0 njegovem delu in njegovih nalogah smo obširneje poročali v »Trgovskem listu« z dne 7. III. 1945.) Tekstilni konzorcij deli danes vse blago trgovcem na posebne pooblastilnice (bone), ki so trojne vrste, in sicer: 1. za nogavice, ‘2. za blago na oblačilne izkaznice in 3. za blago na posebne nakaznice. Katero blago se dobi na oblačilni© izkaznice in katero na posebne nakaznice, smo pojasnili že zgoraj. Dan, kdaj se smejo pričeti uporabljati nakupni izkazi oz. odrezki oz. posebni odrezki oblačilnih izkaznic, določi po čl. 6. izvršilnih naredb šef pokrajinske uprave. Potrošnik torej ne more oblačilne nakaznice izrabiti kar naenkrat v celoti, temveč šele takrat, kadar so vse njegove točke proste. Tako n. pr. si je vsak za 1. četrtletje mogel nabaviti par nogavic, za 2. četrtletje še ni določen dan, ko se lahko začne prodajati drug par nogavic. Za moške je nadalje doslej prostih le 10 točk, za mladoletne pa 20. sebne pooblastilnice za nabavo novega blaga. Ni pa rečeno, da bi moral trgovec dobiti za natančno toliko blaga pooblastilnic, za kolikor je oddal točk, ker se dodeljuje novo blago le v okviru možnega nakupa. Končno naj še omenimo, da je »Službeni list« z dne 21, marca 1945 objavil razglas šefa pokrajinske uprave o spremembi nekaterih izvršilnih določb z dne 9. sep. tembra 1944. Po tem razglasu prenehajo veljati oblačilne nakaznice za dojenčke po preteku enega leta od dneva izdaje, izkaznice za novorojenčke (stara izdaja), ki so bile izdane pred septembrom 1944. pa izgube veljavnost 31. marca 1945, v kolikor ne bi njihova veljavnost glede na datum izdaje že prej potekla. Oblačilna nakaznica za noseče žene se pa izda v četrtem mesecu nosečnosti in preneha veljati po preteku štirih meseceT od dneva izdaje. S tem smo navedli glavne določbe glede prodaje tekstilnega blaga in upamo, da po teh pojasnilih ne bo več mučnih nesporazumov med potrošniki in trgovci, temveč da bodo potrošniki uvideli težavno stališče trgovcev in jim z neumevanjem ne bodo povzročali nepotrebnih težav pri njihovem že itak težavnem in odgovornem poslovanju. Ustanovitev osrednie presku-ševalnice za zavarovance prehrane prebivalstva Šef pokrajinske uprave je izdal naslednjo odredbo: § 1. Da bi se zagotovilo izpolnjevanje vseh predpisov, s katerimi naj se zavaruje prehrana vsega prebivalstva, se ustanavlja osrednja preskuševalnica. § 2. Osrednja preskuševalnica je dolžna preskušati v Ljubljanski pokrajini vse ustanove in obrate za kmetijsko gospodarstvo in prehranjevanje in stalno nadzirati izpolnjevanje določb o kmetijskem gospodarstvu in prehranjevanju. V ta namen smejo uradno izkazani preskuševalci ogledovati vse obrate, pregledovati računske pri. loge itd. Dovoljen jim je dostop v vse prostore za vskladiščenje in razdeljevanje blaga in ob sumu, da se skrivajo živilske zaloge, tudi v druge prostore, Imetniki obratov so zavezani dajati resnična pojasnila. Kršitve se kaznujejo •po kazenskih predpisih Visokega komisarja z dne 19. oktobra 1943 (uradni list Verordnungs- und Amtsblatt des Obersten Kommis-sars in der Operationszone »Adria-tisches Kiistenlad«, kos 2. z dne 26. oktobra 1943). § 3. Če se pri preskušanju do-ženejo nepravilnosti ali nedostatki glede uporabe surovin, glede tehnike delovnega postopka, obdelovanja zemlje, oddaje pridelkov ali glede drugih opravil, se mora o tem meni poročati Krznarstvo ^ Ljubljana Seidli “Rajhe Kongresni frg št. 4 J. J. NAGLAS IZDELOVANJE POHIŠTVA - LJUBLJANA § 4. Ce je storitev kakega kmetijskega ali prehranjevalnega obrata ob enakih razmerah bistveno manjša od povprečne proizvodnje drugih obratov, pa je temu nedo-statku kriv imetnik obrata, poverim vodstvo obrata začasno prisilnemu upravniku. § 5. Prisilni upravnik je zakoniti zastopnik imetnika obrata. Vezan je na moja navodila. Dokler