DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MARCH 25, 1941
LETO XLIV. — VOL. XCLIV.
toes se bo Jugoslavija uklonila Kišču in podpisala pogodbo
if M t ^
f frski predsednik Cvetkovič in zunanji mini-(ja r Markovič sta se sinoči odpeljala na Dunaj, Podpišeta pogodbo. Kakšne vrste pogodba DQ to, bo naznanjeno po podpisu.
Zgodba bo baje vezala srbijo,
hrvatsko in slovenijo, vsako zase
Jugoslavije v Grčijo in Albanijo.
Na Dunaju pripravlja Hitler velike slavnosti za sprejem jugoslovanskih ministrov. Jugoslovanska vlada je pa doma ukrenila vse potrebno, da se zatro vsake eventuelne demonstracije. Vsi vojaški dopusti so bili ukinjeni, vse garnizije so dobile povelje, da je vojaštvo neprestano v bojni opremi.
Zadnjih par dni so se vršile po vsej Jugoslaviji javne demonstracije proti sprejemu pogodbe z Nemčijo. Po Belgradu so bili raznešeni letaki, ki so grozili z atentatom na vladne uradnike, ki so speljali Jugoslavijo k osi-šču. Letaki so pisali: "Ti vladni voditelji, ki so privolili k zahtevam osišča, so izdajalci. Tisti, ki so tvegali glave 16,000,000 naroda, naj'razumejo, da so tvegali svoje lastne glave. Ti izdajalci naj bodo pripravljeni na usodo, ki je doletela one, ki so izdali Jugoslavijo poprej."
Iz grške meje prihajajo poročila, da uhajajo jugoslovanski oficirji trumoma v Grčijo, kjer bodo vstopili v grško armado. Zatrjuje se, da so bili med temi štirje generali in trije visoki častniki od kraljeve garde.
Fini strelci!
V Italiji so nekoga obsodili na smrt, ker je rekel nekaj Mussoliniju čez čast. Dovolili pa so mu, da si sme sam izbrati način smrti. Rekel je, naj ga ustrelijo s strojnicami iz letal. Pa so ga privezali na visok drog. Več bojnih letal se je zaganjalo nad njim in ga obsipalo s kroglami iz strojnic. Ko so ga čez kakct dva tedna sneli, so videli, da ga ni zardela niti ena krogla in da je obsojeni umrl za "flu."
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
Še tri milijone jih bo dobilo delo v obrambeni industriji v kratkem
Washington. — William S. Knudsen, član obrambene komisije, je danes izjavil, da bo na-daljnih 3,000,000 delavcev dobilo še pred poletjem delo v obrambeni industriji. Od meseca septembra je bilo zaposlenih v tem delu industrije že 2,000,000 delavcev. Polovico od teh treh milijonov dodatnih delavskih moči jih bo najmanj polovica brez vsake strokovne izobrazbe, to je navadni delavci.
Knudsen je nadalje izjavil, da bo treba 'zmajšati dovoz materiala tovarnam, ki ne delajo na obrambenih produktih, vendar teh tovaren ne bodo zaprli vsaj toliko časa, dokler ne bodo ostale tovarne pripravljene vzeti delavce iz splošne industrije na delo.
KAJ JE BIL ČUDEŽ, ALI KALI?
Boston. — Železničarji Bos-tcn-Maine železnice si belijo glave, kaj se je zgodilo s človekom, ki je pustil na vlaku svoje berglje. Noben sprevodnikov se ne spominja, da bi kak pohabljenec zapustil vlak, torej je moral tekom vožnje ozdrave-ti in v znak hvaležnosti je pustil železniški družbi za spomin berglje.
-o-
STRUGO REKE BODO PREMESTILI
Mayfield, Pa.—-Joseph Motley je dobil od vlade dovoljenje, da prestavi strugo reke Lackawanne v bližini tega kraja za eno miljo dolžine. Mot-lej pravi, da so prav v tem kraju bogati skladi premoga in se ne more drugače do njega, kot če se naravna reko drugam. \ Nov grob v Penna.
Včeraj zjutraj je umrl v Forest City, Pa. Frank Telban, ki je bil poznan kot jako agilen društveni delavec in večletni tajnik pri društvu sv. Jožefa št. 12 KSKJ. Bil je star 56 let Zapušča ženo Mary, hčere: Marie omož. s slovenskim councilma-nom 23. varde v Clevelandu, Mr. Eddie Kovačičem, Veronica Sever ter tri sinove: Josipa, Stan-leya in Davida. Pogreb bo naj-brže v četrtek. Mrs. Kovačič je bila odšla domov že v soboto, da je dobila ljubljenega očeta še živega. Mr. Kovačič pa odide jutri na pogreb. Naj spoštovani pionir počiva mirno v ameriški zemlji, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
ODJEMALEC SE MU JE ZAMERIL
Spartanburg, S. C. — Kar se redko pripeti, se je v tem mestu. Nek butleger je šel na sodnijo in zatožil svojega odjemalca. Razkačen je bil namreč, ker mu je nesel v peto nadstropje deset galon sodček žganja in odjemalec mu ga je plačal s čekom, ki ni bil vreden nič.
Poziv na sejo
V sredo 26. marca ob 7:30 zvečer se vrši seja vseh onih, ki imajo ključe od kluba Slovenskega društvenega doma na Re-cher Ave. Navzočnost vseh je potrebna.
Duluth, Min. — Pred dnevi je v Virginiji po kratki bolezni umrl Joseph Starič, star 35 let in rojen v Minnesoti. Dolgo let je bival v Greaneyju, kjer zapušča sorodnike.
Coverdale, Pa. —i Frank Pe-terriel je šel 10. marca zjutraj zdrav na delo v premogovnik, opoldne se je pa zgrudil na tla in obležal mrtev. Zadela ga je kap. Star je bil okrog 58 let in rojen je bil v Gornjih Novakih, po domače Lužov z Griča. Dali ima v Ameriki kakšne sorodnike, ni znano. Pri podpornem društvu ni bil, imel pa je nekakšno zavarovalno polico, glasečo se na Mary Peternek V kakšnem sorodstvu je bila ta ženska z njim in kje se nahaja, ni znano, če kdo ve kaj več o tem, naj sporoči Joe Dolinarju, Box 425, Coverdale, Pa. Bil pa je član kluba Jugoslovanskega doma, čigar člani so ga spremili na mirodvor v Bethelu.
Sheboygan, Wis. — Dne 14. marca je tu umrl John Hrvatin, star 60 let in doma iz Žareč j a pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil 18 let in tu zapušča brata in sestro, v starem kraju pa ženo, dva sinova in tri hčere. Prej je bival v Mil-waukeeju in spadal ni k nobenemu podpornemu društvu.
Oglesby, 111. — Mary Misjak je prejela žalostno vest, da je v Jurkovi vasi pri Toplicah na Dolenjskem umrl njen oče Josip Kramaršič v lepi starosti 81 let. V Ameriki zapušča sina in tri hčere, v starem kraju pa dva sinova in dve hčeri. Hči Misjak je obiskala svoj rojstni kraj in starše leta 1937 in še zdaj se spominja zadnjih besed svojega očeta: "Pozdravljena in srečno potuj, hčerka moja! Pozdravljeni in srečni ostanite vsi ostali moji otroci tam v daljnji Ameriki !"
NEVARNI SOSEDJE
Elizabeth City, N. C,—Forrest Dunstan je imel svojega lepega konja na pašniku v družbi svojih koza. Toda konja je moral premestiti drugam, ali bi pa bil konjiček ob svoj košati rep, nad katerega so se spravili požrešni kozli.
Anglija ima pripravljeno ogromno zalogo letal
London. — Vlada naznanja, da so dospeli iz Zed. držav orjaški, štirimotorni bombniki, ki bodo zdaj začeli z napadom na Nemčijo z onimi, ki jih je že pripravila Anglija. Anglija je že dolgo in z vso naglico gradila bojna letala, katera je spravljala v tajna skladišča po vsej deželi. Dasi Anglija skrbno prikriva število letal, ki jih ima zdaj na roki, pa naznanja letalsko ministrstvo, da jih zgradi na mesec 3,200 in'da s tem še ni dosežena višina produkcije.
Najbolj so pa veseli Angleži ameriških zračnih orjakov, ki so bili izdelani v San Diego, Kalifornija. Ti bombniki, ki imajo po štiri motorje, katerih vsak razvija 1,200 konjske sile, lahko letijo 3,000 milj, ne da bi kje pristali. S tem bodo angleški avijatičarji lahko napadali vsak kraj po Nemčiji, Italiji in krajih, ki jih ima zasedene Nemčija. Ti bombniki lahko letijo iz Anglije ne da bi se kje ustavili v Egipt in nazaj, ali iz Anglije do Bolgarije in nazaj, leteč 335 milj na uro.
Za veliko noč bo inštaliran v cerkvi sv. Vida nov zvočnik
Rusi so bolj hladno sprejeli Japonca
Moskva. — V nedeljo je dospel sem japonski zunanji minister Matsuoka, ki je na potu v Berlin in Rim. Rusi so ga sprejeli sicer prijazno, toda ne s kako posebno časjo. Pri sprejemu so bili zastopniki Nemčije, Italije, Madžarske, Slovaške, Romunske in Bolgarije, toda nikjer ni bilo videti jugoslovanskega zastopnika, ali zastopnikov nevtralnih držav ali Anglije.
UKRADENO BLAGO JE SAM KUPIL NAZAJ
Columbus, O. — štirje zamorci so vzeli iz nove petnadstropne hiše vse cevi, vrata, okna, banje, furneze, naložili vse na pet tru-kov in prodali starinarju Goldberg Iron Co. kot staro železo. Artur Goldberg, lastnik te firme je pozneje pronašel, da je bila vsa ta roba ukradena iz njegove hiše.
Addressograph bo zidala
Addressogr&phj M| u 11 igraph Corp. na Babbitt Rd. bo zgradila v ozadju sedanje tovarne dodatno poslopje, ki bo stalo $750,-000. Tovarna rabi nov prostor, da bo lahko zaposlila več delavcev in bo tako v stanu izvršiti vsa naročila.
Cleveland se bliža rekordno dobrim časom
Trgovina in industrija v Cle-( velandu, ki sta se začeli dvigati sredi februarja, sta prošli teden dosegli skoro rekord vseh časov. In značilno je to za čase v sezoni, ko se začne industrija ali pa Vr-govina šele prebujati iz zimske brezdelnosti. V naslednjem naj naštejemo nekaj kategorij, v katerih so se zlasti pokazali boljši časi:
Število odjemalcev telefona rase neprestano zadnjih 33 tednov in zadnji teden je bilo doseženo rekordno število vseh časov.
Jeklarska industrija dela z 98% kapacitete, česar ni bilo še nikdar v zgodovini jeklarske industrije.
