» Novo mesto, 8. maja 1953 Cena 12 din STEV. 18. Leto IV. Lastniki in Izdajatelji] Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Iihaja vsak petek. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. — Uredništvo in uprava: Novo mesto, Cesta komandanta StHneta 25. — Postni predal 33 — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu: Mnaj>ke ceremonije, ker prav gotovo tudi niso dobile iz Moskve drugačnih navodil. Prav tako ne bt smelo zavesti poročilo, da je bU jugoslovanski odpravnik poslov v Moskvi Djunč sprejet pri Molo-tovu kajti pozabiti ne smemo, da je bil to vsakoletni prvomajski sprejem tujih diplomatov m sovjetski oblastniki so si pač v smi-uu iskanja uglajencjših m i mer t v v v aH cm kraj n poverjenika Prešernove družbe? Spremembe uniform v JLA JLA v kratkem uvedene spremembe v zimskih jn letnih vojaških uniformah. Oficirji JLA bodo nosili namesto dosedanjih epo-let zvezdice na ramenih oficirske bluze in plašča. Spremembo narekuje potreba po praktičnosti in ekonomičnosti. Podoficirji bodo Imeli oznake činov na rokavih v obliki svilenega rumenega traku. Za razliko od dosedanjih pod vratom zaprtih bluz bodo odslej jugoslovanski oficirji nosili odprte bluze s srajco enake barve In z nekoliko temnejšo kravato. Uvedene bodo enake kape za nižje, višje oficirje In generale. Na uniformah generalov bodo ukinjene rd;če porte na hlačah. K vsakdanji letni uniformi bo spadala tudi letna srajca — bluza, katero bodo lahko nosili vojaki hkrati s kratkimi hlačami, Česar do sedaj ni bilo. le tam do šmihelskega pokopališča. Posipanje ceste pa priporočamo »amo ob mokrem vremenu in izdatno, sicer nič ne zaleže. P. R. S seje Sveta za gospodarstvo LO mestne občine Novo mesto Svet za gospodarstvo pri Ljudskem odboru mestne občine Novo mesto je na svoji seji dne 27. aprila 1953 med drugim razpravljal tudi o vsebini članka »Novo-meščani sprašujejo: Kako dolgo še?«, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 24. aprila 1953. Predsednik sveta je hkrati t navzočimi odborniki LO MO Novo mesto in člani sveta najprej ugotovil, da je Ljudski odbor mestne občine v zadnjih mesecih že večkrat razpravljal pri reševanju personalnih vprašanj tudi o razrešitvi dosedanjega upravnika hotela »Kandija« A. Jakšeta. Ker vse doslej LO MO ni mogel dobiti namestnika, dosedanji upravnik ni mogel biti razrešen, kar pa se je medtem uredilo in je bil Anton Jakše s 1. majem 1953 razrešen dolžnosti upravnika v hotelu »Kandija«. Predsednik LO MO Novo mesto tov. Lojze Ivanetič je obvestil člane Sveta, da je delegacija Zveze borcev in množičnih organizacij IV. terena 27. aprila 1953 intervenirala v smislu razrešitve upravnika hotela »Kandija«, čemur je bilo s 1. majem ugodeno in je zadeva rešena. Nadalje je predsednik sveta pojasnil, da je bilo že pred meseci izmenjano vodstvo bivšega mestnega podjetja »Remont«. Podjetje je prevzel znani strokovnjak tovariš Angel Gabrijel- člč in so se razmere v zadnjih treh mesecih v podjetju bistveno izboljšale. Delovni kolektiv sedanjega mestnega Gradbenega obnovitvenega podjetja (GOP) se zaveda napak in pomanjkljivosti, ki so nastajale lani v njegovem poslovanju deloma po krivdi posameznih delavcev in vodstva podjetja, deloma pa tudi zaradi izredne naglice, s katero je bilo treba izgotoviti vrsto del v nenormalnem času. Podjetje obnavlja sedaj slabe omete iz 1. 1952 r.a svoje stroške in si hoče s kvalitetnim delom pridobiti ugled. Volivcem Novega mesta verjetno ni znano, da so bili n. pr. lani zidarji »Remonta« občutno slabše plačani za enako delo kot zidarji večjih gradbenih podjetij, kar je pravtako slabo vplivalo na kakovost dela. Očitek, da je dobil »Remont« les za odranje pri ob* navijanju osnovne šole zastonj od mestne občine, ne drži. Ta les je podjetje mestni občini v celoti plačalo po takratnih dnevnih cenah. Razmere, proizvodno zmogljivost in skrb za razvoj podjetij v mestu rešuje gospodarski svet LO MO Novo mesto sproti na svojih sejah. Reševanje pestre problematike in dostikrat nadvse težkih gospodarskih vprašanj je odgovorno delo, ki se ga tako LO MO kot Svet za gospodarstvo ne boji, želi pa, da bi bila kritika volivcev v bodoče učinkovitejša predvsem s tem, da bi jo volivci sporočili mestni občini takoj, ne pa šele čez dolge tedne ali celo mesece. Stalno sodelovanje volivcev s svojim izvoljenim odborom bo mestu le v korist. Koristnikom poštnih, telegrafskih in telefonskih uslug Volkovi - največji mrharji naših lovisc Volkov; So v dolenjskih loviščih vedno hujša nadloga. Vsa prizadevanja članov lovskih družin, poklicnih lovcev in državnega lovišča in odigra za pokonČevanje volkov, ki obstaja v Kočevju niso rodila zaželjenega uspeha. Tak odbor je obstojal v Kočevju že po prvi svetovni vojni in v dobi prvih desetih let se je posrečilo uničiti 127 volčjih mrcin. Med drugo svetovno vorno in po nji pa so se volkovi pojavili še v veliko večjem številu. Prišli so iz sosedne Hrvaške in se naselili v mirnih kočevskih gozdovih, kjer so našli primerno zatočišče in dovolj živeža. Računajo, da je trenutno na Kočevskem okrog 50 teh mrharjev, ki delajo prav občutno škodo tako na divjadi kot na domaČi živini, zlasti drobnici. Po nepopolnih podatkih so lani pokončali na Kočevskem več kot 1000 kosov srna-di, nad 30 jelenov, 60 kosov domaČe drobnice in 40 psov. V petih letih po vojni, od 1945 do 1950. jc bilo pokončano skupno 51 volkov. Odkar je bil leta 1951 spet organiziran odbor za pokončava-nje volkov, je bilo v tem letu Dokončanih od lovcev Uprave državnih lovišč 10 volkov obeh spolov, člani lovskih družin pa so uničili 6 volkov. Lani so jih lovci Uprave državnih lovišč pokončali 17, člani lovskih družin pa 4. Najmanj 20 volkov pa je b:>lo obstreljenih in so verjetno končali svoj mrnar-ski posel. Odbor je priredil šest pogonov na volkove, uspeh pa sta bila le dva volčja mladiča. Krivda za ro je tudj na prebivalcih, ki se zelo neradi udeležujejo pogonov in tako morajo lovci sami goniti, vsled Česar lovišče ni dovolj zaprto. Volčja nadlega resno ogroža naša lepa lovišča, ki so že sedaj močno zadeta od teh krvolokov. Prav talko je vsled njih skoraj nemogoča reja drobnice v teh predelih brez posebnih pastirjev in čuvajev. Ko bodo iztrebili naša lovišča, se bodo ti nevarni Škodljivci podali dalje po Sloveniji v druga bogata lovilca. Zato je dolžnost vseh, tako lovcev kot živinorejcev in oblastnih organov ter kmetijskih zadrug, DOZ in drugih, da se akcija za iztrebljenje teh nevarnih roparjev najresnejŠe oprimejo' B. D. V vsako hišo knjifje Prešernove družbe! Prosimo vse pravne osebe v okraju turade, ustanove, podjetja, množične organizacije itd.), da ob ustanovitvi, preselitvi, preimenovanju, likvidaciji in si. javijo to spremembo svoji področni pošti. Množične organizacije morajo poslati prepis tistega dela zapisnika o konstituiranju odbora, Iz katerega bo razvidno, kdo organizacijo predstavlja. Ce ta oseba ne prevzema poštnih pošiljk sama, mora s poštnim pooblastilom, ki se dobi na pošti, pooblastiti za to neko drugo osebo. Pošta ne more prevzeti Lani so izdelali 4,5oo.ooo električnih žarnic Lansko leto so v tovarni električnih žarnic TEZ v Zagrebu izdelali 4 in pol milijona navadnih električnih žarnic. To je doslej največja proizvodnja doma izdelanih električnih žarnic in se približuje številu, ki je potrebno za kritje vseh domačih potreb. Letos bo proizvodnja za-nic v TEZ še večja in mnogo bolj ks kovostna, ker je delovni kolektiv v preteklih letih premagal mnoge težave in si pridobil s požrtvovalnim delom dragocer« izkušnje. Razen navadnih pa bodo letos izdelali tudi mnogo opalnih žarnic, začeli pa so tudi izdelovati fluorescentne žarnice. nobene odgovornosti za napačno ali zakasnelo dostavo oziroma vračanje pošiljk pošiljatelju, če ji pravne osebe ne javljajo naštetih sprememb pravočasno. Hkrati obveščamo koristnike poštnih uslug, zlasti telefonske naročnike, da je s 1. majem t. 1. uvedena pri pošti Novo mesto, telefon št. 170, informativna služba, ki daje sledeče informacije: točen čas, vremenska poročila, vozni red vlakov in