je imenovan prisilni upravnik, počivajo vše pravice imetnika obrata, razpolagati med živimi s svojo imovino, spadajočo k obratu. Prisilnemu upravniku določim nagrado za njegovo delo jaz. Nagrada se izplačuje iz sredstev obrata. § 6. Osrednja preskuševalnica mora pretežno uporabljati že poslujoče preskuševalne ustanove in njihovo osebje. Z uveljavitvijo te odredbe so vse te preskuševalne ustanove podrejene osrednji pre-skušievalnici. — Če so še drugi nameščenci potrebni, zalaga s tem nastale stroške oblastvo Vrhovnega komisarja. § 7. Organom osrednje presku-ševalnice izda oblastvo Vrhovaega komisarja na moj predlog uradne izkaznice. § 8. Organi osrednje preskuše-valnice so pri svojem poslovanju deležni zaščite po nemški in slovenski izvršilni oblasti. § 9. Ta odredba stopi t veljavo ■■■■■■■■■■•■•■■•■■■■■•■■■■■a z dnem objave. •••"••■■•■•■■■•■■••""•••""•"'s Svetlobna telesa, električne stro|e In aparate, elektrolnstalacljskl material, tehnične predmete Vam najugodneje nudi tvrdka Slavo Kolav LASTNI K: MILAN KOLAR Ljubljana, Dunajska c. 25a / Tel. 24-66 j Hrvatska deželna banka d. d. podružnica Ljubljana — .................................... ......... .......................... Ustanovljeno 1943 TRGOVINA Z ŽELEZNIK) IH POLJEDELSKIMI STROJI { TKONSTUPICAI | LJUBLJANA-GRADIŠČE 2 (POLEG URŠULINK) ................. ...................... PORCELAN ■■■•■■•■■■■■■•■■•■■■■■i STE K t. O AVGUST AGNOLA. Ljublfana — Dunajska cesta St. lO ................. — * ■■■■■■■■■■■■a GOSTILNA ŽIVEC LJUBLJANA — RIMSKA CESTA Trnovska koloniialno inipcrlna zadruga Ljubljana — Dunajska cesta Modni krojaški atelje za dame in gospode Žldrijan Pflfecp Ljubljana — Prešernova 54 .......................................... A. JANEŽIČ Ljubljana. Flatjanska «»■■■■■■■■■■■■•»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* V svojem poslovnem poročilu za čas ocl septembra 1943 do apiiU letos je Sindikat gostinskih podjetnikov izkazal zelo živahno in tudi zelo iniciativno ter koristno delo svoje organizacije. Poleg velikega števila članskih sestankov dokazuje tudi dolga vrsta okrožnic in drugih obvestil, da je bilo članstvo vedno sproti poučeno o vseh važnih vprašanjih, dobro pa je služil za obvestila tudi »Gostinski vestnik« v »Trgovskem listu«. Stalcž članstva ne kaže večjih sprememb. V Ljubljani je od lani 343 gostinskih obratov, izven Ljubljane pa obratuje okrog 30°/o vseh registriranih obratov. Novih koncesij ni bilo razen v primerih, da so novi koncesionarji nadaljevali obrat na istem kraju. Med gostinskimi obrati v Ljubljani je 7 hotelov,6 restavracij, 18 kavarn, 231 gostiln in gostišč, 54 bufetov, 4 zdravljaki, 6 ljudskih kuhinj in 14 krčem. Znotraj mestne meje je še 7 gostinskih obratov, ki pa upravno spadajo pod okrajno glavarstvo Ljub-ljana-okolica. Pomožnega osebja (strežno in ne-strežno osebje v Ljubljani) je bilo 1.1942. registriranih 962, naslednje leto pa 854. Kako je z naraščajem, kaže naslednji pregled sklenjenih pogodb in učencev gostinske strokovne šole: i0,„ Štev. sklenje- Učenci gostinske strok, šole nih pogodb Šolsko leto vpisani absglvenl 1934 23 34/35 26 10 1935 22 35/36 36 7 1936 29 36/37 36 10 1937 25 37/38 39 8 1938 31 38/39 26 11 1939 31 39/40 44 15 1940 23 40/41 32 9 1941 20 41/42 27 9 1942 17 4)2/43 25 5 1943 9 43/44 21 12 1944 4 44/45 11 — Od začetka vojne se število vajencev in učencev tako znižuje, da se bo kmalu občutilo pomanjkanje strokovno izobraženega naraščaja. Strokovne izpite polagajo vajenci v Ljubljani po končani 3-letni gostinski strokovni nadaljevalni šoli. ‘Gostinska strokovna šola je do zaključka šolskega leta 1943./44. imela še reden pouk, čeprav se je število učencev stalno krčilo. Zdaj je redni pouk samo še v II. razredu. V šolskem letu 1943./44. je imela šola 36.448 lir dohodkov, izdatkov pa 33.437 lir. Sindikat za vzdrževanje šole v letih 1943. in 1944. iz svojih sredstev razmeroma ni mnogo prispeval, ker so bili izdatki šole v glavnem kriti z darili članstva in javnih ustanov. Za pomoč, ki je šoli omogočila redno nadaljevanje pouka, je v poslovnem poročilu sindikata izražena zahvala mestni občini, Gostinski nabavljalni zadrugi, tujsko-prometne-mu poverjeništvu pri pokrajinski upravi, pivovarni >Union« in veletrgovcu Juliju Zupanu. Od 1. 