Bančni kliringi in prodaja avtov in trukov je bilo zadnji teden najvišje v dobi zadnjih štirih let.
WPA in relifne agencije podpirajo manj družin, kot v sredi-
ni leta 1938, ko je bilo število najnižje.
Cleveland Electric Illuminating družba naznanja, ki je navadno v tem času najmanj zaposlena, da je dosegla nov rekord, 46,-533,000 kilovatnih ur in dasi se z daljšim dnevom porabi manj elektrike, kar je navadno v tem času 10 odstotkov, pa je družba izgubila zdaj komaj 1%.
Clevelandske in lorainske je-klarne, ki so obratovale zadnji teden z 98% kapacitete, bodo delale ta teden v isti meri, toda se ne pričakuje, da bi dosegle 100% kapacitete. Toda zadnji teden so zvišale produkcijo za 8 točk nad tednom poprej.
Clevelandske department trgovine izkazujejo zadnji teden za 10 odstotkov večji promet kot v istem času prošlo leto.
Lokalni ameriški časopisi izkazujejo, da so imeli za 27,000
vrst več oglasov kot v istem Času prošlo leto. še več pa pričakujejo tekom prihodnjih treh tednov, (če bi mogli to reči slovenski časopisi! Op. ured.).
Novih avtomobilov je bilo prodanih 12,929, kar je najvišje število v zgodovini mesta, ali za 27% več kot lansko leto v istem tednu.
Število oseb, ki so na mestnem relifu, je padlo zadnji teden za 100. To število je zdaj na 15,800, ali najnižje od relifne krize leta 1938. število zaposlenih pri WPA je padlo za 900 in je zdaj na 17,862, najnižje v mnogih letih.
Edino, kar kaže zadnji teden nazadovanje je"prodaja tedenskih voznih listkov ulične železnice, katerih prodaja je padla za 1000. Menda so vzeli zdaj ljudje avtomobile iz garaž, ko je gorkeje.
Zdaj končno vemo, zakaj se je v nedeljo večer sklicavalo v cerkveno dvorano sv. Vida vse one, ki želijo pomagati dobri in koristni stvari. Inštalirali bodo namreč nov zvočnik, kakršnega nima še nobena cerkev v severni Ohio. Zvočnik bo veljal okrog $3,000 in če verjamete ali pa ne, denar je že skoro ves na rokah, nabran in obljubljen v nedeljo večer pri tem sestanku, ali banketu, ali kar že hočete imenovati to prireditev naših vrlih mož.
Kakih 300 oseb se je zbralo v nedeljo večer v cerkveni dvorani. Stoloravnatelj je bil konzul dr. James W. Mally, ki je predstavljal govornike, obenem je pa imel prijetno nalogo, da je izkli-caval vsote, ki so jih posamezni dali ali obljubili za zvočnik.
Najprej je govoril Anton Gr-dina, ki je razložil vso stvar in delo pripravljalnega odbora. Potem je govoril Joseph Nemanich, blagajnik odbora, ki je razjasnil, zakaj se je sklicalo samo gotovo število faranov, prvič, ker ni dovolj prostora za vse farane in drugič, ker se namerava inštalirati zvočnik do velike noči in ni bilo časa sklicati vse fare. Kdor torej ni bil navzoč, pa bi rad v^
ta namen kaj daroval, to lahko še vedno stori.
Drugi govorniki so bili msgr. B. J. Ponikvar, sodnik Frank J. Lausche, John L. Mihelich, John Gornik Sr., councilman Ed. Kovačič, Joseph Gornik in Joseph Zelle.
Kakšen bo novi zvočnik? To bo posebna naprava, ki se imenuje Messmer Superpulpit in tvrdka, ki bo napravo inštalirala je iz Montreala, Kanada. Ta zvočnik bo omogočil, da se bo slišalo vsako duhovnikovo besedo po vsej cerkvi prav izpred oltarja. Ravno tako se bo razločno slišala vsaka beseda pridigarja.
Pripravljalni odbor, ki se je imenoval "odbor 31 mož" in ki je zdaj omogočil to koristno napravo za cerkev, je hotel, da se to omogoči s posebnimi darovi, da tako cerkev ne bo z ničemer obremenjena. V nedeljo večer se je nabralo v gotovini preko $2,-000 in drugo so pa navzoči obljubili prispevati do 15. aprila tako, da je bilo v nedeljo večer za to napravo denarja na razpolago v vsoti $2,635.00. Vsa čast zavednim rojakom!
Senat je sprejel predlog za 7 bilijonov dolarjev podpore Angliji in zaveznikom
Washington, 24. marca. — Po debati, ki je trajala samo dve uri, je senat z 67 proti 9 glasovom sprejel predlog, da se odobri $7,000,000,000 za podporo Angliji in drugim deželam, katerih obramba proti napadalcem je potrebna za varnost Zed. držav. Predlog je sprejela senatna zbornica v enaki obliki, kot ga je sprejela poslanska zbornica. Predlog bo poslan z letalom predsedniku Rooseveltu v podpis, ki ribari nekje v južnih vodah.
Oba ohijska republikanska senatorja, Taft in Burton, sta glasovala za predlog. Proti so glasovali trije demokrati: Clark iz
Idaho, Clark iz Missouri in Wheeler iz Montane, demokrat-je, in republikanci: Butler, Lan-ger, Nye, Shipstead in Thomas ter progresivec La Follette.
Republikanski 'senator Van-denberg iz Michigana, ki je glasoval proti posojilni postavi, je glasoval sedaj za denar s pripombo : "če je kaka možnost, da nas to izogne vojni, potem je ta možnost v nagli pomoči našim takozvanim zaveznikom. Upam, da bodo voditelji tega programa uspeli in nas obvarovali vojne. Toda če se jim to ne bo posrečilo, potem ne maram biti ž njimi, ko se bodo izgovarjali."
NAPAČEN OTROK
Manlius, 111. — Mrs. Kirkpa-trick se je vrnil s svojim novorojenčkom iz bolnišnice in ga vsa srečna razkazovala sorodnikom, ki so se bili zbrali, ko nekdo potrka na vrata. Prišli so iz bolnišnice in mladi materi povedali, da je vzela domov napačnega otroka.
Pokojni Rudy Novak
V sredo zjutraj ob devetih se bo vršil pogreb Rudy Novaka iz hiše žalosti, 3552 E. 80. St. v cerkev sv. Lovrenca. Pokojni je bil rojen pri Zidanem mostu na štajerskem in je prišel v Ameriko 15. maja 1912. Star je bil ob smrti 47 let. Poleg žalujoče soproge zapušča tukaj dva sina in dve hčeri: Frances, stara 20 let, Richard 16, Elsie 15, Harold 14. V stari domovini pa zapušča očeta, dva brata in dve sestri. Bil je član sledečih društev: Sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Mir št. 10 SDZ, samostojnih društev Zvona, sv. Alojzija in sv. Antona. Umrl je nagle smrti v soboto zjutraj ob 2:45. Naj počiva v miru, preostalim naše iskreno sožalje.
OTROCI SO VARNI MED 5 IN 9 LETOM
Montgomery, Ala. — Državni zdravstveni urad je po dolgem preiskovanju prišel do zaključka, da je življenska doba za otroke najbolj varna med 5 in 9 letom. Statistika kaže, da v teh letih umrje najmanj otrok.
-o-
Nov grob Včeraj popoldne okrog treh je John Rusnov popravljal svoj truk pri Cleveland Ready Mix Co. V tem je pripeljal drugi truk in s tako silo pritisnil Johna v njegov truk, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil star 32 let, rojen v Clevelandu in je stanoval na 15622 Saranac Rd. Zapušča žalujočo soprogo Ano, rojeno Dernulc in hčerko Martho, starše Petra in Ano, brata Nikolaja ter sestri Ano Latkovec in Goldie. Bil je član društva Mir št. 142 SNPJ. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152. St. čas pogreba še ni določen. Izgubljen denar John Zaletel iz 15247 Saranac Rd. je izgubil v nedeljo večjo vsoto denarja od 920 E. 220. St. do Ivan Ave. v Euclidu. Pošten najditelj je prošen, da vrne denar na gori omenjeni naslov.

i%»ki 24'. marca- Jug°-llzu^ .,ministrski predsednik
Pa minister sta se odpe-b r%llna Duna-)' da P°dPi-
|Hj sodbo z Nemčijo. Odpe-'% .. P°seben vlak iz belgraj-'or 2a edmestja, kjer so koloma t)S]dli Policisti, ker se je ^liki kakib emonstracij. 'Hicj36 kil zabranjen dostop ''^8t(V°r' *oda navz.°či pa so %rsjfniki Galije, Romunije, f. 2at e' Slovaške in Bolgar-se, da ministra n^
f* JUl?PlSala Pogodbe za ce-
SrhS!aVij0' amPak P°se' t-Jo. gb'j°. Hrvatsko in SloNe i Polzijo Hrvate in °HoX S° se uklonili vladi ^tJ' Spre^em pogodbe. 1)1 Ha sJtev Je bedasta z ozi-Vvl Sko dvetretjinsko ve-
Xi 0p" ured->-
S % t,xii nernšk' krogi v Bel-' N ',0\dH ta pogodba ne ; v.Pisateljska pogodba f ^bo 1J°Jugoslavijo, am-/ .^>Pila Jugoslavija to Danica k osišču, , % gorile Madžarska, Ro-
S^a in Slovaška. V f° videlo šele potem, / \ bj' )ena vsebina pogod-/ toslei 0 Nemčiji pravico, svojo armado preko
&rbi usoda belih
S>Piji
vp Papež Pij je poslal ,Hi di zahvalno ismo, WZa varnost civilnega S z i * v Afriki ter apeli-K ■ da nadaljuje. Papež
>	X* bodo Etijopci kru-
' !S od -nad Halijani, ki so
X CaSa okupacije tako iS j J^t0paii. Zatrjuje / » lJani v enem samem (Sestrelili 600 Etijop-
Aor?.11*60 boteli pokoriti. %) WJ1s« nahaja najmanj
Jki j!hstov, največ Itali-
^ k - vlad je Poslala tje itali"
>	tl^lež * Za kolonizacijo, v''^teGCe na italijanski ar-
* iVelik0 0Cl.vili«te ščiti, kar jim '? H."*' je I11"0 v boju z Angleži.
j r6 iL inski cesar Haile
laj svojim ljudem J5 Ane maščujejo nad
t gleže skrbi> kako &'1 s0 prePrečiti, ker do-
JSe Pl'isegli Italijanom
' .S3 ne bo čudno,
'	^'e v Etijopiji stra-
IfeNEBO
t. i'C>e Park, Wyo. -fljfli Wi najbrže ne ma-prev sosedov in dru-iJk^e v ima namreč He 'ri dihurje in živa
»LtKbliža hiši. IN^C UJET
kom je padel v "l J %bSki Podpolkovnik J^j W^j- ' ^ Mussolinijem 1 V	(Najbrže je
K
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Xa Ameriko In Kanado, na leto $550. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year C. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 70 Tues., March 25, 1941
Zato pa Jugoslavija lahko podpiše kolikor hoče nenapa-dalnih pogodb z Nemčijo, dokler bo vztrajala na tem, da vzdrži svojo armado pod orožjem, ne bo nič hudega na Balkanu. Če bi pa hotel Hitler s silo poslati svojo armado preko Jugoslrvije, se bo opekel, kot se ni še nikjer.
