ti ti ■ * m — - ■ mlavldl rosama praonii j luunuk Leto X, it. 133 LfiibVlana. nedelja 9. Junija f929 Cena 2 Din * Dta. m taOMinsM 40 DStt. UrednUtro: Kpflfl)ovi Hfiit 8k TcScfce Mc^ 3122, 9123, 3124, 3123 in »126. Maribor: Aleksandrova oesti 13. Telet* U. 44a CeQsi Koceoova riL L Ttido« ttenr. 190. RofcopM m m rračajo. . Oetui po tarif*. CprsratttTM UoMJma, Premora tf. M. Tatoioa tt 1122, 1123, »124. 1124, 3124. kaeratal oddelek: UohUao*. Prežerno* nki 4. Te leto« ftt 2492. Podraži ca Maribor i AMcunfrttva eeat it. li Telefoe tt 456. Podružnica Celje i Kooesova rfica |L S. Teletoo fe. 190. Ra&uri prt poŠt 6efc vrvc^h. Lhrbljana M. 11.S42; Praha &sb 7&.1S0; W1m Mr, 105-241. s, Ljubljana, 8. junija. Jutri se pričenjajo v Ljubljani proslave pomembnega jubileja v naši kulturni zgodovini: desetletnice obstoja ljubljanske univerze. Slušatelji so sami organizirali otvoritveno serijo prireditev, ki naj pokaže njihovo toplo ljubezen do svoje »Almae mater«, njihovega družabnega duha, njihov odnos do našega naroda. Tem prireditvam bo sledila oficijelna proslava Univerzitetnega sveta dne 22. junija. V počitniških dneh se bo veselje ob prvi desetletnici slovenske univerze zaneslo tudi med ljudstvo, v najširše kroge. Zakaj tradicionalno prepričanje slovenskega študenta, da je vsak njegov uspeh ponos našega ljudstva, iz katerega je izšel, prepričanje, ki ga ie nekoč bodrilo v tujih vseučiliških mestih, preveva tudi ljubljanske akademike. In »Universitas Alexandrina«, ki danes samozavestno gleda na prvih deset let svojega dela, ni samo ponos Ljubljane — na njo zre z veseljem in ljubeznijo vse naše ljudstvo. V najvišjem znanstvenem in učnem zavodu Slovenije je vtelešan najvišji simbol našega osvobojenja. Doslej še nismo potavili večjega spomenika svoji svobodi. Ljubljanska univerza je najmlajše vseučilišče v Jugoslaviji in eno najmlajših v Evropi. Morda je simptomatično, da je Ljubljana, ki je že od 16. stoietja stremela po najvišjem učnem zavodu in ga skoraj dosegia v 18. stoletju, doživela izpolnitev svojega največjega kulturnega sna samo v dveh dobah, ko se je slovenstvo najbolj približalo svobodni bodočnosti: za časa Napoleonove Ilirije in v ujedinjeni Jugoslaviji. Napoleonov režim je na mah uresničil staro željo ljubljanskih operosov: ustanovil je popolno vseučilišče. Napočil je velik dan, ki ga je opeval Vodnik; v vstali Iliriji so se zarisale prve konture bodoče Jugoslavije. Toda tla še niso bila dovolj zorana; še je bilo treba sto let težkega boja za narodni obstoj, šp sto let kulturnega razvoja in IiterarnoMezikov-nega oblikovanja, da so temelji slovenske univerze organsko zrasli iz samega ljudstva. Napoleonova univerza je bila ■niod francoske prosvetljenosti in širokosrčne univerzalnosti, naša je morala rasti iz našega domačega napredka, iz naše naravne potrebe po najvišji kulturni obliki. Zato zahteva po slovenskem vseučilišču, ki spremlja ves naš preporod, vse naše narodne boje, vso našo politiko od občLi preko deželnega zbora do dunajskega parlamenta, ni bila samo akcija rekaternikov, temveč je bil v nji vzgon vsega naroda, najtoplejši utrip njegovega srca. Zato so romale na Dunaj stotine peticij slovenskih občin; iz krajev, kjer ni nihče obiskoval visoke šole, so prihajale z enako vero v samoumevnost te zahteve kot iz naših narodno prebujenih mest in trgov. Med mlajšimi srednjeevropskimi