f/ & iniki dom Prels - cena - prezzo L 0.50 Lelo Vlil. Schifttlattoi. uradnik, taaattora: Mirto Javoinlt - Hariu«o«bei lia»-iatell, edltora: Ing Sod|a — Hii ljudska »likam«, za UvKtsko tiskarno. Dec la Stamperla popoioro: lož# Kiamavit — Ljubljana. Kopitai|aya 4» — Tal. 4001—4005. — Abonnamani. naročnina, abboaamanto: L Ljubljana, sobota, dne 23. oklobra 1943 ■ Sl. 239 Ausdehnung der sowjeti$chen Angriffe Lar.dungsversuche der Bolschewisten an der Krim gescheitert 190 Sow]etflugzeuge in zwel Tagen vernichtet • In SUditalien ortliche Kampftatigkeit • Erfolgreicher Luftangriff auf feindliches Geleit westlich Algier DNB 22. Okt. Aus dem Fdhrorhaupt- folglosc fctndllche Ubcrsctzversuche Ober quartlcr. Das Obcrkommando der Webr- den Wo I h o w und die Newa and ein macht gibt bekannt: crfolgrclches Angriflsunternehmcn sUdwest- An der Ostf ront dehnten dlc SowJets lich W el Ik I J e - Luk I gcmeldet. ihre Angrl/fc auf ivelteie Frontah-; Deutsche Kampf- und Nahkampfflleger- s c h n i 11 e aus. Zwlschen Asowschem Meer und Saporoicbjc trat der Feind nach hef-tlger Fcuervorbereltung erneut zum Angriff an, wurde Jcdoch unter hohen Verlusten lm wesentllchen abgcschlagen. Die KSmpfc slnd noch lm Gange. Im Kampfraum stldOstlich Kremen-t s c h u g versuchten die Sovvjets auch ge-stern ihren EInbrucb nacb den Seiten zu crweitern. In den schweren, noch andauern-den KSmpfen wurde elno felndllcbe Pan-zergruppe aufgerleben. Auch in der Dnjepr-Schleife, sfldOstllch K I e w verliefen felndllcbe An-grlffe trotz starken KrSfteelnsatzes bls auf elnen Inzvvlschen abgerlegelten flrtll-chen Elnbruch ergebnlslos. NBrdllch K I c w wurde durch eln elgenes Angrlffsunterneh-men eln vvlchtlger Flussabschnltt errelcht und vom Felnde gesSubcrt. Nordwestllch TschernIgow flngen unsere Truppen die Immer wlederholten Durchbruchsangrlffe der Sowjcts ln er-bitterten KSmpfen auf. Auch westllch s m o 1 e n s k nahm dlc Kampftatigkeit wleder zu. Belderselts der Autobabn mit starker Artlllerle- und SchlacbtfllegerunterstOtzung auf schmalcr Front angrelfender Fclnd wurde abgc-ivlesen. Eln Landungsversuch der Sovvjcts, der mit schwachen KrSften an der Oitkflste der k r 1 m unternommen wurde, schel-terte. Von der tlhrlgen Ostfront werden er- geschwader zusammen mit rum&nlschen Schlachtfliegcrn griffen wlederholt in die Abwehrk&mpfe ein und fOhrten besonders schwere Angriffe gegen felndllcbe Bereit-steliungen lm Elnbruchsraum sttdOstllch K rementschug. Am 20. und 21. Oktober wurden in LuftkSmpfen und dureb Flakartilierle bel 6 eigenen Verlusten IS# SowJetfiugzeuge vernichtet. Leutnant Lang, StaffelfOhrer in elnem Jagdgeschwader, errang gestern 12 Luftliege. An der ladltillenlfchen Front herrschte nur lm Westabschnitt Ortliche Kampftatigkeit Im Seegebiet westilch Algier griffen deutsche Kampf- und Torpedoflugzeuge feindliches Geleit an. Mehrere Transporter und ein Bcwachungsfahrzeug wurden ge-troffen. Mit der Vemtchtung elnes Teils dieser Schiffe kann gerechnet werden. Fllnf Flugzeuge kehrten von dlesem Eln-satz nicht zuriick. Elnzelne brltlsche StOrflugzeuge warfen In der vergangenen Nacht planios einlge Bomben im nordwe«tiichen Reichsgebiet. Schnelle deutsche Kampfflugzeugo stlcs-sen ln der Nacht zum 22. Oktober nach London vor und erzlelten Bombeotreffcr in den befohlencn zielrSumcn. Nach den endgfiltlgcn Meldungen der Luftverteldigungskrafte hat der Feind bei seinen Tages- und Nachtangriffen am 20. Oktober gegen das Reichsgebiet nicht II, son-dern 28 Flugzeuge verloren. Dokazila o izdaji Badoglijeve vojske nad nemškim zaveznikom m Razširitev sovjetskih napadov Neuspeli boljieviiki izkrcevalni poizkusi na Krimu • 190 sovjetskih letal uničenih v dveh dneh - Krajevni boji v južni Italiji - Uspel napad na sovražno spremljavo zapadno od Alžira FBhrerJev glavni it»n, 22. oktobra. DNB. Olivno poveljstvo oboroženih sil Javlja; Na vzhodnem bojišču so razširili Sovjeti svoje napade na nadaljne frontne odsjtke. Med A x o t s k I m morjem in Z a -poroljtm la sovražnik po močni topniški pripravi ponovno napadel, bil pa je z velikimi Izgubami v glavnem odbit. Boji so *e v teku. Na bojišču jugovzhodno od Kremen-S U S a so Sovjeti tudi včeraj poizkušali razširiti svoj vdor na obo strani. V težkih, še trajajočih bojih, jo bila uničena neka sovražna oklepna skupina. Tudi v kolenu D n J e p r a , jugovzhodno od Kijeva, so «e ponesrečili sovražni napadi Izvedeni z močnimi silami. Uspel je la nek krajevni vdor, ki Pa i® mcd tem žo odrezan. Severno od Kijeva Je bil i lastnim napadom dosežen važen odsek reke. ozemlje pa Je bilo očlSčcno sovražnika. Severozahodno od č e r n l g o v a so zadržale naše čete v ogorčenih bojih vedno znova se ponavljajoče sovjetske prodorne poizkuse. Boji *o se ojačili tudi zahodno »d Smolenska. Sovražnik, ki Je napadel z močno podporo topništva In bojnih letal vzdolž avtomobilske ceste na ozkem bojišču, Je bil odbit. S slabšimi »Hami Izvršen sovjetski Iz krcevalnl polskus na vzhodni obali K r 1 -ntitie ponesrečil. Z ostalega vzhodnega bojišča poročajo, da Je sovražnik zaman skušal prekoračiti V o 1 h o v ln N e v o ter da se Je ponesrečil nek njegov napad Jugozahodno od Veli-k 1 li Lukov, Nemški bojni letalci In Jate letal za boje |z bližine so skupno z romunskimi vojnimi letalel vedno anova posegali v obrambne boje ter So težko napadli sovražnikova zbirališča na področju vdora Jugovzhodno od Kremenčuga. Dne tt. ln 21, oktobra Je bilo nnlčenlh v zračnih bojih in a atrell protiletalskega topništva ob šestih lastnih Izgubah lil sovjetskih letal. Včeraj je poročnih Langi vodja neke skupine lovskih letal, zabeležil 12 letalskih zmag. Na Južnem Italijanskem bojišča so bili krajevni boji samo v zahodnem odseku. Zahodno od A1 ž 1 r J a so napadla nem ška bojna ln