Mi mislimo, da se je Jugoslavija hrabro držala in ves svet ji mora čestitati, da ni šla k osišču kot polnopravna članica kljub vsem grožnjam. Če dovoli Nemčiji voziti vojni material preko svojega ozemlja, kaj zato? Koliko ga more pa Nemčija prepeljati po edini železnici, ki vodi do Grčije in edini cesti, ki vodi ob tej železnici? Take transporte lahko angleški bombniki sproti uničijo s par bombami.
Zato bi rekli, da glavna bojna predstava ne bo na Balkanu, ampak nekje druge. Kje, to bomo kmalu zvedeli, ko nastane v Evropi gorko vreme.	*
Nemčija in Anglija skušata vloviti balkanski rep
Ali ste že videli kdaj psa, ki se vrti kot besen v krogu in skuša zgrabiti svoj lastni rep? Nekaj podobnega se zdaj vrši na Balkanu, ki je središče, okrog katere se vrti angleška in nemška diplomacija in bojna sila. Vprašanje pa je, če gre tu zares, ali je Balkan samo pretveza, da se zataji sovražniku pravo sm^r?
O Hitlerju pišejo strokovnjaki, da je največji vojskovodja vseh časov. Poc. njegovih dosedanjih zmagah sodeč tudi je. Zoto pa, ali ni čudno, da že cele mesece javno napoveduje Angležem, da bo udaril na Balkan in od tam v Azijo in Afriko? Če je Hitler res tak vojskovodja, kot pravijo da je, ali ga bomo res smatrali za spretnega stratega, če napoveduje Angležem, kje bo udaril nanje? Ali se to strinja z dosedanjimi Hitlerjevimi sunki, z njegovim blitzkriegom, da bi napiej povedal, kje bo udaril? Ni povedal, da bo udaril na Poljsko. Ni napovedal, da bo udaril na Norveško, ne na Danske in Holandsko, pa Belgijo in Francijo. Kako torej, da beremo vsak dan v časopisih in to že več mesecev, da bo Hitler udaril na Grčijo, na Tunčijo itd? In ni ostal samo pri praznih besedah. Zapodil je svojo soldatesko v Romunijo, od tam v Bolgarijo. Toda v štirih tednih je trikrat odložil pohod svoje armade preko Donave v Bolgarijo.
In ves ta čas, ko je Hitler pripovedoval, da bo udaril na Balkan in vsak dan sproti so poročali nemški časopisi, koliko čet je /e v Bolgariji, koliko letal je že tam, pa ni z naglim pohodom presenetil sovražnika, ampak je dopustil, da so začeli Angleži pošiljati i7 Afrike vojaštvo in vojni material na Grško. Zdi se, kot bi Hitler nalašč čakal, da bo imela Anglija dovolj časa prepeljati vojsko iz Afrike na Grško.
Kaj leži za vsem tem? Odgovor dobimo lahko pri Angležih, ki niso leteli na vrat na nos na Grško, da bi tam ustavili nemško armado. Res so poslali nekaj svojih čet tje, toda še davno ne v izdatnem številu. Angleški general Wa-vell, ki je stri italijanski imperij v Afriki, je pogledal Hitlerju čez rp.mo in ni zgrabil lepo nastavljene vade.
Zdi se, da je Hitlerjev toliko oglaševani pohod na Balkan samo past za Angleže. Iz tega bi računali, da se glavna bitka n.ecl Anglijo in Nemčijo ne bo vršila na Balkanu, ampak nekje drugje. Toda kje? To ve pa samo Hitler, ki si najbrže postavlja obrambeno linijo na Balkanu, a glavni napad bc pa izvedel drugje.
Hitler je v boljšem položaju kot je Anglija. Hitler lažje :n hitreje premiče svoje čete po evropski celini, kot jih more Anglija, ki mora braniti angleško otočje, dve fronti v Afriki in obenem pa še paziti na Balkan. • Recimo, da hoče Hitler res nastaviti Angležem past na Balkanu in Angleži rte bi zgrabili za to past, pričakujoč Hitlerjev napad kje drugje, kaj bi oviralo Hitlerja, da bi res udaril proti Grčiji in Dar-danelam? Obratno pa, če bi Hitler zvabil Angleže na Balkan, radi česar bi morali oslabiti svojo bojno silo kje drugje, bi Hitler naglo spremenil pozicijo in udaril na oslabljeno angleško fronto. Hitler si je s spretno diplomacijo dobil Madžarsko, Romunsko in Bolgarsko. Zdaj pritiska z vso silo na Jugoslavijo in če bo zagotovljen te, upa, da se ne bo dolgo upirala Grška in da sama Turčija tudi ne bo šla v boj. Tako je Hitler zagotovljen, da ga na Balkanu ne bo nihče napadel. če bi hotel res izvesti tam napad. Na drugi strani bi bila pa za Anglijo neprecenljiva vrednost, če bi mogla pridobiti Jugoslavijo, Grčijo in Turško, da bi držale na Balkanu fronto proti Hitlerju in angleško armado bi vsaj ta fronta ne skrbela
Toda te državice so vse premajhne, da bi se mogle same postaviti oroti nemški armadi. Postavile bi se že, če bi dobile pomoč od Anglije. To je pa zopet tsito, kar bi Hitler rad: da bi pripeljala Anglija svojo armado na Balkan. To je odgovor tistim, ki se sprašujejo: zakaj ne prihiti Anglija z večjo silo na Balkan?
Balkan je zdaj torej tisti rep, za katerega se lovita Anglija in Nemčija in ki je vada za tega kot za onega. Kdor bo napravil prvo napako, ta bo izgubil.
Dasi je angleški general Wavell slep na oko, pa z enim več vidi kot drugi z obema. Zato pa postopa jako previdno. iLahko trdimo, da Wavell ne bo šel v nastavljeno past za zavezanimi očmi. To vidimo že pri tem, da pošilja prav po malem svoje vojake iz afriških bojišč. Kot se razvidi iz izkrcanja angleških čet v Grčiji, Wavell ne bo ^ranil grške Traci-ie. Postavil bo najbrže svojo vojsko ob reki Vardar, ki teče iz Jugoslavije na Grško. S tem bo Wavell samo/toliko preprečil Nemcem, da ne bodo mogli v Albanijo na pomoč Italijanom. In če bi hoteli tje, morejo samo iz Bolgarije. Bolj hi bilo pripravno za Hitlerja, če bi mogel peljati svojo vojsko preko Jugoslavije. In to je pa tista važna točka v jugoslovanski neiapadalni pogodbi, v kateri Jugoslavija pod nobenim pogojem ne dovoli nemški armadi prehoda.
Pa ne samo to. Za Anglijo je tudi zelo važno, če ostane jugoslovanska armada pod orožjem. In tudi to je stavila Jugoslavija v svojih pogojih, predno bi podpisala nenapadal-no pogodbo z Nemčijo. Dokler je jugoslovanska vojska cela h HoH-r luposlaviia ne dovoli prehoda nemškim četam, je za Anglijo več vredno, kot pa če bi se Jugoslavija udarila z Nemčijo, proti kateri nima nobene prilike zmagati. Če si bo Kontno hutler skrhal zobe na Balkanu, bo to zasluga Jugoslavije.	i
BESEDA IZ NARODA
Zahvala našim trgovcem in posameznikom
Skupna društva fare sv. Vida se prav lepo zahvaljujejo vsem udeležencem in prijateljem, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Slovenskega narodnega doma dne 22. februarja iji s tem pripomogli do tako lepega uspeha.
Vse je šlo tako lepo v redu naprej, da nismo imeli niti najmanjše sitnosti. Najlepša hvala Mr. Tavčarju, tajniku SND in Mr. Veharju, oskrbniku za tako skrbno in točno postrežbo kar se tiče dvorane. Prav tako lepa hvala vsem delavcem in delavkam, ki so vsi tako pridno pomagali do zadnjega, čeprav so bile precej dolge ure.
Posebna zahvala pa gre darovalcem, ki so s svojimi darovi pomagali skupni blagajni in ti So: Mr. Fr. Suhadolnik, Norwood Rd.; Mr. Anton Lužar, St. Clair Ave. in Mr. John Potokar, ki so vsak darovali po en sod pi-ve. Dalje Mr. Anton Petkovšek iz Addison Rd. je daroval dve steklenici žganja. Po eno steklenico pa so darovali sledeči: Mr. Anton Marolt, Mr. E. Križman, Mr. Fr. Mihčič, Mr. J. Leustik, Mr. Frank Telich in pokojni Mr. Frank Jerič.
Hvala tudi neimenovanemu prijatelju, ki je daroval en dolar v blagajno in Mr. Joe Kožel pa je daroval dva galona rdečega. Prav lepa vsem tem darovalcem.
Farani sv. Vida, velika noč se bliža, ne pozabite teh trgovcev in tudi tistih, katere smo že prej omenili, da so naši podporniki v vseh slučajih. Podpirajmo jih tudi mi in jim izkažimo s tem svojo hvaležnost. Kadar koli kaj potrebujete za svoj dom, vselej se z zaupanjem obrnite do naših domačih trgovcev, ker le na ta način, če bomo mi podpirali svoje, bodo tudi oni lahko prispevali, kadar jih bomo za kaj vprašali. Delajmo roka v roki, v prijateljstvu in napredek v vsakem oziru nam je zagotovljen. Le tako naprej, da bomo imeli zopet letos tako lep uspeh kot smo ga imeli lansko leto.
Ponovno vsem skupaj iskrena hvala in vam želim že sedaj prav vesele velikonočne praznike. Za Skupna društva fare sv. Vida.
Louis Eršte, predsednik.
Pevcu v spodbudo
Newburg. — Ko sem čitala v Ameriški Domovini, da priredi John Lube koncert, se mi je to ime zdelo nekam znano, in spomnila sem se, da so se v naši vasi Lukatovi pisali Lube. Mislila sem si takoj, da morda tudi ta pevec prihaja iz dotične družine. Takoj sem sklenila, da gotovo poj dem na ta koncert, da se tako mogoče spoznam s starši tega mladega pevca.
