Pri' številka. Ljubljana, v četrtek 4. maja 1905. XXXVIII. leto. -3 »p. Uhaja nak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter veMz po pošti prejeman za avztro-ogrsko deiele zz vie leto 26 K, zz pol letz IS K, zz četrt letz 6 K 60 h, az en mese« S K 30 h. Zz LJubljano ■ poSUjanJem na dom za tu tt« 24 K, zz pol leta IS K, cz četrt letz 6 K, zz en mesee z K. Kdor hodi sam ponj, placa zz vie leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor znaSa poštnina. — Na aaročb« brez istodobne vpoSUJatve naročnine se ne ozira, — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po lz h, Se ae se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, Se se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi *ij se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo Je v Knaflovib ulicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniStvo pa v pritličju. — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Slovenski Narod" telefon št. 34. e Občine in napisi. Škofov list je pod tem naslovom priobčil včeraj strupen nap&d na občinski svet ljubljanski, očitajoč mu zanikarnost v narodnih zadevah. Povod temu napadu je dal sklep mariborskega občinskega sveta, da so prepovedani v M&ribcru slovenski napisi na vseh predmetih, ki segajo v zračni prostor občinskega ozemlja. as| »Slovenac« pr^vi, da so s tem prepovedani vsi slovenski napisi, ki niso pra.? v notranjosti hiš in se zaletava v ljubljanski občinski sv^t in v žu-pana Hribarja, z*kaj ni t?ga udarca vrnil. Vsaki beseda, ti jo je zapisal »Slovenec«, je grda hinavščina. In samo, da -p:zna občinstvo to brez-siino hinavstvo blagoslovljenih bre£-domovincev, hočemo stvar nt koliko p cjaBniti. Mariborski občinski svet je imel dne 2. maja sejo. V tej seji je bil sterjen rečeni sklep glede slovenskih n&pisov. Isti dan, menda celo ob isti uri je imel tudi ljubljanski občinski BTct seje. Umeje se samo ob sebi, da niti žapan Hribar niti obč. svetniki niso tedaj mogli vedeti, kaj sklene mariborski občinski svet in da je bil tsrej vssk odgovor popolnoma nemogoč. To vede lađi tonzurirar.i hujskači v šenk'avškem farovžu, ali kaj je tem pepom za Č^st, resnico in po-stenje. Prav komedij&ntsko se zvijajo ia vpijejo: »Včeraj je bila seja obč. sveta ljubljanskega. Župan Hribar je molčal! Molčal je o tem ves občinski svat !« Ali ni to res ostudno hinavstvo 1 Tadi lagal je »Slovenec«. Lažje psč železna srajca nsših dušnih pastirjev. »Slovenec« pravi, da je mariborski občinski svet dne 2. maja p epo-vsdal V82 slovenske nt-pise, ki niso prav v notranjosti hiš. Pa časih Ima laž kratk? noge in časih se celo zgodi, Posamezne številke po 10 h. 12 Narodna tiskarna11 telefon št. 85. ?3 !Q ta M C I -al da udari klerikalec kleiikalca po zobeh. »Suisteirische Presse« je klerikalen list, in ta »Suisteirische Presse« je postavila »Slovenca« na laž. V »Siiist. Pressa« je izšlo natančno poročilo o rečeni seji. Ia t&m či-t&sic-: »N a a kam dasSohmerzens-kind des GemeinderateaiDie Bcsiimmungen fur d as An-bringen der 811 e k - und H a n -geschiidsr, Schutzdacher. Es \vurde unter anderem auf An-t £ a g des GR. Kraker a n g e -nommen, d a s s anallen Objekten, die in den Luftravon der Gemeinde hineinragen, slo-venisohe Auf sehrif ten ve rbo-ten sin d. A Is GR kais. Rat Dr. Mally den Zusatzbeantragte, dass aber auf den Hausern a n d er aspr ach ige Aufsohrif-ten erlaubt sind, w e n d e t e si.ch dagegen GR. Dr. Lorber mit der Begriindung, dasa darin eine indirekte Auffor-derung sei, die Hauser mit »\v indischencAufschriften zu b e m al e n.« Će tudi dr. Mallija predlog ni obveljal, je vendar iz vsega teksta jasno, da je mariborski občinski svet prepovedal slovenske napisa na tablah, štacunskih strehah itd. in ne na hišah samih. Vzlic temu je sklep seveda skrajno žaljiv in poniževalen za Slovence in se bomo s to zadevo obširno bavili, čim postane ta sklep pravemočen. Druga laž je pa, da Ljubljana ne srna ničesar odgovoriti na mariborski sklep, češ, da ji je to baron Schwegel prepovedal. Laž je to in tudi bedastoća. Ko je mariborski ob činski svet pred nek&j msssci prvič sklepal o slovenskih napisih in sklenil, da slovenske napise sploh pre pove, ae je takoj oglasil občinski svet ljubljanski in tedaj se je pokazalo, ds Ljubljma ne ostane vilic barona Schw«3gla dolžna odgovora, kaker hitro zadebi mari borski sklep pr*vo veljavnost. Toda mariborski prvi sklep ni obvelj&l in zato tudi ni bilo povoda k.j ukreniti. »Slovenec« naj le pogleda poročila o dotični seji ljubljanskega obč. sveta, pa bo videl, da baron Bc&vrs-gel nima prav nobenega vpliva na postopanje ljubljanskega obč.JJsveta in da zna ljubljanski občinski svet vzlic zvezi z Nemci in vzlic vsemu klepetanju škofovega lista krepko in neustrašno braniti slovenske nurodne interese. Kakor rečeno, smo to pribili samo, da se spozna lažnjivost in hi-navšČina »Slovenčevih« duhovnikov, ki imajo narodnost vedno le na jeziku, v srcu pa vedno le izdajstvo! ki vedno hujskajo, lažejo in ebrekujejo, potem pa se še milo pritožujejo, da jih ves svet zaničuje kakor bi bili garjevi cucki. Vojna na Daljnem Vzfokn. O ruskem brodovju. O ruskem brodovju ni nobenih z&nesljivih vesti in prav nič se ne ve, kje se sedaj pravzaprav nahaja Rožestvenski s svojim ladjevjem. Go< tovo je le toliko, da se je Rožestvenski že združil z eskadro Nebogatova, kje in kdaj, o tem seveda nedostaje zanesljivih poročil. »Daily Telegraph« zatrjuje, po poročilih iz Tokija, da se rusko brodovju še vodno nahaja v bližini rta Varela in zaliva Kamra n k. Iz drugih virov pa se javlja, da je združeno rusko ladjevje že plulo skozi morski preliv med Formozo in Luconom in da se namerava usidrati pri otokih Rinkin severne vzhodu o od otoka Formoze in si tamkaj poiskati operacijsko bazo. Kakor smo že pred par dnevi poročali, je dopisnik »Dally Maila« ki si je ogledal rusko brodovje v zaliva Kararank, izrazil mnenje, da je Rusija svoje brodovje, ki je od-plule iz E7rope, med potoma ojačila s križarkarai, ki jih nakupila v Ameriki. Ta vest se tedaj potrjuje. Iz Pe-trograda se namreč poroča, da je ministrstvo vojne mornarice dobilo obvestilo, da eo vse križ&rke, ki jih je ruska vlada kupila v Argentiniji in v CilUj srečno dospele na svoj cilj in se pridružile brodovju admirala Rofceetvenskega. Rusko ladjevje je vsled tega sedaj znatno močnejše, kakor pa japonsko. Načrti admirala Rožestven-skega. Iz Tokija se poroča: Neodločne operacije ruskega brodovja vzbujajo tukaj dvom, da bi imeli Rusi kak določeni cilj. Najbrže imajo tri raznovrstne naloge: Prvič dospeti v Via-divosick, drugič Japonce odtegniti od njihove baze in tretjič počakati na mirovna pogajanja, na katera bi naj vplivalo t tuko brodovje s svojim demonstriranjem. »Daily Telegraph« pa poroča iz Kodanja, da je Rožestvenski, čim se je združil z eskadro admirala Nebo-gatova, odplul proti otokom Rinkin, kjer si namerava urediti začasno svojo operacijsko bazo in kjer se bo tudi bila odločilna pomorska bitka. V danskih diplomatskih krogih vlada splošno to mnenje. Kje je japonsko brodovje? Amsterdamski listi priobčujejo tole brzojavko iz Tokija: Japonsko brodovje je koncentrirano severno od Filipinskih otokov. Eskadra 17 vojnih ladij, ki je došla s severa, jo 1. t. m. plula mimo ctoka Formoze v smeri proti Filipinam. Nevtralnostno vprašanje. Tajnik japonskega poslanika ¥ Far.iu je včeraj posetil ministra zunanjih zadev Delcassejp. ter ga vprašal, ako je francoski vladi znano, da se rusko brodovje še vedno na haj?i v fracccčkih teritorijalnih vodah. Delcaese 'mu je odgovoril, da je francoska vlada obveščena, da se ruske ladje nahajajo izven francoskih teritorijalnih voda »Times« pa poroča iz Tokija: Japonci so radi kršenja nevtralnosti s strani Francije zelo razburjenj ker domnevajo, da s* admiral Rožestvenski še vedno nahaja v nevtralnem okrožju, ker je sicer nemogoče, da bi mogel enajst dni operirati na morju, ne da bi ?mel kak* baz*. Zaplenjen angleški parnik. Iz Londona brzojavljajo: Lloyd je dobil brzojavno obvestilo iz Kobe, da je rusko brodovje zaseglo angleški parnik »Planet Venu s«, ki je bil obložen z vojno kontrebando in namenjen na Japonsko. J: ponski poskusi vzdigniti potopljene ladje. Reuterjevemu uradu se poroča iz Tokija: Dela, da se dvignejo pred Port Arturjem in Čemulpom potopljene ruske vojne ladje, se nadaljujejo. Podrobnosti in imena onih ladij, ki se imajo dvigniti, vojna uprava neče izdati. Gotovo pa je, da se bo Japonoem posrečilo, dvigniti nekaj dragecenih oklopnic in kriiark. Transportne ladje za IV. ruško brodovje. Kekor se pereča iz Hamburga, je ruska vlada 2 t. m. znova v Hamburgu najela štiri velike parnike s premogom in jim dala v zaprtem pismu svoje ukaze. Sodi se, da bodo ti parniki spremljali četrto rusko brodovje na Daljni Vziok in je preskrb-ljevali s premogom. Poročanje o ruskem brodovju zabranjeno. Po poročilih iz Londona so fran. coske oblasti dopisniku »Dai!y Maila« v Saigonu prepovedale, poročati o bivanju ruskih transportnih ladij v Saigonu in v zalivu Kamrank, kakor splGh o gibanju ruskega brodovja Knezova knjižnica XI. zv. Izdaja Slovenska Matica. Uredil Fr. Le*ec. (Konec.) II. L. Devetak: Spomini gospoda ignacija Brumna. L. Devetak je psevdonim, škoda le, da se pisatelj ni podpisal s polnim imenom, ker nSpomini gospoda Ignacija Brumna" so izmed najboljših njegovih del, morda celo najboljši spis njegov sploh. Tako realističnih odstavkov že dolgo nisem čital in treba je priznati odkrito, da je to izmed naj-markantnejših povesti, kar jih je izšlo lansko leto, oziroma letos pri nas. Devetak se sicer ne odlikuje po taki virtuozni tehniki kot Cankar, slog ne dosega Cankarja v lahkoti od daleč in niti tako estetično interesantnih nijans ne pozna, ali za to ima več epične širine in nazornosti. „Spomini" so pisani čisto po me-moirskem načinu, ki dandanes ni že več posebno izviren, toda iz srca rad odpusti vsakdo pisatelju ta modus, ker je spravil v povest dokaj satire, krepke •J m žgoče. Tudi