vseučilišči ga ni menda nobenega, ki bi se bilo pripravljalo celo stoletje obenem s tako obupnimi boji za daleko skromnejše kulturne dobrine, za slovenske razrede na naših gimnazijah, za slovenske strokovne šole. Tudi starostni vrstnik naše univerze, Komenskega vseučilišče v Bratislavi. ne more pokazati na tolike izraze ljudske volje, na tako široko platformo, ki je nastajala v mnogih desetletjih. Z nastankom Jugoslavije je bila stara zahteva izpolnjena; na razvalinah šAvstrije, ki je tako protinaturno vezala tolike naše energije in nas silila, da jih tratimo v boju za najprimitivnejše potrebe, so Slovenci občutili, da je odstranjena zadnja ovira in da so dolgi Sen pretvarja v veselo resničnost. Med-jtem je naš razvoj, izbojevan s tolikim Naporom in poplačan z mnogimi žrtvami, dozorel že do tiste stopnife, ko je postala narodna univerza organska potreba, krona vsega kulturnega prizadevanja. In zgodilo se je, kakor se je moralo rgoditi: velika Beseda je postala meso. Pred desetimi leti je jugoslovenska jvlada na predlog takratnega prosvetnega ministra Ljube Davidoviča sklenila ustanovitev popolne univerze v Ljubljani in začasna Narodna skupščina je sprejela zakon, ki mu j.e dal kralj Aleksander kot takratni regent končno sankcijo. Deset let pozneje, na koncu svojega prvega decenija, je dobila ta tmiverza najvišjega pokrovitelja v osebi kralja Aleksandra in si je nadela njegovo ime. Ob skromnih državnih dotacijah je sc idealno požrtvovalnostjo svojih profesorjev in z vzorno vnemo slušateljev prebila začetne težave in izvršila v teku prvega decenija obsežno znanstveno delo. Uredila si je krasne in moderne laboratorije, opremila seminarje s potrebnimi strokovnimi pripomočki, z lepimi knjižnicami; vzgojila je v nekaterih panogah več mnogo obetajočih enanstvenrh delavcev. Njeno ime se je že uveljavilo v inozemstvu, kjer so jo izpočetka sprejeli z nezaupanjem. Boj, ki so ga nekoč vodili naši politiki za univerzo y Ljubljani, je bil boj Po obsodbi Punise Račiča Razglasitev sodbe je prišla nepričakovano - Zagovorniki bodo vložili skupen vzklic - Tudi državni tožitelj napoveduje priziv Beograd, 8. Jnnfja r. Vsi današnji beograjski Isti obširno poročajo o nepričakovano naglem zak&učiku procesa proti Puniši Račiču in tovarišema ter naslašajo, da je izzvala razglasitev sodbe takoj po zaključku razprave ogromno senzacijo. Niliče ni pričakoval, da bo že včeraj objavljena tudi sodba in javnost je izvedela za to šele, ko je bilo že vse končano. Odvetniki in novinar® so smeli zapustiti sodno dvorano šele, ko je Puniša Račič že prepeljan z avtomobilom nazaj v zapor, Toma Popovič in Jovanovič-Lune pa sta se že sprehajala po Beogradu, ko so izšle posebne izdaje listov z objavo sodbe. Puniša Račič je bii na podlagi obsodbe že tekom včerajšnjega popoldne prepeljan iz preiskovalnega zapora v Glavnjači v kazniljiišiki zapor, kjer ostane do končne rešitve svoie zadeve, nakar bo prepeljan v eno izmed kaznilnic. Državni tožitelj NikoEd je rzjavB novinarjem, da bo proti razsodlbi vložili priziv, ker smatra, da je kazen prenizko odmerjena. Mnenja je, da je razprava v polnem obsegu potrdila njegovo obtožnico. Tudi branitelji Puniše Račiča so imeli včeraj popoldne daljše posvetovanje, na katerem so razpravljali o tem, ali naj se uklonijo razsodbi ali pa vložijo priziv zoper odmerjeno kazen. Kakor je izjavil novinarjem odvetnik