Namen sem imela dober, a prišla je bolezen in tako sem morala v posteljo namesto na koncert, čeprav sem si srčno želela biti navzoča. Ko sem pa 8. marca čitala v Ameriški Domovini dopis Mr. Antona Grdina, sem pa takoj vedela, da so bile moje slutnje prave in da je ta pevec res iz Lukatove družine iz vasi
IZ PRIMORJA
Vrh. Prav ponosna sem nanj. Mislila sem si: saj ni prav nič čudno, če je dober pevec, saj so tudi njegovi starši dobri pevci, čeprav smo peli samo na paši in pa v domači vasi. Prav dobro se še spominjam, kako smo skupaj rajali v naši mladosti.
Pevcu pa pravim, le tako naprej, le poj, saj si sin kamenite krajine in hrani pesem naših dedov. Ponosno zremo na Te vsi Hinjčani. Upam, da boš kaj kmalu zopet pripravil koncert in na katerega pa bomo prišli vsi, ki smo kdaj spadali pod zvon hinjske fare, saj nas je precej tukaj iz tistega kraja. Jaz sem prav iz tiste vasi, kot je Tvoj oče in sicer Jakopava Micka in prav želim si, da bi se enkrat sešli in se kaj pogovorili iz naših mladih let.
V dotičnem dopisu sem tudi čitala, da je bila mati našega pevca prva, ki je vzbudila v njem zanimanje za slovensko pesem. Pa naj še tu omenim, da sem jaz storfta isto in sem prav tako učila mojo hčerko, mogoče prav tiste pesmi, kot jih je pela mati našega pevca s svojim sinom. Tudi moja hčerka sedaj prav lepo poje in je že večkrat nastopila na odru sama ali pa v zboru. Mogoče bo še kdaj prišel čas, da bosta ta dva kdaj zapela skupaj, kar bi bilo gotovo v ponos vsem Hinjčanom.
Končno pa čestitam staršem našega pevca in pevcu samemu pa želim mnogo poguma in vztrajnosti,: da bi še nadalje gojil našo melodijo. Mi Ti bomo stali ob strani in Te podpirali v vseh ozirih, kadar bo potrebno. Vesele pozdrave pošilja,
Jakopova Mika, 3623 E. 81st St.
—Pri kasači j skem sodišču v Rimu je zmagal. Dne 2. maja 1939 se je v bližini Gorice pri mostu, ki pelje čez Sočo proti Ločniku, pripetila strašna av-tomovilska nesreča. Na ovinku, ki pelje na most, je težko naloženi priklopni voz velikega tovornika zdrknil s ceste in ubil 4 vojake, ki so stali ob kraju. Šoferja Ivana Jereba iz Idrije, ki je vozil za firmo Giannini iz Idrije, so zaprli in v avgustu ga je goriški tribunal obsodil na 2 leti ječe. Ubogi mož se je smatral za nekrivega; grozne nesreče ni zagrešil on, ampak nesrečen slučaj. Pritožil se je zato proti obsodbi in višje sodišče v Trstu mu znižalo kazen na 14 mesecev. Jereba, ki je to kazen že odsedel, je pa krivica bolela, njegova vest mu je pravila, da je nedolžen. Pritožil se je zato še na kasacijsko sodišče v Rimu. To je sedaj njegov vklic sprejelo in odredilo novo razpravo pri apelacijskem sodišču v Benetkah, kjer je bil Jereb 8. novembra oproščen.
Hladnokrvnost mlade umetnice
V delavnici neke slikarice v Rimu se je pripetilo nedavno nekaj strašnega. Mlada umetnica se je vrnila z vesele zabave v poznih nočnih urah in sklenila preslikati ozadje slike drage so-rodnice. Hotela je sorodnici to sliko pokloniti. Tako je mislila umetnica, drugače pa neznanec, ki je hotel izrabiti sliko za svoj načrt. Velika slika, predstavljajoča sivolaso ženo, je služila neznancu za skrivališče. Za sliko se je namreč skril vlomilec. Najprej je izrezal iz platna oči in skozi dve luknjici je opazoval umetnico, kaj dela.
Mlada umetnica je zdajci vsa prestrašena opazila, kako so se premikale oči njene slike. Ni pa izgubila prisebnosti. Zapela si je veselo popevko in kakor da hoče poiskati nekaj v sosedni sobi, je prestopila prag delavnice. V naslednem trenutku je na vso moč zakričala. Prihiteli so sosedje in jo našli omedlelo.
Vlomilec si v strahu pred policijo ni mogel drugače pomagati, kakor da je skočil iz tretjega nadstropja na ulico, kjer je obležal s polomljenimi udi. Prihitela jo policija. Izkazalo se je, dal je poškodovani vlomilec nevaren! razbojnik, ki so ga oblastva že' dolgo iskala. Mož se je uraču-: nsl. Presenetila ga je hladnokr-| vnost mlacle umetnice. Slika z izrezanimi očmi je zdaj razstavljena v kriminalnem muzeju V| Rimu.	i
IZ DOMOVINE
—Velika gradbena podjetnost Šofji Loki. Naše starodavno mesto se z veliko naglico razširja v smeri banovinske ceste proti kolodvoru. Gotovo je k temu pripomoglo v veliki meri tudi dejstvo, da se bo ta cesta v kratkem pričela modernizirati, o čemer smo že obširno poročali. Mesto samo je namreč tako stisnjeno med bregove Selšce in Poljan-šice, da v njem samem ni mogoče postaviti niti ene nove stavbe, čeprav bi mesto kot sedež okrajnega glavarstva zahtevalo, da bi imelo vsaj lepo, primerno poslopje za okrajno glavarstvo in mestno občino. Tako so pa sedaj vsi uradi v precej slabih prostorih, ki nikakor ne ustrezajo sedanjemu času. čeprav se že mnogo govori in obljublja novih zgradb za javne urade, vendar si nihče ne upa postaviti vprašanja, da bi se vse to gradilo izven mesta n. pr. proti Plevni ali pa vsaj na svetu med Balantom in drž. šolo. V mestu samem namreč ne bo mogoče postaviti novih poslopij, ker je treba stare ohraniti pri življenju iz umetnostno zgodovinskih razlogov. Pač pa zasebniki z velikim zagonom postavljajo nove stanovanjske hiše predvsem ob cesti proti Plevni. Tako je na Pokopališki cesti zrasla letos vila, last dr. Kocijančiča, pri vojašni-
če
verjamete al' pa ne
imiiiiiiiiimiiiii
Tedaj se nisem pa že več premaknil od ure. Hudika se bom premaknil, ko pa vsaka minuta šteje. Povem pa vam odkrito, da mi minute niso še nikdar tako počasi tekle. Celo takrat ne, ko
ci je postavil lepo enonadstrop-no hišo Jože Langerholc, pod Ši-frerjem pa Fr. Debeljak in malo niže inž. Sever. Poleg teh večjih je še vse polno manjših hiš. gospodarskih poslopij in garaž, kar je vse sad letošnje gradbene sezone. V Novem predmestju je pred kratkim zrasla lepa enonadstropna hiša, last g. Ple-stenjaka. Tudi v Puštalu je letos nekaj novih hiš, tri pa tudi ob banovinski cesti proti Poljanam. Prav posrečeno je bil prenovljen gasilski dom, kar je zahtevalo mnogo žrtev in dela. Ne smemo prezreti, da je tudi Dru-števni dom dobil lepo preddvo-rano, ki bo primerna za manjše prireditve in telovadnico, poleg tega pa bo pridobil tudi oder na širini poleg dveh novih garderob. Dela se bližajo zaključku, čeprav bo treba še precej požrtvovalnosti in denarnih podpor.
—Kraljica Marija botra 15. otroku. V Podgorju pri Slovenjem Gradcu so imeli lepo slovesnost. Posestniku Hermanii Matiji in ženi Amaliji v Radu-? šah se je rodilo 15 otrok, izmed katerih še živi devet. Zadnjemu otroku, hčerki Mariji, je bila botra Nj. Vel. kraljica Marija, ki jo je pri krstu zastopal krajevni poveljnik v Slovenjem Gradcu, major Mihajlovič Bora. Pred cerkvijo v Podgorju je bil postavljen v čast kraljičinemu zastopniku krasen slavolok, pod katerim so odličnega gosta pričakali sreski podnačelnik g. Janko štadler, ves občinski odbor, gasilska četa, šolska mladina z učitelj stvom in mnogoštevilno občinstvo. Malo pred določeno uro se je ustavil pred slavolokom avtomobil, iz katerega je stopil zastopnik Nj. Vel. kraljice Marije major Mihajlovič. Tu so ga pozdravili domačini. Major Mihajlovič se je za pozdrave toplo zahvalil ter izjavil, da bo njihove pozdrave vdanosti sporočil na najvišje mesto. Nato so se vsi napotili v cerkev, kjer je bil obred sv. krsta. Po krstu so se starši skupno s kraljičinim zastopnikom in ostalimi domačini
I gosti slikali.
ib
bi
Cleveland. — Splošno mnenje je, da bodo letošnje operne predstave, ki se bodo vršile v Cleve-landu od 14. do 19. aprila, prekašale vse dosedanje prireditve
ddut!? -HOEtfN
te vrste, katere prireja zadnjih 16 let Metropolitan operna družba iz New Yorka.
Dva najholj priljubljena pevca, Kirsten Fl^fstad in Lauritz Melchior, bosta nastopila v operi "Tristan and Isolde" zvečer 15. aprila in v operi "Die Waukuere" 17. aprila. V obeh teh operah nastopi tudi Julius Huehn poleg drugih poznanih pevcev in pevk. Ob tej priliki bo najbrže tudi zadnji nastop Mme. Flagstad, katera bo 19. aprila odpotovala v svojo domovino na Norveško.
Otvoritev opernega tedna bo v pondeljek 14. aprila z Mozartovo opero "The Marriage of Figaro." Popolnoma nova pa je za nas opera "The Daughter of the Regiment," katera bo proizva-jana v francoščini 15. aprila zvečer. 18. in 19. aprila pa bosta po dve operni predstavi dnevno, v katerih bo nastopila tudi Zin-ka Milanov. Zaključek opernega tedna pa bo s popularno Verdijevo opero "Rigoletto."
Vstopnice dobite po pošti, če priložite naročilu denar za vstopnice in kuverto z vašim naslovom. Vstopnice so po 1, 2, 3, 4,
5 in 6 dolarjev, brez davka. Naročite jih od The Northern Ohio Opera Assoc., Union Bank of Commerce, Euclid at Ninth, Cleveland.
me je bil naš narednik po P° j ti prištimal na vahto, da s«pI nasajenim bajonetom str7il vagon slame in to sredi Lfj ne, kot bi bila Ljubljana P5^ krav, ki bi imele srčno hre?;ji nje po slami. Takrat bi T tovo popihal domov v kas"1 da se nisem bal buditi fantj|! so sladko počivali in san,Fl, komisu, feldveblu in španFj] so tri sladke besede za vS,«[ vojaka in ne ve, kateri j"« prednost, kadar jih spodnje prostore, kjer je ^Jtj šklepetanje z zobmi pri n8j K si vročini.