niarsikak dovtip se iskri bistroumnosti. Počasi od strani do strani razvija pisatelj značaj gospoda Ignacija Brumna, ki je spisal proti koncu življenja te spomine lastnoročno ter jih testiral slovenskemu pisatelju Zbado viču, dasi ga osebno niti poznal ni. Prinesel mu je dotični dnevnik v kuverta notar, ki je imel po gospodu Brumnu zapuščinsko razpravo in Zbaci ovič je že mislil, da bo pil za Brum nove bankovce v njegov dušni pokoj in za zveličanje duš v vicah. Ker je bil tako nesramno iznenađen, pustil je vso zadevo počivati v miru, da je naposled prišel dnevnik gospoda Brumna v roke prijatelja L. Devetaka, ki ga je podedoval po ZbadoviČu in se odločil dati na svetlo prav takega, kot je prišel njemu v roke. Prav je imel mož, ker so spomini brezdvomno vredni, da so se objavili in si je stekel L. Devetak pri tem precejšnjih literarnih zaslug. Gospoda Ignacija Brumna značaj stoji sedaj odprt celemu slovenskemu svetu, kakor izklesan in veliko resnič-nejši kakor, če bi ustvaril najženijal-nejši slovenski kipar gospodu Brumnu spomenik. Plačal bi ga bil lahko, ali kipar bi moral poleg vsega lagati, če bi ga hotel količkaj spodobno in pur-garsko napraviti. V „Spominih" pa leži knjiga vse brutalnosti in nesramnosti človeške široko odprta. Vsa okužena I mladost moža, ki je prišel slučajno do J ogromnega bogastva in ki je igral veljavno vlogo v s vetu, je opisana z resničnim naturalizmom. Brezobzirno poznejše življenje Človeka, ki je vzel lepo, mlado ženo brez denarja ter jo povzdignil na visoko socijalno stopinjo, ne iz ljubezni, dasi je morda sam bil prvotno o tem prepričan, je osvetljeno naravnost frapantno. Maščevalni mož izmišljal si je satanske torture, s katerimi je trpinčil ženo, ki mu je v poročni noči skesano izpovedala, da je ljubila nekoga že pred njim. Prav umetniško je pisan prvi odstavek memoirjev, ko pripoveduje veljavni gospod Ignacij Brumen, kako je prišel do tega, da se je spravil pisati spomine; tistih par stavkov, kjer popisuje Brumen ob vrnitvi s potovanja vožnjo s kolodvora domu, je pisatelj tako umetniško poin-tiral, da mu moram Čestitati. Pretresljiv je prizor v spalnici gospoda Brumna, ko je našel ponoči v nji svojo Ženo, krasno Melanijo Stojanovo, vso uničeno in uvelo ter jo prvič videl po dolgem času: očitala mu je, da jo uničil svojega uslužbenca Izidorja Senco in njegovo ženo, ker jo je zapeljal in se ž njo sestajal v sobi poleg Melanije Stojanove, zato da bi slednjo s tem mučil. Brutalni gospod Brumen pa je udaril svojo žrtev s pestjo v obraz, da se ji je vlila kri. Melanija je kmalu umrla in ob zadnji uri je prosila svojega moža, s katerim sta si bila Že od poročne noči Čisto tuja, odpuščanja, toda on ji je trdovratno odrekel. „Spomini gospoda Ignacija Brumna" so kakor težka izpoved trdovratnega grešnika, brez kesanja in žalosti, izpoved tiranske in skozi in skozi cinične duše. Svinčena teža leži na ti povesti. Psihologija gospoda Brumna je dobro študirana ter ni napisana kar tja v en dan in zato ima na sebi verjetnosti, dasi bi se zdele nekatere stvari v navadnem življenju precej neverjetne, ako ne bi posegel baŠ Devetak vmes ter dal stvari realistično lice. So pa gotovi momenti, kjer se povzpne pisatelj do iskrene poezije, a moč njegovega peresa leži glavno v plastičnih opisih. Nekoliko obširnejše je bilo treba izpregovoriti o letošnji Knezovi knjižnici vsled tega, ker je to knjiga, ki je znamenitega literarnega pomena. Prvič je „Križ na gori" povest, v kateri je izpremenil Cankar svoj filozotični kredo, drugič pa sta oba spisa med najboljšimi plodovi slovenske proze tekom leta dni. J, Regali. Koristka. Povest. (Dalje.) „Kaj — kaj pravi?" je zopet vprašal krojač in obračal svoje ribje oči, da se je videlo le belo. „Nič slabega o Vasu, visokoČastiti gospod krojač in ženinu, je odgovoril Jaklič. „In da ne bodete dvomili o resničnosti mojih simpatij, vam danes tu pred pričami testiram svoj največji zaklad, to, kar mi je najljubše na svetu. Slovesno vam testiram svojo lobanjo; lahko si daste po moji smrti iz nje napraviti pljuvalnik. S tem bo izpopolnjeno vaše pohištvo, meni pa zagotovljeno, da se me bodete vi in bodoča vaša družina vsaj pri pljuvanju prijazno spominjali." Krojača je bilo vino Že tako omamilo, da sploh ni več razumel, kaj se govori. Naslanjajoč se ob Matildo je samo še nekaj grgral, sploh je pa postal tako sumljivo bled, da se je zdelo Kobetu potrebno, ga spraviti spat. Štirje moški so prijeli krojača, da bi ga nesli na kako posteljo, ali u i s vedeli kam. Končno so se zedinili, da ga spravijo pod streho. Lipe je mod dva tramova privezal n"^«; rjuh in na to gugalnico so potem položili breza«- ▼obče. Dopisnik »Daily Maila« je proti tej prepovedi vložil protest na guvernerja francoske Indok;ne. Z mandžurskega bojišča. »Ruskemu Slovu« se poroča ii Munčulina, da se nahajajo japonski sprednji voji med rekama Liao in Cinor. Močni japonski voii so zasedli Kajujan in Čangtafu ter ju utrdili. Ruski poizvedovalni oddelki niso mogli prekoračiti reke Liao, ker so Japonci obrežje utrdili. Tudi pri Fa-kurnenu se nahajajo znatne vojne sile. Japonci osredotočujejo svojo armado na ruskem desnem krila. Državni zbor. Dunaj, S. m*ja. Pob!. S tein je predlagal, naj se avstrijska vlada dogovori z ogrsko vlado, da se dohodki za Avstrijo povišane carine na Sito in vole ne porabijo za skupne namene, iemuč se naj porabijo za preskrbovanje delavskih vdov in sirot. — Posl. F u n k e je interpeliral zaradi sklepa praškega mestnega sveta, da so nemški napisi nad trgovinami nedopustni. Trdil je, da je sklep povsem protizakonit, ker svet cest in ulic ni zasebna, temuč javna last, za katero so take omejitve in taki pogoji nedopustni. (Kaj pa je potem s prepovedjo mariborskega občinskega sveta?) — Posl. Choo je interpeliral, zakaj službe učiteljic dobivajo redovnice in nune ter s tem škodujejo civilnim učiteljicam in pedagoškim potrebam. — Posl. Mali k je utemeljeval zelo obširno svoj nujni predlog zaradi kapelnika Feixa pri 66. polku, češ, da so ga zaprli v garnizijsko ječo, dasi je v civilnem stanju ter ima le pogodbo s polkom kot kapelnik. Brambovski minister Sohonaich je odgovoril, da je Feix leta 1900 vstopil kot narednik v aktivno službo ter ima vse službene dohodke sktivnih podčastnikov. Zaprli so ga zaradi hudodelstva goljufije. Nato,, je bil Mali-kov predlog skoro soglasno odklonjen. — Nato se je začela razprava o carinskem tarifu. Poročal je posl. Barnreither, n&kar sta po-jasnovala poslanca Garapich in Peschka svoja poaebna predloga. Govoril je še prvi contra-govornik posl. Sehraffl, nakar se je razprava prekinila. — Trgovinski minister baron Gall je odgovoril na razne interpelacije. — Posl. Ste in je predlagal, naj se ustanovi poseben odsek, da razpravlja o vladnem programu zaradi zavarovanja za starost in onemoglost. — Posl. Dobernig je predložil prošnjo zveze koroških zasebnih uradnikov zaradi nujne rešitve zakona o penz'jskem zavarovanju. Iz odsekov in klubov. D u n a j, 3. maja. Proračunski odsek je razpravljal danes o pro- računu naučnega ministrstva. — Posl. Hofmann-Wellenhof je kritiko val, kako se vlada malo briga za trgovske šole, ki so velike važnosti. Končno je zahtev*), naj bi učitelji jezikovnih predmetov na obrtnih šolah imeli iste pravice in dolžnosti, kakor jih imajo učitelji srednjih šol. Posl. Malfatti je govoril v prilog stavbne in umetno-obrtne šole v Trstu, posl. M a z o • rana pa v prilog tržaške trgovske akademije. Priporočal je, naj bi se boljši absolventje meščanskih šol pripustili v trgovsko akademijo. — Naučni minister vitez Hartel je odgovarjal na vsa vprašanja ter na-glašal potrebo, da se trgovske Šole podržavijo. Ker pa je to mogoče le polagoma, misliti je treba vsaj na izdatne državne subvencije takim šolam. — Konferenca klubovih načelnikov je sklicana jutri, da se dogovore o načinu, kako fe obravnavati carinsko predloge. Proti nasvetu, da bi naj bile večerne seje zaradi italijanske pravne fakultete tudi zvečer, so se oglasili razni vplivni poslanci. Kriza na Ogrskem. Budapešta, 3. maja. Današnja seja državnega zbora je bila brezpomembna. Naznanilo se je, da je liberalna stranka zopet za enega poslanca slabejša, ker je posl. Szalay odložil mandat. — Za jutrišnjo sejo je prvi predmet na dnevnem redu debata o adresi, ki jo pošlje združena opozicija cesarju. Itmed opozicijskih poslance? bodo govoriii K o ssu t h, Z i c h y in baron Banffy, izmed desidentov pa Daranyi in Wlassics. Grof A p p o d y i poseže v debato le tedaj, ako ga bo liberalna stranka k temu izzivala. Pri opoziciji so se že tudi posvetovali, kaj je storiti, ako bi ostala spomenica brezplodna. Posl. Ugron je predlagal za ta slučaj, naj se odpovedo prispevki k skupnim izdatkom. Bud a peš ta, 3. maja. Ministrski predsednik grof Tis za bo posegel v adresno debato ter z vso odločnostjo zastopal svoje stališče. Njemu, kakor liberalni stranki sploh, je pač največ na tem, zabraniti konflikt med krono in parlamentom, ki bi nastal, ako parlament odreče rekrute, prispevke za skupne izdatke in državni dolg. Budapešta, 3. maja. V nocojšnji seji neodvisne stranke bo zahtevali radikalni poslanci, naj se sprejme k adresi na cesarja še dodatek za popolno gospodarsko ločitev in za izpolnitev zahtev glede armade. Zagreb, 3. maja. Hrvaški po-slanoi se udeležijo adresne debate ter se bodo zavzemali za skupno carino. Za slučaj, da se ogrske zahteve glede armade izpolnijo, zonte-vali bodo enake reforme za hrvaške polke. Kreta. Dunaj, 3. maja. 3 Krete prihajajo take vesti, da je posredovanje velesil neizogibno. Pričakovati je, da se kmalu odpošlje brodovje s vojaštvom varstvenih velesil, da zatro vstajo. Carigrad, 3. maja. Konzuli varati enih velesil na Kreti so že zagrozili Krečanom, da nastopijo velesile z nasildtvi, ako se ne pomirijo ter ne poskrijejo grških zastav. Položaj na Ruskem. Rim, 3. maja. Papež je carju brzojavno čestital k razglašeni naredbi o strpljivosti napram drugo-vernikom. V čestitki je izrekel