avtobusov, lekarniška in zdravniška dežurna služba in ordinacije, športna poročila in rezultati tekem, podatki iz ptt tarife, spored gledališč in kinematografov, poleg tega pa centrala kliče telefonske naročnike ob določenem času po naročilu. Okrajna pošta Novo mesto Zahvala novomeški tekstilni tovarni Ljudski odbor mestne občine Novo mesto se javno zahvaljuje delovnemu kolektivu novomeške tekstilne tovarne »N o v o t e k s* za prispevek 100.000 din za potrebe novomeškega vodovoda in njegove obnove. Vzgledno razumevanje delovnega kolektiva »No-voteksa* za komunalne in gospodarske potrebe ter razvoj mesta naj bi našle posnemovalce v vrstah ostalih delovnih kolektivov. Ljudski odbor mestne občine Novo mesto Pri voglarjenju je dobil sunek z nožem Že 8. aprila 1951 je bila v vasi kazati, da je to dejanje napravil IReber pri Žužemberku svatba, ka tere so se v večernih urah po nekem starem običaju udeležili tudi do-či fantje. Dobili so svoj delež pijače, potem pa je prišlo med njimi do nepomembnega prepira. Karel Kocjančič, katerega so baje name-tavali pretepsti, je zbežal po vrtu, za njim pa so se zapodili še Anton Horvat, Jože Pucelj, Janez Papež in Albin Trlep. Med begom jc nekdo izmed njih suniJ KocjanČi-Ča z nožem v hrbet, drugi pa ga je udaril s palico po glavi. Nato so n.i tleh ležečega Kocjančiča isti pretepači odnesli v hišo, kjer so ga obvezal; in odpeljali v bolnišnico. Na več razpravah pred okrajnim sodiščem ni bilo pojasnjeno, kdo je bil pravzaprav v tej skupini junak noža. Sam poškodovanec je trdil, da ga je sunil Horvat, neka priča, ki jc gotovo vedela več kot je povedala, pa je skušala do- Trlep. Sodišče je obsoduo vse udeležence tega pretepa in sicer: Antona Horvata, ki je bil nekak kolovodja tega krvavega voglarje-nja, na dva meseca zapora, Jožeta Puclja, Janeza Papeža in Albina Tri epa pa vsakega na en mesec zapora. Vsak mora plačati tudi 200 din povprečnine. Silnega »junaka« se je izkazal tudi Jože Gorenc iz Vrha pri Šentjerneju. Ko se je v družbi drugih fantov napil, je pokazal svoje junaštvo nad plotom Mi.rka Florjan-čiča. S kolom je razbil tudi Šipo na njegovo hižo, vdrl v hišo in mu grozil. Pri tem je še bolj žalosrno dejstvo, da je Flofjančič močno živčen in božjasten. Za to junaštvo se bo Gorenc 20 dni pokoril v zaporu, plačati pa mora vse stroške postopka in 200 din povprečnine. Proti vsem vrstam Škod, ki pretijo vsak dan delovnemu človeku in njegovemu premoženju, sklepa podružnica DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA v Novem mestu zavarovanja preko svojih zastopnikov, ki jih ima v vseh večjih krajih. Zavarujte sebe in svoje premoženje prej ko vas doleti nesreča! Zavarujte • sebe za življenje in nezgodo, # svoje otroke za doto, • premoženje proti požaru, toči, poplavam, viharju itd., # svojo živino proti poginu in nezgodam. Kličite zasto p n i k e DOZ na d o m t Franček Saje: 4 Vatikan in Slovenci »Močna samostojna Avstrija pod vladarstvom našega dobrega ustavnega cesarja, nedotakljivost naše katoliške vere in varstvo naše narodnosti nam bodo tri zvezde, ki nas bodo vodile v vsem našem dejanju.« Tako je nastalo zloglasno geslo slovenske konservativne politike: Vse za vero, dom, cesarja! Bleiweis, ta zelo slabi »oče slovenskega naroda«, je 12. aprila v »Novicah« opozarjal kmete: »Desetine, tlake in drugi davki so stari dolgovi, ki jih je kmet gosposki dolžan.« Škof Slomšek, ki ima sicer precej narodnoprosvetnih zaslug, pa jc slovenskim kmetom v pastirskem pismu dopovedoval: »Namesto, da bi po krščansko Boga zahvalili in pa kakor pametni možje lepo potrpeli... kmetje pravijo, Gospoda nas dere in goljufa; mi nismo dolžni takih davkov plačevati, ne tlake delati, ne desetine dajati ...« Nato revolucionarne kmete prepričuje: »Kar daste deželni gosposki, cesarju daste; kar dajete duhovski gosposki, dajete tudi Bogu .. .« (Bogo Grafcnauer, Slovenski kmet v letu 1948, Zgodovinski Časopis 1949, str. 25.) Spomladi 1849 so se na Dunaju zbrali avstrijski škofje in 17. junija i/dali pastirsko pismo. V njem so ostro obsodili vse »krive preroke" izza »pomladi narodov«, ki z mamljivimi gesli skušajo zavesti cele narode: »/Ef).a. izmed teh nevarnosti je uno omotljivo vabljenje, se poganjati za domorodnost (v originalu Nationalitat)! Bog je, kakor apostelj uči, stvaril iz eniga človeka ves človeški rod ... Raznost jezikov pa jc že naslednik greha, odpadca od Boga in razprtja med seboj.« (Ivan Prijatelj, Kulturna in politična zgodovina Slovencev, L, str. 29.) Leta 1855 je Avstrija sklenila konkordat s katoliško Cerkvijo, ki jc dobila največjo svobodo in še nekaj nadvlade nad državo, zlasti na šolskem področju. Če je »jožefinizem vzel cerkev v službo države kot ponižno deklo,« jo je »konkordat prosil pomoči kot častito gospo«. (Josip Apih, Naš cesar.) Ta rimska »gospa« je odslej imela v katoliški Avstriji največje privilegije in papež v njej glavno oporo svoje politike. Katoliško avstrijsko monarhijo je podpirala tudi slovenska konservativna politika, ki so jo precej časa vodili dr. Bleiweis, škof Slomšek in duhovnik Luka Jeran. Slomšek je bil zagovornik božjega prava in legitimizma ter odločen nasprotnik združene Slovenije. Dr. Blciwcis je v revolucijskem letu iz taktičnih razlogov sicer zahteval zedinjeno Slovenijo, a je takoj zavrgel ta program in se kot laik vedno bolj podrejal vodstvu duhovščine, zlasti Luki Jeranu. Fanatični duhovnik Jeran, predhodnik slovenskega klerikalizma, je o narodnosti in veri 1850. leta pisal: »Prvo nam je naša prava katoliška vera. Vsa moja slovenščina mi ni piškavega oreha vredna, ako sem ob vero in ob smerti vekomaj zavržen.« »Ali: »Poglavitni del narodnosti je in ostane vera, drugi posamezni deli narodnosti so le sredstva, katera šele po veri in z vero svojo pravo ceno dobe.« (Revija KA, 1941, str. 115 in 116.) Take nazore o jeziku in narodnosti je imela večina slovenske duhovščine. Zato je ljubljanski knezoškofijski cerkveni svet 1866. leta izdaj duhovniško okrožnico, v kateri je priporočil več nemščine v slovenske osnovne šole. Zaradi razvoja kapitalizma in nastajanja slovenske buržoazije, je liberalna struja 1868. leta začela izdajati svoj časopis »Slovenski narod« in samostojno nastopila. Po Sloveniji so liberalni Mlado-slovenci priredili velika zborovanja, s katerimi .je slovensko narodno in politično gibanje zajelo in razgibalo celotno slovensko ljudstvo. Da ne bi staro reakcionarno vodstvo okrog dr. Bleiweisa ostalo izolirano, so se temu tako imenovanemu taborskemu gibanju priključili tudi konservativni Staroslovenci. Njihov ideolog duhovnik Luka Jeran pa je liberalne Mladoslovcncc opozarjal: »Slovenski narod je katoliški narod, je celina brez strank; v stranke razcepiti ga iščejo le nekateri liberalci, neprijatli ali lažnjivi prijatli. O pobožnosti sv. Očeta, o slavni 25-letnici je slovenski narod v velikanskih množicah potrdil, da je res to, za kar se je vedno skazoval, da je popolnoma vdan svoji veri, svoji Cerkvi, vesoljnemu poglavarju rimskemu papežu, da noče niČ vedeti o kakem brezverstvu v družini, v šoli ali kjer si bodi. Vsi pravi domoljubi so prepričani, da )e dolžnost to edinost v veri našega naroda spoštovati in vterjevati; ne pa motiti je.« (Zgodnja Danica, leto 1872, str. 421.) Konservativci so hitro zapustili taborsko gibanje, ker so se zbali zrevolucioniranih množic, ki so v krvavih spopadih z nemšku-r ar ji in orožniki pokazali svojo voljo za odločnejši boj. Odpovedalo pa je tudi mlado in slabotno slovensko liberalno meščanstvo, ki jc prav tako iz strahu pred lastnim ljudstvom in zaradi pritiska nemške liberalne buržoazije popuščalo v prepirih s konservativci ter moledovalo za spravo. Začela se je petnajstletna doba slo-gaštva, ko so konservativci neprestano krepili svoje vrste s kmeti, ki so jih izkoriščali vaški oderuhi, buržoazija in avstrijska država, To obdobje tihega konservativno-liberalnega sporazuma ali katoliškega liberalizma pa je prekinil slovenski klerikalizem. fitev. 