torpedna letala neko sovražno ladijsko spremljavo. Več prevoznih parnikov in neka stražna ladja je bilo zadetih. Lahko računamo, da Je bil del tega bro-dovja Izgubljen. S poleta se ni vrnilo 5 naših letal. V severozahodnem državnem področju Jo nekaj britanskih motilnih letal popolnoma brez cilja odvrglo »voje bombe. Berlin, 22. okt. »V61klscher Beobachter« je iz zapiskov vrhovnega poveljstva povzel podatke ln po njih podal točno sliko in zgodovino izdajstva Viktorja Emanuela ln Badoglijeve klike. Iz teh podatkov je kakor na dlani Jasno, da je ta družba že dolge mesece snovala izdajo. Ko Je bil 25. julija odstranjen Duce, je bilo nemškemu vrhovnemu poveljstvu jasno, kam vse skupaj meri. Ze dolgo let se je vlekla napetost med delom italijanske vojske in fašizmom, največ zaradi odpora nazadnjaških krogov, ki jim socialne pre-osnove fašizma niso bile po volji. Savojska hiša je ta odpor zavestno podpirala. Omogočila je odstranitev moža, ki je Italiji priboril veličino in osramotila narod z novim izdajstvom. Ze dolgo so v vojaških in savojskih krogih govorili o Dinu Grandiju kot nasledniku Mussolinija. Ta mož je ponujeno vlogo tudi sprejel. Ko Je Italija stopila v vojno, se je podtalno rovarjenje še ojačilo. Kmalu Je stopilo na plan tudi ime Petra Badoglla, čigar sin se je kot generalni konzul v Tangerju stalno družil * predstavniki Italiji sovražnih dežel in podobno kakor mornariški odposlanec v Budimpešti, grof Ponza dl San Marino, izjavljal, da se »bomo mi kmalu skupaj z Angleži vojskovali proti Nemčiji«. Zarotniška klika Je s spretno Igro iz-podnesla januarja letos načelnika glavnega stana maršala Cavallera, na njegovo mesto pa je prišel general Ambrosio, član dvorske klike. Ta mož Je moralno in odporno silo Italijanske vojske še bolj podiral in postavil na vodilna mesta svoje somišljenike, ki so v vojski zanesli razdore, katerim tudi fašizem ni bil kos. Italijanski vojak Je pod dobrimi povelj nikl mnogokje pokazal pravo hrabrost, posebno tedaj, kadar se Je boril pod nemškim poveljstvom. Toda Ambrosio Je poskrbel, da Hart je Ironično dejal, da nastavljene ml-so akcije vodili ljudje njegovega kova, ki so namenoma vojaštvo puščali na cedilu. Tako so ustvarili plodna tla za Izdajstvo. Zmotili pa so se v tem, ker so z večnimi zagotavljanji in častnimi besedami upali premotiti Nemce in Jim'onemogočiti nagel poseg. Toda po 8. septerrjbru Je nemško poveljstvo urno poseglo vi zadevo in prekrižalo vse Izdajalske načrte. Balkanu. Nemški zunanji minister in namestnik nemškega vrhovnega poveljnika »ta pri obisku v Rimu načela to zadevo. Mussolini se je vpričo Ambrosia jasno izrekel za boj proti četnikom in za razorožitev, Ambrosio pa je to odklonil, s čimer so jo pokazala Nemcem nasprotna usmerjenost v italijanskem vrhovnem poveljstvu. Ko so «e začeli nemški nastopi, so italijanska poveljstva grozila celo z represalijami proti nemškim oddelkom. Poveljnik II. italijanske armade pa Je javno razglasil, da eo četniki enakovredni italijanskim oddelkom in zahteval takojšen odpoklic nemških čet ter izročitev ujetih kolovodij. Izdaja na Siciliji General Boatta si je s svojo politiko na Balkanu pridobil take zasluge, da mu jo načelnik vrhovnega poveljstva general Ambrosio zaupal vodstvo odseka, ki je bil nasprotniku najbližji. Dobil je poveljstvo nad VI. italijansko armado na Siciliji. Boattovo izdajstvo je bilo šo bolj očitno, ko sta ee čisto brez potrebo vdala otoka Pantelleria in Lampedusa. Prva jo bila tako utrjena, da bi se bila lahko branila mesece, saj je njena posadka pri vseh bombardiranjih iz zraka Imela komaj 50 mrtvih in ranjenih. Toda poveljnik je že pri prvih strelih iz angleških bojnih ladij lzobosil belo zastavo. To Izdajo eo opravičevali s pomanjkanjem vode in streliva, čeprav jo bilo vsega dovolj. Lampeduso so Izročili majhnim ameriškim oddelkom, ki so se tam izkrcali z gumijastimi čolni, in italijanski bo izpolnil vse nemške zahteve, besede pa seveda ul držal. Narobe! 2o prihodnjega dne je zahteval vrhovno poveljstvo nad nemškimi četami v Italiji, »da bi lahko svobodno odločal*. Nemško vrhovno poveljstvo je moralo molčati, čeprav je vedelo, da Italijani snujejo izdajo. Njegova ura namreč še ni bila prišla. Ovire in sabotaža na vseh koncih in krajih Hudi boji z močnejšimi angleškimi in ameriškimi silami v Tuniziji so kmalu pokazali, da italijansko vojnSko poveljstvo ni marlao več sodelovati. Kršilo je Hporazum ter prepustilo borbo nemškim divizijam. 2e to je dalo slutiti, da gre za skrbno zasnovano izdajo, do katere je moglo priti le po Am. brosljcvem soglasju. Potem so sovražniku še dovolili, da jo tako rekoč brez boja dobil v roke oba utrjena otoka Pantellerijo in Lampeduso in se novarno približal Siciliji, tako da je bilo treba računati s sovražnim izkrcavanjem. Boatta. poveljnik S. Italijansko armade, je spočetka hlinil veliko skrb za obrambo Sicilije, a kmalu se je Ukazalo, da je njegovo delovanje ena sama sleparija. Italijanski olialni oddelki niso dobili nobenih navodil in za sodelovanje z nem5kimi oddelki sploh ni bilo poskrbljeno, čeprav se je nemško poveljstvo o tem večkrat pogovarjalo z italijanskim. Se slabila je bila obramba Kalabrije, ki jo je vodil bergamskl vojvoda, član kraljeve vojaška klike. Ob obali je bilo le nekaj za- pwveljnlkl so Amerikancem uslužno pritokll j 8iarelih ;n redkih postojauk. Orožje obaluo nasproti. Neučinkovite mine pred Sicilijo Angleški vojaški strokovnjak Liddel Izdajalsko larjenjje po Hrvaški Takoj po nastopu generala Ambrosia so dvignili glave zarotnlfikl generali, ki so »pomirjevali« Balkan ln napenjali vse sile, da bi Izpodkopali ugled hrvatskih oblasti in razmere v novi državi še bolj zapletli. Tam je šaril poveljnik 2. armade general Boatta, ki je na Hrvatskem, na ostalem Balkanu, v Grčiji in Bolgariji mešal štrene in povsod svojim zaveznikom metal polena pod noge. Boatta jo podpiral prevratnike, ki so nagajali neraškl vojski, ln dražil z nasilji prebivalstvo tam, kjer «o oddelki nemške vojsko hoteli vzpostaviti red in mir. Boatta je na debelo zalagal upornike z živili in strelivom in jih naganjal v borbo proti nemški vojski. Načelnik glavnega stana Ca-vallero je na zahtevo nemškega poveljstva temu početju sicer sklenil narediti konec, toda Ambrosio in Boatta sta vsa njegova povelja briaklrala. Boatta je ie naprej zalagal čotnike z orožjem in hrano in zraven silil nemško poveljstvo v odločne nastope proti upornikom ln nudil svoje sodelovanje. Pri skupnih akcijah po je spet vlekel na svojo stran in z vsemi mogočimi in ne- ALLARGATE PUNTATE Dl SOVIETI . Dal Ouartier generale del FUhrsr. 