papež tudi željo, da se z verskim mirom povrne sedaj v Rusijo tudi politični mir. Varšava, 3 maja. Danes po noči bo prepeljali 31 mrliČev brez krst na pokopališče ter jih pokopali. Pogreb so spremljali močni oddelki kozakov. Tudi to noč je bilo več malih spopadov po mestu. Vse tovarne počivajo. V Lodžu so bile včeraj ubite štiri osebe. — Dva policaja so našli na straži ustreljena. Dopisi. Iz Vrabč nad Vipavo. Pribiti hočemo danes zopet par dejstev, ki izhajajo is nimbusa našega popa, ki pa mečejo svetlobo tudi v ves široki farški organizem, njega korumpiranost, moralo, po kateri se hoče doseči ne morda — blagor duš, njih zveličanje, ampak blagor, tu-zemsko izveličanje — farjev. Povod za to nam daje tožba, kojo je naperil preprost zaveden kmetski fant M. T. iz Vrabč proti F. S. iz Vrabč. Naslov tožbe datira že od zadnje birme na Vrabčah. Ker je M T. zaveden član »Napredno-izobraževalnega društva«, ga jezuit Čemažar ni hotel vpisati birmanskim botrom, da bi ga s tem nasiljem primoral v odstop od društva ter ga prisilil v vstop v klerikalno društvo, nesramno mu podtikajo besede: Bog ni nič, Mati Božja ni nič, Kristus je navaden človek. Vsled tega je odposlal imenovani kmetski fant na knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani dopisnico sledeče vsebine: »Dne 4 t. m. ni hotelo tukajšnje cerkveno upraviteljstvo podpisanega vpisati birmanskim botrom in to vsled tega, ker daje le-ta slabe zglede, pravi: Bog ni nič, Mati Božja ni nič, Kristus je navaden človek. Ker so vsa ta podtikanja đo pičice zlagana, vsled česar bo podpisani tudi sodnijsko postopal, ker tiči pravi vzrok drugod in ker tukajšnje županstvo izda podpisanemu spričevalo lepega, poštenega in nravstvenega obnašanja, nad kojim se nihče, niti najmanjši ne more spodtikati, pričakuje podpisani, da škofijski ordinarijat temu odpomore, ker bi moral otrok sicer OBtati brez prejema sv. birme, katoro odgovornost pa podpisani odklanja od sebe.« Sfcof se je baje nad to poniževalno obliko dopisovanja z visokočastitim spodtikal. Hočem li braniti svoje pravice, svojo čast, ki se mi z nesramno fars k o lažjo jemlje, potem meram, kakor je dobro pripomnil prizadeti, poslati škcfa pismo v obliki diplome a po zlačenim robom, da se visokočastitim gospodom sploh poljubi doznati to, kar počenjajo njih, z vaemi žav-bami pomazani cerkveni uradniki. Ne vem, kdo je pripomogel k temu, da se je sklep oerkvenega urada na Vrabčah pred birmo brez vtake prošnje od strani prizadetega kasi rzl. M T. se je ponovno vabil v farovi Vkljub temu, da ni storil M. T. niti koraka, je vrabelJBki inkvizitor izrekel drupn razsodb", s kojo se je spoznalo M. T sposobnim birmanskim botrom. Manever farške laži ni dosegel svojega machiaveli-stičnega namena. — S kasiranjem prvotnega sklepa in izdanjem drugega pa se stvar še ni končala. M. T. je vložil proti božjemu namestniku Silez:ju Cemažarju kazensko ovadbo radi razžaljeni« časti na o. kr. okrajno sodnijo v Vipavi na podlagi gori podtikanih mu laži. F. S se je na vse kriplje trudi), da bi pridobil M. T. za to, da odtegne kazensko ovadbe; kot pravdar je namreč vedel, Četudi je nasprotno trdil, da mora kazenski ovadbi neizogibno slediti kazenska obsodbabož-jega namestnika?! Še na dan obravnave 89 je letalo okoli M. T. ter ga nadlegovalo, naj odstopi od kazenskega postopanja. Ker se tega ni deseglo, je nior&i božji naroeatnti podati ee na kazensko aodr.iji v Vi pavi, spremljan po F. S — Pred obravnavo na sodniji se je pregovarjanje M. T. zopet pričelo. Ker so priče prosile M. T, naj cdslopi od ovadbe in se je F. S zavezal, da povrne vso stroške, zvezane s celo zadevo, se je M T. dal pregovoriti ter odstopil od kazenske ovadbe. — M. T. opominjal ;e Črmažarja in F. S., naj mu plačata stroške. Tajila Bla mu pa oba, da bi se bil kdo obvezal plačati troške. Ostalo ni torej M. T. drugega nego vlošiti tožbo proti F. S. Plačilnemu povelju se je F. S. uprl. Vsled tega se je razpisala •porna razprava. M. T. se je grozilo, da ničesar ne doseže ter da bo moral plačati celo troške in med temi tudi voz za stranko F. S. in Čema-žarja kot priče iz Št. Vida v Vipavo. Čemažar je hotel gotovo pričati golo resnico, ie menda v rokovioah. Med tem, ko je toženec F. S. tajil dejanski stan, navajan po tožitelju ter predlagal v podprtje svojih trditev in neobstoja obveznosti pričo božjega namestnika, je božji namestnik varoval pljuv&lnike na hodniku, pripravljen na vsak poziv potrditi golo resnico. O ti sveta hlimba — dobra si za vse. Signori! tvoja praksa še cvete. — Tožitelj pa je ponudil dokaz po vseh pričah ter predlagal prenos obravnave v svrho zaslišanja prič. F. d. pa se je zbal večjih tro-škov ter plačal vteženo vsoto s stroški vred. — Skozi celo zadevo se vleče kot kača po klerikalizmu slovenskemu človeku privzgojeno jezu-itstvo, hlinenje, laž, obrekovanje bližnjega. Mnogo odkritega dela, mnogo pouka je treba, da se iz duše pre prostega kmetskega človeka iztrži-polagoma in polagoma ona klerikalna hrana, ki mu je estrupila dušo. Velikonočni ponedeljek ni pretekel brez posledic. Klerikalci so pobivali kot Kristusa popolnoma mirnega kmet-skega fanta. Božji namestnik je delal de'o usmiljenja in ljubezni. Cela zadeva se je izročila oroŽništvu in sodniji. — Povemo, da je naša ost vestnega krojača. Lirični pesnik je poiskal v svoji skrinji dva rdeča lam-pijončka in jih obesil na vsako stran improviziranega ležišča, češ, da se bo krojač laglje orijentiral, če bi se prebudil. Popivanje je trajalo še več ur. Že se je danilo, ko se je odpravila družba spat in kmalu je potem zavladal v hiši mir. Olga edina ni mogla zaspati. Kar je bila to noč videla in doživela, se ji je neznansko studilo in z novo silo je oživelo v njej hrepenenje, povzdigniti se iz te sfere v boljše kroge. Ker ni mogla zaspati, je tiho vstala in se na pravila. Zunaj je bil že skoro dan. Pri oknu je videla prve ženske, ki so stopicale v cerkev. Zahotelo se ji je, da bi tudi šla zopet enkrat k maši. Dolgo že ni bila v cerkvi, mnogo me-secev niti mislila ni, da se sploh še masuje in da hodijo ljudje k spovedi in k obhajilu. Pozabila je bila na to, prav kakor da sama ni nikdar molila in hodila v cerkev. Zdaj jo je obšla misel, da najde morda v cerkvi tolažbe in tiste notranje opore in zaslombe, ki jo je že dolgo pogrešala, ki jo je povsod iskala, a je ni mogla dobiti. V cerkvi je vladal še polumrak. Razen starih žensk ni bilo žive duše v širnem prostoru. Pri stranskem altarju je mlad duhovnik daroval mašo. Olga je pokleknila v kot in poskusila moliti. V svojem spominu je iskala molitve, ki jih je tolikrat molila, a ni našla začetka. Mašnik je mehanično, brez čuvstva, nekako zaspano žlobudral Olgi nerazumljive latinske besede. Opravilo je bilo tako aesvečanostno, tako površno, da je Olgo kar zazeblo. Zdelo se ji je, da mašnik niti ne misli na to, kar dela; imela je vtis, da se mudi mašni-kov duh kdo ve kje, morda pri zajtrku, ki ga čaka doma, ali pri kaki zabavi ali pri kakih ženskah. Obšlo jo je spoznanje, da je božja služba nekaj obupno vsakdanjega in zasmilili so se ji ljudje, ki žive doma v nesnagi in v pomanjkanju, in iščejo v cerkvi sreče in tolažbe. Vstala je sredi maše in odšla iz cerkve. S trdimi koraki je Šla po tlaku, da je odmevalo po širnem prostoru in da so se ženice začudene ozirale za njo. „Ko bi se v teh glavah vender že enkrat zasvetilo", si je mislila Olga. , Ali ne bo sc, nikdar se ne bo. Cerkvena vrata so vedno odprta. Ni še dan in Že jih odpro in že je noč in še jih ne zapro. Notri lahko znosiš, kolikor hočeš ] tudi največjemu siromaku pomole pušico pod nos ; tudi od najrevnejše vdove vzamejo zadnji krajcar, ki si ga je morda pritrgala od ust; iz cerkve pa še nihče ni ničesar prinesel. Lahko pogineš na cerkvenem pragu lakote ali mraza — pomagali ti ne bodo." Šla je po Sv. Jakoba trgu in po Florijanskih ulicah in prišla zopet mimo cerkvenih vrat. Nehote in nevede je šla po stopnicah in bila zopet v cerkvi. Ogledovala je mogočno notranjost in bogastvo. Videla je povsod zlato in blesk in sijaj, po klopeh in kotih pa so Čepeli ubožni ljudje in mislili, da si z molitvicami in z darili izprosijo sreče. „Leta in leta že lazijo sem, a nebo se jih ne usmili; a vender hodijo vedno in vedno tu sem in upajo in upajo." Njene ustne so trepetale notranje togote in ko je videla mašnika, ko je šel ošabno in mogočno od altarja v zakristijo, je bilo njeno srce polno gorjupa. „Le nosi svojo glavo tako pokonci", je mislila sama pri sebi, „morda pride vendar dan, ko jo tudi ti skloniš." Z jezo so sledili njeni pogledi odhajajočemu mašniku, in na njeno lice je legel izraz preziranja. Postalo ji je jasno, da so duhovniki glavni vzrok, da je na svetn toliko krivice, toliko zla in toliko zatiranja in izkoriščanja. Duhovniki uče, da je božja volja, da so eni ljudje bogati, drugi siromašni; da je božja volja, da žive eni brez dela in brez skrbi v izobilju in v razkošju, drugi pa ginevajo v bedi, v siromaštvu in v blatu; da je božja volja, da sme bogataš siromaka izkoristiti do krvi, ga tlačiti in zaničevati. Duhovniki uce, da je greh se upreti tej krivici in temu izkoriščanju, da morajo siromaki biti zadovoljni z drobtinicami, ki padajo z bogataševe mize. In da bi ljudi laglje vzdržali v tej veri, jim obetajo bogato plačilo po smrti v nebesih. Olga je zopet zapustila cerkev. Hotela je misliti na druge stvari, ali ni mogla. Misli so se ji vedno vračale v cerkev. Pričakovala je bila, da najde v cerkvi tolažbe, in bolelo jo je, da se njeno upanje ni izpolnilo. To je še povečalo njen srd. Ti duhovniki hočejo ljudem utepsti misel, da je res Bog ustvaril ene ljudi za to, da uživajo, druge pa da trpe in jim služijo. Ali pa nimajo morda vsi ljudje enake pravice do uživanja? Kaj bo res hudič vzel vse tiste, katerim se na svetu dobro godi? Potem mora biti pekel poln papežev, Škofov in drugih duhovnikov. In čudno — duhovnikom se dobro godi in vender se pekla prav nič ne boje. (Dalje pri h. i naperjena v prvi vrsti proti moral.j nemu in tudi dejanskemi krivcu in da bomo anali pretehtati in preiskovati poizvedbe prizadetih in j, -. pred sodnijo. žal bi nam bilo, da bii morali proti prizadetim in pričam! pozneje postopati tako, kakor se je Že marsikje zgodilo. Pazite, da se t celega ne izcimi še resnejša afera. Potem pa ne bomo poznali pardona. Vsled tega varujte le vsak svejo! kožo. toli* Ant [poli lliški ;ak< la i lere libei [jeni [ler Dnevne vesti tej V Ljubljani, 4. maja. — Osebna vest. Občinski svet je v snočnji tajni seji imenoval gOBpoda Antona Gutnika načelnikom novoustanovljenega ana-grafskega urada. — Dva „znamenita" klerikalna shoda. Iz »Slovenca« smo izvedeli, da bo klerikalci priredili nt belo nedeljo dva politična shoda. Ni shodu v Toplicah na Dolenjskem je pi [OBOJ tke »jen >Lai beri lOg toj F tres, e b< e p« tari ims lavi fes j 1". 