Bora Popovič, je prevladalo mnenje, da je kazen previsoka, in je treba pričakovati, da bodo vsi zagovorniki vložili skupen priziv na apela-cijsko sodišče. To pa se more zgoditi šele potem, ko bo sodišče dostavilo vsem braniteljem pismeno sodbo. Sodba obsega z utemeljitvijo 52 strojepisnih pol, zaradi česar se bo dostava razsodbe zavlekla za par dmi. Tridnevni rok za priziv teče od dneva dosta-vitve sodbe. Štirje novi važni zakonski načrti Dopolnitev zakona o vrhovni državni upravi - Priprava obrtnega in trgovskega zakona - Vinski zakon - Beograd, 8. junija, p. V vseh ministrstvih se vztrajno nadaljuje delo na sestavljanju raznih novih zakonov, ki naj izenačijo, modernizirajo in zboljšajo razne panoge državne uprave ter uredijo posamezne grane našega javnega življenja. Strokovne komisije, postavljene v raznih ministrstvih, delajo dan za dnem na redakciji novih zakonskih predlogov. V ministrskem predsedstvu je bil do-gotovljen zakon o spremembah in Izpopolnitvi zakona o vrhovni državni upravi. Ta dopolnilni zakon vsebuje v glavnem pooblastila za posamezne ministre, da smejo v lastnem delokrogu uredbenim potopi regulirati odnošaje med svojim ministrstvom in podrejenimi organi. Posebne važnosti bo zakon za ona ministrstva, v katerih področje spadajo razne oblastne in pokrajinske direkcije, kakor so n. pr. ministrstvo prometa, ministrstvo javnih del in pošt, ministrstvo šum in rudnikov itd. Za- konski načrt je bil že predložen tpini-strskemu predsedniku generalu Živko-viču, ki ga je odobril. V ministrstvu za trgovino in industrijo sta sestavljeni dve komisiji, prva za redakcijo obrtnega zakona, druga za redakcijo trgovskega zakona. Oha zakonska načrta je izdela! načelnik dr. Krpan. Pred končno redakcijo bosta poslana še gospodarskim zbornicam v pregled in objavo. Poljedelsko ministrstvo je v končni stilizaciji izgotovilo vinski zakon, ki ga naše vinogradništvo in naša vinska trgovina že željno prčakuieta. Obenem je izdelan že tudi pravilnik za izvršitev zakona. Zakon sam in pravilnik sta bila v poslednjem času še v mnogih točkah spremenjena na podlagi pobud m predlogov stavljenih na vinskih konferencah v Zagrebu 20. in 21. maja ter v Beogradu 3. junija. Zakonski načrt in pravilnik prideta pred vrhovni zakonodajni svet Francosko odlikovanje ministra Mažuranica Beograd, 8. junija, p. Francoski poslanik Dard je danes izročil ministru trgovine in industrije dr. Mažuraniču red častne legije. Dr. Mažuranica j« nedavno odlikovala francoska vlada s tem redom zaradi za* slug, ki si jih je stekel tekom pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugo« slavijo in Francijo. Predaja visokega fran* coskega odlikovanja je bila izredno sveča« na. Pri tej priliki je francoski poslanik Dard izročil enako odlikovanje tudi načelnikoma ministrstva za trgovino in industrijo dr. Steinmetzu in dr. Pivcu. Poslanik Spalajkovic v Beogradu Beograd, 8. junij a. č. Naš -pariški posla« r;ik dr. Spalajkovic, ki je snoči dospel v Beograd, se je danes ob 11. dopoldne vpis sal v dvorno knjigo, zatem pa posetil za« stopnika zunanjega ministra dr. Mašurani* ca m nato dalje časa konferiral z mini« strem dvora in pomočnikom zunanjega mi» nistra Boškom Jeftičem. Kakor se doznava, je predmet teh razgovorov tvorilo vpraša* nje ureditve srbskih predvojnih dolgov Franciji. Poslanik Spalajkovic je bil opol* dne pri svojem