18. DOLENJSKI LIST Stran 3. Tudi v Mirni peči so dostolno proslavili 27. apri in 1. ma] Praznik OP in 1. maj smo proslavili tudi v Mirni peći prav slovesno. Pionirji in mladinci nižje gimnazije so na predvečer 12. obletnice ustanovitve OF zažgali kresove in zapeli Ob njih nekaj partizanskih pesmi, nato pa je bila slavnostna proslava. O zgodovinskem pomenu OF za slovenski narod je govoril ravnatelj gimnazije tov. A. Božič, pionirski pevski zbor pa je zapel pod vodstvom tov. Jože Cernivec več pesmi. Nastopil je tudi ženski pevski zbor, dramska družina gimnazije pa je zaigrala »Stlrj brate«. Ljudje so napolnili dvorano do zadnjega kotička in so bili s proslavo zelo zadovoljni. Tudi na predvečer praznika dela so zagoreli v okolici ognji, 1. maja zjutraj pa je ona pro- slava na dvorišču tov. Antona ftupena, kjer j© bil prirejen kulturni spored. Po govoru tovariša Božiča smo videli rajal-ne nastope s pesmijo (vodila jih je tov. Leopoldina Malovrh), tov. Draga Podržaj je nastopila s skupino z loki, tov. Milo* Muc pa je naštudiral točko s puškami. Ves spored so izvajali učenci osnovne šole In dijaki nižje gimnazije, navzočih pa je bilo nad 150 odraslih in 350 otrok. Nato je organiziral sindikat ročnih delavcev izlet v Grčvrh, kjer je bila prva javka v letih NOV. * Nedavno si je komisija iz Ljubljane ogledala dosedanje delo okoli gradnje zadružnega doma in prostor, kjer bo stal spomenik padlim borcem ter žrtvam fašizma. Dala je mnogo dobrih nasvetov in vzpodbud za nadaljnje delo, obljubila pa tudi pomoč, za katero prosimo tudi okrajni odbor ZB in SZDL. Vsaj do 29. novembra 1953 bi radi zgradili zadružni dom in proslavili državni praznik v novi dvorani. Po dolgem času se je oglasilo KUD »Katja Rupena« in zaigralo 18. in 19. aprila Finžgar-jevo »Verigo«. Igralci ao tekst razmeroma dobro obvladali, posebno pa so se odlikovali Pri. mož, Mina, Micka, Janez, To-mažin in Liza. Pri prvi pred- stavi je bil obisk Izredno velik, drugič pa manjši. Roditeljski sestanek 26. aprila je ponovno dokazal, kako potrebno je sodelovanje staršev in šole. Ravnatelj nižje gimnazije tov. Božič nam je razložil sklepe šolske konference, ki se nanašajo na čimvečjo Izobrazbo naših otrok. Po releratu so se starši razgovarjali z razredniki o vsem, kar jih je zanimalo v zvezi z ukom njihovih otrok. Udeležba na tem sestanku in zanimanje staršev sta dokaz, da so taki sestanki potreb, ni in »i jih želimo še več. IZPRED SODIŠČA I Ez Sefa-Sumberka pišejo Novice iz Suhe krajine Prvi maj smo proslavili nadvse svečano. Na predvečer je mladina skupno s člani ZB pri. pravila velik kres okrog katerega so mladina ln pionirji prepevali In plesali. Na 1. maj je mladina « pomočjo učitelj, stva pripravila telovadni nastop, ki je pokazal lep razvoj telovadbe na šoli. Najmlajši so pe. li in plesali, pionirji so pokazali igro z žogami, mladinci in mladinke pa so predvajali lepe proste vaje. Pester nastop io zaključili z raznoterostmi. * Na dan 1. maja je bila odprta nova občinska gostilna v Žužemberku. Kako potrebna je bila, priča velika udeležba. Upamo, da bo skrbela za dobro kapljico, hrano in postrežbo. Neka učenka tukajšnje gimnazije se je vračala s prvomajske proslave proti domu. Na cesti ni opazila strupenega gada; sto. pila je nanj in jo je pičil. Zu-žemberški zdravnik ji je takoj nudil pomoč. Starejši ljudje pravijo, da bo letos veliko te golazni, zato je treba biti ved- no previden, da ne pride nesreče. do Svojevrsten uspeh so dosegle množične organizacije na Dvoru, ki so v dobrem tednu popolnoma preuredile star prostor v lepo dvorano, ki bo služila za proslave in kulturne nastope. Pomanjkanje dvorane je Dvor-čane najbolj oviralo pri kulturnem delu. Dvorana je lepo urejena in ima nov oder. Naredili so ji novo streho in strop ter jo lično ometali. Vsekakor jim je treba dati vse priznanje za požrtvovalno delo m trud. Na predvečer delavskega praz. nika so dvorano slovesno odprli. SI. Hotko Tečaj za ročna dela je de. kletom veliko koristil, frej ne. vajene roke so na tečaju ustvarile marsikaj lepega, kar bo sedaj krasilo njihove domove. Tudi mladinci so se zadnjo zimo z vso resnostjo, ki jim je ne bi nihče prisodil, lotili igranja šaha. Na mladinskih sestankih pa so se redno seznanjali z go. spodarskimi, političnimi in kulturnimi dogodki doma in v svetu. Pionirji so ob Novoletni jelki obljubili, da bodo poživili svojo organizacijo, kar so tudi že storili.. Praznovali so vse držav, ne praznike, v marcu pa so svoje starše ob priliki roditeljskega sestanka presenetili z lepim programom. Tudi za 27. april so se dobro pripravili. V skednju, ki je bil za ta dan spremenjen v »dvorano«, so nam člani mladinskega aktiva 19. aprila prvič uprizorili Fin-žgarjevo igro »Veriga«. Pod vodstvom režiserke tov. Ozim. kove so se na Igro prav dobro pripravili. Čeprav nam za take Predgrad ob Kolpi 14. cije aprila so Imele organiza. in društvu Predgrađa in okolice v zadružnem domu žalno proslavo za umrlim tov. Borisem Kidričem. O velikem pokojniku je govoril Jože Do. lar. Ivan Skrt je prebral nekaj Pestro kulturnoprosvetno življenje v Metliki V Metliki je zadnje čase kulturno prosvetno življenje prav živahno. Po uspeli Golijevi mladinski igri »Jurček«. ki jo je v soboto 18. aprila uprizorila gimnazijska mladina v režiji tov. Lili Stromar, je v nedeljo gostoval Slovenski oktet iz Ljubljane. Odlični pevci, ki nameravajo gostovati tudi med našimi izseljenci v Združenih državah, so navdušili Metličane in za svoje petje želi vse priznanje. V torek 21. aprila je v okviru metliške univerze predaval tov. Ivan Regent iz Ljubljane. V svojem predavanju »O ustavnih r RAZPIS r.a vpis v enoletno Solo ».a učiteljice kmetijsko, gospodarskih in kmetij., sko gospodinjskih sol ter tečajev v Ljubljani Namen Sole je izobraziti učiteljice za teoretično in praktično delo v kmetijsko-gospodarsklh in gospodinjskih šolah in strokov, tečajih- Sprejete učiteljice z učiteljskim strokovnim izpitom, W niso stare nad 30 let. Po končani šoli bodo absol-ventke dobile zvanje predmetnega učitelja. Sola je internatsko ,4rejena. Mesečna oskrbnina znaša 4.000 din. Med studijem bodo imele slu-šateljice plačan študijski dopust. Prošnje za sprejem naj pošljejo prosilke do 25. maja. Navedejo naj najvažnejše rodbinske podatke, podatke o pot«, ku šolanje, o dosedanjem službovanju in koliko so se dosedaj posvečale iz. venšolski izobrazbi mladine in prebivalstva. Proinjl je treba priložiti overovljen prepis diplome In strokovnega izpita. Prošnja se kolkuje • 30 din, priloga pa s 25 din. Prošnja naj se pošlj« preko OI/), Sveta za pro. sveto In kulturo, na Šolo za učitelj Let kmetijsko, gospodarskih In gospo, dinjskih sol, Ljubljana, Koblarjeva ulica 34. Pouk pričSne z rednim šolskim letom. O »prejemu v Solo bodo kandidatinje pravočasno obveščene. Uprava Sole za učiteljice kmetijsko nospodarskjh in gospodinjskih šol spremembah v FLRJ« je na poljuden način seznanil navzoče z nadaljnjim razvojem naše oblasti, ki z decentralizacijo vedno bolj prehaja v roKe delovnega ljudstva. Predavatelj je za svoje prepričevalne besede našel polno dvorano hvalež. nih poslušalcev. Tudi metliška godba na pihala jt isti teden, v soooto 25. aprila, pokazala sadove svojega dela v zimskih mesecih. Pod vodstvom kapelnika tov. Silva Mihelčiča je nastopilo 30 godbenikov — povečini mladincev - ki so z dokajšnjo rutino, vi-granostjo in tudi občutkom pokazali, da so od lanskega leta lepo napredovali. Pomlajena metliška godba in njen kapelnik sta bila ta večer deležna zaslu. ženega priznanja. KRONIKA NESREČ Griblje. 