3ĐJI klic pra P< ar ! > d govoril dr. iSusteršič, v Sorici pa pean dr. Krek. Zanimivo je, da »Slovenec« teh shodov ni napovedal, kakor je sicer običajno pri važnih političnih zborovanjih, in spregovoril o njih sto-prav šele, ko sta so že završila. Nam se zdi, da gospodje klerikalci nimajo mirne vesti in da se boje, da bijim|Mjsi shode razbili liberalci, ako bi j h preje javno napovedali. Po »Sloven« cevem« zatrdilu je bil Susteršiče7 shod v Toplicah nadvse sijajen, zlasti ker so se ga udeležili ne samo vo-liloi iz Toplic, marveč tudi iz Novega mesta, StopiČ, Prečne in Žužemberka Pričakovali smo torej, da je bilo na ans tem »sijajnem« shodu naviočih n. maj 1000 ljudi; a kako smo se začu dili, ko smo čitali v »Slovencu«, di je prišlo na ta »znameniti« shod samo troš »300« oseb. Ako se ve, kako »S;tr : ;ve, neo« pri Uk-h prilikah nesramno p: to b tirava in se vselej zlaže najmanj ra orki polovico, lahko s polno gotovostjo i ni trdimo, da ni bilo na shodu navzočih itelj več kakor 150 oseb in še od teh i *jiU bila več nego polovica nevoliicev — opri ženek in nedorastlih otrok. Saj se po- ni znamo. Na shodu je dr. Susteršič baiefcf fi izrekel »krasen govor v domači istih va l&rja r ; sedi, ki so ga vsi poslušalci zlahka iše, umeli.« Prav zares, prav radi bi bili inoj slišali ta »krasni govor v domači b? talj sedi«! Doslej še nismo bili toii srečni, [>i»k dajbi bili slišali kak krasen SusteršiČe? i ni govor. Pač pa smo ga Že opetovano »j | čuli, kako je vezal otrobe, surovo za- b c bavljal in psoval, kakor poulična b t raba, kadar se je naleila jeruŠa, hr. Lani ščal, kakor raglja na veliki petek 7 k Čč cerkvenem stolpu, in se vedei, kakor M\ polnori klovn v kakem obskurntrr, i oi cirkusu. In »v domači besedi ter ha | n< moristično osoljeno« je govoril dr. )ldi Snsteršič! Risum teneatis amioi! »Slo- to vencev« poročevalec je brez dvoma kr. z onimi besedami hotel povedati, dali»je je dr. Žlindra govoril prav po domače to je, da je razgrajal, zabavljal in ro bantil, kakor pijan drvar in da se ji vedel »humoristično«, to je, da se je vedel kakor kak klovn v cirkusu li popolnoma ujema! Da se je S aster-Šiču ob koncu izrekla »vsestranska pohvala in zaupanje«, se pač razume samo ob sebi, saj katoliški baoki si ne upajo niti kihniti, ako jim tega ne dovolijo popi. Interesantno je, dajo je dr. Žlindra popihal urnih peta ii Toplic, predno se je završil shod in predno je topliŠki kaplan »s krepko besedo« prečita) resolucije. In zakaj jo to storil? »Slovenec« prikrito sam pove, da so se klerikalci bali, da bi bil shod razbit in da so ga zbog tega zastražili z reditelji,da bi neljube osebe ne mogle priti nanj! Torej z dru gimi besedami povedano, dr. Suster-šič je zbežal, ker se je bal, da bi se mu ne zgodilo v Toplioah tako, kakor svojo dni v Mirni! In tak shod, r::0 s katerega glavni govornik — beli, p0 naj bo sijajen ?! — Krekov shod t it| Sorici je bil še klavernejši. »Slove- inc neo« niti ne pove, koliko ljudi se g« je udeležilo, kar je gotovo znamenje, , da je bila udeležba skrajno pičla. w »Filozof« dr. Krek je na tem shodu Bj navzočim tereijalom in teroijalkam i Ui vso resnostjo napovedoval konec Av* $\\ strije, ako država dovoli ločitev ka- ^t rit i an mM > aš >k ug er n. a?i si uS oc« saj loi j* ta ist< evj P« »o Isljs V prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" Si 102, dne 4. maja 1906. f t i i ioliskega zakona ter branil škofa Antona Bonaventuro, Češ, da ne dela politike, marveč da je samo »kato liški mož*. Krek mora pač vedeti, itafce nerazsodna baoke ima pred sabo, {\ * si jim upa natveziti take notorične ^resnice! Kdo pa ščuje ljudstvo proti ^beralcein, kdo dela z vsemi dovo-nimi in nedovoljenimi pomočki za klerikalce, kdo zlorablja celo zakramente v politične svrhe, ako ne škof? In takšen bi naj bil »apostolski mož«?! O philosophe Krek, si tacuisses, phi-josophus m&naiases! Beračenje za šenkJav-gfco cerkev. Šanklavsko cerkev t Ljubljani hočejo popraviti in je jeno upraviteljstvo obelodanilo v ,L*ib. Ztg. in »Slov.« prošnjo, v ka-j8ri berači z» milodare, da se bodo mogle priprave primerno izvršiti. V t-j prošnji se sklicuje zlasti na po res, ki je pred desetimi leti navi-esno sicer malo poškodoval cerkev, ce se pa stsvba natančneje pogleda, e pa napravil ogromno škodo na gtfirih umetninah. Tako prošnja. Mi rr^mo nič proti temu, da se šen-ilavska cerkev popravi, ker je že as zadnji čas, da se njeno upravi-jljstvo pobriga zanjo. Z vso ener-i.-, pa moramo nastopiti proti bera-□ za cerkev. Upraviteljstvo se klicaje na potres. Ali se pa isto -ital;stvo še spominja, kako se : po potresu po cerkvah pobiral de-.a ljuh).jaa3ke prebivalce? Mnogo o dobili duhovniki darov, a ljubko občinstvo ni prejelo niti solda istih pobiranj. Vse je ostalo v du-viki bisagi. Naj zdaj iz tistega de-srja, ki ga ni bilo malo, pokrijejo :e za popravo šenklavške cer-ve, pa jim bo še ostalo precej. Pa o bi tega denarja ne bilo, saj ima srkev še milijone drugega denarja ; ni treba tarnati, da navdaja upra-sivo tesna skrb, da ne bodo zahtevali prihranki za nameravano ravo. Pomislimo samo, koliko hiš duhovna gospoda v Ljubljani: [ofijo, Medjatovo hišo, Ovijačevo so in druge hiše, ima korarske i so na vsak način vredne lOgO tisočakov. Iz teh dobi upra-teljstvo brez posebnih težav toliko, kor rabi za popravljanje cerkve ai treba pritiskati na ljudski žep, pomore bogatin ki. In koga naj obide sveta jeza, če sliši o tem učenju in ve, kolike svote nesejo i ipuiaoije z različnimi testamenti. bi res ne imeli ničesar, naj sijanski Žkof odpre svojo blagajno odrine par tis; čakov. Težko mu ;e bo, k'-r vleče letnih 30000 rtinsrjev, poleg tega je pa še vsako 3 dedič najmanj 50 tisočakov, t r?a umazsnoat je torej to bera 9 okrog ljudi, ki bi si mcrali ^avati težko zasluženo skromno da bi pripomogli, da bi se calavška duhovščina nekdaj hva 5eŠ: to smo m i sezidali, to je c delo! Ako pa ima kdo res ^ krajcar odveč, da ga lahko v e namene, kjer je potreba in bo denar bolj plodonosno nalo-Šerikkvakc cerkev naj pa pc-jo z lastaim denarjem. — Litijski gasilci in pro-es»ja. »Slovenec« j« 29. m. m. al da se požarna brat&ba v L tiji ~s prvič ni udeležila velikonočne ije in je dtsUvil, da je »taka zbrižnoat graje vredna«. Ti kleri-lei so res čudni patroni. Siof oo-a v pastirskih pismih gasilne dru-• in pritiska na ljudi, naj jim ne stopajo, na diugi strani pa za eva. naj hodijo gasilci korporativno prooesiji! Z o/irom na »Sioven-»o« notico n*m piše načelnik ga-flega društva v Litiji, g. Fran La-o, da je nalašč zaradi procesije [K)vedal dve vaji, a na prvo je 10 le deset članov, na drugo pa ■ j šest. Vsied tega se društvo ni težilo procesije. Dalje se pritoftu- gasiici, da ravno med ii<*t rti, rim bi društvo največ keristilo uČaju požara, ni nikakega zaniha za društvo in da se j rnjejo ' silci za pbvoe, nosilce banderij itd. lae mnenje pa je, da imajo gasilci tj prav, Čd se ne udeležujejo pro-% Gasilna društva imajo humani-^ namen in niso ustanovljena, n il ne, da bi pri procesijah delala štafažo. •Brezbrižnost« se sme očitati le tistim, ki svojih dolžnosti ne iipol njujejo; gasilci pa nimajo nikjer dolžnosti hoditi s procesijami. Sioer je nam čisto vse eno, če gredo ga siloi s procesijami ali ne, toda idi se nam, da gasilci, ki drže kaj nase, ne pojdejo s prccssijo, Se ni dotični duhovnik znan in priznan prijatelj gasilcev in če cerkveno predstojni-Štvo ni gasilnega društva izrecno in lepo prosilo za udeležbo. — Iz Medvod se nam piše: Pred tednom dni smo poročali o sle parstvu tukajšnjih alerikalcev glede novoizvoljenih častnih občanov. Ker pa s tem sleparstvom še ni rešen županski stolec na nadušljivega Smovoa, pričeli so klerikalci slepa riti še na drug način. Klerikaloi dobro vedo, da je ljudstvo do grla Bito Franceta Svoljšaka, zato oblju-bujejo ljudem, da Sroljšak ne bo več Župan, temveč samo odbornik, torej ga l&hko vsakdo brez skrbi voli v odbor. V tem pa tiči novo sleparstvo. Će spravijo SroljŠaka v odbor, potem je tudi čisto gotovo, da bode župan. Naše ljudstvo pa Svoljšaka ne mara, zato se moramo združiti vsi v geslu: Svoljšak mora pasti! — Nemdkutarenje gra-škega poštnega ravnateljstva. Pred kratkim je prišel v Celje poštni uradnik 11 artmann iz Gradca Ta človek seveda nikakor ni zmožen uradovati med Slovenci, ker ne razume njih jezika. To sramotno dejstvo je seveda povzročilo c. kr. poštno ravnateljstvu v Gradcu, ki hoče napraviti iz Calja nekako be-rolin?ko predmestje. Nekega Slo venca Simončiča se je pa poslalo v nemški Aussee! Ali se to ne pravi maščevati se s slovenskim občinstvom? Pa kaj bi se čudili takemu početju, ko igrajo slovenski državni poslanci iz Štajersketako žalostno vlogo — Not udarec goriškim Slovencem. Pred kratkim smo poročali, da je bil za zemljiško knjigo v Gorici imenovan neki Lah in da v Sežano prišel kot sodni pr'stav človek, ki ne zna slovenski. Zdaj je pa imenovan za Gorico sodni tajnik, ki ni čisto nič vešč slovenščine! I* Trsta prihaja v najnovejšem času preplavljanje s samimi laškimi sod nijakimi uradniki. 