2! ottobre. DNB. 11 Comando Supromo jerma-nlco cotnunlca: Sul fronte orlentale hanno este»0 I so-vletlcl 1 loro attaechl »u altr* »ettorl del fronte. Tra 11 Mare d’Asov e Saporoscble ha rlnnovato U nemlco dopo lntensa prepara-zlone dl fuoco U su0 attacco, veniva pero sostanzlalmente resplnto con alte perdlte. comhattlmentl sono ancora ln corso. Nel settore dl bataglln a sud-est dl Cre-menclug cercovano anche lerl 1 sovletlcl dl allargare la loro puntata snlle ali. In dlffl-elll eombattlmentl ehe sono tnttora ln corso h stato annlentato un gruppo dl carrl ar-mat) nemlcl. Anche oeiransa d Dnjeper, a sud-est dl Klev rlmanevano £ll attaechl nemlcl senza esito malgrado 1’lmplego dl fortl torze, ad eccezlone dl una puntata localo, prontamen-te stroncata. A nord dl Klev veniva rag-glunto ln un proprio attacco un Importan-te settore fluvlale da cul 11 nomlco veniva cacclato. A nord-ovest dl Cernlgov Intercettavano le nostre truppe 1 repetutl tentatlvl sovletlcl dl penetrazlone ln accanltl combattl-meatl. Anche ad oceldente dl Smolensk veniva rlpresa 1’attlvltft eombattlva. II nemleo, ehe attacava su uno stretto fronte con forte ap-pogglo d artlglerla e dl vellvoll da com-hattlmento, veniva resplnto su ambo 1 lati dell’autostrada. Un tentatlvo d’approdo del »ovletlel, In-trapreso da deboll torzo sulla sponda orlentale della Crlmea 6 falllto. Dal rlmanente fronte orlentale non sl »egnalano che falllti tentatlvl nemlcl dl Hitra nemška bojn, utala so v noči na izKOVOTl onemogočal odločilen na 2J. oktober Prodrla do Londona In zadela . Večkrat so je dogodilo, da s0 Italijani z bombami obljudene stanovanjske predele. j7prazniu katera ozemlja in jih prepu- Po dokončnih ugotovitvah protiletalske T oblast četnikom ln npomlkom. Ta obrambe je lzffubll sovražnik pri svojih ceneral je na vie proteste odgovarjal, da dnevnih In nočnih napadih na državno po- (s »pomagače rabi zaradi lastno zaščite in Jih ne more na noben način pogrešati*. Istočasno je Boatta uprizarjal strahovalne pohode na civilno prebivalstvo ln klal mimo ljudstvo, zlasti srbsko, da je « tem razburjal ljudi in podiral nemško obnovitveno il Volhotr • la Newa ed un falllto delo. Cim je nemško vrhovno poveljstvo za ■ * m m m . » . J1 _ lutvarlnl A dročje dne 29. oktobra 28 letal ln no samo 18. ne, ki bi Izkrcanj« nedvomno ovirale, namenoma niso bile pripravljene za eksplozijo, ker se Italijanski častniki niso dali motiti pri kopanju. Najbrž je tudi to spadalo k dobro pripravljeni izdaji. Če bi se bilo italijansko vrhovno poveljstvo res hotelo npr«ti In poslušati nemško nasvete, bi bilo angleško-amerlško Izkrcanja na Siciliji za zaveznike zatrdno hud poraz. Naravnoot mojstrski primer strahotne izdaje je bilo ravnanje italijanskega poveljnika v pristanišču Augusta, ki je navzlic temu, da ni bilo ne duha no sluha o kakšnih Angležih, vendar dal uničiti v«« obrambne naprave. Od tega trenutka dalje jo postal že kar običaj, da J« večina italijanskih častnikov zapuščala svoje čelo in odšla Catanljo. da so italijanski vojaki kar v trumah uhajali, da so bila za hrbtom nemških čet razstreljena cestna križišča, kar naj bi otožkočllo umik. in da so poveljniki italijanskih letališč zapustili svoja mesta. Dne H. julija so skušali tl ubežniki izročiti sovražnik« Catanljo tako, da *o sneli italijansko zastavo. Boatta je tedaj zahteval za obrambo Italije nadaljnjih osem nemških divizij, ki naj bi Jih vzeli v Fran cijl. Italijani sami pa niso nič storili za skladno sodelovanje z nemškimi divizijami. Generala Ambrosio in Boatta sta zahtevala takojšen prevoz angleških in ameriških ujet nikov v Nemčijo, da ne bi obtoževali že tako in tako težkega italijanskega prehranjevalnega vprašanja. Nemški predlog, naj bl nemški pionirji priskočili na pomoč, pa so seveda zavrnili. Ambrosio zahteva vrhovno poveljstvo Isto velja za popravo poškodovanih italijanskih letališč. Na tisoče italijanskih vojakov j« postopalo. Vsaj najnujnejša dela bi bili lahko opravili, če že za boj niso bili sposobni. General Ambrosio jo obljubil, da attacco a sud-ovest dl Vellklje Luki. Squadrlglle tedesche dl vellvoll dl coiu-battlmento a dl lotta da vlclno ln coopera-zlone con vellvoll da combattlmento Ro-menl prandevano parte rlpetutamcnte nel eombattlmentl dlfenslvl portando spczlal-mente forti attacchl contro 1 preparatih nemlcl nello spazlo dl penotrazlono a sud-est dl Cramenclug. Nel glornl 20 e 21 ottobre venlvano an-nlentatl nelle lotte acrce e dalla dlfesa eon-traerea 19« vellvoll sovletlcl, con perdlta dl C proprl npparecchl, II tenente Lang, comandante dl una squadrlglla da caccla, raggiunse lerl la bub dodlccslma vlttorla aerea. Sul fronte merldlonale Itallano »1 nota-▼# attlvlti eombattlva localo solo nel settore occldentale. Nel settore marino ad oceldente dl AI-gerl attaccavano I vellvoll tedeschl da combattlmento e sllurantl ud convogl|o nemlco. Venlvano eolplte varle navl da trasporto ed un plrotcafo dl