No, in tako je prišlo-moralo priti po mojih raC"ji da je manjkalo še deset gitj do pol noči, "nje pa od n J. ni." čast in hvala vsem s\l, kom, ki so vdahnili J0*18.iVi srečno misel, da se ni Pra,,J' ahtala domov. Jaz ne bon18 J nič drugega kot krščanski nost, ker ob nastopu P6^6^!1 bo v naši hiši niti koščka 1 sa, če pri tem izpustim J potrebno, kar se je zadnji nabralo na moji cenjeni P I , JM
Verjemi mi, cenjena Dr t je malo manjkalo, da »lS A tulil v krčevit jok, ko sei«jj piško iz peči in obžalovali no, da je ne more biti de 1
Posadil sem jo lepo naJj lepo razpoložil posodice •> » pirčkom, grahom in s° j« vrsti, vzel vilice in 110 jiift miznice, še enkrat Jjj na dvorišče, če je oZ1"a^!tiiW potem pa vzdihnil ^ M svojega srca: "No, P3 z%io v imenu božjem! Kar J®'ft8 jaz sem nedolžen!" jft pa z veliko previdnosti0 jfe kokoši desno bederce, jI so moje oči vse blažeč J0 vale, široko sem zim' 1 k znil. . .	jj^lj
Pa nisem mogel še d v;|ij sniti svojih škrbin skuP'^ ffj| slišim na dvorišču domače kočije. Johaiia J J j O, tristo . . . sem ^''yf ni bilo časa, kajti me * zapletijaj je treba n da ne bo prišla na dne« ^ ka nenapadalna pogod ^
Prav za prav, če b' ^ 4t šteno, bi mi moralo 1 jok, ko sem naglo	o]
banket, vrgel nož in vl ^ dal, piško in druge ^ naglo v peč in šel k v ^f sem kar najbolj sloveli našo hišno gospodih »t otročičke, ki so prišli i
minut prezgodaj dom°v »
"Harjap, Johana, ' jc, "v peči je piška, Pepf AfO. skoro tukaj. Hitro, & ^ rešiš pred polnočjo. ^ mogla do besede kako ^J zopet znesel tisto dom^J na mizo kolikor mo£^tl obraz (nekako tako, napovem sto pa solo)' ^ ne glede na to, kar se godilo v mojem srcu- J
"Vidiš, to so ti V J fantje od kluba! Le K pomagajte."	^t«
Johana pa, ki i")3. pn! naglo poprime: boš nič?"	V S
"Eh, kaj boš oM^^
daj, pa otroci naj PoI^0 m
veste, da skrbim sa n 1,f flf
Mar so meni piške • > »j
Potem sem pa šel ni prišel spanec, ker^ei>l'|> sem, katera' sila ie 1 ^ f umazane prste vmeS'^ o> peljala Johano dom^, J nerodnem času. Nj1 ^ 3 eno, če bi bila prišl* „jij ) kasneje domov, ker '' r;;" 11 o kakem surprise y j?, meni bi se bilo vse d (j, klo in bi se.
Tako, vidite, ^^A tošnji pustni torek, in naših fantov ne 9 zabil. Morda bom c,g i ^ no plačal za letos, ^ spomnil. Pa človek1' p J t, za t i na take stv^r1' \ kdo ostane le en cel1 v# Jr'l marjašu, mi je pa 10 f J sto pred očmi. V)«1 ljudje.

"Bežite k vragu!" B. in B. sta odpravila Micky Pumps spet z avtomobilom v njeno vilo, ne da bi ji bila rekla le besedo v slovo. Mimoidoči voz je nato vzel plesalko s seboj v Hollywood.
Z glasnim hrupom in vzklika-njem so osvobojenko sprejeli na filmskem pozorišču družbe Pa-ravent.
Čez uro nato so rotacijski stroji izdali spet posebne izdaje- listov različnih barv. "La Rahna na svobodi! Gangsterje je bistroumni Mac Dussel potegnil za nos! Ugrabljena in zdaj na svobodo izpuščena plesalka ni biLa namestnica La Rahne, kar je bilo zaradi gangsterjev nalašč javljeno, ampak ona sama. Ves Hollywood se grohota!"
Bili se ni grohotal. Zelen od jeze je dal list Bobu. "Tvoja mačka," je zapihal kakor tiger.
Nato sta B. in B. vzela vsak svoj samokres in sta štirinajst dni dolgo v Hollywoodu in po okolici streljala črne mačke, preden sta se odpravila na novo delo.	(H. šarpf.)
Slavčevo petje preganja tatove
Svojevrstno zanimivost ima japonsko svetišče Kioin v mestu Kioto. V tem mestu je zbranih dokaj dragocenosti in zato tudi ni čudno, da je tu prav na svojevrsten način preskrbljeno za varnost pred tatovi. V svetišču Kioin imajo med drugim tudi zvonec, ki so z njim v zvezi vsi vhodi in okna tako, da bi ga vsak tat, ki bi se skušal prikrasti do dragocenih stvari, moral sprožiti. Zvonec sam pa je znamenit po svojem glasu. Njegov glas je čisto enak petju slavčkov. Tako se je že večkrat zgodilo, da tat niti zaslutil ni, kakšno napravo je sprožil s tem, da je odprl vrata ali okno. Zato tudi ni zaslutil nobene nevarnosti ;in ni zbežal.
Tako so iznajdljivi Japonci že večkrat zasačili kakšnega ta.a, ki bi jo v primeru, če bi varnostne naprave povzročile še tak ropot, gotovo prej popihal, pve-dno bi padel v roke pravice.
Narod starcev
Mlajši ljudje pogosteje obole vajo kakor starejši
"Petit Parisien" je objavil zanimiv članek o demograskem gibanju v Franciji. V članku ugotavlja med drugim:
Ali nam je res usojeno, da postanemo narod starcev? Francija ima že svetovno prvenstvo v tem pogledu, kajti izmed vseh držav ima ona največ oseb, starih nad 60 let, in najmanj ljudi izpod 20 let. Na 1000 prebivalcev odpade 204 osebe pod 20 let in 140 oseb nad 60 let. Povprečno je Francoz občutno starejši od povprečnega Nemca ali Italijana. Od leta 1851. do leta 1931. se je razmerje oseb izpod 20 let v našem prebivalstvu zmanjšalo za okoli 16 odstotkov, onih nad 60 let pa povečalo za okoli 38 odstotkov. V našem prebivalstvu je nadalje 66 tujcev na tisoč prebivalcev, ako pa upoštevamo s^-mo moške, celo 83 na tisoč. Od leta 1872 do danes je že pol milijona tujcev postalo francoskih državljanov po naturalizaciji. Ta dotok nam je sicer dobrodošel, toda ali ne bo končno vplival na spremembo francoskega značaja?
Iz nekih podatkov, ki so jih sestavile neke življenjske zavarovalnice za leto 1938. je razvidno, da so izmed 10,000 moških članov v starosti od 20 do 29 let obolali 5103, torej vsak drugi. Izmed 10,000 članov zavarovalnic, starih nad 60 let je pa obolelo samo 3595 ali vsak tretji, število obolenj pade z vsakim 10 letom, medtem ko se splošno misli, da so starejši ljudje bolj nagnjenj k boleznim kakor mlajši. Seveda pa je res, da je bolezen v večji starosti usodnejša. Po istih podatkih je delo na kmetih navzlic velikemu naporu zdravju manj škodljivo kakor delo po pisarnah in tvornicah. Na kmetih se pripeti tudi mnogo manj nesreč kakor po delavnicah in tvornicah. Na 10,000 delavcev v mestih odpade 63,000 zaradi bolezni zamujenih delovnih dni, med tem ko jih je na kmetih samo 39,000 na leto. Zaradi telesnih poškodb zamudi 10,000 delavcev v mestih na leto 30,000 delovnih dni, na kmetih pa samo 23,000. Gripo dobe delavci v mestih mnogo pogosteje kakor na kmetih. Na kmetih tudi ne poznajo živčnih bolezni, pač pa imajo na kmetih ljudje več čirov in vnetja slepiča kakor v mestih.
—Smrt v plamenih. V gradu Mokricah, ki je last zagrebške nadškofije, izvršuje mizarska dela Josip Krašin, mizarski mojster iz Ključa na Hrvatskem. Pri delih je bil te dni zaposlen tudi njegov vajenec Alojz Jakovina iz Ključa, ki je v času zaposlitve stanoval v gradu. Te dni je hotel Jakovina zakuriti v peči svoje sobe. Ker ni hotelo goreti, je fant iz pločevinaste kante vlil na polena polituro. V tre-uutku je bušknil velik plamen, razneslo je kanto in razlilo tekočino po njem, da je bil takoj ves v plamenih. Nesrečo je opazil upravitelj graščine, ki je nesrečneža takoj odpeljal v bolnišnico, kjer je poškodovanec kmalu v hudih bolečinah izdihnil.
—Na Ivančni gorici je umrl gospod Josip Zaje, posestnik, mesar in lesni trgovec.
Dubrovniški pomorščak
Dubrovnik, Jugoslavija. — V tem mestu je pred nedavnim praznoval svoj 95. rojstni dan znani pomorščak in lastnik številnih ladij Friderik Glavič. Mož je bil pričel svojo karijero kot navaden delavec, ki si je hodil služit svoj kruh v tujino. Kot mnogo drugih Dalmatin-cev, je tudi njega zanesla pot v Južno Ameriko.
Tam je pridno delal in si je prihranil precej denarja, s katerim je pričel kupovati zemljišča, v katerih so bile razne rudnine. Ko so pa tekom raz-iskavanj res odkrili ležišča rud, je postal Glavič na mah bogat človek. Prijelo pa se ga je do-motožje in želja po domovini, ga je zopet pripeljala nazaj v Dubrovnik. Tu pa je vložil vse svoje imetje v trgovsko mornarico. Pokupil je tudi večino delnic znane družbe "Dubro-vačka plovidba," katere so do tedaj imeli v rokah tujci in so že nameravali preseliti sedež te družbe v Trst.
Z poku pom večine delnic te družbe pa je Glavič rešil svojemu rodnemu mestu mnogo imetja in omogočil ljudem veliko zaslužka. Kot večinski lastnik "Dubrovačke plovidbe" je bil najbolj uvaževan pomorski gospodarstvenik. Še danes se kot 95 letni starček zelo zanima za delovanje svoje družbe. %

V nenadnem napadu, katerega so izvršili angleški letalci na Lotofen otočje, Narvik Norveška, in ki je bilo pod nemško nadvlado, so A ngleži zajeli 225 ujetnikov in zažgali ve-lik-anske oljne tanke ter poškodovali tovarno ribjega olja, ki je sedaj izdelovala glicerin ki sr ga rabi v razstrelne svrhe. Angleški vo jaki stoje ob strani in gledajo silni požar.