75% 8© dela je s Slovenci na goriških sod-nijah in kako naj tukaj dela človek, ki ni zmožen slovenskega jezika? — Tržaška trgovska in obrtna zbornica je volila včeraj novega državnega poslanca, ker je dosedanji njen zastopnik Josip Ba se vi odložil svoj mandat. Izmed 31 glasov je dobil Cezar pl. C o m b i 30 glasov in bil s tem izvoljen državnim poslancem. — Od davčnega urada. Davčnim pristavom imenovani g. Jnri Kramberger je prideljen c. kr. davčnem a uradu v Litiji. — Prestavljena je provizo-rična poštna pomožna uradnica Ivana B e 1 a r iz Kovt v Spodnji Logatec. — Kako znajo slovenski. K tozadevni notici smo dobili danes dopisnioo laškega trgovca na slovenskega trgovoa, kjer se vidi, kako se pači naš jezik. Vsebina dopisnice slove: »Naznanim Vam de sem od vaš Kr. 9 za moje spendje od prazni posode udibil, za katere vas lepo šah valem. Vas pozdravljam « Zdaj se pa vprašajmo: Kdo je kriv tega? Gotovo naši slovenski trgovci sami, ki ne Čutijo toliko eneržije v sebi, da bi odločno zahtevali od tujcev, pa naj bodo Lahi ali Nemci, da jim dopisujejo v čisti pravilni pisni slovenščini. Da je ta naš zaključek pravi, potrjuje nas sledeče dejstfo: Neka ljubljanska firma je poslala češki pisan inserat v Monakovo na Bavarskem ne kemu nemškemu listu. Odgovor je dobila v lepi pisni češčini brez kakih napak. V Nemčiji skrbe za to, da na češka pisma odgovarjajo v pravilni češčini, Nemcem in Lahom v Avstriji pa se to ne zdi vred. o. A treba jih je prisiliti. Ce bi vsi naši slovenski trgovci slovenski dopisovali tudi Nemcem in Libom in zahtevali slovenskih pravilnih odgovorov, naučili bi se i Lahi i Nenr oi preklioano hitro slovenski pisati, ali pa bi si poskrbeli slovenskih kores- pondentov, ker bi uvideli, da dru gače ne dobe slovenskih odjemalcev. To pa zahteva tudi narodni in ponos naših trgovcev, pa tudi splošna ko rist, zakaj Če bi se tako postopalo, bi dosti Slovencev prišlo do dobrega kruha. — Pevski zbor »Glasbene Matice". Odbor vljudno in nujno prosi vse gospode pevce, da bi blagovolili redno in poluoštevilno pri hajati k pevskim vajam s a koncert povodom skupščine »Zveze slovenskih pevskih društev« dne 9. julija. Ako bi vsi redno prihajali, bi bile vse točke hitro in pred veliko vročino naštu dirane. Dela bi bilo na polovioo manj. Naj bi vsak peveo premislil, da se gre tu za važno kulturno delo Slovenstva. Pri hodnja skušnja je sa prvi in drugi bas v petek, dne 5. maja, za prvi in drugi tenor v ponedeljek, dne 8. maja. — Razstava učil. ob priliki dež. učiteljske konference, ki bo letos v Ljubljani bržkone dne 3 do 7. septembra, bo tudi razstava učil, ki utegne biti, sodeč po sedanjih pripravah, precej obsežna. V ta namen je povabil mestni župan ljubljanski kot predsednik c. kr. mestnega šolskega sveta dne 2. maja vse šolske voditelje ljubljanskih šol na posvetovanje. Posvetovanje, ki se ga je udeležil tudi c kr. okrajni šolski nadzornik g. A. Maier, je otvoril b prijaznim pozdravom c. kr deželni šolski nadzornik, g. Frančišek Leveč. Na predsednikovo vprašanje se je sklenilo enoglasno, da se pri redi razstava v prostorih prve mestne deške ljudske šole v Ko m enakega ulicah (na Ledini) Razstavila se bodo v prvi vrsti vsa ona učila, ki jih priporoča deželni šolski svet za eno-, dvo , tri-, štiri in petrazredne ljudske šole. Princip, po katerem se bo razstava priredila ali po predmetih, ali po kategorijah šol, se prepušča razstavnemu odboru, v katerega so se določili c kr. okr. Šolski nadzornik g. A. Maier (pred sednik), vsi šolski voditelji in vodi teljice ljubljanskih šol ter varuhi učil posameznih šol. Ta odbor, ki se po potrebi lahko pomnoži b člani mest nega uČiteljatva, bo volil izmed sebe zopet razne odseke. Poleg učil se bodo razstavili tudi pisalni, risalni in s p i s o v n i izdelki učencev in učenk in ne samo 1 jubljajn skih šol, ampak tudi šol i dežele; torej je k sodelovanju razstave, povabljeno tudi vse učitelj-atvo z dežele. G predsednik je izrazil željo, da bi se rasstavila v posebni sobi učila, ki so jih učitelji sami priredili in kaka posebna učila, ki jih imajo na razpo lago nekatere šole. Za pokritje stroškov se je sklenilo, prositi deželni odbor, občinski svet ljubljanski in kranjsko hranilnico za podporo. Po vabile se bodo tudi znane tvrdke, ki prodajajo učila in saraoučila, da razstavijo ob tej priliki svoje predmete. Razstava učil se bo otvorila dne 1. septembra, zaključila pa dne 7. sep- embra. — Žandarmerija na Viču e aretovala danes zjutraj Camernika in Prčka, kmetska fanta iz Dragoaera, adi težkih telesnih poškodb na Orešku in drugih fantih. Omenjena sta napadla iz neznanega vzroka — najbrž iz surovosti — več v gostilni zbranih fantov s koli, prisilila sta jih, da so zapustili gostilno, ter nekatere zunaj tako obdelala, da bodeta dva po zdravniškem mnenju gotovo umrla. — Otrok, utonil. 27. pr. m pop. je pustila Dosestnikova žena Uršula Jesihar v Studi šestletno de klico Ivano Jeretino, ki jo je za svojo \zela, ob potoku Mlinšioa igrati, se mi je pa kruh pekla. Otrok je padel v vodo in utonil. — Požar. 1. t. m. zvečer je upepelil ogenj iz neananega vzroka posestniku Mihaelu Kosu v Kresnicah pri Litiji pod in hlev. Tudi štiri živinčeta so zgorela. Škode je nad 2000 K. Kos ni bil nič zavarovan. — Iz strahu pred kaznijo v Ameriko ubežal je gostilničar in posestnik Jožef Vintar iz Šmihela pri Novem mestu. Prišel je od tam Še le pred pol letom. Državno pravdništvo je vpeljalo proti njem a kazensko preiskavo, ker je svojo ženo, s katero se je v Ameriki poročil, grozovito trpinčil. Vintar ima baje še več deliktov na vesti, zato jo je popihal znova v tujino. — Sadjarska in mostarska zadruga. V Rovih se je usta aovila I. Kranjska sadjarska in mostarska zadruga. Ustanovljena je na podlagi omejenega poroštva in že registrovana. — Defraudacija v Trstu. „Sole" poroča, da je bilo na tržaškem magistratu razkrito poneverjenje na škodo občine. Ukradenih je 14.000 kron. — Samega sebe je z nožem osuval v torek v Trstu 32 letni Rudolf Sanica. Bil je pijan. Prepeljali so ga na zdravniško rešilno postajo, kjer so ga zavezali. — Zastrupiti se je hotel V Trstu s plini ogljikovega oksida včeraj zjutraj 64 letni špecerijski tr govec Anton Hranizza. Hitra zdrav niška pomoč ga je ohranila pri Živ ljenju. — Zadušila se je v Trstu v Boboto popoldne 241etna Antonija Trobec b premogovim dušikom. Vzrok samomoru ni znan. — Častno občanstvo* Občine Breatovec, Nimno, Okolica Sla tina, Plat, Rajnko veo, SeČovo, Sv. Ka tari na, Sv. Mohor, Sv. Trojica so imenovale v svojih sejah dne 16 aprila t. 1. veleoenjenega gospoda Simona Skrabia, nadučitelja pri Sv. Križu tik Slatine, v znak hvaležnega priznanja njegovih izrednih zaslug na šolskem, gospodarskem in političnem pol u svojim častnim članom. — Ubil se je blizu Slov. Gradca kurjač drž. železnice Rud. Hahn. — Izobraževalno, zabavno in podporno društvo sZvezdac na Dunaju priredi v nedeljo dne 7. maja v dvorani „Zum Senator", Dunaj, I. Reichsratstrasse 19 (vhod Felderstrasse 2) svoj zadnji zabavni večer v tej sezoni. Predaval bode g. dr. Fran Gosti pod naslovom: nLajiki in blazniki". — Vzpored zabave je sledeč: Anton F orster: „Samo" poje moški zbor; Karol Jeraj: „Ne vprašuj me" ; Iv. p 1. Zaje: „Hajd u kolo' poje gospica M a r i j a n i c a Zmerzlikarjeva, na glasoviru spremlja gosp. Karol Jeraj, član orkestra c. kr. dvorne opere; Hugo lin Sattner: „Naša pesem", poje moški zbor; H. Volarič: „Zvezdica", polka mazurka igra g. G a b r. M e s n e r; I. A. P a c h e r : „ Variacije o divjem lovcu", igra gospica Olga Messner; Adolphe Adam: Iz opere „Si j ttais rois", igrata gespica Olga Mesner in gospod Gabr. Mesner; Fr. Ger-bič: „Slovanski brod," poje moški zbor. Petje vodi g. Vinko Krušič. Začetek ob 7. uri zvečer. Slovanski gostje in prijatelji društva dobro došli. — „Zvezda" priredi letos sledeče izlete : V nedeljo dne 4. junija v Klosterneu-burg, v nedeljo 2. julija na Giesshubl v nedelju 6. avgusta v Mari a Enzers-dorf-Liechtenstein. — Jakob Pukl, predsednik. — Glas iz občinstva. Že precej dolgo je odtrgana plast zemlje pri mostiču na mali poti, ki pe'je od kranjske stavb ,e družbe na glavno cesto pod Rožnik. Luknja je precej velika ter jako pripravna, da si kak sprehajalec, zlasti otrok, zlomi nego. Prosimo, naj se ta nedostatek od pravi. — Pražarno kave z električnim obratom je 1. t. m. otvoril, kakor smo že poročali, na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa" trgovec Karel Planinšek. Strokovnjaki so izrekli o pražarni najugodnejšo sodbo, najbolj zadovoljne pa so lahko s to napravo gospodinje. Saj je zanje baš prežiganje in praženje kave eden izmed aajneprijetnejših gospodinjskih poslov. Naj se gospodinja še tako trudi in pazi, vedno in vedno se še prigodi, da je kava ali napol sežgana, ali pa nezadostno pražena Ako se še upošteva, da vsekdar napolni pri praženju neprijeten dim ne samo kuhinje, marveč vse stanovanje, petem se pač ni čuditi, da gospodinje najraje kupujejo že praženo kavo. Tudi pri nas so trgovci že prodajali praženo kavo, a to samo v mali meri. Q. Planinšek je sedaj otvoril električno pražarno za kavo, ki je urejena v velikem slogu in odgovarja najmodernejšim zahtevam. Kava se praži s pomočjo Žarečega zraka, ki neprestano kroži ob straneh kotla, kjer se nahaja kava. Kava je zadostno prepražena v 10 do 12 minutah in jeza 20% boljša, kakor Če bi se pražila na ognjišču. Aparat izsesa iz kavinih bobov vse pline ter uniči prah in drugo nesnago, ki se oprijemlje kave. Kava sc hipoma ohladi s pomočjo mrzlega zračnega toka, ki se spusti v aparat. Tako pra žena kava ima najtinejši aroma in najboljši okus. — Pustolovec. Pred par dnevi se je nastanil v hotelu pri »Bavar skem dvoru« neki tujec, ki se je imenoval dr. Pavel pl. Krois z Dunaja. Gospod doktor se ni hotel sam dolgočasiti, ampak se je kmalu pri-štulil nemškonacionalni družbi, ki redno zahaja v to gostilno. Obiskal je tudi kazino. Pred odhodom je za Čel iskati po žepih in postajal veduo bolj bled, nazadnje pa povedal, da je izgubil denarnioo