6-letnega posestniko. vega sinčka Mirkota Simca je med igro drugi otrok s sekiro udaril po prsi ih leve roke. Tržišče. Na krožni žagi si ]e obrezal prste leve roke rudar Franc Komljanec. Dolenjske Toplice. Ker se je med delom vbodla v prst desne roke, je dobila zastrupljenje poljska delavka Ivana Bobnar. Torna/ja vas. 3-letni posestnikov sinček Franc Bregar ie doma padel in si zlomil desno nogo. Breza pri Trebnjem. Poštni monter Bogomir Strmec je pri delu na Veliki Loki padel in se pobil po obrazu. Grduni pri Adiešlčth. Med delom v gozdu je padel hlod na delavca Jureta Požeka In mu poškodoval prsni koš. Gotna vas. Anton Strgar, delavec pn gradbenem podjetju »Pionir«, Je v nedeljo 3. maja padel s kolesa in se huje poškodoval po obrazu. Stehanja vas pri Vel. Loki. Posestnikov sin Alojz Fortuna je padel in si zvil palec desne roke. Zalog. Zena progovnega delavca Jožefa Vidic je padla v vasi Otočec in si zlomila levo nogo. Suhor pri Dol. Toplicah. Delavka Marija Senica je doma pidla In si zlomila levo roko. OGLASI Zamenjam moderno dvosobno stanovanje t pritiklinami blizu tramvajske pottaje v Ljubljani za stanovanje v Novem mestu. — ponudbe na: Vojni odsek Novo meato. Invalid JLA išče prazno ali opremljeno sončno sobo, po možnosti z vso oskrbo, kjerkoli na Dolenjskem, Naslov v upravi Usta, spominov na tov. Kidriča, mladinska godba pod vodstvom Jožeta Smalclja pa je Igrala žalostinke. V nedeljo 19. aprila s0 tečajnice Rdečega križa priredile igro »Ploha,« ki je dorjro uspela. Igralke so se potrudile in tudi moške vloge še kar dobro odigrale. Glavno vlogo je ime. la tov. Slavica Siraj iz Močil, ki je pokazala na odru prirojen izreden smisel za igro tako v kretnjah kot v izgovorjavi. Mladim Igralkam za njihov uspel nastop lahko samo cesti, tamo. Zadružni dom, v katerem sta že, kot smo , poročali, nameščena matični in občinski urad, še ni popolnoma dogotovljen. Del poslopja je treba še ometati, prav tako pa ni končana električna napeljava. Okrog doma je posajenih 12 lip. Prav bi bi. Io, da bi okolici doma, zlasti čistoči pred domom posvečali već pažnje. Kupi peska, lesa in kamenja okrog doma niso v korist lepšemu izgledu. Z malo več smisla Za lepoto bi se dalo to takoj urediti, čeprav niso končana še vsa dela. J. S. ZLOBNOST, KI ZASLUZI NAJSTROŽJO KAZEN Lani v septembru je šofer tovornega avtomobila, last podjetja »Železničar« iz Ljubljane, prenočil v Ambrusu. Ker nI nobene garaže, je pustil avto pred krajevno gostilno, v kateri je spal. Ponoči Je prišel mimo Jože Vidunar iz Višnje pri Zagrad-cu in iz same zlobe s kuhinjskim nožem prerezal gumo na avtomobilu. S 15 urezi, izmed kater.h sta dva prerezala tudi zračnico, je napravil najmanj 20.000 din škode. Radovedni smo, s čim bo Vidmar, ki se sedaj nahaja na odsluženju vojašikega roka, opravičil ali utemeljil svoje vandalsko dejanje pred sodiščem. Prav gotovo za to ni opravičila in je najstrožja kazen prenizka, saj se ne more primerjati s kaznijo Za tatvino in podobna dejanja iz korlstolovstva. OBVESTILA KINO Kino Novo mesto predvaja: Od 8. do 11, maja: angleški barvni film »Čarobna temnica«. Od 12. do 14. maja: ameriški film »Našli so se«. Od 15. do 18. maja: avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. Kino Dol. Toplice predvaja: 9. in 10. maja: avstrijski film »Dvorni svetnik Geiger«. 13. in 14. maja: ameriški film »Zmaga nad temo«. Popravek Popravljamo tiskarsko napako v Seznamu žrtev NOV okraja Kočevje, z dne 28. IV. 1953 (Dolenjski list štev. 17, str. 6). Šesta vrsta prvega odstavka se glasi pravilno takole: Grebene Janezek, otrok, umrl od »trahu 1942, ko so ga ujeli kulturne prireditve manjka vsega razen dobre volje, upamo, da bodo naši vrli mladinci s tem delom nadaljevali. »Tudi pri nas moramo dati slovo brzojavkam,« je rekel Zajcev oče, ko je začel z agitacijo za napeljavo elektrike. Z mladincem Antonom Ozim. kom pridno hodita okrog ljudi in jih navdušujeta za ta načrt. Vse kaže, da gre sedaj tudi pri nas za res in da bomo kmalu imeli električno luč. Smatramo pa, da bi člani KZ morali imeti več zaupanja do svoje zadruge, ki jim je pripravljena pomagati pri elektrifikaciji. Naši gasilci so se odločili, da bodo 24. maja proslavili 25 letnico obstoja gasilskega društva. Ob tej priliki bodo prikazali razvoj gasilske organizacije, imeli bodo veliko gasilsko vajo, nastopil pa bo tudi pevski zbor pod vodstvom tov. Zupančiča. Tudi mladinke in pionirji so obljubili svoje sodelovanje v obliki telovadnega nastopa. Z. F. Franc Hrastar, posestnik ln gostilm.čar iz Smihela pri Novem mestu, je svojo podjetnost razširil še na prekupčevanje in trgovanje s konja, lani pa j« poleg tega prodal neznani osebi 250 ameriških dolarjev, ki j h je baje dobil od nekega ameri-čana za konja. Na razp.-avi pred okrajnim sodiščem je zatrjeval, da je dolarje prodal v poslovalnici Narodne banke v Ljubljani, česar pa n. mogel dokazati, niti ni bilo verjetno. Hrastar je bil pred senatom okrajnega sodišča v Novem mestu obsojen na 4 mesece zapora in 80.000 dinarjev kazni. Lesni odsek kmet.jsike zadruge v Straži je vodil Alojz Turk, lesni manipulunt. Na račun kmetijske zadruge je prodal vagon desk po ceni 7000 din za kubični meter. Plačan račun za te čteake je popravil na 6.500 je vrglo 8.406 din »čistega«. S d.n za kubični meter, kar mu tem je zagrešil dve kaznivi dejanji: poneverbo in ponarejanje uradne listine. Kupec je namreč potrdil, da je plačal deske po 7.000 din .n ne samo po 0.500 din, kot je to zatrjeval Turk, ki se je zagovarjal, da je zato popravil račun, ker je bila baje naknadno cena znižana. Poleg tega se je spuščal v trgovino i lesom tudi na svoj raićun. Kupil in prodal je z dobičkom tu-d. deske. Tako mu je pri eni taki lastni dobavi padlo v žep okrog 17.000 din, pri drugi pa 10.500 din. S tem je zakrivil kaznivo dejanje nedovoljene trgovine. Za vsa tn dejanja je senat okrajnega sodišča v Novem mestu prisodil Tupku 8 mesecev zapora. Ana Božič, bivša tajnica krajevnega ljudskega odibora Dolž, in Terezija Zelinger, a dim in.-stratorka istega KLO, sta morali sesti na zatožno klop pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu. Obtožnica jima je očitala: Ana Bož.Č je kot tajnik KLO sprejemala vplačila Da na KLO Dolž ni vse v redu, je bila že javna tajnost, vendar je poteklo precej časa, da so Bož.čevo odstranili s položaja tajnice, ker jo krajevni ljudski odbor ni hotel razrešiti niti po večkratnih revizijah, k davkov. V davčne knjiž.ce davčnih zavezancev je vpisala pravilno vsoto, v davčno knjigo pa le toliko, kolikor je pač odvedla denarja po odbitku za sebe. Tako je v času od aprila 1951 do marca 1952 pri 52 vplačil.h spravila v svoj žep nad 7:1.000 din ljudskega denarja. Nekaj denarja si je vzela tudi od plačil, ki jih je prejela Ze-iingerjeva, pa je denar izročila njej. Zelingerjeva pa s. je prisvojila bone in denar, namenjen socialnim podpirancem, prav tako pa je porabila od dvignjenega denarja za krajevne potrebe za sebe 9.180 din. so ugotovile nepravilnosti. Bo-žičeva se je izgovarjala, da ji je bil večkrat denar ukraden .n da se je pisarna slabo zapirala, vendar ni nikdar prijavila nobene tatvine, niti ni poskrbela za boljše zapiranje p sarne. Aktivisti, ki so obiskovali krajevni odbor Dolž, pa so pove-dali, da je bila pod mizo v pisarn; tega KLO, dokler je bila tajnik Božičeva, skoraj stalen gost steklenica žganja ali pa vina. Zelo verjetno je bil to tisti tat, ki je kradel ljudski denar. Senat okrožnega sodišča v Novem mestu je prisod.l Ani Boiič leto dni zapora in povrnitev prisvojenega denarja v znesiku 73-487 din, Tereziji Ze-lingerjevi pa Sest mesecev zapora in povrn.tev prisvojenega zneska 18.000 din. A. G. If Ne maramo elektrike" Na predlog občinskega LO Gotna vas in KZ Smihel so va-ščani vasi Boričevo in Skrjanče sklenili, da si uredijo vaško pot, ki je zelo slaba. Dobili so iinančno pomoč od KZ Smihel in pričeli delati. Težko je bilo pripraviti posamezne kmete na to, da bi oni prispevali svoj delež v delu. Pustili niso niti lomiti kamen v gozdu poleg po. ti, češ, da se s tem dela samo škoda. Zgodilo se je tudi, da je M. I. iz Skrjanč zahteval odškodnino 6.000 din, ker je bilo pet smrekic nekoliko oblomlje-nih. Po izjavi logarja pa ni bilo nobene škode, ker so smrekce rastle preveč na gosto ln bi jih bilo treba zredčiti. Iz vsega te. ga vidimo, da ravno tisti, ki največ izkoriščajo vozno pot, ne čutijo potrebe za popravilo. Od gozdnega fonda so dobili lepo vsoto denarja, da bodo uredili pnt do Malega Podljubna in Petan. Verjetno bodo vaščani ostalih vasi pravilno ocenili, kaj pomeni dobra pot za pešca in voznika. Na vaškem sestanku so sklenili, da bodo Boričevo in Skrjanče tudi elektrificirali. Od oblasti in ostalih forumov je že vse urejeno in odobreno, da takoj lahko prično delati. Ker so nekateri videli, da ni ostalo samo pri besedah in so priprave za delo že v teku, so spft govorili: »Ne maramo elektrike, nam bodo že sami zastonj napeljali. Samo počakajmo vsaj še pet let.