KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 700 LET NOVEGA TRGA V MESTU LJUBLJANI MARIJA VERBIČ Srednjeveško Ljubljano &o sestavljale tri mestne naselbine: Mesto, Stari trg in Novi trg. Mesto in Stari trg se ipo doslej znanih vi- rih omenjata že od srede XIIL stoletja dalje, Novi trg pa šele od začetka XIV. stoletja (od 1. 1307). Vse doslej opravljene raziskave o na- stanku posameznih naselbin mesta Ljubljane pa kažejo, da je nastanek Novega trga šteti v starejši čas. 2e Valvasor' omenja, da je Novi trg nastal okrog 1. 1200. To vest je od njega prevzel I. Vrhovec^, ki pa je na osnovi listin iz 1. 1416 menil, da je bil Novi trg obzidan šele tisto leto. Fr. Zwitter' je to Vrhovčevo mne- nje zavrnil z objavo listine iz 1. 1307, iz katere je razvidno, da je Novi trg imel tisti čas že svoje obzidje. A. Melik*, ki se je lotil obrav- nave razvoja Ljubljane z geografsk^a sta- lišča, je iz topografske lege, talnega načrta in gospodarske funkdje Novega trga prišel do zaključka, da je Novi trg rezultat Brega in njegove trgovine na stiku vodnega in su- hega pota v Ljubljani, njegov pravokotni tal- ni načrt pa ne kaže nič skupnega s srednje- veškim mestom, kar pa je treba razložiti z njegovo naslonitvijo na vzhodni del emon- skega obzidja. M. Kos° postavlja nastanek Novega trga pred 1. 1243, ko se Ljubljana prvič omenja kot mesto, češ da bi se v pri- meru kasnejšega nastanka ne imenoval Novi trg, pač pa morda Novo mesto in da utegne imeti Valvasor prav, ko piše, da je Novi trg nastal okrog 1. 1200. N. Sumi' je mnenja, da je najstarejši del" srednjeveške Ljubljane Me- sto, za njim pa del Novega trga ob Čevljar- skem mostu in za njim šele Stari trg. Urejeni Novi trg naj bi dobil svoje ime v nasprotju z nasproti ležečim Starim trgom. S. Vilfan' povezuje začetke naselbine na Novem trgu z dvorom grajskega gospoda, ki naj bi ga poz- neje podelil križnikom. Ta naj bi bil v času, ko še ni bilo mesta in trga, v povezavi s Spi- talsikim mostom, ki se 1280 omenja že kot »stari most« in preko njega s samim gradom. Zato naj bi imel Novi trg kot naselbina pred- nost pred vsemi drugimi naselbinami v me- stu. Po nastanku tržnih pravic pa naj bi imel prednost Stari trg, glede obzidja pa Mesto, ki bi mu sledil Novi trg in kot zadnji Stari trg. Nastanek pristanišča na Bregu za blago, ki je prihajalo po Ljubljanici, in vpliv Mesta pa sta dala temelj tržnemu naselju na Novem trgu, ki naj bi najprej v severni polovici nato pa postopoma do XVI. stoletja skoraj v celoti dobil značaj mestne naselbine, a že pred 1307 postopno izgradil obzidje. B. Gra- fenauer*, ki v glavnem sprejme stališče S. Vilfana, pa še sklepa iz podatka, 'ki ga je piriobčil M. Kos», da se 1. 1280 Spitalski most imenuje »stari mioat«, da je takrat že obstajal Čevljarski most in da je bil takrat Novi trg že obzidan, ker Čevljarski most ni bil utrjen. Sicer je pa mnenja, da so bili že tedaj vsi deli mesta obzidani, lald pa 1. 1270, bržkone pa že 1. 1269. Fr. Zwitteri", ki ocenjuje Gra»- fenauerjevo sklepanje za preveč hipotetično, se za Novi trg opira predvsem na listino iz 1. 