sorodniku, ministru prav« de dr. Srskidu na ofoecJu. Vojni minister na dopusta Beograd, 8. junija, p. Minister vojske in mornarice general Hadžič je odpotoval v Vrnjačko Banjo, kjer oetaoe delj časa, da se okrepi. Pogajanja s Poljsko Beograd, 8. junija, p. Pogajanja med poljska in jugoslovenska delegacijo zara« di sklenitve nove trgovinske pogodbe med Poljsko in Jugoslavijo so že prešla iz uvod« nih formalnosti v stvarno razpravo obsež* nega statističnega in gospodarskega gra* diva. Pogajanja potekajo doslej ugodno. Sinoči je poljski poslanik Babinski pri« redil banket, ki so mu prisostvovali člani obeh delegacij in mnogi povabljenci V ponedeljek priredi namestnik ministra tu* nanjih del dr. Mažuranič banket na čast poljske delegacije. Uveljavljenje trgovinske pogodbe z Albanijo Beograd, 8. Junija r. Včerajšnje »Službene novine« objavljajo v prilogi, datirani z 21. majem, zakon o trgovinski in plovid-beni pogodbi z Albanijo, ki je bila sklenjena 22. julija 1926 v Beogradu. Pogodba je stopila z dnem objave, t j. z 21. majem v veljavo in vsebuje poleg splošne pogodbe še obsežnejši tarifni del in odredbe o obmejnem prometu. Poleg tega je objavljena konvencija o nravni pomoči ter konvencija o naseljevanju in konzularni službi med našo državo in Albanijo. AvdSjenca ministra Drmkovrca Beograd, g. junija p. Danes je kralj sprejel y avdijenci ministra za socijalno politiko dr. Drankoviča, ki mn Je poročal o resornih vprašanjih. Finančni direktor ▼ Zagreba Beograd, 8. junija č. S kraljevim ukazom od 6. t m. je bil imenovan za direktorja finančne direkcije v Zagrebu po službeni potrebi v 3. skupini I. kat Ivan Kasun. za slovensko univerzo. Toda v Jugoslaviji je postal njen radius širši: po jedru in bistvu slovenska, zrasla iz našega dosedanjega kulturnega življenja, je v širšem pomenu tudi jugoslovenska. Nje znanstveno delo obogačuje standard celotne Jugoslavije,-njeni učenci so in bodo razkropljeni po vsej državi. Na nji podučujejo tudi srbski in hrvatski znanstveniki; stotine dijakov n drugih delov naše države so že šle skozi njene predavalnice in seminarje. Univerza kralja Aleksandra ni samo ponos Slovencev, marveč je tudi na čast vsem Jugoslovenom. Z njo so bjji položeni temelji najvišjih in najfinejših vezi, ki spaiajo Srbe, Hrvate in Slovence .— vezi deljenega, a k istim smotrom usmerjenega dela za kulturni napredek naše nedeljive države in za skupno afirmaci- jo Jugoslovenov ▼ mednarodnem svetu ved in umetnosti. Polagoma se razvHa t Ljubljani tipično življenje vseučiliških mest in dobiva svoj lokalni kolorit, svojo posebno fizipgnomijo. AHma mater postaja več kot učni zavod — postaja tisto, kar je za vse življenje najdražje onemu, ki je preživel t njenem okrilju neskrbna leta, leta dijaškega »Gaudeamus igitur«, postaja duhovna mati, blaga vodnica, svetla tradicija celih akademskih generacij. Zato razumemo reselje naših akademikov in se mu sami pridružujemo ob prvi desetletnici uspešnega znanstvenega in učnega dela, ob prvem jubileju visokega instituta, ki ga vsi ljubimo in spoštujemo. Vivat. crescat, floreat Universitas Alexandrinal Nova angleška vlada je včeraj prevzela posle Včeraj so bili ministrom Macdonaldovega kabineta izročeni državni pečati London, 8. jrnifia r. Privatni tajnik ministrskega predsednika Macdonalda je objavil naslednjo uradno izpopolnjeno Msto nove angleške vlade: Ministrski