« Tako so vodili svojo »zavestno« politiko med ljudmi. Mislili so, da bodo pri. šli do elektrike na račun drugih, pa so se zmotili. Ker niso mogli dobiti drugega Izgovora, so se ustavili pri tem, kje bo speljan glavni vod. Strokovnjak je rekel da iz Srebrnlč oni pa se spet ne strinjajo, ker bo šlo čez njihove gozdove m boao zato pogosti požari in podobno. nili. .1Ć. ^ti/đuzaM ^utel es na reška, a zaslužena zmaga novomeških odbolkarjev vzgoja| Odbojkarsko moštvo TVD »Partizana : Lokomotiva Zagreb 3:2 (15:1, 15:8, 9:15, 13:15, 16:14). V našem listu smo na kratko če poročali o tej tekmi, vendar se nam zdi potrebno, da z O žirom na okolnosti in nekatere značilnosti te zmage še enkrat nekoliko spregovorimo. Predvsem je zanimivo to, da ljubljanski fizkulturni tednik »Polet« prav na kratko registrira rezultat tekme, o uspehu novomeških odbojkarjev pa nič! »Poletu« oz. njegovim še vedno ne gre v račun, da more pravzaprav »podeželsko moštvo« proti renomiranim ekipam iz Ljubljane, Maribora in Zagreba bele/iti kar zaporedne zmage, kot Je bil to primer v jesenskem delu prvenstva v slovensko-hr-vatski odbojkarski ligi. Tudi takrat Je bil ta list prav skromen v svojih poročilih o uspehih Novomeščanov. V reprezentanco Slovenije Je bili sicer poklican Luka Dolenc, kateremu pa ni bila dana prilika, da bi opravičil svoj sloves, ker Je bil odrinjen v rezervo. Novomešcanom Je bila ta tekma sploh prvi letošnji nastop, kar bi se kmalu kruto maščevalo. Ce pomislimo, da so v lanskem letu naši odbojkarji odigrali 37 tekem, bi skoraj ne mogli verjeti, da so se na letošnje prvenstvo pripravljali brez težjih tekem. Nedeljski nasprotniki pa imajo za seboj že vec tekem. Med drugim so osvojili pokalno prvenstvo Zagreba, kar jim Je pripomoglo do legi- timacije za gostovanje v inozemstvu, izgleda pa, da jim nedeljski poraz ne greni sladkih uric potovanja izven meja naše domovine, čeprav bi se morali zavedati, da za take podvige se niso dorasli. Sara začetek tekme Je nepo-znavalca zapeljal na misel, da bodo Novomeščani beležili lahko ln prepričljivo zmago. Nasprotnik sploh ni prišel do sape in je moral prvi niz prepustiti z rezultatom 15:1! V drugem nizu je Lokomotiva nekako uredila svoje vrste, vendar poletu domačih nikakor ni bila kos. Partizan je vadil napad za napadom in osvajal točke, nekaj pa jih je zapravil s pogrešnimi servisi. Razlika 15:8 odgovarja poteku igre. Tretji niz je bil za Novo-meščane že dostikrat usoden. Do izraza je prišlo pomanjkanje kondicije. Igra je postala mlačna in nezanimiva. Svoji rutini iz starih časov se morajo domači zahvaliti, da niso pretrpeli večjega poraza od 9:15. Zelo dramatična in zagrizena Je postala igra v četrtem nizu. Lokomotiva Je svoje igralce večkrat menjala. Njena ekipa je izgledala popolnoma sveža, medtem ko o Novomešianih ne bi mogli tega reči. Kljub temu so na vsak način hoteli tekmo uspešno zaključiti. Za vsako točko so se ogorčeno borili, vendar so tudi v tem delu Zagrebčani pičlo zmagali. Ze sam rezultat 13:15 govori o izenačenosti obeh nasprotnikov. Stanje 2:2 v nizih je narekovalo še peti odločilni niz. Lokomotiva si je takoj priborila manjšo prednost. Največji optimist je moral videti usodo Novomeščanov zapečateno. Tedaj Je nastopila domača publika, kl je i glasnim navijanjem poživila domačo vrsto, ki je pričeVj zopet v redu delovati. Nezadržani Uniš no- Odbojkarsko mnStvo TVI> Purtlv.m Novo mesto. CM leve na desno stoje: sdlč Miran, Pučko Franc, DolMM Luka. Medic Mamo, Ing. sodnik Dušan. V sredini: Uru Kiko iti Sonc Marjan. Kdo ne bi navijal za domače?! vomešklh navijačev Je vili domačim toliko moči, da so s skrajnim naporom dosegli v petera odločilnem nizu 16:14 in s tem zmago. Lokomotiva ima nekaj talentiranih igralcev. Najbolj sta ugajađa Sabljak in Haramija, pa tudi ostali imajo precejšnje izglede, posebno še, ker imajo mnogo prilike nastopanja doraa In v inozemstvu. O domačih bomo kaj več povedali, ko Jih bomo videli kaj večkrat nastopati. Prvi vtisi so lahko varljivi. Boljši so bili predvsem Simič s svojo mirno in učinkovito igro v polju in na mreži ter efektnimi servisi, dalje Dolenc s taktičnimi potezami in krepkimi udarci na mre/l ter Pučko, katerega odlikuje izvrsten pregled nad celotno Igro; poieg tega, da igro uspešno dirigira, koristno igra v vseh fazah igre. Z manjšimi in večji nI uspehi pa tudi napakami so igrali še Sonc, Medic in Urh, rezerva pa Je bil Sodnik. Sistem šestih tolkačev Je sicer zaželen, zavedati pa se moramo, da so moštvu ettaiko potrebni dobri podajačl, brez katerih tudi najboini tolkač nič ne pomeni. Od tod toliko udarcev v mrežo in ven. Glede serviranja sploh In serviranja Čez glavo bo treba voditi posebej računa. Na vsak način je treba pridobiti na kondiciji, kl Je za težka tekmovanja v slovensko-hrvatski ligi nujno potrebna. Za nastopanje v prvem moštvu je treba vzgojiti še nekaj tekmovalcev lz vrst mlajših igralcev. Vse to in pa mirni živci bodo Pkipi Partizana pripomogli do enakih aH Da še boljših uspehov, kot Jih Je imeJa v preteklem letu. JLA s reprez. Novega mesta 8:7 V nedeljo dmpoklne je bil v Domu JLA šahovski dvoboj na 15 deskah med reprezentanc srna JLA in Novega mesta. Po več-urnih b >rbah je zmagala ekipa JLA nad oslabljeno ekiipo Novega mesla. Posamezni rezultati na prvih desetih deskah so bili naslednji: Sila : DomiČ 1:0, Sitar : Ulja-reviij 1:0, Skerlj : Nedeljikovič 1:0, lic : Petrovič 0:1, Ravne-har : Raornič 1:0, Ličina : Cveto-jevič 0:1, Kastelic : Bolanda 0:1, Kotnik : Uič 1:0, Skrabl : Mat-kovič 0,5:0,5, Verbič : Milosav. Ijevic 0:1. NAMIZNI TENIS Poštar (Lj.) t Partizani (N. iti.) 5:2 V okvirju gostovanja ljubljanskih poštarjev-športnikov v Novem mestu je bil v nedeljo poipoldine v D. mu JLA dvoboj v namignem teniisu. Za ekipo novomeškega »Partizana« so nastopili Medic, Dr>lja,k in Zurič; za goste pa Hočevar, Godrnjavc im Lapajne. Gostje iz Ljubljane So se doii:ači publiki predstavili z lepo igro. Pn&ebn0 je uiga-jai Štefan Hočevar z lepimi udarci, ver.dar je moral kloniti še lepši igri domačina Medica. Samo Medic je bil najbtljši igralec dvoboja in je zaoVijo igro z Lapajno nezasluženo izgubil. Druga diva Novomeščiuna (DoljaJc im Zurič) sta izgubila vse igre predvsem zuradi slabih živcev. Tehnuini rezultati so nasledmji: Zuiic ; Hočevar 0:2, Medic : : Godrnjavc 2:1, Loljak : Lapaj-ne 0:2, Medic : Hočevar 2:1, Zurič : Laipajnie 1:2, Doljak : : G>drnjavc 0:2, Medic : Lapej-ne 1:2. NOGOMET Partizan (N. m.) i Poštar (Lj.) 3:0 (IiO) V nogometni tekmi mod do. mačini in gosti iz Ljubljana so zmagali igralci »Partizana«, ki so nastopni v nasleoinji {K>4lfvy4; Učo, Sm-aijdek, Kasetam, Sitar, Trajknvdč, Valič, Piaff, Saban, Majerle, 'Vindišer, Vesel. Domači igralci ao igrali lepo povezano s hitrimi kombinacijami, ki so printsl« tudi gole. V prvem polčasu je dosagei gol Majerle, v drugem pa Tom^ Vimdišer in Pfaff. Najboljši igralec pri domačinih je bil vratar UČo, ki je lipo branil svoja vrata in je med drugim ubranil tudi enajstmetrovko. Od ostalih so se odlikovali še »dolgi centerhalf« Trajkovič, Kapetan, Sitar, Va-lič, v iKupaidu inu Pfaff, Majerle in Vindišer. Lahko rečemo, da se je vse moštvo zelo trudilo in poikazaio emo najlepših. letošnjih iger. Sodil je Sušnik lz Ljubljane zelo neobjektivno lm ie grešil zlasti pri presoji prekrškov, kjer je oškodoval do* macino. m. Stran 4. DOLENJSKI LISTI Stev. 18. Anekdote o Borisu Kidriču Več kot dve leti in pol je živel v Beli krajini. Skoraj je ni vasice v deželici med zelenimi Gorjanci in srebrno Kolpo, ki bi je ne obiskal; skoraj ga ni Belokranj-ca, ki bi ga ne poznal izza dni, ko jih je v času narodnoosvobodilne borbe obiskoval, jih vzpodbujal, jim vlival upanja in borbenega duha. V Gradacu ob leni Lahinji živi preprost Žagar in delavec France Zupančič. Mož je bil v času NOB kot kurir, misli o partizanih. — Tamkaj so bili terenci zanesljivi, ljudje pa so večinoma držali z belo gardo. Po pravici sem mu povedal, da je situacija onstran čisto drugačna, kakor tostran Gorjancev, v Beli krajini. Nasmehnil se je in dejal: »Reci ljudem, da je zmaga naša!