1934. do 1945. je imela šola 343 učencev in 96 absolventov ter je bilo med učenci 93, med absolventi pa 27 deklet. Gostinski dom je imel lani 26.876 lir dohodkov, njegovo vzdrževanje pa je stalo 14.584 lir. Vrednost doma v bilanci ni valorizirana po današnji vrednosti, odpis je izvršen letno v višini 20°/o. Uvoz in cene vina Gostinski obrati so po svoji funkciji važen faktor preskrbe in je zaradi tega tudi njih sodelovanje pri določanju cen. v jeseni 1943., ko je prenehala redna trgovina^ z Italijo, je postalo vprašanje cen težavno in zamotano. Trgovinski (VIII.) oddelek pokrajinske uprave je določil cene na podlagi predloženih faktur, ca- rinskih deklaracij in pismenih izjav. Ta način ne bi bil slab, če bi bili upoštevani tudi dni izdatki pri uvozu blaga, ki jih uvoznik ne more sicer dokazati s potrdili, a je ugotovljeno, da jih je imel in da brez njih uvoz sploh ni mogoč. Najbolj pereče je bilo vprašanje uvoza in cene vina. Maksimalne cene od 10. junija 1943 so postale po nekaj mesecih iluzorne. Reden uvoz in kalkulacija sta bila onemogočena in uvoz vina je bil odvisen od tveganja posameznih trgovcev in gostilničarjev. Nakupne cene vina so rasle iz dneva v dan in se je skušalo to zajeziti z določevanjem maksimalnih nakupnih cen po kvaliteti domačega in uvoženega vina. Kljub temu se je od takrat do danes prodajna cena vina v Ljubljani za osemkrat zvišala (od 15 na 120 lir pri litru) in dva posveta o tem vprašanju pri pokrajinski upravi, katerih so se udeležili zastopniki gostinskega sindikata, nista imela praktičnega uspeha. Postopek za določevanje cen vina je bil uveden oktobra 1943. Vinski trgovci so bili zaradi prikrajšanja pri prodajnih cenah skoraj izločeni kot uvozniki vina. Prevod je marca 1944 odredil popis vinskih zalog in sam prevzel po nekaterih trgovcih z vinom uvoz in razdelitev vina v pokrajini. Ker odobreni kontingent vina ni bil nikdar uvožen, je Prevod dovolil uvoz vina tudi gostilničarjem, začel pa je oktobra 1944 blokirati zaloge pri trgovcih do 50%. Sindikatu se je šele februarja letos posrečilo ta od-stotek znižati na 25, ko so bile že blokirane tudi zaloge pri gostilničarjih samih. Višje cene so zahtevale tudi zvišanje bruto pribitka pri nadrobni prodaji vina, ker nizki, .številčno izraženi pribitek za navadna vina od 10. junija 1943 ni predstavljal več niti 10% nabavne cene. Šele avgusta 1944 se je posrečilo izdejstvovati odločbo, s katero so se bruto pribitki za navadna vina zvišali za 2 liri pri litru, istočasno pa dovolilo tudi pobiranje napitnine v obratih IV. kategorije po 5°/o od zapitka. Razna vprašanja cen Februarja 1945 je XI. oddelek pri prodaji vin pod 16° — razen v kavarnah — revidiral tudi vprašanje višine napitnine, ki ni bila zaradi visokih cen v nobenem pravem razmerju z bruto zaslužkom podjetnika. Znižana je bila na 4 lire pri litru. Sindikat se je zavzel tudi za revizijo cen toplih jedil in menujev ter izdelal besedilo naredbe, ki naj bi oddajo toplih jedil brez ali proti oddaji odrezkov živilske nakaznice poenostavila. Zadeva, ki je dolgo čakala na rešitev, zdaj praktično nima več pomena. Podjetja se danes bore z velikimi težavami. Živil od Prevoda pavšalno ne prejemajo več, nakazovanje vina pa je tako malenkostno, da večjidel obrati dejansko mirujejo, ker nimajo kaj