s 400 K Takoj je bilo vse pokonci, a vkljub temu, da so preiskali vse kazinske prostore, ni bilo denarnice. Žalostno je slednjič poprosil gospod »doktor« kavarnarja g. Oswalda, da bi mu pomagal iz zadrege s tem, da mu posodi 20 K. Takoj se je g. Odwaldu zasvetilo in prišle so mu v glavo misli, da je tujec najbrže pustolovec, ne pa doktor vsega zdravilstva. Prišlo je vse tudi na uho policiji. Pri policiji je »doktora dejal, da je Pavel Ilgner, cerkveni slikar, 84 let star in rodom iz L p skegs. Ko je policija prelistala »črne bukve«, je našla, da Ilgnerja zasle- duje zaradi hudodelstva goljufije deželno sodišče v Inomostu, okrajno sodišče v Meranu in še par drugih oblastev. Pri aretovancu so se našla pisma, is katerih je razvidno, da je neko damo na Dunaju hotel ujeti sa posojilo. Nadalje se je našla pri na-vedencu tudi pobotnica za 250 K in razna druga pisma, iz katerih je razvidno, da se je gospod »doktor« preživljal le s pustolovstvom. — Po tatvini te Javno na« silstvo. Zasebnik Ivan Smrekar iz ZatiČne je bil v neki veži na Dolenjski cesti popustil svoje citre, katere si je bil naglo prisvojil dninar Anton Kregar. Ko je stražnik iivedel, da je Kreafar v nekem hlevu na Poljanski cesti, ga je šel aretovat. Ta pa se mu je uprl in ni Šlo drugače, kakor da je moral prid na pomoč še drugi stražnik, da sta ga ukrotila. Ko je Smrefcar zahteval od Kregarja citre nazaj, mu je ta tako pripeljal s pestjo po obrazu, da ga e telesno poškodoval. Kregarja, ki je že znana hiša pri policiji in sodišču, so dejali pod k?juč. — Nesreča. S noči je hlapec Alojzij Vclko po Sv. Petra cesti tako n^glo in neprevidno vozi), da je s vozom podrl na tla desetnika c. in kr. 27. pešpolka Jožefa Herbata, kateri je obležal nezavesten. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v garnizijsko bolnišnico. — Vlomil je predsinočnjim neznan tat v stanovanje g. Košaka v gradu Pod Turnom in odnesel nekaj malenkosti. Policija ga še ni dobila v pest. — V pušico je vlomil dne 29. pr. m. v podružnici Sv. Mihaela na Notranjskem posestnikov sin Jak. Kuret iz Narina in neznano kam pobegnil. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 11 Slovencev. 82 Hrvatov ie šlo v Heb, 17 jih je pa prišlo is Hruš?ce. — 18 Slovencev je prišlo iz Romunije. — Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši danes zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri. Vstop prost. • Najnovejše novice. Tirolski deželni zbor se skliče k pomladnemu zasedanju. — Ustrelil se je v Linou bivši odvetnik dr. O. Kiene, doma iz Gradca. — Srbsko državno posojilo. Srbska vlada je sklenila, da zahteva od skupščine samo dovoljenje državnega posojila za vojaške namene, ne pa tudi za železnice. — Strajk voznikov v Cika g u je rodil pravcato bitko. Neki podjetnik je najel voznike iz drugih krajev ter jih oborožil. In res so štrajkujoči takoj naskočili nepoklicane sodruge. Nastala je bitka, v kateri so bili Štirje ubiti, 40 pa je bilo ranjenih. — Umrl j e n a D u n a j u sekoij-ski načelnik v pokoju R. pl. Rooken-zaun. Pokojni je bil častni meščan mesta Maribora. — Grofica Montignoso se je odpeljala ? neke angleške toplice. Potemtakem pač še ni brez denarnih sredstev, kakor se je nedavno poročalo. * Američanka. Učiteljica Ana M-Uer je bila pred dvemi leti odpuščena iz službe, ker je pisala nedostojna pisma nekemu učitelju ter zakrivila Še več podobnih nerednosti. Po odpustu se je vzdignil proti njej odvetnik dr. Harvev. Zaprosila je sodišče, da postopa proti razžaljivcu, toda ni mogla dobiti med odvetniki zagovornika. Sklenila je, da si postane sama zagovornik. Takoj se je lotila pravništih študij. Po dveh letih marljivega učenja je položila izpit ter dobila dovoljenje, da postane zagovornica v kazenskih zadevah Takoj je zopet pričela pravdo proti dr. Harvevu ter zahtevala odškodnine 200 000 dolarjev. Pri sodišču se je pokazala tako spretno zagovornico, da je z zagovorom in a svojo krasno postavo očarala slušatelje. In res je dosegla, da ji mora žalitvi) plačati 70.000 dolarjev, in njen značaj je čist. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem. Svoljšaa Franoe, župan medvodske občine, ki je bil Že kake osemkrat kaznovan zaradi razžaljenja časti, se je imel včeraj zopet zagovarjati zaradi častikrđje Njemu je menda prirojeno, da mora žaliti svoje sodbčane. Ker se ima v kratkem času vršiti v Medvodah občinska volitev, je štl 18 t m. g. Jakob Kolen«, re-stavrater v Gjričansh, na Svetje k županu Svoljšaku ter si prepisal volilni imenik. Ker je g. Koleno videl, da so v imeniku različne nepravilnosti, da so namreč vpisani v imenik volilo;, ki po postavi nimajo volilne pravice, in da bo izpuščeni iz volilnega imenika ljudje, ki bi po obstoječih zakonih morali biti vpisani kot volilci, je šel 19. m. m. k županu SvoljSaku, da bi ga opozoril na nepravilnosti v volilnem imeniku. Ko je g. Koleno v navzočnosti župana Svoljšaka pregledoval volilni imenik ter le tega opozarjal na različne ne* pravilnosti, mu je Svoljšak Bredi pregledovanja iztrgal volilni imenik it rok, rekoč, na nima volilne pravice, tDrej tudi ne pravice, da bi gledal volilni imenik. G. Kolenc, ki je voli lec prvega razreda, je šel nato klicat posestnika Franceta Susteršiča, ki preje še ni videl volilnega imenika, ter sta zahtevala, da jima vsegamo-gcčni Svoljšak dovoli vpogled v volilni imenik. Svoljšak je to tudi dovolil. Ko je g. Kolenc omenil: »Meni ga pa preje ni pustil pregledati«, razvnela se je Svoljšaku njegova vroča kri, ter je ves razburjen za vpil: »Vi lažete, lažnjivec!« Ko sta petem Kolenc in Susteršič šla iz Svolj-šakove sobe, ki se vporablja tudi kot občinska pisarna, zahrkal je Svoljšak, kakor kak rovtar, pljunil prav na debelo ter siknil besedo: »Fej.'o Priča France Susteršič potrdi, da ima Svoljšak navado, da pljuje za ljudmi. Sodnik je nato razglasil sodbo, s katero se Sroljšak obsodi zaradi besedi: »Lažnjivec, vi lažete!« v denarno globo po 30 K, zaradi pljuvanja in pa besedice: »Fej!« se pa oprosti. — Tajna obravnava. Dne 3 t. m. se je vršila proti Mariji Jesih in Franu Okornu iz Medved obravnava zaradi prestopka zakonolomstva Fran Okorn je bil oproščen. Zastonj stavečerjala Fran Briski, čevljarski pomočnik in I?an Komelj, čevljarski mojster iz Ljub Jjane. Dne 17. aprila sta šla mimo »Belega volka«, ki ju je tako milo gledal, da sta vstopila v gostilno. Briski pravi, da ga je Komelj povabil v gostilno; Kome! prav:, da ga je Briski. Briski je mislil, da ima Komelj denar, Komelj je pa mislil, da ga ima Brieki. Ko sta spila dva po pol litra vina in snedla eno klobaso, jo je Briski pobrisal, Komelj je pa čakal priložnosti, da jo pobriše, kar pa mu je roka pravice preprečila. PiaČala še do danes nista nič. Ob sojena sta bila vsak na tri dni zapora, in ker sta se takrat klobas najedla, se bodeta tudi vsak dan po stila. »Povsod ste štemplani'« Dne 3. t. m. se je vršila kazenska obravnava proti gostilničarju Ivanu Feiglu, ki je razžalil Vinka Vo-jeviča s tem. da mu je rekel: »Povsod ste štemplani !a Feigel je bil obsojen v denarno globo 30 K Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Dne 21. decembra 1904 se je vršila pred c. kr. akr. sodiščem na I irdu proti Mihu Grilju, posestniku, tega ženi Mariji in bratu Francetu Grilju razprava zaradi žaljenja časti in so bili vsi krivim spoznani in primerno kazntvani. Proti tej razsodbi so prijavili obtoženci priziv glede krivde in kazni. Miha Grilj se je pa že vrhtega zglasil pri predsednistvu dežel, sodišča v Ljubljani in ovadil domačega sod. pristava, ki je izrekel prvo obsodbo, da je z obdolženci takrat protizakonito ravnal, da jih je tikal pri obravnavi, da je Mihi Grilju že v začetku glavne razprave rekel: -Ti boš danes malo govoril, jaz te bom že naučil, bomo kar v kratkem izdelali- in še mnogo drugih izmišljotin. Na to ovadbo je ukrenilo deželno predsednistvo poizvedovanje pt c. kr. okr. sodišču na Brdu. Vsi trije obdolženci so bili za priče zaslišani in vsi so soglasno potrdili, da je sodni pristav res tako govoril. Ko so se pa zaslišale druge priče, ki so bile pri isti obravnavi navzoče, se je dognalo, da so vsi trije obdolženci krivo pričali. Priča Terezija Sitar je pa tudi izpovedala, da je nekoč po Svečnici Miha prišel k nji in ji rekel, da naj bi posredovala pri adjunktovi gospe, ter še pristavil, da bi mu rad dal 300 ali 400 gld., če bi se hotel ž njim „zgli-hati**. Oe se še pomisli, kako hinavski so se obdolženi, zlasti Miha Grilj, vedli, kaže dejstvo, da je po končani razpravi čakal zadnji sodnega pristava na ulici in mu rekel: rOni so dober gospod in pravičen, vedno bom za njih Boga prosil, da bi se jim dobro godilo: nato ga je šel pa po krivem ovaditi. Vsi trije obdolženci trdovratno taje ter so po prejšnjem medsebojnom dogovoru vsi enako gevorili. Dokaz temu je, da je Francetu Grilj gladko tekel jezik pri svojem zagovoru, če je sodnik rekel, da naj v sredini začne, je jecljal in se spodukal. Končno so pa obtoženci svojo krivdo županstvu v Trojanah deloma sami priznali v svoji vlogi, v kateri prosijo za milo kazen ter pravijo, da so bili v svoji neprevidnosti in nevednosti k temu zapeljani. Sodišče je vse tri obtožence hudodelstva goljufije krivim spoznalo in obsodilo Miho Grilj na 3 mesece, Marijo Grilj na 4 tedne in Franceta Grilj na šest 6 tednov težke ječe. — 2. Marija Kar-lin, bajtarica v Stari Loki, je priskrbela svojemu sinu Francetu potrebnih sredstev za pot v Ameriko, ne da bi bil preje zadostil svoji vojaški dolžnosti. Obsojena je bila na tri dni strogega zapora in na 5 K denarne glebe. — 3. France Gorjanc, dninar iz Dortarjev, in Juri Kalan, posestnika sin na Pev-nem, sta zasačila Jakoba Bernika pod oknom Kermeljeve hiše v Stari Loki, ko se je zgovarjal z domačo hčerjo. Kakor izpoveduje Gorjanc, je nasve-toval Kalan: „Dajva ga no!" Kalan je Bernika objel, Gorjanc ga je pa začel z nožem obdelavati ter ga je na glavi nevarno ranil. Pri tem je pa še Kalana z nožem po glavi udaril, misleč, da je Bernik. O storilcih ni bilo ne duha ne sluha, pač pa sta sedela dva fanta zaradi njih po nedolžnem v zaporu, šele kasneje se je posrečilo orežnikom zvedeti za prave storilce. Gorjanc je bil obsojen na 1 leto težke ječe, Kalan pa je bil oproščen. — 4. Jožef Htebčar, čevljar v Tržiču, je stal z Janezom Perkom pred Rozmanovo gostilno v Tržiču. Mimo je prišel precej vinjen France Pogačnik. Ta dva sta ga za smehovala, zato je pa Pogačnik Perka dvakrat po obrazu udaril. Na Hlebčar-jevo pripombo, „da se takih smrkavcev ne bodo bali**, je stopil Pogačnik tudi k temu, a Hlebčar je imel že v žepu pripravljen odprti nož, s katerim je Pogačnika sunil v desno stran prsi. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe. Književnost — „Zvonček". Vsebina 5 št: 1. Pomladne Pesmi. B or is o v. Pesmi. 2 Naš dedek. Branko Branko vič. Pesem. 3. Pozimi se je kopal. Kom-poljski. Povest 4 Sam. Andrej Rape Povest s podobo. 5 Kako sem potoval v Rusijo. Fer d. L Turna. Poučni spis. 6. &daj sem tiho! V. S. Povest. 7. f Vladika Josip Jaraj Strossmaver. Lad. Ogorek. Životopis s podobo v barvotisku. S. Sivi lasje. E. Gangl. Povest. 9 Za mehurčkom. Podoba. 10. Budnica. Ivo Tro št. Povest s podobo. 11 Zeleni Jurij. F. G. H ras t nič a n. Povest. 12. Kako je zrasla srajčka na polju. Bogomila. Povest 13 Pouk in zabava. Zastavica v podobah. F r. Roječ. — Zima beži. Anton Kosi. Uglasbena pesem. — Rešitev. — Letni časi. Spevoigra. Dvo-in triglasni zbori s samospevi, dvo-spevi ter z deklamacijami, uravnani za spremljevanje na klavirju ali harmoniju. Slovenski mladini podaril Anton Kosi- Založil izdajatelj (A. Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem). Cena 3 K 20 vi-., besedilo 24 vin. To je torej prva spevoigra namenjena naši Šolski mladini. Gospod iidajatelj je igro priredil za različne Šolske veselice in slavnosti, ob katerih bi ista res s pridom služila. Ijjra sestoji iz petja in deklamacij, katero oboje odgovarja popolnoma nivoju šolske mladine ter zamore v isti vzbuditi le veselje do šole in plodonosne zabave. Igra v muzikalnem oziru seveda ne zavzema modernega stališča, kar je docela umljivo, saj je namenjena le mladini in preprostemu ljudstvu; vendar pa so pesmi, iz katerih je sestavljena, dobre, lahke in ušesu prijetne. Spremljevanje je encet&vno in ne bo delalo niti manj spi tnim igralcem ovir in sitnosti. Sodelovali so različni gospodje, n. pr Brni! Adamič, dr. G Ipavic, Hribar, Fajgt j itd., kar priča o dobroti in potreb, spe voigre. A. Anton Kosi je igro tudi sam založil, kar je vsekakor znamenje njegove podjetnosti. Želeli bi torej, da bi šole pridno segale po tem dobrem delcu Prepričani smo, da bi bilo vsaki š:li na Čast, če bi se po-vspela do te spevoigre, ki pa, kakor smo že omenili, nikakor ni težka. Zamoremo jo torej le iskreno priporočati. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 4 maja Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o car inskem tari f u. Doslej je govorilo že več poslancev in minister C ali. Dunaj 4. maja. Klubovi načelniki so imeli danes dve uri trajajoče posvetovanje, kat« rega se je udeležil tudi n-rn-ster Bylandt. Sklenili so, da naj bo o carinskem tarifu razprava po materijah, tako da bo vsega skupaj sedem debat. Zbornica bo imela, izvzemši v ponedeljek in v torek, vsak dan seje. Malfatti je urgiral rešitev predloge zastran italijanskega vseučilišča; prezident V e 11 e r je obljubil, da postavi to zadevo na dnevni red. Princ Sch\varzenberg je zahteval, da naj se kar mogoče hitro zvišajo duhovniške plače, in tudi to pride že v kratkem na dnevni red. Dunaj 4. maja. Napovedana interpelacija v zadevi „Zeita-Gut-mann-Korber se ni mogla vložiti, ker interpelantje niso mogli dobiti več kot 12 podpisov, potrebno pa jih je 15. Dunaj 4 maja. Naučno ministrstvo je odredilo, da se vpelje češčina kot obligaten učni predmet na tistih gimnazijah na Ce škem, kjer to sklene profesorski zbor. Dunaj 4. maja. Vojni minister P i 11 r e i c h je češkim poslancem danes obljubil, da se na poslopjih vojnega erarja v Pragi napravijo reški napisi. Budimpešta 4. maja. Poslanska zbornica je danes začela adresno debato. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu aprilu 1905 ie 321 strank vložilo 88.991 K 82 h, 346 strank dvignilo 68.980 K 52 h, 5 strankam se je izplačalo posojil 15.070 K, stanje hranilnih vlog 3,729 860 K 59 h, stanje posojil 2,038.179 K 31 h, denarni promet 296 495 K 87 h. i ,£c Grijjon« ■ najboljši cigaretni papir. I 3 Dobiva ne povaod. 1079 Isaaaaaaaaaaaaajr stric ne in iefreče napravijo. J^pJo belo in nežno. Oobi se povsod. Sarg-°va glicerin-mjila so za odrasle kakor za otroke naj nežnejše starosti Izvrstno čistilo. Z najboljšim uspehom ga rabijo znane avtoritete, kakor prof. dr. Hebra. Schauta, Frtihwald. Karel in Gustav Breus, Schandlbauer itd. 667—3 4 t Znhtevajte ilnstrovani cenovnik podjetja za žarnice „Ideal"45 jar wj± Huaro Pollak PP*^['USAJ, VI.. Wall«sse 34. Cena lepa svetloba brez inštalacije in nevaro8ti. Poraba l1 , kr na 1 uro. Popolno prepričanje da sta lekarnarja Thierrvja balzam in centifolijsko mazilo nedosežno uspešno sredstvo za vse notranje bolezni, influenco, katar, krč in vnetje vseh vrst, telesno slabost, motenje prebave, za rane, bule in poškodbe. Pri naročbi balzama ali pa na željo posebej se pošlje zastonj knjižica s tisoči originalnih zahvalnih pisem kot domači svetovalec. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic balzama 5 K., 60 majhnih ali 30 dvojnatih steklenic 15 K. 3175-27 2 lončka centifolijskega mazila 3 60 K franko z zabojčkom. — Naslov: lekarnar A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu. Ponarejalce in prodajalce prenaredb bom sodno zasledoval. konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiskim nadzorstvom. Destilerija Caiis l M Trst-Barkovlje. 1, steklenica I 6'-, '/, Iti kierice K 2*60. — la prodaj v boljših trgovtnak 41 Heteorologično poročilo. VLfttna u*d morjem 506 1. Srednji inenl tlak 786-0 m s opazovanja Stanje barometra v mm S S M Vetrovi Nebo 3. 9. mw. 7384 14 7 8T. jzah. jasno 4 7 r). 739 8 10 0 brez ve tr jasno • 9 pop 737 6 205 al. svzh ak. oblač. Srednja včorajfinja temperatura: 15 9° normale- 12 4°. — Padavina 00 mm. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka'1 v LJubljani. Uradni kani dan. bona 3. maja 1906. If&luibeui papirji. Doa&r Blago ••/. majeva renta . . . . , 100-60 100-70 4° d »rebrna renta..... 100*26 100*46 I*/, avatr. kronska renta . . 100*4S 100*65 ••/, ■ alata . . . 119*40 119*60 4*/, ogrska kronska , . . . j 98 — 98*20 4*/, . alata , . . . j 11816 11836 4 posolilo dežele Kranjak« . i 99*60 101 — 4 V „ posojilo mesta Spllet . 100*60 101*60 i1///. • » Zadar . 100*- 100- 4V,% bos.-hen. šel. pos. 1902 ! 101*b5 10250 i češka dež. banka k. o. . 100*15 100 75 4»/0 „ , m I. O. . I 100-16 100 65 4'/i0/, sat puma gaL d. hip. b t1/«0/, pest. kom. k. o. t IO6/, pr....... 107*66 i1 t°/0 mast. pisma Innerst. hr. 100*60 *'/■•/• » ■ ogrske cen. dež. hr....... j 100*60 IVaV« »• P1** °Sr* hiP- b4n* • ij 100 20 VIt U obl* °6T- skalnih že letnic d. dr.....ii 100*— *' t0/« 0D-- fo&ka iad. banka . J ••/, prior. Trst-Porec lok. žel. 4*/0 prior. doU žel.....I S-0 „ Jul. lel. kap. '/iVi 4l / , avat. pos. ta žel. p. o. Srečke. Srečka od 1. 1860' , . . . . . » 1864.....jI 189 25 , tiaake..... j 170 — , sem. kred. I. emisija . j 309 — « U. • • 808*- m ogr. hip. banke . . . 280- — srbske a frs. 100 — 109 — 101 30 10210 100-76 99*— 99-50 318 60 101*15 193 75 turška......j 144 irečke 27 45 485 — 78*— 89 - 66 — 67 50 37 50 6b*— 74*— 638 50 ftaailika Kreditna • • • • Inomoške „ . . . &j-akoT8ka B • Ljubljanske „ . . . 4. t si. rud. križa „ . . . Ogr. a . o • • • 3 odolio t* > • • • ^alcbnrške „ . . . Dunajska kom. .... Delni ee Južne železnice .... Državne Železnice . . . A.TBtr.-ogrske bančne delnte« Arstr. kreditna banke . . Ogrske » B . . olvnostenAke „ . . Premogokop ▼ Mostu (BrHx) Alp Luske montan..... 9 636 75 Praške žel. indr. dr.....2680 — &mia~Muranyi...... 656 — rrbovljske prem. družbe . . 263 — Avstr. orožne tovr. družbe . . 617 — Češke sladkorne dražbe . . 165' — 90 10 662 50 1646-— 664 75 775 50 247 50 646 — Telate 0. kr. cekin . . 20 franki . . . . tO marke. . . . Sovereigni . . . Marke..... Laški bankovci. . Bublji..... Dolarji..... 11 28 1907 23*44 23*94 117-20 96-40 «62 76 4*84 10865 101*60 10110 101*20 101--101-76 100 — 320 00 10216 195 75 293 25 172 — 316-50 317 — 285 20 114-50 146 — 29 45 495*— B2-&0 •6 — 72-69*50 39*80 69 83*70 r*48 50 91-10 663*60 165G- — 665*76 776 50 248 60 554 — 537-75 S685-— 657* -269 — 621 167 — 11*32 19*09 23 52 24 02 117*40 96-60 263-50 5 — Žitno cene v Budimpešti. Dne 4. moja 1906. Termin. Pšenica Pšenica Rž Koruza „ maj • . julij maj . oktober oktober 100 kg. K 18*12 100 . 100 . 100 . 100 . 16 82 13*76 14*80 1440 Ef>ktiv. 10—20 vin. ceneje. LED ne 8 3 sobami in predsobo ter pripadki, ležeče v I. nadstr., se odda za avgust. Več se izve Sv. Petra nasip 49. na Mestnem trgu ste s 1. novembrom t. L za oddati. 1444—1 Natančneje se izve pri Henriku Kenda na Mestnem trgu št. 17. V Stožicah je naprodaj hiša št. 41 obstoječa iz 2 sob, sbrambe in kleti. Pri hiši je sadni vrt in vodnjak. Kupna cena 3200 kron. Poizve se pri lastnici Mariji Čehun v Stožicah hšt. 41. 1453—1 Zahvala. Za vse dokaze obilnega sočutja povodom bolezni in smrti našega preljubljenega soproga, očeta, brata, deda, tasta, strica in svaka, gosp. Josipa Vieten zasebnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sploh vsem, ki so pokojniku kakorkoli izkazali zadnjo čast Osobito izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem darovateljem prekrasnih vencev, slav. postojnski godbi in gospodom pevcem za g.n-ljive žalo8tinke, kakor tudi časti tema c. kr. uradnistvu in tržanom aploh za tako veliko udeležbo pri pogrebu. 1452 V Postojni, 29. aprila 1905. Žalujoč^ rodbini Vieten — Anton Ditrich. Stanovanje v I. nadstropja s 3 sobami in pririkli nami se odda v Gradaških ulicah št. 8 v Krakovem. 