« Ob ofenzivi 8. oktobra 1942 sem bil službeno poklican k njemu. Nahajal se je na Črmošnjicaih. Tovariš Kidrič govori spomladi leta 1945 v Črnomlju vodič in kurir prenekateri brigadi, ki je takrat operirala v Beli krajini. Netkoč je bil Zupančič ogljar, danes je Žagar. Za svoje zasluge v času NOB je dosegel čin rezervnega poročnika. Kot vodič in kuril je pogosto izvrševal tudi povelja pokojnega tovariša Borita Kidriča. »Kadar sem se srečal z njim,« pripoveduje Zupančič, »vselej me je komisar Boris Kidrič najprej vprašal, če imam kakšen čik. Saj veste, kako je bilo takrat. Dišeče travice je partizanom primanjkovalo. On pa mi je vselej nasul poln žep cigaret. Takšnega človeka, kot je bil on za ljudi, nisem še srečal. Kot vojak je bil zelo strog, kot človek pa zelo mehak. Zelo rad se je družil z borci in kmeti. Za vsakega je našel prijazno besedo. Nekoč me je vprašal, kako ljudstvo onstran Gorjancev, kamor sem pogosto odhajal Vesti iz kulturno prosvetnega življenja V Sentrupertu se mladina zelo zanima za igre. Režiser Bojan Brezovar, ki pozna to zanimanje mladine, je organiziral dramatski tečaj, katerega je obiskovalo 15 mladih igralcev. Sedaj pripravljajo igro »Otrok iz zadruge«. Težave imajo z odrsko opremo in primernimi oblekami, pa so se spomnili, da imajo naše mamice po skrinjah še precej dobrih starih oblek in rut. Take, za igro primerne obleke, sedaj zbirajo mladi igralci, tu in tam pa tudi ka] odkupijo. s\ Šolska upraviteljica v Sela — Sumberku ima redne sestanke s starši šoloobveznih otrok. Sestanki, ki so prav dobro obiskani, so zelo primerna oblika povezave med šolo in domom, kajti vzgoja mora biti enotna, da ni otrok razdvojen, če sliši v šoli eno, doma pa drugo. Zato dobro pripravljeni roditeljski sestanki lahko samo koristijo pravilni vzgoji mladjne. V Orehovici so se že dalj časa pripravljali na proslavo 1. maja. Zaigrali so »Iz trpljenja v svobodo.« V Orehovici imajo tudi kar tri knjižnice, ljudsko, učiteljsko in pionirsko. Prav bi bilo, da bi vse tri združili v eno. Mladina se zelo zanima za šah. Ob zaključku gospodinjskega tečaja so dekleta priredile razstavo, katero je obiskalo nad 500 ljudi. A. Z. Poveril mi je važno nalogo. »Pazi se, France,« mi je naročil potlej, ko sem prejel njegovo povelje. »Tri kurirje smo že poslali preko Krke, a vsi trije so padli.« »Jaz ne bom padel,« sem odvrnil. »Izvršil bom povelje!« »A če boš padel?« »Živega me ne bodo dobili. Če se v 24 urah ne bom vrnil, naj me vrag vzame.« Odšel sem proti Knki. V temni noči sem jo preplaval, se sestal s terenci in izvršil niegovo naročilo. Točno v 24 uran sem se vrnil nazaj. »Tovariš Peter, izvršil sem povelje,« sem se mu javil ob povratku. Krepko mi je stisnil roko in za-mrmral: »Ze vidim, France, da te niti vrag ne mara. Vsi ogljarji ste z njim v rodu — po dimu smrdite, pa ima rešpekt pred vami. Na, da boš tudi sedaj, ko si delo dobro opravil, imel kaij dima ...« In natresel mi je poln žep cigaret. Komisar Peter Kalan je sovražil pijance. Nekoč mi je dal ste- klenico žganja, češ naj ga srknem požirek, potlej pa steklenico vrnem komandantu Stanetu Rozmanu, s katerim sta bivala pod isto streho. Krepko sem potegnil, ne samo srknil. Obstopili so me tovariši kurirji, večno žejne duše. »Daj še meni požirek!« — »Pa še meni enega... — Precej nas je bilo in — Stanetu Rozmanu som vrnil — prazno steklenico. Peter pa hud. Naslednji dan me je mikastil, kdo je izpraznil steklenico. Nisem hotel tožariti, pa sem »greh« prevzel nase. »Kje pa si potlej dušo lovil?« »Za onole skalo,« sem se zlagal. Ni mi verjel. Ko pa sem ez kakih štirinajst dni zares "čutil močne bolečine v želodcu, sem izrabd dobro voljo komisarjevo in ga prosil, naj mi ga privošči za en sam požirek. Ker je bila njegova Čutarica prazna, je dejal Jaki Avšiču, naj mi dovoli srkniti iz njegove ču-tarice. Pa ni sam nagnil, ko je dobili Avišičevo čuitarico, ampak ponudil jo je meni, rekoč: »Na, France, potegni, le napij se nikar ne!« In mi je hudomušno pomežiknil, ker je najbrž že vedel, kako sem se mu zadnjič zlagal. »Takšen je bil z nami, kurirji,« je končal svoje pripovedovanje Zupančič. »Dober ko kruh. Pravi oče svojim kurirjem ...« Nekoč smo bili poklicani na bazo 20. Šest kurirjev nas je bilo. Med nami je bil mlad fant. Ne spominjam se več njegovega imena. Toda ko je na bazi zagledal Avšiča, Kidriča, Vidmarja in Kardelja, so.se mu stevile oči od poguma in odločnosti. Videl sem v njegovih očeh zapisano, da je pripravljen iti skozi ogenj, samo da bi izvršil povelje. »Tebe še nisem videl,« ga je nagovoril Kidrič. »Kdo si?« Mladi kurir je predal komisarju Petru pismo in povedal, da ga pošilja komandant Stane Rozman. Kidrič nam je razdelil literaturo za razne odrede in terence. »Kje boš prenočil, če nc boš do mraka prišel na cilj?« je komisar Peter vprašal mladega kurirja. To je bilo njegovo običajno vprašanje. Bil je le v skrbeh, da bi kurir ne zašel v vas h kakšnemu dekletu. »Partizan sem,« je mladi kurir pogumno odvrnil. »Če me zajame noč v gozdu — nič hudega. Partizanova postelja je gozdni mah, zglavje pa trda skala...« »Dober kurir boš,« ga je Kidrič potrepljal po ramenu in ga otovorjenega z literaturo poslal na odrejeno mesto. »Dobre knjige in časopisi hiši vedno koristijo...(( Poročila o delu poverjen:kov Prešernove družbe iz kočevskega in črnomeljskega okraja so navzlic prošnjam, ki smo jih poslali Okrajnim odborom Prešernove družbe, še vedno zelo pičla. Iz Bele krajine doslej sploh še ni bilo odgovora, kako so zastavili delo za razširitev lepe slovenske knjige. Iz Dobrepolja poročajo, da imajo že 100 članov Prešernove družbe. Pri občinskem odboru SZDL so sestavjli poseben aktiv poverjenikov Prešernove aružbe, katerega člani zbirajo naročnike po vsej občini. Med najdelavnej-šimi je tudi tokrat sekretar občinskega odbora SZDL Zd-avko Lipušček. Med delavci in kmeti je precej zanimanja za izdaje Prešernove družbe. Izmed dolenjskih poverjenikov vodi še vedno tovariš Ivan Kob-še, ki je do 5. maja zbral že 150 članov za Prešernovo družbo. Čeprav je 75-odstotni invalid in bi zaslužil pokoj, mir in počita«, da bi si utrdil zrahljano zdravje, vendarle prostovoljno in pridno nabira nove člane. Število njegovih naročnikov se bo prihodnje dni še precej povečalo, ker so obljubili vstopiti v članstvo Prefernove družbe celi ko'ektivi Kaže, da bo prednjačjl kolektiv uslužbencev okrajnega ljudskega odbora v Novem mestu. Mnogi Novomeščani im*jo velik smisel za knjige, med njimi tudi Adamov Francelj, ki je postal član Prešernove družbe zaradi objav v našem listu. Prav bi bilo, da bi zato poverjeniki Prešernove družbe poslali sveje naslove, da bi Dolenjski list seznanil svoje bralce s poverjeniki družbe v vseh krajih. Tako nas n. pr. Okrajni odbor Prešernove družbe v Novem mestu stalno obvešča o delu poverjenikov, izmed katerih je n. pr. pridobila tov. Saša Papež v Novem mestu že 73 članov, tov. Vera Sever v Šentjerneju 60 novih člnnov itd. Ponovno prosimo Okrajna odbora Prešernove družbe v Kočevju in Črnomlju, da tudi v Dolenjskem listu propagirata razširitev lepe slovenske knjige. Saj v celoti drž ebesede, ki jih je v Gotni vasi povedal gozdar Stane Kuko-vec: »Dobre knjige in časopisi hiši vedno koristijo!«. Naročil se je r.a »Obzornik«, revijo Prešernove družbe, poleg njega pa je v Gotni vasi še 11 članov družbe. Nazadnje sem ga videl 18. februarja 1V45 v Črnomlju. V partizanih sem se naučil tudi šotira-nja. Kidrič me je s skupino šoferjev poslal v Dalmacijo, v Biograd na moru. Tjakaj smo odšli peš po avtomobile. »Tovariši, na svidenje v Trstu in Ljubljani!