guardla. Una parte dl kakšno početje Izvedelo, jo najodločneje protestiralo in preprečilo nadaljnjo krvolo ške izpade tega propadlega generala. Razbojniki in generali za isto mizo Višek pa so dogodki dosegli, ko so Boatta ln njegovi generali februarja letos odklonili pomoč nemški vojski za skupen nastop proti upornikom. Po drugi strani pa •o je Izvedelo, da so so tl generali začeli lepo pogajati ln družiti * komunističnimi tolovaji. Co je moral proti njim nastopiti se je z njimi prej dogovoril o odprtini skozi katero *o uporniki zmerom lahko pobognill. S temi pompoznimi ofenzivami je poskuial slepiti nemško poveljstvo, toda igra je bila preveč prozorna. Posebno jo bil Boatta naklonjen komunistom in je ukazal svojim podrejenim, da ne smejo ubogati navodil nemškega poveljstva ln ne smejo nastopiti v Sasu, ki Ra jo v ta namen po veljstv0 določilo. Toko je razbojnikom orno gočil umik. Boatta ie zahteval zase tudi po- queste navl pu6 retlncrse perduta. Clnque veijstv0 hrvatske vojske in pripraviti An vellvoll non rlentravano da queste opera-zlonl. Slngoll vellvoll brltannlcl dl dlsturbo sganclavano nella notte scorsa, senza aleun piano aleune bombe nel nord-ovest dol ter-rltorlo germanlco. Vellvoll aerel tedeschl da combattlmento sl splngevano nella notte sul 22 ottobre fino a Londra e colplvano con bombe 1 pre-vlstl spazl da colplre. Secondo le deflnltlve segnalazlonl delle forze dl dlfesa contraerea U nemlco ha per-duto nel suol attacchl dlurnl e nottnrnl del 2« ottobre contro 11 terrltorlo del Reich 28 anzlchč 18 vellvoll. gležem mostišče ob Jadranu. Toda njegova igra je bila odkrita in dogodki po 8. sep tembru so dokazali, da je Imelo nemško po veljstvo prav, ko je bilo do Boatte in njegovih sozarotnikov skrajno oprezno, Položaj na Balkanu se ni nič spremenil niti potem, ko je Boatta prevzel poveljstvo 6. italijansko armade na Siciliji. Njegov naslednik je postal namreč general Bobotti ki je skušal skupne nemško-italijanske na stope proti komunističnim tolovajem one mogočlti s tem, da je komuniste vodno izpu ščal skozi italijanske bojno črto v gorovje. Nemško vodstvo tega ni moglo več trpeti tudi zaradi varnosti evropske trdnjave na obrambe je bilo slabo in tudi zastarelo. Protiletalske obrambe skoraj ni bilo. Za vse to pomanjkljivosti je bil odgovoren Boatta, ki je bil od maja načelnik vrhovnega poveljstva v Kirnu. Zo maja 1. 1943, torej ccla dva meseca pred izkrcanjem na Siciliji, je nemško vrhovno poveljstvo italijanskemu ponudilo za okrepitev čet v Afriki več nemških divizij, kar pa je italijansko vrhovno poveljstvo odklonilo, potem ko je Duceju o vsej stvari poslalo napačno obvestilo. Sicer jo Roatta nekaj dni po izkrcanju na glas Izjavil, da je treba Italijo braniti na Siciliji, hkrati pa je svojim častnikom dejal, da je obramba možna le na črti Genova-Bi-inlni, če ne bo Nemčija poslala motoriziranih oddelkov na pomoč, ki pa jih ja nem£ko poveljstvo ponudilo že maja meseca, a jih je italijansko poveljstvo tedaj odklonilo; Bil je torej pripravljen prepustiti sovražniku polovico Italije, namesto da bl mislil na resno obrambo domovin*. Ce je te na najvišjih mestih vladal tak duh. potem jo nesposobnost italijanskega vojaštva čisto razumljiva. Italijani na primer niso blU sposobni pripraviti dovolj streliva zo protitankovske In obalne topove, ki jim jih je poslala Nemčija. Prav tedaj pa je italijansko vrhovno poveljstvo zahtevalo od nemškega, naj mu prepusti poveljstvo nad vsemi četami, ki se borijo v Italiji, maršalu Kesselrlngu pa poslalo Se posebno zahtevo, naj skrči Jtovllo svojih sodelavcev. 10. julija, ko so je začelo izkrcanje na Siciliji, je bila Izdaja že v oelotl jasna. V vseh krajih, kjer so so Angleži ln Ameri-kanci Izkrcali, Italijanske čete sploh niso nu. dile odpora. Predajale so se sovražnikn, ali pa zapustile bojišče, ne da bt uničile vojaške naprave. Angleži in Amerikancl so sami poročali, da »o naleteli na resen odpor, žele ko so se srečali z nemškimi oddelki. Skoraj vse divizije italijanske obalne obrambe so docela odpovedale. Zapeljali so jih italijanski častniki. čeprav često proti volji, »Tlmest sam je zapisal, da italijansko edinice, ki so stražilo obalo, sploh niso oddale strela. Viktor Emanuel in Badoglio ne moreta zaveznikom ničesar nuditi Stockholm, 21. okt. DNB. Angleški list »New StslMman and Nation« obračunava v uvodniku z Viktorjem Emanuelom, Badoglljem in z njihovimi dvomljivimi pristaši, ter pravi, da je augleško-amcriška politika do Italijo popolnoma zgrešena. »Kaj se prav za prav dogaja med Badoglijein In Eisenhowerjemf« sprašuje list. »Bržkone si poskuša Viktor Emanuel zagotoviti nagrado za svoje sodelovanje. Kaj zahteva, jo še vedno tajno. Ali nemara poroštvo, da bi monarhija ostala? Ali pa bi si rad zagotovil vsaj majhen ostanek svojega prekomorskega cesarstva? Neka ameriška poluradna izjava to zaskrbljenost opravičuje. V tej namreč priznavajo, da vedenje Viktorja Emanuela daje povod za kritiko.« List nadaljuje: »Oglejmo si malo natančneje to sliko: slaboten kralj, starikav maršal, kje pa je italijanski narod? 20 let jo kril Viktor Emanuel Musssolinlja. Zdaj pa naj Italijani priznajo Badoglija kot svojega zaščitnika. Saj si ga niso izvolili. O njem je znano samo, da je znal v Abesinijl zelo brutalno nastopati. Zdaj so opira na vlado, ki sestaja iz kvarteta vojakov, b kateremu spada tudi general Roatta, znan po svoji nečloveškosti«. »Kaj naj si misli o vsem tem italijanski narod? Dolga leta jo kralj hujskal narod proti Angležem in Amerikancem. Kar na lepem pa jame kralj nadzirati svojega dovčerajšujega zaveznika kot »sovražnika človeštva«. Ali je kdaj kdo tako resramno izkoriščal svoj narod? Ali jc kdaj postal kak n«"!«! tako neprikrito objekt kupčevanja?