1307, iz katere je razvidno, da je komenda zgradila svoje obzidje za varnost mesta ne- posredno pred nastankom listine in da je tudi občina taknat zgradila ali še gradila ob- zidje okrog Novega trga. Meščani so bili že prej naseljeni na Novem trgu kakor tudi komendski podložniki. Kdaj se je to nase- ljevanje začelo, pa v viirdh ni najti opore. Ko so bile zgornje raziskave o nastanku vseh treh delov mesta srednjeveške Ljublja- ne zaključene in objavljene in h katerim ni možno prav nič novega oziroma bistvenega dodaiti brez poznavanja novih virov, sem pri izdelavi regest k originalnim Mstinam Arhiva Slovenije naletela na hstdno z datumom 5. maja 1541, v kateri ljubljanski stolni dekan in kapitelj izdajata kolacdoniran prepis neke listine nemškega viteškega reda v Ljubljani iz 1. 1267, v kiateri se omenja Novi trg. De- želni komtur notranjeavstrijske boli j e in metliški glavar Erazem iz Turna in Križa je namreč s pristankom upravitelja uradia vrhovnega mojstra nemškega viteškega reda in mojstra tega reda za nemške in laške de- žele Baltazarja Kronnberga po imenu, 1. 1534 6. julija prodal mestu Ljubljani in ljubljan- skim meščanom križniško kopališče ob Ljub- ljanica na Novem trgu v Ljubljani*', ki je na eni strani mejilo na hišo Antona Kuhlja, na drugi pa na Ljubljanico. In ko je pred- stojnik deželnega komturja še dovohl, da se mestu Ljubljani izda prepis listine o svobo- ščinah in privilegijih za to kopališče, je dežel- ni komtur Erazem iz Turna in Križa predlo- žil stolnemu kapitlju jxxieUtveno listino ko- roškega vojvode Ulrika za to kopališče, izda- no v Ljubljani 23. julija 1267, da jo vidimira. Ta listina se v prepisu glasi: Nos Ulricus dei gracm dux Karinthiae et dominus Carniolae, notum facimus vniuersis presentibus et futuris quod ob reuerenciam virginia gloriose in cuius honorem ordinis 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA fratrum Theotonicorum Josolimitarum domus apud forum nostrum in Laihaco est construc- ta, et per nos secundum fidei catholice con- suetudinem dotata predictis fratribus et do- mui ac ordini eorundem de nostri juris et auctoritatis potestate unam nostrum aream ad jure hereditario Ubere pertinentem in Laihaco in nouo foro sitam circa aquam et macellum contulimus et Ubere dedimus. Cum omni suo jure pure et simpUciter propter deum et prò nostro ac nostrorum predecessorum remedio animurum perpetuo possidendam. Addicimus insuper et plenam atque Uberquam dantes auctoritatem et Ucentiam quod fratres eisdem domus possunt et deheant in predicta area communem stuham balnearem edificare po- nere, de qua nobis uel nostris officiaUbus aut castellano uel ciuibus ac nosiris successorihus nihil seruire uel dare teneantur, sed precium et omne questum, quod de predicta area et stuba singulis annis possit cedere, ad dictos fratres et domui debet integraliter et libere exspectare. Vt autem predicta nostra collacio rata permaneant atque firma, et ne ipsis fra- tribus in eadem area et stuha per nos uel per nostros aliquos successores dubium aliquod seu impedicio imposterum oriatur in testimo- nium et cautelam presentes nostras litteras ac patentes predictis fratribus et domui dsdi- mus cum nostro sigillo munimine roboratas. Testes qui interfuerunt : Wilhalmus de Schar- finberch, Nicolaus de Reuthenberg, Rudlinus de Pirnpaum, Reinherus de Eichilberch, Her- wardus de Haursperch, Griffo de Reuttenberg et alia quam plures. Datum in Chirpach,^^ anno domini millesimo ducentesimo sexaginta septimo, decima Kalendas augusti. Iz listine sledi, da je koroški vojvoda in gospod Kranjske Ulrik Spanheimski 1. 