prodajati. Sprememba kavarniškega ccnika je bila dosežena maja 1944, ko so bile odobrene tudi nove pristojbine za karte, šah, biljard, domino in podobno. Poseben problem so cene hotelskih sob. Prvotnedinarske pristojbine so bile preračunane v lirske zneske, ki so postali tako nizki, da skoraj niso zadostovali za čiščenje in plače čistilk. Šele meseca novembra 1943 je uspelo sindikatu doseči 25% zvišanje cen za sobe v hotelih in gostiščih ter šo bili sestavljeni novi ceniki za vsak obrat in sobo posebej. Ostal je še vedno 25% odbitek od računa za nad osemdnevno bivanje. Sindikat je podvzel akcijo za od-goditev plačil za mestne davščine, elektriko in plin za one obrate, ki nastanjujejo vojaštvo. Akcija je uspela. Z marcem 1944 pa so se računi tudi pričeli plačevati. S cenami za sobe je v zvezi tudi pristojbina za ogrevanje. Do februarja 1944 so'imeli obrati različne cene za ogrevanje, nekateri naravnost smešno nizke, po 2 ali 3 din, kar ponekod ni predstavljalo niti 1 lire. Februarja 1944 je sindikat dosegel enotno pristojbino 6 lir od sobe za en dan, ta pristojbina pa je bila sep-tembar 1944 na predlog sindikata zvišana na 9 lir, dočim je bilo zaradi naraslih cen drv in premoga predloženo zvišanju za najmanj 12 lir. S splošno podražitvijo vseh potrebščin in zvišanjem mezd so seveda tudi cene za sobe postale režiji ne-ustrezajoče in predlagano je bilo novembra 1944 zvišanje za 100%. Predlog je bil zavrnjen zaradi splošne prepovedi zvišanja cen. Predlog je sindikat ponovil nedavno. Preskrba obratov z živili Do jeseni 1943 ni bilo čutiti velikega pomanjkanja živil in so gostinski obrati prejemali razmeroma velike količine živil (sladkorja do 10.000 kg mesečno, maščob, riža, moke, krompirja, marmelade, mila, kondenziarnega mleka itd.) vsak mesec. Pozneje pa je poleg prometnih težkoč vplivalo na preskrbo živil tudi občutno manjšanje zalog in tendenca po skrčenju količin, odpadajočih na 1 obrok tople hrane. Sindikat je bil januarja 1944 pozvan, naj napravi nov ključ za razdeljevanje živil med obrati, število upravičenih obratov pa naj skrči na one, ki izkuhavajo dnevno gostom najmanj 20 obrokov tople jedi. Tako je bilo prvotnih 350.000 mesečnih obrokov tople hrane skrčeno na 160.000, število obratov pa na okrog 150. Sindikat je moral določiti tudi minimalno količino živil za en obrok, od aprila 1944 pa je dobival od Prevoda pavšalno dodeljene količine živil za pripravo jedil. Količine živil so bile naslednje: Riževa zdrobljenim: do februarja 1944 večje količine pavšalno, pozneje pa se je dodelitev zmanjšala na okrog 3500 kg mesečno. Sladkor: do oktobra 1943 so sladkor prejemali tudi obrati na deželi; v Ljubljani do 10.000 kg mesečno. Oktobra 1943 je bila ta količina znižana za nad 50%, decembra pa spet za 50%, tako, da so obrati prejeli komaj % prvotne količine v decembru 1943 ter februarju in marcu 1944, dočim je nakazilo za januar odpadlo. Zaradi stalnih redukcij je bil sindikat primoran 5. aprila izločiti iz razdelilnika za sladkor vse one obrate, ki niso mogli dokazati, da' kuhajo kavo, čaj ali druge tople pijače. Ta razdelilnik je ostal v veljavi do julija 1944, ko je bila izvršena zadnja redukcija sl&dkorja. Avgusta 1944 so ga prejeli le še kavarne, buffeti, ljudske kuhinje in gostišča v izredno skrčeni količini. Zadnje nakazilo sladkorja je bilo izvršeno oktobra 1944, pozneje pa je sploh odpadlo, kar je za kavarne izredno hud udarec. Sol; do decembra 1943 se prejemali gostinski obrati od Monopolske uprave mesečno tako količino soli, kakoršno so prej prijavili. Potem pa je bilo neomejeno nakazovanje soli ukinjeno. Za januar in februar 1944 je bilo 1166 kg soli dodeljeno vsem obratom razen buffetom. Marca 1944 je nakazilo odpadlo, aprila pa je bilo dodeljeno okrog 550 kg soli do oktobra, ko