« nas je odslovil. Prebijali smo se skozi zasede in se pogosto zapletli tudi v borbo. Nekaj tovarišev smo tudi izgubili, ker so padli. Vse je še vreio. Položaj v Gorskem Kotoru in niže proti Sušaku je bil takrat še sa-kramensko žaliav. Ves čas prebijanja do Biograda sem mislil na njegove besede: Na s vađenje v Trstu. .. — Kdo bi mi zameril — nisem verjel tem besedam. Vse je bilo še preveč vroče ... A glej ga, vranča! Ko smo po dolgih tednih le prispeli na cilj in prevzeli avtomobile, je bil Trst v resnici že v partizanskih rokah. Niti sanjalo se nam še ni o svobodi, ko jo je Kidrič že nosil v srcu in nam jo skoraj do dneva natančno napovedal. Ni ga veČ. A v mojem spominu bo živel večno! Lepo je bilo biti kurir pri takšnem junaku, ki je navdal z junaštvom vsakega, komur je pogledal v oči, komur je kdajkoli stisnil delovno roko. — c Omogočimo otrokom kolonije in taborjenja Kakor zadnja leta, tako se tudi letos številne organizacije, zlasti pa Društvo prijateljev mladine ob podpori ljudske oblasti prizadevajo, da bi omogočili v poletnih počitnicah čimvečjemu številu mladine odhod v počitniške kolonije. Šolska mladina, zlasti mladina iz mesta, potrebuje čim več sonca, zraka in zdravega razvedrila ob izdatni hrani. To, česar ne more imeti doma v krogu družine in ari starših, kj so velikokrat prezaposleni še z drugimi nalogami, to ima lahko mladina v počitniški koloniji ali taborjenju pod dobrim strokovnim in vzgojnim vodstvom. Lani je v novomeškem okraju Reševalcem Prvomajske nagradne križanke! V 17. številki našega tednika je pomotoma na 6. strani izostal nagradni kupon, ki naj bi ga reševalci priložili rešitvam. Vse reševalce obveščamo, da lahko pošljejo rešitve tudi brez kupona, hkrati pa odgovarjamo s tem tudi vsem onim, ki so medtem rešitve že poslali in nas sprašujejo, kako je s kuponom. Rok za rešitve: 12. maj 1953. Uredništvo. Podprimo Počitniško zvezo! Ce ste redno prebirali naš list, j je iz srca hvaležna svojemu proste gotovo pred meseci zasledili i fesorju tov. Rudolfu Kranjcu, ki v njem tudi članek o novomeški Počitniški zvezi, katero je pripravljal takratni iniciativni odbor. Ni .pa ostalo samo pri zamisli. Medtem je bila Počitniška zveza že ustanovljena in je vključila v svoje vrste precejšnje loti drže besede, ki jih je v Gotni okrajni odbor Počitniške zveze, ki skrbi predvsem, kako bi pomagal članom zveze v počitnicah. Povabil je mnogo podjetij, da bi mlado organizacijo gmotno podprla. Nekatera so se s podporami že odzvala, od drugih pa pomoč še pričakujejo. Medtem je Direkcija JDZ odobrila članom zveze 70-odstotni popust v pomorskem in železniškem prometu. S tem je bila rešena ena izmed glavnin skrbi organizacije za potovanja v počitnicah. Razen tega je Počitniška zveza že dobila na razpolago prostore za prenočevanje med počitnicami in hrano za potujoče člane organizacije. Vsi člani PZ, ki bodo obiskali Novo mesto, bodo imeli brezplačen vstop v kopališče na Krki. Počitniška zveza V Novem mestu pripravlja tudi tečaj za vodiče, ki bodo sposobni razkazati gostom in članom organizacije lepote in zanimivosti Novega mesta. Pripravljajo tudi sanitetni tečaj in razstavo »Dolenjskih lepot«, počitniške kolonije s postojankami na Gorjancih in ob morju, ki bodo namenjene predvsem zdravstveno ogroženi mladini. Takim bo organizacija omogočila tudi brezplačno taborjenje. Priprave kolonij in pomoč za taborjenja socialno ogrožene mladine pa so še vedno povezane z materialnimi težavami, ki najbolj teže novomeško Počitniško zvezo. Počitniška zveza se zato vljudno in ponovno obrača na prebivalce Novega mesta in okolice, da se vključijo v organizacijo kot njeni podporni člani. Mladina, včlanjena v novomeški podružnici Počitniške zveze, Kar ste vi, sem jaz že dolgo, vi norec domišljavi! posveča rasti mlade organizacije precej svojega pičlo odmerjenega prostega časa in ji pomaga pri vs?m njenem delu. Mladina pričakuje od novomeške in dolenjske javnosti, da bo našla za svoje delo razumevanje tudi v vrstah naših delovnih kolektivov, na katere se je obrnila s prošnjami za materialno podporo. Vsa zbrana sredstva bodo služila spoznavanju lepot naše domovine; mladina, ki pa pozna svojo državo, jo zna tudi resnično ljubiti in vedno braniti. P. D. Gibanje prebivalstva v novomeškem okraju V marcu 1953 je bilo v novomeškem okraju rojenih 130 otrok, izmed teh 71 dečkov in 59 deklic. Porok je bilo 17, umrlo pa je 58 oseb, izmed teh 18 moških in 40 žensk. nad 300 otrok preživelo del počitnic v kolonijah in taborjenju v naravi. Tudi letos si Svet za prosveto, tajništvo Sveta za socialno skrbstvo, Društvo prijateljev mladine, Rod gorjanskih tabornikov in druge organizacije prizadevajo, da omogočijo mladini udeležbo v počitniških kolonijah in taborjenjih v okraju samem in izven njega. Sole so že dobile navodila, da zbirajo prijave za počitniške kolonije. Za zdravstvene kolonije pridejo v poštev samo slabotni in bolehni otroci, katere bo pred odhodom pregledal zdravnik in določil kraj, kamor bodo šli. V okraju predvidevajo dve počitniški koloniji: eno kje v Smarjeti, drugo pa na Gorjancih ali na Frati. Dnevna kolonija pa bo verjetno tudi letos na Drski. Pionirji in taborniki si bodo postavili svoje naselje spet ob Krki pri Otočcu. Število otrok, ki bodo letos lahko preživeli del počitnic v počitniški koloniji, je seveda odvis- no od sredstev, ki bodo za to na razpolago. Nekaj bo prispeval Svet za prosveto OLO, vendar je to zelo malo spričo visokih cen ln velikega števila otrok. Sredstva zbira tudi Društvo prijateljev mladine, ki bo v ta namen priredilo 7. junija veliko tombolo z bogatimi dobitki. Delovni kolektivi Novega mesta in okolice so že obljubili pomoč v obliki predmetov za tombolo, pa tudi kmetijske zadruge bodo podprle plemenito prizadevanje Društva prijateljev mladine. Prav bi bilo, da bi tudi starši že sedaj mislili na letovanje svojih otrok in po možnosti prispevali sredstva v ta namen. Zlasti premožnejši starši in tisti, ki dobivajo polne otroške doklade, naj bi večji del stroškov za svoje otroke v kolon'ji in na taborih krili sami in tako omogočili, da se skupna sredstva, ki jih bo prispevala družba, uporabijo predvsem za socialno najbolj šibke otroke. Nekaj starih okroglih V dobi ranjke Avstrije je dal bogat kmet sina v latinske šole, da bi postal duhovnik. Lahkoživemu sinu Nccetu pa so hodile po glavi vse druge muhe bolj kot mostran-ca m kelih. Namesto, da bi se učil, je hodil po mestnih gostilnah in šcipal brhke natakarice. Vedno mu je p rimanjkovalo denarji, kj ga je na lainjiv način pridno vlekel iz očetovega žepa. Njegovemu uku primerno je bilo seveda tudi spričevalo. ' V odbore društev kmete in delavce, ne pa samo učitelje! Na Mirni se je število dramatske skupine povečalo od 18 na 41 članov. Sodeluje predvsem kmečka in delavska mladina. V prejšnjem letu so uprizorili štiri igre, ki so bile res dobro pripravljene. Tudi pionirji so z »Mačeho in pastorko« dobro uspeli. Gostovali so v Mokronogu, vse igre so tudi večkrat ponovili. Sedaj pripravljajo igro »Domen«. Povečali so tudi kulisni inventar, za kar se društvo prav lepo zahvaljuje tovarišu Danijelu Cerarju. Materialno pomoč je dal Okrajni odbor LP. Letos so uredili tudi razsvet- »RADOVEDNI PAVLIHAo V nedeljo 10. maja 1953 bo na lutkovnem odru v Novem mestu ponovitev igrice »Radovedni Pavliha«. Predstavi bosta ob 10. in 11. uri dopoldne. V slučaju lepega in toplega vremena bosta obe predstavi na hodniku v II. nadstropju osnovne šole. Pridite si ogledat! Vabi Pavliha ljavo odra. Veliko zanimanje kažejo do petja, vendar pa zaradi preobremenjenosti tov. Cerarjeve nimajo pevovodje. V pevskem zboru je 12 moških in 10 žensk in so že večkrat uspešno nastopili. Pri kmetijski zadrugi obstaja prosvetni odbor. Njegove seje obiskujejo tudi člani SKUD, ki so prejeli od zadruge za nabavo novih knjig 10.000 dinarjev. Za zadružnike je KZ naročila 100 revij. Premalo pa je društvo storilo za dvig in zanimanje predavanj, saj so bila v letu 1952 prirejena samo tri. Pri vsem delu so težave v tem, da so v odboru le učitelji, ki so že tako preobremenjeni z ostalim delom. Zato bi bilo dobro, da bi izvolili tudi druge. Vendar pa še ni izučilo Mi-renčanov in so v novi odbor spet izvolili največ učiteljev. Dokler ne bo v odborih naših društev kmetov in delavcev, v društvih ne bomo imeli množičnosti. A. Z. Ko je prišel na počitnice, je moral hočeš nočeš pokazati očetu spričevalo. Starega je pograbila huda jeza in je bodočemu »gospodu* temeljito izprasil hlače, nato pa ga vprašal; »Zdaj pa povej, kako se pravi po latimko žlici!