« »Tako ne pojde več naprej,« zaključuje Ust. »Churchill in Roosevelt sta se spustila predsleč v neupoštevanje volje naroda. Italijanski par, s katerim mešetarita, nam nima ničesar nuditi«. Vesti 23. oktobra Italijanski mornariški podtajnik admiral Antonio Lcgnani so jc pri avtomobilski vožnji iz Vicenzc ▼ Verono smrtno ponesrečil. Madžarski državni upravitelj llorthv je ▼ Četrtek sprejel novega turškega poslanika v Budimpešti Scfket Fuad Kececija. Za novega vrhovnega poveljnika augleSke sredozemske mornarice je bil imenovan admiral John Cunningtiam. * Povsod, kamor so v Italiji priile čete osme armade, piše »Daily Telegraph«, so rene bliskovito poskočile. V tednu dni se niso samo podvojile, temveč celo podesetorile. Italijanski narod je po večini moralno zdrav in močno trpi zaradi sramote, ki jo je rodilo izdajalsko počenjanje Badoglijeve klike, pi$c »Glornale dMtalia« Spontani odgovor vseh plasti prebivalstva na Mussolinijev osvoboditev in oklic marSala Crazianija nudijo pač zato najlepSi doknz. Sovjetski zunanji minister Molotov je sprejel novega izrednega ameriškega poslanike v Rusiji Harrimana. Argentinski državni predsednik je imenoval generala Pcrlingera za notranjega ministra in generala Gilbcrta za zunanjega ministra. Stran 1 »SLOVENSKI DOM«, Sne 25. ©kto5>ra 1943. gtev. 239*. ' 1) Seznam tistih, ki so prelomili prisego Ljubljana, 23. oktobra. V naslednjem prinašamo seznam tistih bivših aktivnih častnikov in podčastnikov, ki so so pridružili razbojniškim tolpam ter vodijo boj za uničenje lastnoga ljudstva, ti-etega ljudstva, ki so mu na Boga in na čast prisegli, da ga bodo branili. Zbrali so so okrog bivšega podpolkovnika Jaka Av-šiča, ki sta ga Tito in Kidrič v dveh lotih porinila do generala. Ti ljudje so v ljubljanski izdaji 26. številko »Slovenskega poročevalca« priobčili dolgovezno komunistično izjavo, v kateri zlasti silovito udrihajo če* bivšo jugoslovansko vojsko in čez njen razpad. Ti aktivni heroji s tem bijejo po zobeh vendar sami sebe. Kdo pa je vodil bivšo vojsko in jo naredil tako, kakršna je bila J Oni sami, saj so bili njeni oficirji! Kdo pa je leta 1941 prvi pobegnil na varno k ženi ali ljubici, če ne prav ti podpisniki, ki jih vse poznamo in poznamo njihovo junaško vedenje v aprilu 1941! Tisoči in tisoči slovenskih vojakov so priča njihovega tedanjega bojazljivega pobega. Slovenskega. mraz, ka(lar piha burju, kor ta prl. ljudstva izjave teh pisarniških junakov ne | naSa MM,nl — zanimajo; zanimalo ga bo kvečjemu, kdo dr. Vekoslav Valentinčič, Boris Škulj. Anton Plantan, Edvard Koki, Mirko Brodnik, Franc Dolšek, Ivan Bambič, Bogomir Snu-derl, Edo Nikolič, Miroslav Stepančič, Mi, lan Gole, Ladislav Legiša, Slavko Malna-rlč, Danilo Berger, Viktor Itemc, Fran Petrič, Vili Kozar, Ludvik Valentinčič, Drago Mežnaršič, Bogumil Hude, Leon Zaplatll, Jože Švigelj, Milan Sonc, Branko Pečovnik, Martin Šlibar, Miro Kavčič, Vincenc Grošelj, Sava Konvalinko, Sergej Berce, Branko Ličan, Pero Cestnik, Miha Mišič, Hrvoje Gregorin. Drago Presolj, Franc Avsonek, Daniel Barle, Ivan Drčar, Vitomir Amalje-ši, Ivan Kalabosa, Frano Misnjak, Viktor Home, Danilo Rebula, Peter Skrivanell in I Milan Sproo. Z Gorenjskega Tridnevni tečaj za koroško ženstvo je bil prirejen v Gozdu Martuljku. Zbrale so se članico okrožnega štaba ženske organizacijo in vse okrožne ženske voditeljice s Koroškega in Gorenjskega, oddelne voditeljice in druge funkcionarko. Vrstila so se predavanja o svetovnonazorskih in narodnostnih vprašanjih. Za zaključek je bila primerna poslovilna slovesnost petjem. Vrhnika Naročniki »Slovenskega doma« se lahko pouče o tem, ali imajo naročnino plačano ali SO v zaostanku na Podlipski cesti 9. Tam lahko tudi plačajo naročnino. Zaloga vsen knjig »Slovenčeve knjižnice«, »Svet«, »Quo vadiš« in »Ivanhoe«. — II — Kako nastaja huda in mila zima Med laiki velja mnenje, češ ia se na- šo tisti, ki so še enkrat pljunili na svojo čast, prelomili prisego in svoj narod izdali. Tilo so: Jaka AvSlč, »general«, član vrhovnega plenuma OF, namestnik komandanta NOV in PO Slovenije; Josip Jeras, predsednik organizacijo vojnih dobrovoljcev v prvi svetovni vojni, član vrhovnega plenuma OF, nadalje: Peter Kiler, Vlado Naglič, Vlado Vodopivec, Aleksander Elsner, Bajko Ta-naskovič, Pero Povivoda, Frano Tavčar, Franc Potočnik, Bino Mamilovič, Mirko Bračič, Janez Tomšič, Damas Oblak, Socerb Božič; dr. Slavko Kolar, Ostoje Vokič, Mijodrag Rakič, Cvetko Dolenc, Poter Bis-jak, Badko Pečovnik, Jože Malič, Alojz Kukman, Karlo Kronogger, Vlado Betec, Slavko Kavšek, Karel Pirš, Josip Hočevar, Vse poslušalce radija opozarjamo na oddajo slovenskih domobrancev, ki bo jutri, 24. oktobra, ob 11.30 lij ubij ana Koledar Sobota, 23. vinotoka: Zavetnica umirajočih; Klotilda, devica in mučenica; Ignacij, škof. Nedelja. 24. vinotoka: misijonska nedelja; Bafael, nadangel. Obvestila Za pokojnim kaplanom Antonom Hočevarjem, ki so ga 26. oktobra 1942 ubili komunisti, bo maša zadušnica v torek, 26. oktobra, ob 7 v frančiškanski cerkvi. r. m a S a zaduSnlca *a gregorske žrtve, pobite na Velikem Osolniku, bo v to-reiT’28. oktobra, ob 7 v urSuIlnskl cerkvi. Gregortl valjenl! Učitelji — pevci, udeležite se jutri ob 4 popoldne pogreba pokojnega ravnatelja A. Doklerja. Pevska vaja bo jutri dopoldne ob 10 na učiteljišču. Vsi člani, ki so naročili sadno drevje pri Sadjarski ia vrtnarski podružnici Ljubljuna I., naj pridejo ponj v torek, dne 26. t. m. h Kmetijski družbi na Novi (rg it. 3 (dvorišče). — Vsem državnim upokojencem. Z ozirom na naš objavljen poziv glede nabave novih železniških legitimacij opozarjamo vse državne upokojence, da finančna direkcija zaenkrat ne bo izdajala novih legitimacij. marveč bo samo podaljševala stare. V legitimacij^ kjer so že izčrpani vsi listi, bodo vstavljeni novi