je bilo dodeljevanje uki-njeno. Sir: v letu 1944 je sindikat prejel od Prevoda samo enkratno nakazilo 1. VAVPETIČ LJUBLJANA Dunajska c. 35 Izdelovanje lesenih* in galanterijskih predmetov mehkega sira za obrate, ki ne izkuhavajo toplih jedil (buffeti). Enako je bilo s parmezanom. Drobovje: Sindikatu je uspelo preskrbeti za obrate, ki so kuhali topla jedila, v času od aprila do junija 1944, večkrat nakazila govejega drobovja, svinjskih kož in kosti po nizkih maksimalnih cenah; razdeljevanje je vršil član in mesar Albin Vrhovec. Krompir: dvakrat je uspelo za obrate, ki kuhajo jedila, preskrbeti večje količine krompirja, in sicer lani avgusta 32.000 kg, oktobra pa za one obrate, ki so izkazali mesečno nad 1500 obrokov tople hrane, 10.000 kg. Maščobe; aprila, maja in junija 1944 je prejel sindikat po 785 kg olja, zaseke ali surovega masla za obrate, ki izkuhavajo. Moko je prejel enkrat, aprila 1944, za prežganje 785 kg. Poleg tega je dobival še kis, suho zelenjavo, grah in fižol za pripravo obedov za prehodne goste brez od. daje odrezkov živilskih nakaznic. Za pripravo obedov prehodnim gostom je sindikat pripravil ključ in razdelilnik, po vsestranski presoji v poštev prihajajočih obratov pa je bilo določeno število mesečnih obrokov tople hrane na 160.000. Na to višino je sindikat od aprila do junija 1944 prejemal mesečno po 785 kg maščob, 550 kg soli, 3928 kg graha in fižola, 2500 kg zelenjave, enkrat 785 kg moke ter 3500 kg riževe zdrobljenke in po 1500 litrov kisa. Julija je bilo ukinjeno nakazovanje maščob, avgusta so prejeli vsi obrati 2000 litrov kisa za vlaganje, oktobra le še sol, kis in zelenjavo, nakar je bila odre-jena ukinitev pavšalnega nakazovanja živil vsem gostinskim obratom. Vsa ta živila so prejeli obrati od Prevoda po maksimalnih in nizkih cenah, zato pa mora sindikat tem bolj obsojati vse one člane, ki so se dali zapeljati k navijanju cen in ve-rižništvu. Posebno obsoidbo pa zaslužijo zaradi tega, ker so škodovali ugledu stanovske organizacije. Od Prevoda so bila izdana na-sladnja nakazila: Milo lani dvakrat: marca za vse obrate, junija pa samo za hotele in gostišča. Za iste februarja letos 50 kg mila in 50 kg pralnih praškov. Vžigalice: od januarja do novem-bra 1944 so vsi gostinski obrati prejemali mesečno po več škatlic vžigalic, ki so se razdeljevale po enotnem ključu za posamezne obrate oziroma stroke. Vsa živila, ki jih je sindikat prejemal od Prevoda, so se delila po gospodarski organizaciji ljubljanskega gostinstva, Gostilničarski nabavljalni zadrugi, ki ima svoje skladišče v Kotnikovi ulici. Cim je sindikat odn. zadruga prejela nakazilo, je sindikat sestavil razdelilnik in ga takoj izročil zadrugi v svrho razdeljevanja. Živila za pripravo toplih obedov so se običajno skupaj delila. Zadruga je razdeljevanje v redu in hitro izvrševala. S predsedstvom in pisarno zadruge je sindikat sodeloval v najlepšem soglasju. Težnje gostinskih obratov Sindikat je že pred letom predlagal pokrajinski upravi, naj bi bili gostinski obrati po turnuzu na teden po en dan zaprti, predlog pa ni bil osvojen in je bilo lani novembra odre-jeno zapiranje obratov le od 16. do 19. ure zaradi omejitve potrošnje elektrike. Letos februarja je bila ta omejitev ukinjena za kavarne. Zaradi pomanjkanja pijač in fcivil so mnogi obrati za krajši čas ustavljali svoje obratovanje, kar pa od jeseni ni več dovoljeno. Nekateri so si skušali pomagati tudi s skrčeno dnevno od- '■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■J in i L. M. Mer sinova i s • s ‘ vodovodna instalacija in kleparstvo Ljubljana - Slomškova 4 : dajo pijač, zavlekli pa so s tem pomanjkanje le za nekaj dni. Sindikat skuša vsako leto omiliti davčno breme svojim članom. To je storil že pri imenovanju vplivnih in poučenih članov