MALI OGLASI
Išče se ženska
Pošten in miren samec, ki čez dan dela, bi rad dobil žensko, ki bi mu skuhala večerjo. Oglasite se na 6107 St. Glair Ave. v trgovini.	(71)
Lot. naprodaj
V Euclidu je naprodaj lot, 40x103. Cena je samo $455. Vprašajte H. Will, 20731 Nau-man Ave.	(70)
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebMfcae za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEndcraon ŽWt_
Sanje slehernega skakalca so bile vedno, da hi preskočil višino 7 čevljev. Slika pa nam kaže skakalca Les Steers iz San Francisca, kije preskočil 7 čevljev in pol palca.
SATAN IN IŠKARIOT
Po nemškem izvirniku K- Maya
Varnosti naproti
p,	i-
^ °e 'vesti o Almadenu je vzhajalo, ko sva se
te'0 in dobro sva spala, ves ^ an in vso noč. Naporna
inibr -jih dveh dni iz tabora
t{j enJ'ev na haciendo in v je zdelala, utrujena
^ ki S6 čl°vek> vsaj 36 tega vaJen> vse Pri" V n»aspi P°d milim nebom zraku ko pa med stenami in v zatohli so-^ ma sebi sva bila h^alež-Vrannisva ostala v Uresu. , ^.Ca sta se pasla blizu na-,jjj|aSVa ju privezala, zvesta Nils ]"• ^dna ko psa čuvarja, 'bil Jlna'iu bila, če bi se na-SVa P^bližal tujec. Poklica-Wial^'. sveža in spočita sva lr* odjezdila v mlado (j Znanim nevarnostim na-
5HlaVnih ureških junakov, ipjr.a' aleaida in njegovih feia c'stov, je bila zelo dobro ^av je bila že dobrih sti Ur stara. Držala je
\ ! Sem Winnetoua.
' Shaft ^ ocenil m°J brat !]e «erhand," je dejal, "ko
°\ver'eZal tiste strašne re"
iij0 v Ju- Zbali so se ga, ne haciend°- In tista % a s svojim nikdar mi-a!^ ]ez'kom," — mislil je sla Ovo soprogo — "bo do-ne bo se ji *SvoiiZelja' da bi pripovedo-slavm priiateljicam v Ure-
4. junaštvih svojega pa
Sst!'' ° belokožci nama Ve p
^ ra posebnih sitno-' ne bo z njimi. Ne-Iht™ že rad vzamem na tfi " tolažila me bo mi-S1 eta prejela zasluženo \ na junaka, haciende-%o?(iUrno nehvaležnost ni S „ alcaide pa za svojo i ^ je Utost-"
<1% m°jeSa brata nenado-i^^JJaščevalnost —?" se
■'If H 'h ^isem maščevalen, m- r')Un ne' poznaš me. l"|le (ne ° Vnašanje in govo-f'lijJe le spravilo v slabo
M}1 iimePek' izdaten n'auk v »»' V ne 130 prav nič ®ko"
£ in /m Nadutim mest j a-°gatašu hacienderu! ',I;W j, /4Ulli presoditi in ce-
IS in8t0rila Za nje-"
;4%10 1 vso noč sva jezdi-.®j^iinjsSVa Počivala. Nič po-doživela spotoma. JJ^V^Je vstajalo, ko sva mejo hacien-M.SU 1 8egel do meje na ti-
goščavo, kjer smo uC \)Ada naju bodeta ča-mbrenja, ki sva ' b'l la haciendi za ogled-
rfl'f v^etnama naProti in na"
'4^aWBf02dravljala-
INil na.iu — sem
§>>?"' opazujeta Play-r'1 ■ ^
tm^w^ba opazovati," je
Iv^-
a Ali pa je
^s1 je, v,
-i?! k Ur,«. l d se vrnil m spi
IKj^om." ' ■ * Sel?"
^V'eva' ker nisva šla
iv^'Pa vrniise je
ViC 0(1 h 0reJ dan hoda od-
Vende-'I,'1!"i ' vu .
jilV ^aieri smeri je od-
Vl'voti
haciende j« Fu" ^•ftC Hitr-in k živ°sre-
JILV lKu se pride mimo
I ^	se obrnil k Win-
So dan hoda odtod
ljudje, vsekakor Meltonovi pomočniki —. Morebiti je na potu k rudniku še več takih postojank —." Winnetou je pokimal. "Pripoveduj, kako je bi^o!" sem dejal Mimbrenju.
"Ko sta odšla Old Shatter-hand in Winnetou, sem izročil konja bratu in peš šel za belo-kožcem, ki mu je ime Player. Kakor vesta moja slavna brata, je zbežal po pobočju za haciendo, ko je zagledal Winnetoua. Poiskal sem njegovo sled in šel za njo po drugi strani hriba navzdol v gozd. Sled mi je povedala, da je imel belokožec v gozdu svojega konja, da ga je za jahal in nemudoma odjezdil. Na vtis-kih kopit sem videl, da se mu je mudilo. Sledil sem ga do konca gozda in našel, da je od tam dalje jezdil v skok." "Kak je tisti svet?" "Travnat in raven, nizke griče je videeti."
"Ali je jezdil v ravni črti kakor begunec, ki so mu zasledovalci za petami?"
"Ne. Obšel je griče in jezdil po dolinah."
"Torej ni jezdil v skok zato, ker se je bal nas —. Nekam se mu je mudilo —. Kdor beži pred zasledovalcem, hiti v ravni črti, ne pa po ovinkih.
Player je jezdil v skok, da bi čim preje nekam prispel —.
Tudi to dokazuje, da so nekje v hribih, dan ježe odtod, ljudje, ki je z njimi v zvezi —. No, in kaj si nato storil?" ,"Nisem šel za njim po odprtem svetu, sumil sem, da se povrne, našel bi mojo sled. Vrnil sem se k bratu, djala sva konja na varno pa peš šla na mesto, kjer Playerjeva sled zapušča gozd, se skrila daleč vsaksebi in čakala."
"Zakaj daleč vsaksebi?" "Ker nisva vedela, kedaj se bo vrnil. Ni se nama mogel izmuzniti."
Res preudarno in premišljeno sta nastopala mlada Mimbrenja. Še sam bi ne bil bolje naredil.
"In črez dva dni se je vrnil, praviš?"
"Da. Včeraj."
"Ni dvoma, dan hoda odtod stoji straža na potu k rudniku. Kdo drugi ko Yume —. In po kaj druga je jezdil k njim, ko da jim sporoči, koga je videl na ha-ciendi —."
"Tako je, kakor pravi moj slavni beli brat! Indijanci so tisti ljudje, ki je k njim jezdil. In številna četa jih je. Player je odjezdil s haciende na belcu, pa se vrnil na vrancu."
"Na belcu —? Saj ga nisi videl !"
"Videl ga nisem. Pa na mestu, kjer je skril konja, sem našel na grmovju šop bele žime. Njegov konj je bil torej belec."
"Iz česa pa sklepaš da so Indijanci tisti, ki je k njim jezdil?" sem radoveden vprašal. Vse bolj sem se čudil brihtnemu dečku.
"Vranec, ki je na njem prijezdil nazaj, je bil okomotan za rdečekožca, ne pa za belokožca."
"Hm —! Zamenjal je svojega utrujenega belca za indijanskega konja, da bi se hitreje vrnil —. In sporočilo, ki jim ga je prinesel, so morali poslati naprej in seveda tudi na svežem konju —.
Iz tega sledi dvoje. Prvič, da straži dan hoda odtod četa Yu-mov s svežimi konji. Drugič pa, da stoji na potu k rudniku še več takih straž, ki so najbrž vse dan hoda vsaksebi. Dobro, da to vemo, važno je za nas!
Sicer pa nam bo moral itak Player vse povedati. Moj mladi brat je dejal, da spi za potokom. Ali ve točno, kam je legel spat?"
"Da. Opazoval sem ga. Utrujen je bil, koj je legel." / "še ni odšel?"
(Dalje prihodnjič.)
Ugrabljena Kleopatra
Po Hollywoodu je neslišno drsela svetla limuzina. Dva elegantna gospoda sta sedela notri. Brez dvoma dva od filma ali pa gospoda, ki sta bila povabljena v eno od lepih vil na južino.
Kakor kak pešec je stekla nenadoma mačka čez cesto.
"Damned," je ušlo Bilu z jezika, ki je sedel ob krmilu, "črna mačka! Daj da se obrneva, Bob!"
"Traparija!" je odvrnil Bob, "ponoči so vse mačke črne.' A že je tudi on začel polglasno preklinjati, saj je spet šinila mačka z rumenimi, lesketajoči-mi se očmi pred avtom čez cesto, skoraj bi jo bil zgrabil za rep.
"To bo dvakrat smola," je svaril Bil, a Bob je brez besede zavil z avtom v temno, z visokim vrtnim obzidjem obdano stransko ulico. Skoraj sta že bila na cilju. Gospoda sta stopila iz avta in šla nekaj korakov nazaj. Sredi prekrasnega vrta je bila niša La Rahne, svetovnoslavne plesne zvezdnice. BiH in Bob, ali B. in B., kakor sta se imenovala v podtalnem svetu, sta po brezslišnih podplatih stopala okrog vrta. Nihče razen lune ni bil na cestah. Vabljiva noč! Ko sta prispela do zadešnje stene poslopja, sta se za nekaj časa stisnila v senco dreves. "Najprej !" je rekel Bob. Splezala sta po lestvici iz vrvi, hipoma sta bila na balkonu in sta oprezova-la skozi tanko beneško zaveso.
V spalnici La Rahne so gorele vse sveče. Pred velikim zrcalom se je pozibavala plesalka v vsej svoji krasoti. Prav tako zapeljiva je morala biti Ptolome-jeva hči Kleopatra, ko jo je zagledal Antonin, zmagovalec pri Farzalu.
"Zdaj!" je Bob zapovedal. Zavesa se je razdelila. B. in B. sta vstopila v sobo. Plesalka ju ni j slišala, zagledala je le v zrcalu!
iznenada dve cevi samokresov, ki sta bili namerjeni nanjo. Nalahno je kriknila.
"Tiho!" sta jo posvarila nenapovedana gosta oba hkrati.
"Pustita mi življenje," je zaprosila La Rahna, "vzemita si denar, nakit . . ."
"Obdržali boste denar, nakit in življenje," jo je miril Bob, ki se je spričo žensk kazal rad nežnega, "če se boste tiho pokorili najinim navodilom." Zavila sta drhtečo plesalko v kožuh, in sta z njo v sredi stopala po stopnicah navzdol kakor dva gentlema-na, ki sta po dogovoru prišla po gospodarico hiše. Ko so prispeli na poslednjo stopnico, so se zgoraj odprla vrata. La Rahna je hotela odpreti usta. Bili jih ji je brž zaprl in jo je močno stisnil za roko, zakaj on ni bil salonski gangster. La Rahno sta odvedla k svetlemu avtu. Bob ji je dvorljivo odprl vrata, La Rahna je vstopila, vratica so se zaloputnila, gentlemana sta se usedla spredaj in neslišno je avto odpeljal.