vložki. Zato za zdaj odpade najavljeno posredovanje za naše člane. Kolikor smo poučeni, državnim upokojencem v tekočem letu ni treba predlagati »prijav *a prejem draglnjsklh doklad« (v prejšnjih lotih je bil določen oktobrski termin). Za otroke, stare nad 16 lot, pa morajo upravičenci izkazati redno šolanje z označbo, ali prejema otrok podporo ali štipendijo in koliko znaša ta na mesec, ali pa dokazati, da je otrok trajno nesposoben za delo ln pridobivanje. To volja za državne upokojence, ki prejemajo pokojnino Prl tukajšnji finančni direkciji. — Združenje javnih uslužbencev za Ljubljansko pokrajino. — Zelje na mesarske knjižice. Da so sveže zelje, ki ga prodajajo od Prevoda pooblaščeni trgovci na živilskem trgu pravično razdoll, bo naprodaj od sobote, 23. t m. samo na mesarske knjižice. Zato naj vsakdo, ki želi zelje dobiti, prinese seboj mesarsko knjižico. Zelje bo razdeljeno po razpoložljivih množinah. naša mrzli severni zrak, medtem ko po. meni jug toplo vreme, ker prinaša s soboj tople morske zračne mase. Fizikalno pa je stvar povsem drugačna. Zrak je namreč sam po sebi toliko razredčeno telo, da direktno ne more vsebovati toliko toplotne energije, da bi zadostavaia za ogrevanje bedelejših plasti zemeljske skorje. Topel ali mrzel zrak bi se prilagodil že tekom nekaj ur k toplotnim razmeram onega kraja, kamor je dospel. Tako bi prihajale k uam oddaljene sibirske ali tropske mase že ogrete oziroma ohlajene. S tem so upliv severa ali juga na naše kraje sploh no bi čutil. Toda zrak vedno vsebuje več ali manj vodnih hlapov, ki pa imajo posebne lastnosti, namreč: za sončne žarko so vodni hlapi prozorni, medtem ko so za zemeljske žarke, preko katerih zemlja gubi svojo toploto v vsemlrju (ti žarki niso vidni) le. malo propustni. Zato je tudi zrak, ki je bogat na vodnih hlapih, znatno manj prozoren za zemeljske žarke kot za sončne. Posledica tega je ta, da se nabere čez dan sončna toplota v zemeljski skorji in v zraku, a ponoči ta toplota le počasi izgineva. Ce ta zrak preide potom vetrovnega mehanizma v hladne kraje, potem tako rekoč prinaša s seboj toploto, ker naredi s hladnimi kraji isto, kar je naredil s toplimi, namreč: vodni hlapi bodo zajezili zemeljske toplotne žarke, medtem ko bodo sončni prodirali naprej. Pri začetku prodora toplih zračnih mas se navadno spodnje plasti zaradi d6tika z mrzlim tlom (oziroma s snežno odejo) ohlajajo, toda vodni hlapi se kmalu zgostijo in tako sprostijo v zrak še novo toploto. Zato so zračne mase, kri pridejo k nam pozimi s Sredozemskega morja, tople in prinašajo megleno, oblačno ali celo deževno vreme. Pojem toplih zračnih mas je torej navezan na pojem množine vodnih hlapov, ki so v zraku I V polarnih krajih, kjer so morja In reke zmrznjene in vlada hud mraz, zrak ne more vsebovati pomembne množine vodnih hlapov. Zato je polarni zrak prozoren za sončne, a tudi enako prozoren za zemeljske žarke. Toda sonce (zlasti pozlmlj obseva KUPITE TAKOJ eno najlepših knjig letošnjega leta svetovno znani Walter Scottov zgodovinski roman »IVANHOE« ki ga ie založilo in izdalo uredništvo »Slovenca«. Dobite ga v vseh ljubljanskih knjigarnah in v veži Ljudske tiskarne. — Naroča se V UREDNIŠTVU »SLOVENCA«. Ai ste že naročili »Slovenčevo knjižnico"? Če ne, storite to takoj I Za mal deoar si boste lahko ustanovili lepo družinsko kajižnico. V tretjem letniku te knjižne zbirke bodo zastopana dela iz književnosti 15. narodor. Dosedanji že izšli knjigi Dr. Ivana Preglja .,Mlada Breda“ in Henry B o r d e a u x - a ,.Raymonda“ samo potriujeta. da skuša Slovenčeva knjižnica nuditi svojim bralcem res le najboljše od najboljšega. Vsak reden naročnik bo dobil za nagrado dve lepi knjigi! Ne odlašajte, ampak naročite t-e na naj-bol/ razširjeno slovensko zbirko knjigi Vsaka knjiga stane za naročnike le 8 lir Knjige naročite pri Upravi Slovenčeve knjižnice, Kopitarjeva 6, Ljubljana zemeljsko površino le del dneva, medtem ko zemlja ves čas (podnevi in ponoči) oddaja svojo toploto v vsemirjo. Zato v po. iarnem zraku vlada silen mraz. Ako pride ta zrak v naše kraje, se pričenja tudi prl nas nagla ohladitev, ker zemlja naglo oddaja nakopičeno toploto v vsemirje. Za ohladitev je tudi bistvenega pomena snežna odeja, ker ta podnevi odbija sončno žarke nazaj v vsemirje (zaradi bele barve), medtem ko sneg ojači odtok toplote potom nevidnih žarkov s snežne površine v vsemirje. Zato je suh zrak in snežna odeja vedno znak hudega mraza! Iz tega sledi, da za hudo zimo ni nujno potreben vdor polarnega zraka, ampak zadostuje, da pride po zapadlem snegu suh zrak. In to se res y Ljubljani mnogokrat dogaja: po zapadlem snogu pritisne preko Alp severozapadnlk. Alpe zadržujejo pri tem vlago in tako preplavi Slovenijo suh, a ne hlader zrak. Ze čez noč se naredi hud mrazi V Ljubljani se navadno zniža toplina preko noči za 16 stopinj Celzija, na ljubljanskem polju pa za 20 stopinj in več. Časopisi pri tem poročajo o vdoru mrzlega vala, medtem ko dejansko nobenega takega vala ni! f Cilka Krekova Včoraj je v Ljubljani na svojem skromnem domu umrla Cilka Krekova, sestra pokojnega Dr. Jan. Ev. Kreka. Dočakala je starost 77 lot. Bila je preprosta slovenska žena, ki se je udejstvovala v mnogih človekoljubnih društvih ln krščanskih ženskih organizacijah. Zadnje leto je mnogo trpela zaradi težke bolezni, kateri ni bilo leka. Pokopali jo bodo jutri, v nedeljo, popoldne. Blaga žena, ki jo delila samo dobro in nikomur storila zla, naj pri Bogu uživa svoje plačilo 1 Kostanjevica Koliko gorja In bede sp pripravili ,na-Semu ljudstvu prl nas partizani, se v tiskanih Vrsticah ni BF.R/VSiEK ^Baraga je svetnik! In zdaj je jasno: Največjega Slovenca moramo vsaj ml Slovenci spoznati in vzljubiti, od največjega našega misijonarja so moramo naučiti misijonskega