1419-2 Izve se pri gospodinji v isti bi«i v I. nadstropju na levo. Lepo stanovanje z dvema sobama in vsemi pritiklinami, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem. Več pove g. Alojzij Gangl na Karlovski cesti št. 32. 1455—1 Stanovanje 8 3 sobami in pritiklinami, se odda za avgust na VaUazorjevem trgu I. nadst Natančneje: A. KALIŠ, zavod plakatiranje in privatna posredovalnica v Ljubljani. 144$ Sprejme se takoj izprašan (cu r j SČ v pivovarni A OE K. ^ v dobrem stanu, tik št. Jakobske cer kve, v kateri se nahaja tudi prodajalna, se prostovoljno proda. 1392 Natančneji pogoji se izvedo \)\* meno ali u*tmeno v prodalni v Flo-rijanskih ulicah &t. 14. V hiši št 5 v Šubičevifi ulicah se odda s 1. avgustom stanovanje s 4 sobami v III. nadstropju. Vpraša se pri Filip Supančiču, na Rimski cesti št. 20. 1408—9 Mlin žaga in precejšno posestvo, tri četr ure oddaljeno od železniške postaje Podnart tik okrajne ceste, se iz pr roke proda pod zeio ugodnimi pogoji. — Kdor želi kupiti, naj se zglasi pri Antonu Pogačniku, po* niku in županu v Podnartu. 1383 Za fiiialko na Bledu iščem za mogoče takojšnji nastop spretno in pošteno prodajalko. Za zimske mesece zagotavljam nastav ljenje v ljubljanski trgovini. Oton Flschor 1410—2 knjigarna. Služba občinskega rssn, obenem slug; se odda na Bledu 8 stalno letno plačo K 700*— in s prostim stanovanjem. Pismene prošnje naj se vlože pri županstvu na Bledu. 1308 -3 Odda se s 1. avgustom dvoje lepih suhih, zračnih stanovanj in sicer prvo celo II. nadstropje čist za sebe, obstoječe iz 5 sob, ena z bal konom in drugimi pritiklinami in dru^: v III. nadstropju, obstoječe iz 3 -s pritiklinami. Vpraša se v Židovskih ulicah štev. 1, I. nadstr. 1430—1 Stanovanja. V novozgrajeni mestni hiši v Gra daških ulicah v Ljubljani se oddajo v najem s 1. avgustom 1905 atano vanja z 2, 3 in 4 sobami in pritikli nami ter delom vrta. Oddaja jih mestni magistrat v na vadnib uradnib urah. 11U7—3 Mestni magistrat v Ljubljani dne 29. aprila 1905. Ljubljana, hotel „pri Maliču" 1420—2 ~Vr petel*, £5. ma h* ob 8. uri zvečer Samo enkratno eksperimentalno predavanje v nemškem jeziku) fizika A. Algardi iz Berlina o čudovitem elementu radiju. Presenetljivi eksperimenti z radijevim preparatom 25 miligramov. Zaklopni sedež 2 K, v dvorani 1 K, učenci (stojišča) 60 h. Odprto ob pol H. url. Začetek ob S. url. Honee proti tU. url. Vodni zdravilni zavod »?<<» kopališče Kamnik na Kranjskem Postaja c. kr. drž. železnic. 1339—3 Vse vodno zdravljenje, solnčne, elektriške kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhim vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, dietno zdravljenje. Prospekti zastonj. Sezlja od SO. maja do septembra. Zdravniški vodja dr. R. VVackenreitor imski vrelec 969-6 lo — stil na. */4»«ft*> pošta Kotle, postaja Guštan (juž. žel.) Koroško. nepresežen pri obistnlh in mehurnih bolečinah ter pokvarjenem prebavijanju priznana slatina za otroke Prava naravno natočena, veleflna namizna voda. Alpsko zdravilišče in letovišče Rimski vrelec (Romer-Ouelle). Dobiva se v vseh trgovinah z mineralnimi vodami. Glavna zaloga: E* Supan, Ljubljana. Varstvena znamka. SUHOST 1361-2 Edino izvrstno sredstvo za okrepitev in ojačenje, ki ga mnogi zdravniki, kakor govore zahvalna pisma, rabijo v svoji lastni rodovini ob telesni upadlosti, bledičnosti, slabokrvnosti, nervoz-costi, Blabosti itd. Posebno za izpolnitev telesnih oblik, se obnaša kreočalna moka, izborno. V 6 tednih 30 funtov konstatirano. 11 najvišjih odlik, tudi Grand Pr»x. Dokazano, da presega vsa druga živila. Orig. zavitek za 14 dni samo K 2*50. Razpošilja centrala: BALZAR, Dunaj III., Hauptstrasse 50. St.7929. Razglas. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je sklenil v svoji seji dne 23. februarja t. 1. upeljati kanalsko pristojbino 6 h od vsakega m-zazidane ploskve stanovališč, delalnic, kuhinj in hlevov, katero ploskev pomnoži s številom dotičnih stropnih oddelkov. Ako imajo glavno poslopje, ali deli istih različno število stropnih oddelkov, se preračunijo ploskve posameznih delov posebej in se vsaka posamezna ploskev pomnoži le s številom stropnih oddelkov, ki so na njej. Kleti in izbe (podstrešja) se ne smatrajo za stropne oddelke, od katerih bi se imela plačevati kanalska pristojbina, razen če se porabljajo ali so v porabo namenjene za bivališča, delalnice ali kuhinje. Ka--ko pristojbino je obvezan plačati vsak posestnik ob takem javnem svetu .nečega poslopja, po katerem teče občinski kanal brez ozira nato, Če zveze svoje poslopje s tem kanalom ali ne. Izvzete so one hiše, ki imajo, četudi po mestnem svetu, svojo grez po lastnih kanalih izpeljano naravnost v Ljubljanico. Kanalska pristojbina se plačuje v 2 jednacih polletnih obrokih, katerih prvi dospeva k plačilu dne 1. februarja, drugi pa dne 1. avgusta vsacega leta. To se v smislu § 62. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 5. avgusta 1888 dež. zak. št. 22 daje javno na znanje. Mestni magistrat v Ljubljani dne 20. aprila 1905. 14C6-2 Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske oblike ima in priporoča slav. p. n. občinstvu po najnižjih cenah in z garancijo Fran čuden urar in trgovec 486 15 Prešernove ijLlIce- Filialka: JJKestni trg'. Novi ceniki tudi po poŠti brezplačno. ■v Stanovanje s krasnim razgledom, s 4 sobami, verando in pritiklinami, se odda za a v gustov termin na Gruberjevem nabrežju M- 6, I. nadstropje. Več se izve istotam. 1428-3 Varuj M w Za vsako rodovi no valno ,'ilustro*»no knjigo o premnogem bUgoelovn a otroki ras »ofttija • prepisi vefi tiaoCev i*h*fttnft pisem Ujno n 9o h v avstr znamkah, 1 cospa A. KAUPA " Berolin S. W. 220, LhidnuilTMie 60 Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare čevljev samo gld. 2-80 Ker je več velikih tovarn ustavilo pla-čiia, bo me pooblastili, da spravim v denar večji oddelek čevljev daleč pod Izdelovalno ceno. Prodam zatorej vsakomar: par moSkih in par ženskih čevljev rjavega ali črnega nsnja na trakove galosirani, z močnimi zbitimi nsnj. podplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg., najDovejSe oblike, močni, za poletje, zelo Učni in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 280. Razpošilja po povzetju ali pa če se posije denar naprej S. URBACH, eksport čevljev Krakov št. 363. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj; riziko torej izključen. 1447 Zenitna ponudba. Lastnik tvornice v blizini Ljubljane, ki mu docela manjka znanja z damami, bi se rad oženil z ne premlado premožno devojko. Samo direktne ponudbe pod najstrožjo diskrecijo se prosijo pod Šifro: ,,Rodovinska sreča", glavna pošta v Ljubljani, poste restante, proti inseratnemu listu 1431—2 r ]XOVO! 1 Ivan Cankar: 60SPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu „Hi§a Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško stališče Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—50 Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £• Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice št. 3 Ces. ki. avstrijske jgj državne železnice. C kr. ravnateljstvo dr*. Železnice v Beljaka. Izvod Iz TrozrLegra reda. Veljaven od dne 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE jul. koL PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari M m ponoči oeob, i vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, Monakovo, Ljnbno, ces Selsthal v Ansset Solnograd, če* Klem-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 c sjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Danaj, cei Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Mariji ue rare, He'j Prancove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vla* t Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, IJubno, Selsthal, Solnograd, Inomost, Bregeoc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 3. uri 68 m popoldne ' osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budej3vice, Pisen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, PragOj direktni voz I. in II. razr.}, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10 uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Oh 7. uri 17 m zjntraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. intotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer 1 Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ori KI m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, H. raz«). Somograd Franzensfeste Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjntraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dana ja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in (I. razreda), Karlove varu Heb, Marijine vare, Plzen, Bndejerice, Solnograd. Line, Stevr, Pariš, Ženevo, Curih, Bregene, Inomost, 2ell ob Jezeru, Lend-Gasteiu Ljubno, Celovec, ftmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Ino-mosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. ori 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, cez Selzthal in Inomosta, in So\noanj s tremi sobami, kopalno sobo ali pa tudi brez nje. 1403 -3 Vpraša naj se pri Filip Supa rs čiču, Rimska cesta št. 20. Ia jedilno mast3 pošilja po 78 v. klgr. v vsaki množini firma LAP. URBAN & spol., Praga-Zižkov. Išče se krepka ženska oseba ki se čuti sposobno temeljito pomagati gospodinji pri večjem gospodinjstvu in ki je na dobrem glasu. — Glavni pogoji so : Zadostno znanje gospodinjstva, energični značaj ter pravilno uporab 1 jima strogost nasproti podložnim poslom. Naslov pove upravnistvo nSIov. Naroda". 1394—3 Stanovanje1 na Kongresnem trgu at. 13, v t. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s j pritiklinami, se odda za avgustov termin. VeČ se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. BTV- 'ny t J J Ustanovljeno leta_ 1842. LJ Ustanovljeno leta 1842 Vtf CRK05LIK4RJA. SUKAKJšTU «j NAPISOV IN QKBOV 397 p EBEKLI LJUBLJANA. HS**? cS*lt 6" K I * * Igriške ulice št. 6 s ^ Stoj! Stoj! B R AZAir