1267 podelil nemškemu viteškemu redu v Ljub- ljani, ki je zgradil svojo redovno hišo pri njegovem trgu v Ljubljani, neko svoje zem- ljišče na Novem trgu v Ljubljani, ležeče bli- zu vode (Ljubljanice) in mesnega trga. In to v večno lasit z vso svojo pravicx>, čisto in iskreno zavoljo Boga in v blagor svoje duše in duš svojih prednikov. Obenem jim je dal dovoljenje, da smejo na njem zgraditi javno kopališče, ki ga je oprostil vseh dajatev bo- disi" njegovim uradnikom, gradiščanu ali pa meščanom. Dohodek in ves dobiček, ki bi ga v posameznih letih dobih od omenjenega zemljišča in kopališča, pa se mora imeti za pošteno pridobljenega in se ga ne sme ome- jevati. In da se ne bi redovnikom glede tega zemljišča in kopališča bodisi on ali kdo od njegovih naslednikov kasneje kaj premislil in jih glede njih oviral in nasprotoval, je voj- voda Ulrik v pričevainje teh svojih besed v navzočnosti prič izdal križnikom listino na pergamentu, ki jo je potrdil še s svojim pe- čatom. Navajajo se priče: Viljem iz Svibnega, Nikolaj iz Creteža, Rudlin iz Hnušice, Rajn- hetr iz Aichelberga, Herbart s Turjaka in Griffo iz Creteža. Kopališče, ki so ga Ijubljianski križniki zgradili ob Ljubljanici na pirostaru, ki jim ga je podelil koroški vojvoda Ulrik, se ome- nja v urbarju nemškega viteškega reda iz 1. 1490,1* dalje v že omenjeni listini iz L 1534, s katero je nemški viteški red v Ljubljani prodal mestu to kopališče skupaj s hišami pri šoli, v Ribiški ulici, na Bregu, v Gradi- šču ter še neke druge pritikUne,'^ ter v ljub- ljanskem sejnem protokolu iz 1. 1537, ko je bilo to kopališče že mestna last.^s po Hstini iz 1. 1541 je to kopališče mejilo na hišo An- tona Kuhlja in na Ljubljanico. Hiša Antona Kuhi j a pa je stala nasproti sedanje hiše na Novem trgu št. 1,'' nekako na prostoru med sedanjim Neptunovim vodnjakom na Novem trgu in Ljubljanico. Na kraju, kjer je stala Kuhi jeva hiša, ali vsaj v njeni neposredni bližini, naj bi po listini iz 1. 1267 stale mes- nice. Mimo križniškega kopališča na Novem trgu ob Ljubljanici je od 1466. leta dalje znano še eno kopališče na Novem trgu v Ljubljani, in sicer vicedomsko, ki je stalo na mestu, kjer se šentjakobski most stika z Bregom. To kopališče se omenja z lego »med vodami«, ali pa tudi »im werd«, kar more pomenili otok, polotok ali pa tudi samo breg. L. 1496 in 1515 je imel to kopališče v lasti bistriški opat, ki ga je pred 1. 1527 prodal ljubljanske- mu meščanu Volbenku Poschu.'^ Zaradi po- manjkanja virov je bilo doslej znano le vice- domsko kopališče na Bregu, deželnoknežje lastništvo pa so zamenjavali s križniškim, ker lokacija za to kopališče doslej ni bila znana. Vicedomsko kopališče na Bregu so imeno- vali tudi »zgornje« za razloček od »spodnje- ga«, ki je stalo ob Ljubljanici za cerkvijo sv. Nikolaja v Mestu in je bilo prav tako dežel- noknežja last.'^ Zemljišče zanj je podelil isti vojvoda Ulrik gomjegrajskemu samostanu morda ob istem času kot križnikom, vseka- kor pa le z majhno časovno razliko ter prav tako kot križniškega oprostil vseh dajatev. Postavitev obeh kopahšč v Mestu in na No- vem trgu sredi XIII. stoletja pa kaže, da sta bili tisti čas obe mestni naselbini že močno obljudeni in trgovsko zelo živahni in razgi- bani. V kopališčih, kjer so se naselili kopa- liščni mojstri in padarji,-" so se meščani, po- sebno pa potujoči trgovci in kramarji, ki so 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO se po dolgem in napornem potovanju tu ustavljali, dobro osvežili, dobili pa so v njih tudi zdravstveno pomoč, če so jo potrebovali. Sama kopališča pa so donašala lastnikom lepe dohodke in dobiček, ki ga je vojvoda Ulrik križnikom že vnaprej zaščitil s tem, da ga je označil za pravično pridobljenega. Ulrikova darovnica ljubljanskim križnikom iz 1. 