* »Zlicius* je odgovoril Nace. »Pa šibi?* je bar al naprej oče. »šibacius* se je spet odrezal sin. »Če jc pa tako,* je menil oče, »potem pa le vzemi, Nacius, v kotu vilacius, pojdi v štalacius in gnoj kidacius!* Mati: »Zakaj se jokaš?* Sinček: »Ker sem včeraj padel in se pobil.* Mati: »No, ta je pa lepa, zakaj pa se nisi včeraj jokal?* Sinko: »Ker vas včeraj ni bilo doma!* »Vašo hčer bom vedno na rokah nosil!* »Ali vam ne bo to nekoliko težko?* »O, nikakor ne, le najprej mi morate malo pomagati na noge ...« Pred devetimi leti ie bila v Metliki prva novinarska konferenca Te dni je poteklo devet let od prve novinarske konference, ki je bila v bivšem SokoJskem domu v Metliki v dneh 5. in 6. maja 1944. Konference, ki je bila združena z Kako je bil ohranjen novomeški most 8. maja 1945 Bilo je 8. maja 1945, približno ob 11. uri dopoldne, ko so bili vsi meščani po zakloniščih. Zahotelo 6e mi je iti pogledat v Kandijo, pa 6em se ojunačil in odšel na uiice, čeprav so ves čas krožila nad mestom nemška letala. Pred mostom pri hiši tov. Kobeta in pri bivši Grilčevi stavbi sem zagledal Četo nemških kolesarjev, ki so imeli minometalce in mitraljeze obrnjene proti Kandiji. Na sredi mostu so imeli dva zaboja ekrazita za razsuelitev mostu, izza mostu — za Kobetovo hišo — pa ie bila napeljana žica. Ko sem to opazil, sem zaslutil veliko nevarnost za naš most. Vrnil sem se v mesto in začel iskati ljudi, ki bi Šli v deputaciji na nemško komando, ki je bila v KastelČevi hiši na Ljubljanski cesti. Prvega sem zagledal Avgusta Golio. Prosil sem ga, da hi šel v deputacijo, ki bi šla prositi Nemce, naj mostu ne vržejo v zrak. Odklonil je in dejal, da to ni tako lahko, da nas lahko vse postrelijo. Obrnil sem se od rjjega in zagledal sodnika Staneta Svajgcrja, ki je sedaj v Brežicah, in ga prav tako nagovoril, naj pomaga preprečiti razstirelitev mostu. Tovariš Švaj-ger se ni dal preveč prositi; videl jc, da gre zares. Mimo sta prišla še tovariš Vahtar in Ljubo Ferlič. Svetovala sta, naj gremo Še po odvetnika Bučarja, ker sta slišala, da je bil sinoči na nekem sestanku predlagan za župana. Sli smo k odvetniku Bučarju in ga srečali ravno ko je šel z d"r. Furlonom po stopnicah Furla-nove hiše. Razložili smo jima, da hočejo Nemci most razstreliti in da bi bilo dobro Nemce preprositi, naj tega ne store. Iz Kastolčeve hiše, kjer je bila komanda mesta, ie prišel nemški stotnik; tega smo prosil:, da naj nam most pustijo in naj ga ne razstrele. Odgovoril nam je, da je žc dal nalog in da bo šel most točno ob 12. uri v zrak. Pogledal je na uro in videl, da manjka do tega časa samo že 10 minut. Poslal, je svojega kurirja na most z naroČilom, naj Nemci po- čakajo toliko časa, dokler ne pride sam tja. Vs; smo šli na most k Nemcem, ki so se že pripravljali k razstre-litvi, ker so se bali, da partizani ne bi prehitro prodirali za njimi in domobranci. Ze pred mostom nas je dohitel dr. lvanetic in se nam pridružil. Ko smo prišli na most, je nemški stotnik reKcl ostalim Nemcem, da mostu ne bodo pognali v zrak. Ostali nemški oii-cirji na mostu so se začeli jeziti in zahtevati, da se most mora razstreliti. Videlo se je, da se boje partizanov in kazni za svoja nasd-stva, zato so bili vsi iz sebe, če bi preko mostu nenadoma začeli korakati partizani. Ko so od nas izvedeli, da je že prejšnji večer njihov admiral Donutz položil popolno kapitulacijo pred zaveznike, so se omehčali. Lden izmed podo-ficirjev — Nemcev je odšel na sredo mostu in brez povelja vrgel zaboj ekrazita v Krko. Ncmšk; oficirji so kričali na njega, naj počaka, da pogajanj še ni konec. Nato so se oficirji obrnili k naši deputaciji in rekli, da bodo most pustili, če jim zajamčimo, da partizani ne bodo napadli Novega mesta do 17. ure. Mi smo jim obljubili to pod pogojem, da nas pu-sti(jo k partizanom na pogajanja. Res so Nemci v to privolili in odšli smo preko mostu v Kandijo, kjer smo se srečali z največjimi domačimi izdajalci in krvoloki: Zelingerjem, Linšpilcrjcm in Mavcem. Ustavili so nas in vprašali, kam gremo. Ko smo jim povedali, so nekaj časa premišljevali, kaj bi naredili z nami, končno pa je eden izmed njih rekel: »Pojdite ali gorje vam, če se našim družinam kaj zgodi! Ne čakajte nas, ko se vrnemo nazaj!« Sli smo do Žabje vasi. Tu smo vprašali otroke, kje so partizani, povedali so nam, da so v Žabji vasi, še več pa jih je v Gotni vasi. Podali smo se v Gotno vas, kjer je bila pri Zurčevi hiši partizanska žična ograja. Na eni strani je stražil prehod domobranec, na drugi strani pa trije partizani. Domobranec nas je ustavil in vprašal, kam gremo. Nekaj časa je premišljeval, če bi nas pustil k partizanom na ono stran ograje ali ne. Partizani so se smejali, eden izmed naše družbe — ne vem več kdo — pa je domobranca odrini! in že smo bili na partizanski strani. Prišli smo v Gotno vas pod Srangelnov kozolec. Tam je bila Zemljakova četa — komanda Novega mesta. Razložili smo, zakaj smo prišli in da je treba most ohraniti. Kapetan Zemljak nas je po- vabil v Mejačevo hišo, da se pogovorimo. Ko smo še enkrat povedali, kako kaže stvar z mostom, so se podali partizani sami na posvet, kmalu nato pa nam izročili listič, da bodo čakali samo do 16., ne pa do 17. ure. Pogajanje s partizani je bilo končano ;— dogovor sklenjen. Listič smo izročili kolesarju tipanju, da bi ga odnesel na most Nemcem, a teh tam ni več dobil, ker so že odšli proti »t. Petru in naprej v KrŠko. Deputacija se je nato vrnila v mesto in pogledala, če Nemci niso morda kje minirali ceste. Popoldne — ura še ni bila tri — snio pogledali čez most ln videli, da v Kandiji že Čakajo partizani. Tik pred tretjo uro pa so partizani s harmoniko na čelu vkorakali" v mesto — svoboda je bila spet tu. Od 17. do 18. ure so prihajale v mesto črnogorske brigade, v katerih je bilo več tisoč borcev. Zgodaj zjutraj pa so se brigade podale skozi St. Peter v smeri Krškega za Nemci. To je bili zgodovinski dan, ko je bil ohranjen novomeški most. Če bi bil razstreljen, bi pri tem eksplozija prav gotovo podrla mars:lkatero hišo, promet Čez Krko pa bi bil za dalj časa ustavljen. Ivan Pavlin razstavo tiska, ki je izhajal na osvobojenem ozemlju, raznih brošur in glasil borbenih edinic NOV, so se udeležili poleg številnih dopisnikov, članov agitprop., kolpor-terjev, zastopnikov tiskarn in tehnik tudi pokojni tovariš Boris Kidrič, Vida Tomšič, Boris Ziherl, Jaka AvšiČ in drugi predstavniki vojske in civilne oblasti. Konferenco je vodil pisatelj France Bevk. Navzoči so bili tudi predstavniki zavezniških vojaških misij. Konferenca se je začela v Soko!-skem domu na Pungartu v Metliki. Ker pa so Metliko 5. maja popoldne preletavala nemška in ustaška letala, ki so prav ta dan skoraj popolnoma porušila Dragatuž, so se udeleženci konference zaradi varnosti umaknili v hrastov gozdi- ček pri vas,; Brčicc, kakšna dva kilometra severno od Metlike, kjer se je konferenca takoj nadaljevala in naslednji dan tam tudi zaključila. Konferenca jc bila važna prelomnica v razvojiu in krepitvi novinarstva na osvobojenem ozemlju, saj je bil tisk ves čas borbe eno izmed zelo močnih orožij narodnoosvobodilnega pokreta. Posebno tovariš Boris Kidrič, politični komisar, je na tej konferenci podal vrsto novih smernic in pobud za nadaljnje delo, obenem pa dal tudi priznanje vsem, ki So pri tisku sodelovali za opravljeno nalogo. Med drugim je poudaril, »da raste v gozdovih poleg lika novega zavestnega borca-socialista tudi iik slovenskega novinarja.« Peter Romanič Dvorana Sokolskega doma v Metliki med komferemeo (z razstav« ljetnim tiskom). Za mizo sede od leve proti desni: Boris Kidrič, VIU da Tomšič, France Bevk iu fi« od en, trenutno po imenu nepoznan