čutenja in misijonske žrtve, našega svetnika moramo častiti, se v stiskah sedanjih dni k njemu zatekati, in končno moramo Boga prositi, da ga sveta Cerkev kot svetnika nam in vsemu svetu razglasi in nam ga na oltarje postavi. Vsem tem namenom lepo ustreza dovet-dnevnica. Z njo ei bomo lepo približali Baragov lik, ee bomo obogatili in oplemenitili z njegovim vzorom, si bomo pridobili v Baragu dragoceno pomoč. Poskrbeti pa moramo, da bomo sadove devetdnevnice lepo ohranili. Baraga nam mora biti tudi v bodoče vedno pred duhovnimi očmi. In to bo, če ga bomo imeli najprej pogosto pred telesnimi očmi, če bomo njegovo sliko postavili na častno mesto v naše stanovanje, v šolsko sobo, v društveni lokal. Zato: v času Baragove devetdnevnice sprejmimo vsi Barago v naše domove in lokale. Poleg slike Jezusovega in Marijinega Srca naj krasi naše prostore tudi slika Baragova, tako bo duh Baragov prišel v nas ln po njem bo zakraljevalo v naših srcih in v vsem našem narodu Kristusovo in Marijino kraljestvo miru. 117. Stari pastir ju jo takoj spoznal, onadva pa njega prav tako. Mati jo tedaj pristopila ter mu nežno naravnala mahovnato blazino, da bo laže ležal in lopše sanjal, oče pa je izpod no-mirnih smrek potegnil mehko odejo, iz nočno megle stkano, ter ga skrbno pokril... Nato sta oče in mati na domačem ognjišču zakurila sveti ogenj ... Vse je bilo prelepo, domače, preljubo in njemu tako drago. Ob domačem ognjišču sta oče in mali zapela pesem uspavanko, k njej se jo mešalo nočno šumenje pohorskih gozdov, nad katerimi se jo razlivala srebrna mesečina. Tedaj so ga zbudili htinj-ski zvonovi; vstal je in odšel... i ‘ ^ \ v . ^ V/ ^ ^ 'Y‘ -v ’ j " 1 v . ' v' . _ /. 1 . - 5b- <• v . . w ' 118. V mesečni noči je na skrivnostnom gradišču zagorel nov ogenj in starega pastirja je k njemu vlekla skrivnostna moč. Na vrhu gradišča pa so ga zapustile vso moči; zgrudil so jo ter zaspal, trdno zaspal za — vedno. Tedaj pa se je nočni ogenj razgorel in iz gradiške zemlje se je dvignilo veliko srce, ki jo zagorelo kot večerna zarja lepo, snj je svetilo mrtvemu pastirju kot večni* luč; bilo je očetovo si*co ... Nad očetovim srcem, ki je to noč našlo svoj mir, so planinski gozdovi slavnostno šumeli, pod srebrnimi zvezdami pa so za-trjančill vsi htinjski zvonovi vseh treh cerkva. Dve, tri iz lokalne kronike V splošno bolnišnico so bili prepeljani nekateri poškodovanol in ponesrečenci. Jazbce Ivan, 24 letni kurjač državne železnice, je padel s stroja ln se hudo poškodoval. — Boltežar Andrej, 3 letni sin delavca v Crni vasi na Barju, sl je prl padcu zlomil desno nogo. — V Vrbljenju na Ižanskem si je pri padcu zlomila levo roko 64-letna prevžitkarica Helena' Likovičeva. — V Stepanji vasi pa jo padel pod voz in se hudo poškodoval 64 letni posestnik France Žitnik. V Ljubljani je do 15.000 najemnikov stanovanj in obratnih lokalov. Stanovanjski najemniki so pred let) ustanovili svojo organizacijo. Društvo stanovanjskih najemnikov šteje sedaj do 400 članov. V Ljubljani je bilo po uradnih statističnih podatkih konec leta 1943 vsega 22.551 stanovanj, ko jih je bilo leta 1940 samo 21.959. Prirastok jo primeren takratnim gospodarskim prilikam. Poročali smo že, da je mestna občina ljubljanska kupila na Posavju primeren svet za veterinarsko-sanitarnim predpisom odgovarjajoče mrhovišče. Načrti za. zidavo primernih poslopij so že izdelani. Okrajno načelstvo za ljubljansko okolico pa je razpisalo komisijski ogled za izdajo gradbenega dovoljenja. G. Pevsneri Državno gledališče Urainat Sobota, 23. oktobra: ob 16.30: »Cvetje ▼ Je-aenU. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Nedelja, 24. oktobra: ob 16: »Nevesta e krono«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Operat Sobota. 23. oktobra: ob 16: »Orfej in Evridika«. Red Prvi. Nedelja. 24. oktobra, ob 16: »Netopir«. Opereta. Izven. Cene od 32 Ur navzdol. Ponedeljek, 25. oktobra: Zaprto. Medtem pa je nastopila nevarnost, da se bo obetavna in donosna žlvljenska pot Ev-na Azeva v začetku ustavila. Po pisma, ki ga je bil poslal orožniške« mu poveljstvu v Rostovu leta 1894, so prijeli nekaj ljudi v tem mestu ln drugod. V domačih socialističnih krogih se je raznesel glas, da so te ljudi prijeli po podatkih, ki so jih dobili iz tujine. Sum se je obrnil na Evna Azeva. Neki Študent lz Odese, po Imenu Peters, je to sporočil tovarišem v Karlsruhe, toda na njegovo poročilo se tam nihče ni oziral. Pozneje je drug študent, po Imenu Koro-bošklu, raznesel podobne glasove, toda edini uspeh, ki ga je s tem dosegel, je bil, da so ga kot obrekovalca izključili iz študentovskega prevratniškega krožka. Tudi neki nemški Jud, po imenu Barnass, je obtožil Azeva euaklh pregreh, pa ni mogel ničesar dokazati. Sleherna senca suma proti Azevu se je torej razblinila. Ko so ga potcin leta 1895 ob obisku ruskega carja in carice še izgnali lz Darmstadta, je njegov položaj v študentovskih krogih postal nedotakljiv. Od tega trenutka je bil njegov revolu-clonarskl sloves zagotovljen. Na vseh prireditvah, na vseh prevratniških shodih so mu ploskali kot enemu najbolj preprlčauih ln zvestih apostolov revolucionarne misli. Vladimir Burcev, ki je bil pozneje njegov najbolj zagrizen tožnik, pripoveduje, da je prav tedaj Izšla prva številka njegovega Usta »Narodovolec«. V njej je priobčil hujskaški oklic, naj ubijejo carja. Edino pismeno odobravanje, ki ga je za ta oklic dobil, je prišlo — od Evna Aze- va, ki je hkratu prijemal mastne zneske od carske policije za pobijanje prevratnlštva... DVIG Leta 1899. je Azev diplomiral za inženirja elektrotehnike. Leta 1900. mu je carska policija zvišala prejemke na 300 rubljev mesečno. Poleg redne letue nagrade je dobil se izredno za veliko noč. Elektrotehnično podjetje Schuckert mu je ponudilo inženirsko