v davčni in reklamacijski odbor ter za odmero točilne takse. Zadnji dve leti se je skušalo pomagati članstvu z ugotovitvijo pravičnega ključa zaslužka po višini potočenih pijač in oddaje toplih jedil. Z ukinitvijo davčnih in reklamacijskih odborov v maju 1944 je davčni ključ še edino sredstvo, na katero se davčna uprava lahko še nasloni in pravičneje ugotavlja zaslužek gostinskih obratov. Še bolj je skušal sindikat pomagati članstvu januarja 1944 z izdajo podrobnih navodil za sestavo davčnih prijav ter je v svrho informacij najel posebnega davčnega strokovnjaka in založil pripomoček za sestavo prijave. Tej akciji se ni odzvalo niti 40°/» članov ter zato ni bilo pričakovanega uspeha, ki gotovo ne bi izostal, ker so v letu 1943 veljale še nizke maksimalne vinske cene. Pozneje take akcije sindikat ni več pod-vzel, ker je moči uspeti le, če sodeluje vse članstvo ali vsaj pretežna večina članstva. Od 1. januarja 1943 nanovo določene mestne, pokrajinske in državne trošarine so se spremenile s 3. majem 1944. Z dnem 1. marca 1945 pa je bila občutno zvišana samo mestna trošarina. Dalje je sindikat za dosego svojih ciljev ter v obrambo koristi članov sam in po združenju v stalnih in tesnih tikih s Prevodom zaradi nakazil, z VIII. in XI. oddelkom pokrajinske uprave gledte strokovnih zadev in vprašanja cen, z Gospodarskim svetom zaradi kuriva in uvoza drv, zelo tudi s Pokrajinsko zvezo delodajalcev glede mezdnih zadev in načelnih vprašanj, z Delavsko zvezo pa zaradi reševanja mezdnih sporov. Prihodnjič sledi oris delovanja bolniške blagajne, ki tvori zadnje poglavje poslovnega poročila. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ • : [ Bokavšek Ivan i ■ ■ splošno sodarstvo a j Ljubljana, Litijska 54 : ■ J s j Moda T. EGER Ljubljana, Sv. Petra c. %■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Novi dimnikarski cenik Visoki komisar je spremenil maksimalni dimnikarski cenik z dne 16. decembra 1944. tako-le: Ce se enkrat omete: lir odprto kuhinjsko ognjišče . . 6.— navadni prelazni dimnik: a) v pritlični hiši.............3.— b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje po . 0.55 ruski ali valjasti dimnik: a) v pritlični hiši..............‘2.05 b) v hiši z več nadstropji, za vsako nadaljnje nadstropje po . 0.55 železna peč: a) do 80 cm visoka, vštevši dimno cev do 1 m dolžine . . 2.05 b) nad 80 cm visoka, vštevši dimno cev do 1 m dolžine . . 3.— dimna cev nad 1 m dolga, za vsak meter po.....................1.— pralni kotel....................2.05 štedilnik,' vštevši dimno cev do 1 m dolžine: a) z eno pečico......................4.50 b) z dvema pečicama ali ko-tličema in eno pečico .... 6.— c) s tremi pečicami ali kotli- čem in dvema pečicama . . . 7.50 v gostinskih obratih ali zavodih : a) navadni štedilnik v malem gostinskem obratu....................10.10 b) navadni štedilnik v srednje velikem gostinskem obratu . . 16.20 c) mizni štedilnik v obratu pod b) ...............................25.40 d) navadni štedilnik v velikih restavracijah, javnih kuhinjah ali zavodih ipd.......................25.40 e) mizni štedilnik v obratu pod d) ..............................40.50 peč'sistema Lutz ipd.: a) brez pečice.......................6.05 b) z eno pečico.....................10.10 c) z dvema pečicama . . . 15.15 m m j Ljubljana, Mestni tri j»B*BB—a ■■■■■■■■■■ ——BBBBBBBBBBBBB BBBBBBBBBBl FR. P. ZAJEC Izpralan opbk In urar Uakllais, Strltarl*«* ■«•• • - Trt. 44-M (pri trlantavM ———a————————————— •aaannaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa* urar LJUBLJANA Mestni trg 20 •aaaraaaaaBaaaaaaaaaaaBaaaaaaaaaaaaanaamaaaanaaa Obrtniški vestnik Gospodarske vesti d) s tremi ali več pečicami . 20.25 pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške v pritličju - . 