La Rahna je še enkrat hotela nekaj reči, a spet je Bili ukazal, naj bo tiho, medtem ko je Bob pognal avto, da je šinil ko blisk. Napadenka se je vdala v svojo usodo, ždela ko vreča nesreče, le izpod trepalnic so kakor strele švigali pogledi, polni strahu in jeze. Vožnja ni dolgo trajala. Avto se je ustavil pred staro hišo. Vratica so se sunkoma odprla. "Ne besede!" je siknil Bili grozeče. Odvedenka je morala skozi vrata vstopiti v hišo, nato je odhitela .po škripajočih stopnicah,-navzgor, potem sta jo potisnila v sobo, vrata so se zaprla in ujeta je obsedela. V filmu bi bilo to vse lepo videti, a da je morala1 vse to na lastno pest prestati in se ne ganiti, je častihlepno umetnico j ako peklo. še dobro, da je dobila on-di cigarete. A že po prvem dimu je začutila opij v cigareti. Vsa obupana je razmišljala, kaj
da hočeta ta dva storiti z njo.
Medtem sta B. in B. določila zahteve za oprostitev La Rahne. Pismeno sta zahtevala sto tisoč dolarjev in niti stotinko manj, katere naj bi jima izplačala filmska družba Paravent za plesalko, ki bi jo nato koj vrnila. O, oba gangsterja sta se bila nenadomestljive zvezdnice polastila baš v najvažnejšem trenutku ! Družba Paravent je prirejala pravkar prizore množice za Kleopatrin prihod v Aleksan-drijo. Bilo je štiri tisoč udeležencev pešcev in armada jezdecev na konjih, kamelah in slonih je bila pripravljena, da bo za primerno spremstvo egiptovski vladarici. Vsak dan uprizarjanja je stalo kar premoženje. In če bo kraljica manjkala, ne bo moglo spremstvo nastopiti, in cezar bi bil brez posla. Celo Mac Dussel, človek tisočerih do-mislekov, kakor so ga imenovali v filmskem narečju, ni mogel najti tako brž kake rešilne misli, dasi se je koj usedel, da bi tako misel s pijačo izsilil iz sebe.
čez uro nato so javljale posebne izdaje listov: "Ponesrečen rop Kleopatre! Gangsterji so se skušali polastiti La Rahne, da bi izsilili odkupnino! Pa so odvedli njeno namestnico Micky Pumps! Posnetki Kleopatrinega filma, ki prekaša vse dosedanje filme, pa se razvijajo pod policijskim nadzorstvom dalje."
Bob je strmečih, izbuljenih oči prebral to oznanilo in je nato dal list Billu. "Tvoja črna mačka!" je dejal in škrtnil z zobmi.
Bili, ki'je kar pihal od jeze, je planil k ujetnici in ji pomolil posebno izdajo časopisa pod nos. "Ali je to res?"
Bilo je res.
"Zakaj pa mi tega niste koj povedali, koza neumna," je vzkipel Bili.
"Saj sem hotela, pa ste mi zagrozili, da me ustrelite, če le usta odprem."
____—.;.	iff ru-___i__
v dolino. Ubogi, nedolžni moj fant, je pomislila Kristina in se oddahnila — gotovo ga je zdaj sram, ker je tako dobro mislil o dekletu.
Nekaj noči kesneje je Kristina sama ležala v postelji, kajti Erlend je bil odšel na ribji lov. Bila je prepričana, da sta tudi Naakkve in Gaute odšla z njim. Kar se je prebudila — Naakkve se je je dotaknil in ji zašepetal, da ji mora nekaj povedati. Zlezel je čisto v posteljo in pocenil ob vznožju:
"Mati — bil sem tamkaj in govoril s to ubogo Eyvoro, nocoj ponoči — saj sem vedel, da je vse zlagano, kar o njej govorijo — o tem sem bil tako prepričan, precej bi bil prijel za razbeljeno železo, da bi dokazal, kako laže ta sraka z Romund-gaarda —."
Mati je tiho ležala in čakala. Naakkve se je trudil, da bi govoril mirno, a glas mu je venomer podrhteval od ogorčenja in razburjenja:
"Konec božičnih praznikov je hotela k zornicam — šla je sama, pot z njihovega dvora pa gre precej časa skozi gozd. Tam je srečala dva moška — bilo je še tema, ne ve, kdo sta bila, morda sta bila pregnanca iz govor j a —. In nazadnje se šibko otroče ni moglo več branti. Nikomur si ni upala potožiti svoje stiske — ko sta oče in mati zvedela za njeno nesrečo, sta jo tepla in klela ter spodila od hiše. Tako je jokala, mati, da bi se moral kamen omečiti, ko mi je vse to pripovedovala." Naakkve je mahoma obmolknil in težko dihal.
Kristina je pripomnila, kakšna nesreča je, da sta lopova ušla. Vendar upa, da ju bo našla božja pravičnost in da bosta dobila za svoje dejanje primerno plačilo na morišču.
Nato je začel Naakkve praviti o E^vorinem očetu, kako je bogat in da je v sorodu s to ali ono ugledno rodbino. Eyvor pravi, da bo poslala otroka v kakšno drugo dolino v rejo. žena Gudmunda Darreja je baje imela nezakonskega otroka z nekim duhovnikom — in Sigrid Andre-sova gospodinji zdaj na Kraku, dobro spravljena in spoštovana, človek bi ne bil samo trdega srca, ampak tudi krivičen, ako bi mislil, da je Eyvor čisto pokvarjena, ker je morala zoper svojo voljo pretrpeti to nesrečo in sramoto — navzlic temu bi gotovo še mogla postati žena poštenega človeka —.
Kristina je pomilovala dekle in preklinjala zločinca — v srcu pa je hvalila in blagrovala srečno naključje, da bo Naakkve šele čez tri leta polnoleten. Nato ga je mehko opomnila, naj misli na to, da mora biti zdaj zelo previden, naj nikar ne hodi pozno zvečer k Eyvori v izbo kot nocoj in naj se sploh ne prikaže več na Ulvsvoldenu, ne da bi imel kaj naročiti domačim ljudem na dvoru, ker bi bil sicer proti svoji volji morda kriv, da
lej strogo zapovedala, naj mol-	jih je Kristina zdaj izre
če — o tej umazani zgodbi in	Eyvori Haakonovi, so bi'e
o tej nesrečni ženski se v njeni	grde, kot jih more le žen^
hiši ne bo govorilo. Frida se je	či o ženski, hudo čudila: saj je tolikokrat
čula, kako prizanesljivo je so- Erlend se je smejal, k0®
dila Kristina Lavransova, in vi-	pravila, kako zlobno soj0
dela, kako je z obema rokama	dli Naakkveju — bilo Je!
pomagala vsakemu dekletu, ki	zvečer, sedela je zunaj 118
je zabredla v tako nesrečo —	in predla, prišel je Erle^
Frida sama je dvakrat našla	zleknil poleg nje v travo, zavetje v milosrčnosti svoje go- ,.	, .•«)
spodarice. Toda te besede, ki	(Dalje Pn*>dnJiW
prav ji je bilo to malo po volji.
Kristina je videla, da je Naakkveja težko zadelo. Več dni je pohajal okrog in komaj spregovoril kakšno besedico, in materi se je tako smilil, da si ga je komaj upala pogledati — zakaj kadar je ujel njen pogled, je tako zardel in ga je bilo tako sram, da je Kristino v srce zapelko.
Kadar je služinčad na Jo-rundgaardu hotela govoriti o tem dogodku, je gospodarica vse-
bi začeli še grše govoriti o nesrečnem dekletu. Seveda, lahko mu je reči, da bo občutil njegove pesti, kdor bo dvomil o Eyvo-rinih besedah in ne bo hotel verjeti, da je deklica brez lastne krivde zabredla v to nesrečo, kljub temu pa bi bilo ubožici hudo, če bi ljudje še več govorili.
Tri tedne nato je prišel Eyvo-rin oče in odpeljal hčerko domov na zaroko in ženitovanje. Zasnubil jo je trden kmetski sin iz njihove doline; sprva sta se oba očeta upirala tej ženitvi, kajti sprla sta se bila zavoljo nekih njiv. Pozimi pa sta se moža pobotala in vse je bilq pripravljeno za zaroko obeh otrok, tedaj pa se je nenadoma uprla Eyvor — zaljubila se je v nekega drugega moškega. Pozneje pa je izprevidela, da je vendarle že prepozno in da ne more zavreči svojega prvega prijatelja. Tačas je obiskala teto v Šilu, upajač, da bo tukaj morda našla rešitev iz svojega položaja, kajti zdaj je hotela za vsako ceno imeti tega novega moža. Ko pa je Hillebjorg z Ulvsvoldena videla, kako je z dekletom, je poslala Eyvoro nazaj k staršem. Da se je oče raztogotil in hčerko nekajkrat pretepel in da je Eyvor zopet zbežala na Ulvsvolden, to je bilo vsekakor res. Medtem pa se je njen oče sporazumel s prvim snubcem — in Eyvor se je morala zadovoljiti z njim, če-
Sigrid Undset
III—KRIŽ
Imenik raznih društev
Dr. Otto Klcmperer poznani orkestra dirigent je zaprt v Morristown, N. J. Spoznan je bil, da. je neumen in tako javnosti nevaren. Pobegnil je bil iz Rye, N. Y. sanatorija.
ZNIŽANE CENE PREMOGU J
Standard POCAHONTAS Egg...............• •' Sj
Standard POCAHONTAS Lump..............
PREMIUM NO. 3 ..........................." "Jlf
Smokeless POCAHONTAS ..................." J
•/ c^ T
Več drugih vrst premoga po najnižjih dnevnin I Vse vrste Stoker premog.
BLISS ROAD COAL & SUPPLY i
22290 Lakeland Blvd.	KE 080^
V nepričakovanem naskoku Angležev na Lofoten otočje, je bilo zajetih krog 225 nemških vojakov, katere so potem z zavezanimi očmi odvedli na angleške bojne ladje, kakor nam. kaže gornja slika.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSK) KATOLIŠKA JEDNOT'
Najstarejša slovenska podporna organ^ j v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,50°'
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125 .l^
Toda nekega lepega dne sredi poletja je prišla h Kristini sestra Sira Solmunda, da bi si nekaj izposodila. Stali sta pred kaščo in se poslavljali, kar je rekla duhovnikova sestra: No, ta Eyvor Haakonova! Oče jo je spodil z doma, ker je zanosila— zdaj se je zatekla na Ulvsvolden.