1267 pa je za nas pomembna predvsem zato, ker se v njej omenja Novi trg, za ka- terega smo imeli doslej prvi podatek šele iz 1. 1307.2» Po njej se severni del mestne na- selbine na levem bregu Ljubljanice 1. 1267 imenuje Novi trg, ki je imel takrat že sejem- ske ali mestne pravice ter je bil po' vsej ver- jetnosti že obzidan. Predvsem pa je s to li- stino Novi trg dokazan že v XIII. stoletju kot ostali dve mestni naselbini : Mesto in Sta- ri trg. Mesto in Stari trg se v virih prvič omenjata 1. 1243,^2 čeiprav je nastanek obeh mestnih naselbin šteti v starejši čas. Mesto naj bi po dosedanjih ugotovitvah dobilo se- jemske ali mestne pravice najkasneje 1220,^' za Stari trg pa je najstarejši dokument hsti- na iz 1. 1243, iz katere pa je razvidno, da je takrat ta mestna naselbina že imela svoje sejemske ali mestne pravice. Koroški vojvoda Bernard Spanheimski je namreč 1243. opro- stil stiski samostan mitnine za potrebščine, ki bi šle preko njegovega trga za samostan, oproščene pa so bile mitnine tu>di potrebšči- ne, ki bi bile kupljene za samostan na tem trgu.2* M. Kos^s meni, da je Stari trg najsta- rejša mestna naselbina v Ljublj'ani in tudi S. Vilfan^' pripisuje Staremu trgu prednost pri pridobitvi tržnih pravic pred Mestom in No- vim trgom, nasprotno pa N. Sumi^', B. Grafe- nauer^s in Pr. Zwitter-» domnevajo, da je Me- sto najstarejša mestna naselbina v Ljubljani, ki ji sledi Stari trg in nato šele Novi trg ali pa obratno. Tudi za Novi trg ni znano, kdaj je nastal. M. Kos 30 domneva, da je Novi trg nastal pred 1. 12(43, oziroma, da je dobil mestne pra- vice ipred Mestom, nekateri avtorji, ki so ob- ravnavali tudi to vprašanje za njim (N. Sumi, S. Vilfan in B. Grafenauer)" pa menijo, da je severni del Novega trga nastal bodisi pred Starim trgom ali pa vsaj kmalu za njim, ne pa pred Mestom. Tudi listina iz 1. 1267 nam ne nudi nikakih podatkov, kdaj je Novi trg dobil tržne ali mestne pravice; iz nje je le razvidno, da je takrat že obstajal Novi trg, na nasprotnem bregu Ljubljanice pa še Stari trg ali Trg, kot se ta mestna naselbina v virih XIII. stol. na splošno imenuje. Po vsej verjet- nosti je Stari trg starejši od Novega trga, če- prav je morda nastal le kratko pred njim. Ker se je Stari trg imenoval le Trg (forum), naj bi nasproti ležeča mestna naselbina, ki je nastala kasneje, dobila naziv »-Novi*< trg, da bi se razločevala od Starega trga, ki se je takrat in verjetno še nekaj časa kasneje ime- noval le Trg. Kot antiteza Novemu trgu pa se je starejši Trg preimenoval v Stari trg, bar se je moglo zgoditi najkasneje 1327, ko se Stari trg s tem nazivom v virih prvič po- javi.Novi trg se v hstini iz 1. 1329 imenuje Novo mesto, a se to ime ni uveljavilo.^' Novi trg je imel že od nastanka boljše po- goje za trgovski promet in razvoj od nasproti ležečega Starega trga. Medtem ko je skozi Stari trg vodila pot na Dolenjsko, je mimo Novega trga vodila trgovska cesta na zapad k morju; v njegovi neposredni bližini, na Bregu, pa se je razvilo živahno pristanišče za plovbo po Ljubljanici. Potreba po kopališču na Novem trgu sredi XIII. stoletja očitno ka- že, da je bil Novi trg v tistem času že močno obljuden in trgovsko zelo razgiban. V tem pogledu ga moremo primerjati samo še s so- sednjim Mestom, ki je istočasno ali pa le z majhno časovno razliko dobilo svoje kcpali- šče. Koroški vojvoda UMk, ki je križnikom podeUl zemljišče na Novem trgu v Ljubljani zia zgraditev javnega kopališča, je istočasno ali pa le malo prej ali kasneje, vsekakor pa med 1. 