mesto, ki bi ga bil morda sprejel, če ga ne bi bila ruska policijn povabila, naj .i se vrne v domovino, in mu obljubljala, da bo dobil doma podobno, toda Še dosti bolje plačano mesto. Veter sreče je napihoval jadra njegove ladje in tako je jeseni tega leta Azev odrinil v Rusijo ter se ustavil v Moskvi. Sprejem, ki mu ga je pripravil načelnik carske skrivne politične policije v Moskvi, Subatov, ni bil nič manj prisrčen in prijateljski kakor sprejem, ki so mu ga pripravili Gitlovski ter še drugi poglavarji ruskega prevratniškega in na-silniškega gibanja. Vrnitev v Rusijo poineni v življenju Evna Azeva začetek razgibanega razdobja, ki se bo končalo s tem, da se bo povzpel na najvišja in na najbolj odgovorna mesta v revolucionarni stranki. Ta dvig je bil sicer počasen, ne lahak in poln nevarnosti, toda novo pečeni re- volucionar se je zdaj za končno odločil in se nič ne kesa. Pozna pot, po kateri bo moral liqditi, in težave, ki jih bo moral premagovati. Zdaj gre za to, da «1 pridobi ugled in zaupanje pri revolucijonarjih, prebivajočih v domovini, hkrati pa vzdržati žive zveze s tistimi, ki so v tnjini tn ki prevratniško gi- banje vodijo od zunaj. Moral bo imeti stike z najrazličnejšimi skupinami, razsejanimi po širnem ruskem cesarstvu ter si povsod ustvariti zveze in pridobiti prijateljev. Azev se je po vrnitvi najprej ločil od žene, ki je ni več potreboval in ki se je vrnila v Bern, da bi študirala dalje. S podporo Su-batova je brž dobil inženirsko mesto pri Splošni električni družbi v Moskvi. Pozneje je stopil v »Zvezo za vzajemno pomoč članom razum-niških poklicev«, v kateri se je zbral cvet socialnih revolucionarjev in moskovskega razumništva. Ti so sc pogosto zbirali v hiši pisateljice E. Ncmcinove. K tem sestankom so vabili tudi Azeva. Tako je dobil priliko, da se je seznanil z Andrejem Argunovim, predsednikom zveze revolu-cijonarnili socialistov v Moskvi. Ta je bil zelo vesel, da je spoznal prijatelja svojih prijateljev Gitlovskih. Ta seznanitev, kratek nagovor, ki ga je imel, in nekaj nasvetov za tihotapljenje prepovedanih spisov, prihajajočih iz tujine, mu je v novem okolju takoj prineslo dosti spoštovanja in zaupanja. Edina senca, ki je skalila vedrost teh dni v Moskvi, je bilo pismo njegovih bivših tovarišev iz Darmstadta, ki so hoteli zvedeti, kako je Azev mogel doseči, da je lahko ostal v Moskvi, ko so vendar glede tega za Jude veljale hude omejitve. Azev na to pismo sploh ni odgovoril in njegovi rojaki so najbrž mislili, da se mu je posrečilo doseči izjemo s tem, da je podkupil kakega policijskega uradnika. Razen s prevratniki se je Azev v Moskvi sešel tudi s svojim novim službenim predstojnikom Subatovim, načelnikom Obrane v tem mestu. Iz Hrvaške Zagrebško državno gledališče in zagrebška Filharmonija sta pred dnevi gosčo.vala pod vodstvom dirigenta Matačiča na Dunaju. Graški dnevnik poroča, da je gosto-vanje zelo uspelo. Tobačna žetev v Južni Hrvatskl je končana. 8 pridelovanjem tobaka je v teh krajih zaposlenih 30—35 tisoč rodbin. Za leto 3943 je vlada odobrila doslej največjo količino sadik: 322 milijonov strokov. Iz mnogih razlogov, posebno pa zaradi večjega posevka z žitaricami jo bilo zasajenih vsega okoli 160 milijonov strokov. Letošnja žetev tobaka bo mnogo večja kakor lansko leto, verjetno za celih 100 vagonov. Po kakovosti Je tobak dober, zlasti zgodnji. Nagrade za najboljšo ljudsko Igro, ki je zanjo razpisala natečaj Matica hrvatskih gledaliških igralcev, so bilo razdeljene takole: Prvo nagrado 10.000 kun je dobil Fran Hrčič iz Samobora za komedijo v štirih dejanjih »Stričeva dediščina«; drugo nagrado 4000 kun jo prejel Zvonko Veljačič i* Zagreba za dramo v devetih slikah >Mrtvi otok«: tretjo nagrado 3000 kun je dobil Drago Itubin iz Zagreba za dramo v štirih dejanjih »Na prelomu«; četrto nagrado 1500 kun je prejel .Tosip Selak iz Zagreba za dramo v treh dejanjih »Trpini«; peto nagrado 1500 kun pa je dobil Vladimir Bukač iz Du-gereso za komedijo v treh dejanjih »Izgubljena ogrlica«. Zagrebško stolnico popravljajo. Odboru za obnovo zagrebške stolnico je ministrstvo za javna dela nakazalo za nadaljevanje popravil dva milijona kun. Razširjenje varaždinskega kopališča. — Mestno kopališče na Dravi je imelo letos izredno velik obisk in so na blagajni pobrali skoraj milijon kun vstopnine. Ker ima kopališče malo kabin, je bilo sklenjeno njih število pomnožiti, zgradili pa nameravajo tudi nov bazen. Stanje Hrvatske državne banke. Po Izkazu Hrvatsko državne banko z dne 15. septembra so zlute ln devizno rezerve v prvi polovioi septembra narasle za 0.53 na 22.72 milijarde kun. Skoraj nospremonjeni so ostali predujmi no klirinške terjatve v inozemstvu, ki znašajo 7.8 miljarde kun. Prav tako se ni bistveno spremenila postavka meničnih in lombardnih posojil, ki znaša 18.9 milijarde kun. Obtok bankovcev se je v prvi polovici septembra dvignil za 1.89 na 80.16 milijarde kun pri istočasnem zmanjšanju ži-rovnih dobroimetij za 1.41 na 6.25 milijarde kun, tako da se skupna vsota obtoka bankovcev in žlronih dobroimetij ni bistveno dvignila. To je tem bolj značilno, ker se je v teku avgusta obtok bankovcev dvignil za 2.58 milijarde kun pri istočasnem povečanju žirovnib dobroimetij za 3.09 milijardo kun. Zaradi železniške nesreče v nevarnosti celo mesto Prebivalstvo ameriškega mesta Ashland je te dni zelo vznemiril silen požar, ki .1e nastal na tamkajšnji železniški progi. I® devetih okoliških mest so prihitele požarne hrambo, da bi pomagale gasiti ogenj, ki je z bliskovito naglico razširjal na bližnja poslopja, zlasti na tovarno gumija in del kolodvorskih skladišč. Ogenj je nastal 11,1 la način, da sta dva železniška vozova -* cisterni — iztirila, pri čemer se jo benci° iz njih razlil po bližnji costl in po odto#‘ nih ceveh.