20.25 b) dimnik peči pod a), za vsako nadaljnje nadstropje po . 5.10 pekovska parila peč: a) z eno etažo................. 40.50 b) z dvema ali več etažami . 55.60 .etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne odvode . 13.20 centralna ogrevalna naprava, vštevši dimne odvode: a) z malim kotlom do 8 m2 ogrevne površine.................32.40 b) s srednjim kotlom do 15 m2 ogrevne površine.................60.75 c) z velikim kotlom nad 15 m2 ogrevne površine..................78.— kanal centrale ogrevalne naprave ali pekovske parne peči: a) mali ........ 27.30 b) veliki.........................44.55 dimnik centralne ogrevalne naprave ali pekovske parne peči: a) do I. nadstropja .... 20.25 b) etažne peči....................7.05 c) zn vsako nadaljnje nadstropje po..........................5.10 kanal industrijskega parnega kotla: a) do 4 m dolžine .... 50.60 b) za vsak nadaljn ji meter po 10.10 dimnik industrijskega parnega kotla: a) do 20 metrov višine . . ■ 80.— b) za vsak nadaljnji meter po 12.05 pregled in ostrganje novega dimnika............................10.10 izžiganje dimnika..................28.35 Zgornje cene se smejo zaračunavati od 1. marca 1945 dalje. Sklenjene pogodbe o opravljanju dimnikarskih del je prilagoditi novim cenam. TEKSTILNO PODJETJE ZA PLIŠE F. EIFLER S LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 75 aaaaaaaBBaaaaaaaaaaaBaaaaaaBaaaaaaaaBaaBaaBaaaaBBaaBaaaaBBaaaaBaaBBaaaaaaBaaaaaaaBaaBaaaBaaaBaaaaBa £BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB|j Elza Lenščak ■ trgovina z mešanim blagom Ljubljana — Poljanska cesta 7 3 i "»BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI ••BBaaaaaaBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa ^ i Dolinar parna pekarna Ljubljana, Poljanska c. 19 — Pred Škofijo 11 i '■ ■ifiuBBaaaBBaBiBaBBiaiaiiBBBBBBiiiBaBaBBaBBBBBBBiaiiBBiiiiiaaiBiiiiiaBiBiiiiiBBBiaiBaaiiBBiaaiBBBi aaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaeaaaaa*« Jeločnik & Simončič I i i Ljubljana. Pred Škofijo 13 MARIJA BAJDA MANUFAKTURA — MODA Ljubljana — Pred Škofijo 16 Nemški narodni dohodek je dosegel lani 135 milijard mark, dočim je leta 1941. znašal samo 120 milijard mark. Narodni dohodek je narastel predvsem zaradi povečanega dohodka ljudi od dela in pa večjih dohodkov od obresti. Za obrestovanje vrednostnih papirjev je plačevala nemška država pred vojno le ‘2 milijardi mark, sedaj pa plača 10.5 milijarde mark. Reja perutnine je v Nemčiji močno skrčena, ker se je izkazalo, da je negospodarska. Izračunali so, da gre na leto v Nemčiji zaradi reje perutnine v izgubo 7,5 milijona ton žita in prav toliko krompirja. Zato se je reja perutnine v mestih prepovedala, na deželi. pa se sme imeti za vsakega družinskega člana le po 1 kljun perutnine. Posebno neracionalna je gojitev gosi, rac in puranov. Več tisoč italijanskih delavcev iz Bonomijeve Italije so poslali v Arabijo, kjer bodo delali v tamkajšnjih petrolejskih tovarnah, pa čeprav so higienske razmere za evropskega človeka v arabski puščavi neznosne. Zaradi razdrapanih francoskih prometnih razmer se dosedaj še ni mogel obnoviti železniški promet Pariz— Madrid. Mesni obroki v Angliji so bili znižani za približno 25 odstotkov. Angleški listi označujejo ito znižanje kot brezobzirnost. Vrhu tega Pa so sporočile velike mesne tovarne v Urugvaju, da ne morejo dobaviti za marec dogovorjenih konservnih količin. 