1257 in 1269, podehl gomjegrajskemu samostanu zemljišče v Mestu, da na njem zgradi enalco kopališče.'* Novi trg je bil z Mestom povezan preko Čevljarskega mostu, neposredne povezave s Starim trgom pa ni smel. Nastane'k Cevljar- sikega mostu smemo datirati vsaj v 1. 1280, ko se sosednji Spitalski most omenja že kot »stari« most. Ker Čevljarski most takrat ni bil utrjen, smemo sklepati, da je imel Novi trg takrat že svoje obzidje.'''^ L. 1267, ko je vojvoda Ulrik podelil ljub- ljanskim križnikom zemljišče na Novem trgu v Ljubljani, da so na njem zgradili kcipališče, so bil križniki že naseljeni na sedanjih križ- niških tleh na levem bregu Ljubljanice. Tu so sezidali tudi cerkev, ki se prvič omenja 1. 1268 v glavnem na istem mestu, kjer stoji sedanja, ki so jo zgradili 1714.'* Prostor, kjer so se -križniki nasehli, pa je bil takrat še zunaj obzidja Novega trga, kajti vojvoda Uhik v listini iz 1. 1267 pravi, da so križniki sezidali svojo redovno hišo »apud forum no- strum«, t.j. pri njegovem oziroma vojvodovem trgu, ki je bil na desnem bregu Ljubljanice, medtem ko jim je podelil zemljišče za kopa- lišče znotraj obzidja Novega trga (in novo foro). Križniška redovna hiša pa je verjetno stala tako bhzu obzidja Novega trga, da je 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA predstavljala stalno nevarnost za mesto, kajti če bi se je sovražnik polastil, bi z lahkoto prišel na mestno obzidje in preko njega v samo mesto. Zato so morali križniki na za- htevo meščanov Novega trga vzdrževati v svoji hiši ljudi ali straže za obrambo mesta in imeti pripravljeno apno za posipanje na sovražnito, če bi se ta hotel približati hiši in se je polastiti. Sele, ko so se 1307 sporazumeli z meščani iz Novega trga, da bodo zgradili ob svoji hiši obzidje za obrambo mesta ter so ga res zgradih od svoje hiše pa do vogala dvo- rišča pri sadovnjaku, so jih meščani iz Nove- ga trga oprostili straž v svoji hiši, oprostili pa so jih tudi straženja in utrje\nanja mest- nega obzidja.'^ Utrjevanje in širjenje obzidja Novega trga pa tudi takrat ni prenehalo, ampak se je nadaljevalo še v XV. stoletju, kot poroča ljubljanski zgodovimr Ivan Vr- hovec.'^ OPOMBE 1. Valvasor, XI, str. 665. — 2. Gradivo za zgo- dovino Ljubljane v sred. veku, zv. III, št, 31 in 33, Iv. Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, LMS 1885, str. 188 in isti avtor, Die wohllòbl. landesfurstl. Hauptstadt Laibach, Lj. 1886, str. 18, opomba 2 pri Zwitter Fr., Zaóetki ljubljan- ske meščanske naselbine, SAZU, Hauptmannov zbornik, Lj. 1966, str. 220. — 3. Fr. Zwitter, Sta- rejša kranjska mesta in meščanstvo, Lj. 1929, str. 10 in 68. — 4. A. Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik, zv. V-VI, Lj. 1929—1930, str. 121. — 5. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, to- pografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955, str. 15. — 6. N. Sumi, Knjiga o srednjeveški Ljubljani, Naša sodobnost III, Lj, 1965, str. 1093. — 7. S. Vilfan, Nekaj vprašanj iz zgodovine stare Ljubljane, Kronika IV, (1956), str. 132—148. — 8. B. Grafenauer, Ljubljana v srednjem veku, Kronika XI, (1963), zv. 3, str. 132—135. — 9. M. Kos, prav tam str. 23. — 10. Fr. Zwitter, Začetki lj. mešč. naselbine, str. 18—19. — 11. Fr. Ko- matar, Das stadtische Archiv Laibach, Jahresbe- richt der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach, 1903/04, Laibach 1904, str. 38—39. — 12. Izrazi Chirpach, Chyzpach, Chaybach, Chiebach, Cri- bach, Ceibach se pojavljajo v listinah pred 1. 1250 in jim sledimo do 1270. Nastopajo v zvezi z nekim Wulfingom de Chyebach in Rudgerom ali Rudlinom de Chyzbach, Chaybach, Cribach, Cei- bach. Zadnji je istoveten z ljubljanskim gradišča- nom Rudgerom ali Rudlinom de Laybach, ki ga srečamo že v listini iz 1. 1239 in mu sledimo do 1268. (Glej M. Kos, Gradivo V., Schumi, Urkun- denbuch II, Puzel, Idiographia monast. Sitti- censis, 1719, str. 23, 25, 29, in M. Mikuž, Topo- grafija stiske zemlje, Lj. 1946, str. 43.) — 13. Fo- tokopija v MAL, fol. 159 b: Item von padstuben zu Labach ali quottemer III gld. — 14. Glej op. 11. 15. MAL, Ljubljanski sejni zapisnik, 1537, 9. marec. — 16. Fabjančič, Knjiga hiš, II, Novi (Turjaški) trg 8. — i7. Archiv fur Kunde osterr. Geschichts-Quellen, X (1853) str. 435, listina 1466, okt. 25, M. Kos, c. d. str. 18, Viced. ur- barji iz 1. 1496, 1515, 1527 v Vie A. 1/54 a, AS. — 18. M. Kos, C. d. str. 18 in 28. — 19. Zwitter, Starejša.. . str. 10, 41, M. Kos, c. d. str. 18, 28, Zwitter, Začetki.. . str. 221, 230. — 20. A. Kob- lar, Kopališča v Ljubljani, IMK, X (1900), str. 71. — 21. Zwitter, Starejša . . . str. 10, 41, M. Kos, c. d. str. 18., Zwitter, Začetki... str. 221, 226, 235, 236. — 22. Gradivo' za zgodovino mesta Ljub- ljane v sred. veku, I., listina št. 1., VII., listina št. 1., M. Kos, c. d. str. 15, S. Vilfan, c. d. str. 141, B. Grafenauer, Ljubljana v sred. veku, str. 131, 135, Zwitter, Začetki. .. str. 224—225, 229, 230. — 23. B. Grafenauer, Ljubljana v sred. ve- ku, str. 135, Zwitter, Začetki. .. str. 225. — 24. Gradivo VII, list. št. 1, Zwitter, Začetki. .. str. 229 do 230. — 25. M. Kos, c. d. str. 7. — 26. S. Vil- fan, c. d. str. 145 in op. T). — 27. N. Sumi, c. d. str. 1093. — 28. B. Grafenauer, Ljubljana v sred. veku, str. 135 in isti. Zgodovina, II, str 297. — 29. Zwitter, Začetki. .. str. 229—234. — 30. M. Kos, c. d, str, 15 in op, 5, — 31. N. Sumi, c. d. str. 1093, S. Vilfan, c. d. str. 145, B. Grafenauer, Ljub- liana ,,, str. 135; isti, Zgodovina II. str 297, —32. M. Kos, c. d. str. 15, 62, op. 33 in Zwitter, Za- četki ..., str. 226, 230. — 33. Zwitter, Začetki ..., str. 235. — 34. Zwitter, Starejša kranjska me- sta... str. 9—10, 33, 41; M. Kos, c. d. str. 18, 28; Zwitter, Začetki. .. str 221, 230, — 35. Gradi- vo ... I., listina št. 4,. M. Kos. c, d, str. 14, 23, 76—77, S. Vilfan, c. d. str. 137, B. Grafenauer, Ljubljana ..., str. 135 in op. 8, Zwitter, Začet- ki.. ., str. 226, 227, 235. — 36. M, Kos, c. d. str. 15—16. — 37. Zwitter, Starejša kranjska me- sta... str. 68 in isti. Začetki... str. 221, 235 ... >KÌaz wir... mit den bruedem des Teutschen hauses tze Laibach umb die ansprach, die wir tzu in unde tzue dem selben hause hetaen umb ainn chalch unde umb die leute, die si unserr stat tze huotae in ir hause haben solden, unde auch umb daz uns unde unserr stat von ir hause dechain shade geshehaen solde.. — 38. Iv. Vrhovec, Topografiški opis Ljubljane, str. 188 in op. 2. , 73