Naakkve je imel n^ podstrešju kašče nekaj opraviti — obstal je bil na spodnji stopnici. Ko mu je mati za trenotek pogledala v obraz, ji je postalo tako hudo pri srcu, da skoraj nog ni več čutila. ,Fant je bil do vratu rdeč, ko je šel čez dvorišče proti hiši.
Toda Kristina; je iz pripovedovanja svoje sosede kmalu razbrala, da je morala biti Eyvor v tem-stanju že dolgo prej, preden je spomladi prvič prišla semkaj
Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se P" " šteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDN0*1' J
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe. oP® bolezni in onemoglosti.	i
V BLAG SPOMIN
druge obletnice smrti naše nikdar pozabljene in'preljubljene soproge in matere
URŠULE RAKAR
ki je izdihnila svojo blago dušo dne 25. marca, 1939.
Bog nam vzel soprogo in mater, in srce zlato našlo je pokoj. Večni Bog Ti daj plačilo, spavaj v grobu zdaj sladko.
Žalujoči ostali:
GEORGE RAKAR, soprog. SINOVI in HČERE
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od l6-otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje-
Stric Sam nič ne izbira, kdor je zmožen, se mora odzvati klicu domovine. — Na sliki je 34. letni William Mc-Chesney Martin, ml., ki je predsednik Neto York Stock Exchange in ima letne 'plače $48,000.00. Potrjen je bil v razred 1-A in bo pustil službo ter se podal k vojakom za eno leto.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certiff8'6 dobe od $250.00 do $5,000.00.	J
. & f
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. & ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne orK3 trudi se in pristopi takoj.
os*'
Za pojasnila o zavarovanju ta za vse druge podr®^tev' se obrnite na uradnike ta uradnice krajevnih <*> K. S. K. Jednote, ali pa na:
Ko je filmska zvezda Deanna Durbin zvedela žalostno novico, da je vojaku Everett Scott-u poginil njegov zvesti pes "Laddie," vsled žalosti, ko je Scott odšel k vojakom, mu je takoj poslala novega tovariša z imenom "Mickey." Vse tri nam kaže gornja slika.
GLAVNI URAD ..Ji 351-353 No. Chicago St.
Dekle je hotela odjezditi, Kristina pa jo je glasno pozdravila, spregovorila z njo nekaj besed in vprašala po njenih sorodnikih — mlada stvarca je bila nečakinja gospodinje na Ulvsvoldenu in je bila šele nekaj časa tamkaj v gosteh. Kristina ni pokazala, da je kaj opazila, in ko je deklica odjezdila, je govorila z Naakkve jem se nekaj o plotu.
Ne dolgo potem je tako naneslo, da je Kristina dva tedna prebila na Ulsvoldenu, kajti tamoš-nja gospodinja je povila otroka in je odtlej ležala hudo bolna; Kristina ni bila samo njena soseda, temveč je veljala tudi za najboljšo babico v dolini. Naakkve je ta čas pogosto prihajal k materi z novicami in pozdravi, in Eyvor Haakonova, gospodinj ina nečakinja, je vedno našla priliko, da se je z njim shajala in govorila. Kristini je bilo to kaj malo po volji — dekle ji ni bilo kdo ve kaj všeč, tudi se ji ni zdelo, da bi bila Eyvor tako lepa, kot so moški večinoma pravili o njej. Ko je nekega dne zvedela, da se je Eyvor spet vrnila domov v Raumsko dolino, je bila vesela.
Nikakor pa ni verjela, da bi bila Eyvor Naakkveju kdo ve kako pri srcu, zlasti ker je slišala, kako Frida venomer govori o Aasti Audunovi, domači hčeri z Loptsgaarda, in kako Naakkveja draži z njo.
Kristina je nekega dne stala v pivovarnici in kuhala brinov lug, kar je zaslišala, kako Frida spet uganja svoje norčije. Naakkve je bil z Gautejem in očetom zunaj za dvorom; delali so čoln, ki so ga hoteli spraviti na ribje jezero v gorovju — Erlend je znal precej spretno graditi čolne. Naakkve se je razjezil, tedaj pa ga je začel dražiti tudi Gaute — češ, Aasta bi bila vendar prav primerna nevesta —.
"Pa jo sam vzemi, če tako misliš," je srdito rekel brat.
"Ne, nje pa že ne maram," je odgovoril Gaute, "slišal sem namreč, da rdeči lasje in borovci rastejo na revni zemlji — tebi pa rdeči lasje ugajajo —"
"Ta pregovor pa za ženske ne velja preveč, sin moj," je rekel Erlend in se zasmejal. "Rdečelaske imajo po večini belo in mehko kožo —"
Frida se je zasmejala kot no-
ra, Kristina pa se je razjezila. To se ji je zdelo vpričo tako mladih fantov lahkomišljeno govorjenje. Spomnila se je pa tudi, da je imela rdeče lase Sunniva Olafova, čeprav so jih njeni prijatelji imenovali zlate. Tedaj je rekel Gaute:
"Le vesel bodi, da ne povem, ne upam si zaradi greha. Tisto noč pred belo nedeljo si medtem, ko smo mi plesali na cerkvenem hribu, ves čas sedel z Aasto v skednju za desetino — torej ti mora biti vendar všeč —"
Naakkve je hotel planiti na brata — tisti trenotek je stopila k njim Kristina. Ko je Gaute odšel, je mati vprašala drugega sina:
"Kaj je že rekel Gaute o tebi in Aasti Audunovi?"
"Mislim, da niste ničesar preslišali, kar smo tu govorili," je odgovoril deček, zardel in jezno namrščil čelo.
Nejevoljno je rekla Kristina: "Grda razvada je, da ne morete mladi ljudje nobene pred-praznične noči tako obhajati, da ne bi med cerkvenimi opravili plesali in noreli okrog. Te navade nismo imeli, ko sem bila še dekle —"
"Saj sta sami nekoč rekli, da je vaš oče, ko ste bili še otrok, pel vselej prvi glas, kadar so ljudje na cerkvenem griču plesali —" '
"že, ampak pesmi niso bile take in plesi ne tako divji," je odvrnila mati, "in iotroci smo se vedno lepo držali očetov — nismo v parih na skrivaj odhajali in posedali po skednjih —
Naakkve je že imel pripravljen jezen odgovor. Tedaj je obstal Kristini pogled na Erlendu. Tiho se je smehljal sam zase in z enim očesom meril desko, ki jo je ravno hotel obsekati. Nejevoljna in žalostna je spet odšla v pivovarnico.
—Toda razmišljala je o vsem tem, kar je bila slišala. Aa.sta Audunova nikakor ni bila slaba nevesta — na Loptsgaardu je vladalo blagostanje, imeli so samo tri hčere, a nobenega sina, Ingebjorg, Aastina mati, pa je bila iz zelo dobrega rodu.
Kristina pač nikdar ni mislila, da bodo Auduna Torbergsso-na na Jorundgaardu kdaj imenovali sorodnika. Toda pozimi ga je zadela kap in ljudje so govorili, da ne bo več dolgo živel —. In hči je zala in prikupna ter po vsem, kar je Kristina slišala praviti, zelo marljiva. Ako ima Naakkve dekle zares rad, ne bi bilo prav, če bi se tej ženitvi upirali. S poroko bi seveda morali dve leti še počakati — saj sta Aasta in Naakkve še tako mlada —, potem pa bi rada objela Aasto kot ženo svojega sina.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat St., finančni tajnik John Hrovat ml., G711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
SKUPNA DRUŠTVA FARE I SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave.; podpredsednik John Melle, tajnik Joseph Repar, 1101 E. 66. St.: blagajnik Frank Svegel, zapisnikarica Mar.v Otoničar, nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Frances Kure, Frank Skerl. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo dva ali tri zastopnike in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na drutše-nih sejah.
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Predsednik Anton Strniša. Sr., podpredsednik Joseph Gornik, tajnik Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Louis Kraje; za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Mesečni asesment se začne pobira tir 1:00, ria domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani ln članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik Javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto in ravna naj se po pravilih Jednote.
SLOVENSKO ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO SRCA MARIJE (staro)
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva tajnica Frances Novak, 6326 Carl Ave., telefon EN 0729; blagajničarka Catherine Perme. finančna tajnica Mary Bradač, odbornice: Mary Skulj, Anna Er-
bežnik, nadzornice: Louis« M novefa Zupan, Jennie Br0 ,1® f ljica Frances Kasunič, bolj" ^J zornica Louise Pikš, 1 skupna* društva fare sv. v . ^jl Friatov, Mary Tekavec; štev SND in konferenco f, Stanonik; društveni zdravni^ f liškar, st„ dr. Seliškar, ml-L, dr. Oman, dr. Perko, dr. štvo zboruje v stari šoli sV. « 0 drugo nedeljo v mesecu ot> • f poldne. Članice se sprejem^ štvo do 40. leta.____
DR. PRESV. SRCA
Predsednik John ^vsti.K,>
115th St., podpredsednik j še, 1082 E. 72nd St.; vak, 7610 Lockyear Ave.. f; Andrej Tekavc, 1023 E. ^ J pisnikar Matija Oblak, St. Nadzorniki: Frank A-. „(,(;' Petkovšek in Steve F. J Matevž Debevc. Društven ^ so vsi slovenski zdravnik'' jf ka za Klub društev far® jrf Andrej Tekavec in FraDJ^J Društvo zboruje vsako & ^, v mesecu v S. N. Dom« v< popoldne v dvorani št. 2. k se sprejema člane od
tf t
DRUŠTVO SV. NEŽE-
C. K. of O. p)i
Predsednica Mar.v sednica Frances Baraga. 1 g.; nie M. Yelitz. 1267 E. l6rli(s'' nikarica Louisa Pikš, 0 Kattie Perme, vratarica * ^, sunič. nadzornice: Mary f Godlar, Mrs. J. Hrov^'. «► vodja msgr. B. J. PoniKV" ■ < dr. M. J. Seliškar. Seje jcf stari šoli sv. Vida vsako » mesccu zvečer ob osmljb—
SAMOSTOJNO DBj.
LOŽKA DOtff^
Predsednik Frank BaraS^j/ year Ave.; podpredsednik šovec. tajnik Frank Bavec. / St.; blagajnik John J- [ Darlev Ave. Nadzorni ; Mlakar, John Lokar in Seje se vršijo vsako tretP Jt * secu v S. N. Domu, s0ri,& K poslopje. Društvo spreJeI' ^ l ne od 16. do 45. leta s Pr ,0.Jm nino in zdravniško Pre jrcXKi1' plačuje $200 smrtnine i" *'pt ?§>, bolniške podpore. AsesH'^lW mesečno. Za sprejem a» >jr članov so vsi slovenski » 0$vt nadaljne informacije se t\\ društvene zastopnike. ^^^I
KRISTINA - LAVRANSOVA Hfl