17.000 dekoracijskih delavcev v filmskih ateljejih Hollywooda je začelo stavkati. Dva največja filmska koncerna sta zato morala ustaviti svoje obratovanje. F. Ostrelič Ljubljana, Nabrežje 20. Septembra štev. 2 ■ g %BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBIBBBBBBBBBBBBBB« MANUFAKTURA STARIN FRANC Ljubljana — Pogačarjev trg št. 3 bbbobbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBB JBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB Trgovina z mešanim blagom DORA KREGAR LJUBLJANA ORAVLJE iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB •bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbibbbbbbbbbbL m S j Edo Grabrijan j B B manufaktura 0 ’ I a a j Ljubljana - Mestni trg 25 j •BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB< | Štirnu slEsmlEK Trgovina z železnino j LJUBLJANA B : Na drobno Na debelo a laBiBBBaBiBBaaaaiaaaBiBBaaiBBBiaaBBBBBBiBBBaBBBBi iiBBaaBBaaiaaBBaaaa a Biaaa bb bbbbb a aaa aaaa a■a bbb aa Knjigarna - Papirnica L. Schwentner lastnik A. ERBEŽNIK Ljubljana, Prešernova ul. 3 P. Magdič j a a Ljubljana, Ulica 3. maja i a * J : illBirililiailllllllflflllBBBBBBBBIlIBBBIBIBBBBBail i*aaaaaaiiaaaaaBaBaaaBBBaiaaaaaaaBaaiaaaBiaBaiaai mri -• a B j Ljubljana, Marijin trg 3 j t D otrpel je v 42. letu starosti moj ljubljeni mož, predobri atek, brat, sin, stric in svak, gospod ANGELO JELČ1Č pleskarski in slikarski mojster Pogreb je bil v torek dne 27. t. m. ob ‘/s 9. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu. Ljubljana, Zagreb, Pulj, 24. III. 1945. Žalujoča žena LJUBA, roj. MAVRIC s hčerkama SONJO, LJUBICO ter ostalo sorodstvo t Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretežko vest, da nas je v 40. letu starosti zapustil kot žrtev letalskega napada naš najboljši, preokrbm mož, očka, brat itd. gospod ALBERT KILLER Pogreb predragega pokojnika je bil danes 28. t. m. z Zal,k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana dne 24. marca 1945. Žalujoča žena s hčerkama ter ostalo sorodstvo. t TVRDKA A. GOREČ sporoča tužno vest, da je pri zračnem napadu pri Postojni tragično preminul njen prokurist gospod ALBERT KILLER Rajnega, ki je posvetil vse svoje sposobnosti procvitu našega podjetja bomo ohranili v trajnem spominu. Ljubljana 24. marca 1945. t Upravni svet, ravnateljstvo in uredništvo Prometnega zavoda za premog d. d. naznanjajo, da je danes nenadoma, zadet od kapi, preminul naš predsednik, gospod EDVARD PRAPROTNIK Pogreb je bil v soboto, dne 24. t. m. o poli 9. dopoldne iz kapele sv. Nikolaja v družinsko grobnico. Blagega pokojnika in dobrega tovariša bomo ohranili v najlepšem spominu. JBBBBBkSBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ j Joško Zale | ■ manufakturna trgovina ■ : : j Ljubljana - Poleg tromostovja ; jiiaii(iiiia»iiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiialiliiaiaiilllilillliailliaiaillllllllllliailllliaaaiaaaaaia||| B ■ ) Hlade Miha prej Olup Josip st. j manufaktura in konfekcija Ljubljana - Stari trg 2 Ivan Av§ič j manufaktura — Lfubljana, Prešernova ul. 3 : BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB« Manufakturna in modna trgovina Jos. Ravnikar Ljubljana — Pogačarjev trg BBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBr •BSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ A. Zalokar j trgovina In delavnica ; športnih čevljev i j Ljubljana, Mestni trg i B B fBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB ^*®BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBS I IVAN SAX j l konfekcija j Ljubljana, Mestni trg 19 | IBBBBBBBBBBI BBBBBBBBB BBBB B BBBBBBBBBBBBBB BB Jožef Svetek mehanična delavnica - Ljubljana, Litijska ul. *B BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBI IIUHBU B 1 • ■ -9 b m j Pletilna in trikotažna indu- j : strija, modna konfekcija \ ; pletenin in perila j m v m Ljubljana, Zidovska ul. 5 \ j I BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB%BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBtBBB Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless. — Urednik: Aleksander Železnikar. — Za tiskamo »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Vsi v Ljubljani.