predsednik: Macdonald; zakladni minister: Snowden; čuvar državnih pečatov in minister za pobijanje brezposelnosti: Thomas; notranji minister: Clynes; zunanji minister: Henderson: minister trgovine: Gra-ham; prvi komisar za dela: Lansbury; predsednik tajnega sveta in vodja delavske stranke v zgornji zbornici: lord Parmoor; lord kancelar: Sankey: pravosodni minister: Jow5tt; minister za Indijo: Wedgwood Benn; vojni minister: Tom §haw; minister za kolonije in dominijone: Sidney Webb; delovni minister: miss Bondfeld; minister za zrakoplovstvo: lord Thomson; poljedelski minister: Rnxton; minister za socialno skrbstvo: Greenwood; prosvetni minister: Trewelyan; minister za mornarico: Alexaner; minister za Škotsko: Adamson; kancelar za voj-vodino Lancaster s posebno nalogo, dg. rešuje trgovsko politične naloge v zvezi s pobijanjem brezposelnosti: Oswald Mosley; minister za perozije: Roberts; prometni minister: Morrison; poštni minister: Lee Smith; minister brez portfelia v zgornji zbornici: lord Arnold; minister dvora: Mehville. Danes dopoldne so novi ministri v posebni avdijenci pri kralju prevzeli državne pečate. Prvič v zgodovini Anglije se je zgodilo, da so bili državni pečati skoraj ves dan v varstvu kralja, tako da so za 24 ur zasjali vsi državni posli. Doslej ie bil običaj, da je nova vlada takoj po predaji pečatov s stran i stare vlade prevzela pečate tako, da v državnih poslih ni bilo zastoja. Zaradi bolezni kralja pa se ie tokra* predaja pečatov zakasnila in so tudi izostale običajne ceremonije z nagovori kralja na posamezne ministre. Po podpisu reparacijske pogodbe Plačevanje anuitet se prične leta 1930. - Ustanovitev odbora za organiziranje prevedbe reparacijskih plačil Pariz, 8. junija s. Včeraj podpisano poročilo odbora reperac. strokovnjakov o reparacijskem vprašanju vsebuje v posebnem odstavku podrobnosti o vrsti anuitet Letna plačila se pričnejo z zneskom 1.7 milijard v letu 1930. in 1931. ter se dvignejo do 2.42 milijard v letih 1965. in 1966. ter padejo nato v letih 1986. do 1987. na 896 milijonov. V nadaljnjem odstavku so naštete podrobnosti zavarovanih in nezavarovanih anuitet ter varnostni ukrepi za stvarne dajatve, kakor tudi določbe glede nadzorstva plačil in revizijske klavzule. Končno razpravlja poročilo o komercijali-zaciji in mobilizaciji plačil. Pariz. 8. junija d. Tik pred podpisom reparacijske pogodbe je bii vstavljen še dodaten člen, ki vsebuje navodila za organiziranje začasnega odbora za prevedbo reparacijskih piačil. Temu odboru bo nače-loval generalni agent za reparacijska plačila Parker Gilbert, ki bo opravljal svojo funkcijo za čas prehoda od Dawisovega reparacijskega načrta k novi pariški repa-racijski pogodbi. Odbor bo imel tri podod-seke, in sicer enega za nemško Državno banko, dugega za nemške državne železnice in tretjega za stvarne dajatve. Pariz, 8. junija s. Predsednik Owen Young in ostali člani ameriške deleg?cije na repar,acijski konferenci so danes dopoldne odpotovali v Ameriko. Na kolodvoru so se od njih poslovili ostali člani konference odbora strokovnjakov. Berlin, 8. junija, g. Plačilne obveznosti Nemčije se po Youngovem načrtu glase na državne in ne kot prej na zlate marke. Zaradi tega je poslal predsednik nemške državne banke dr. Schacht, da bi preprečil dyome nemških upnikov, predsedniku Youn-gu pismo, v katerem napoveduje, da bo nemška državna banka uvedla zbiranje Komentarji nemškega tiska Berlin, 8. lastila d. Nem?Vi tisk se obširno bari s podpisom pariSke reparac-ijsk« pogodbe. Desničarsko orijeatkani lisiti ostro kritiznrajo podpis reparacijske pogodbe s strani Nemčije ter očitajo vladi, da je iad^la nemške 'nterese Posebno ostro napada vlado voditao giasiio nemške nacionalne stranke »Zkrlimer Lokalaa- seiffer«, b! S očita, da je zaigrala poslednje pravice, ki so še ostale Nemčiji po 11. letih mednarodnih konferenc. Ostala listi, oso b! to demokratski, priznavajo, da je usp-eh konference tadi za Nemčijo še dosti ugoden in da je storila nemška delegacija strokovnjakov vse, da je kar najbolj očuvala nemške interese. Dalje oi>ozar-jajo ti Ksti na to, da je s podpisom pariške pogodbe zaključena doba negotovosti ia večnih pretresljajev, ki so toliko škodovala nemškem a gjospodarstvn. Večina teh listov završuje svoje članke z nado, da bodo zavezniške države po likvidaciji reparacijskega vprašanja pristopile k reševenjo vprašanja izpraznitve Porenja. Francoski tisk o podpisu reparacijske pogodbe Pariz, 8. junija, a. Francosko časopisje obširno komentira podpis reparacijske po« godbe in v splošnem izraža zadovoljstvo nad uspešnim zaključkom reparacijskih razgovorov. Posebno po7x>rnost je vzbudil članek Sauerweina v »Matinu«, v katerem ugotavlja le ta, da znači podpis reparacij« ske pogodbe likvidacijo svetovne vojne. Po premišljenem delu reparacijskih stre« kovnjakov se je posrečilo pretvoriti d ose* danji politični dolg Nemčije v trgovski dolg. Sedaj pa bo treba pričeti misliti na drugo točko likvidiranja ostankov svetov« ne vojne, to je na izpraznitev Porenja. Nemčija je izpolnila za izpraznitev vse predpogoje in sedaj je na francoski vladi, ds ukrene vse potrebno za rešitev tega vprašanja in da se ne da prehiteti od an« gleške delavske vlade, ki bo gotovo v krat« kem načela to vprašanje. Nezadovoljstvo francoskih bojevnikov Pariz, 8. junija, s. Narodna zveza fran» ooskih bojevnikov je danes preplavila celo Francijo z letaki s protestom proti podpi* su reparacijske pogodbe. Letak je sestav* Ijen naslednje: »Francozi! Ker smo plačali svoj tribut s krvjo, naj sedaj plačujemo mi in naši otroci še vojne stroške in po« stanemo tako sužnji n e m ško= a m e rišk fn. fi« nanc? Bivši bojevniki to odklanjamo!« Organizacija mednarodne reparacijske banke Osnovna glavnica bo znašala 100 mtEjonov dolarjev — Sedež banke še ni določen — Delnice bodo izdajale emisijske banke soudeleženih držav Parte. 8. junija d. Poročilo konference strokovnjakov, ki je bik) podpisano včeraj popoldne, vsebuje med drugim tudi statut mednarodne reparacijske hanke. Sedež banke bo določen po medsebojnem dogovoru za interesiraniti vlad šele naknadno. Predlagana so bila mesta Amsterdam, Haag in Bruselj. Naloge te banke bo, da ustvari nove možnosti gospodarskega razvoja, da pospešuje mednarodne finančne odnošaie in ustva ri tesnejše gospodarske stik« med posameznimi državami. Za upniške države bo banka neke vrste porok za redno plačevanje nemških reparacijskih plači!. Vršila bo upravo nemških plačil, razdeljevala dospele vsote med upnike ter skrbela za komerciializacijo m mobilizacijo nezavarovanega dela nemških anuitet. Osnovna glavnica je določena na 100 milijonov dolarjev. Delnice bodo izdane v vahiti one države, v kateri bo imela banka svoj sedež. Glavnica bo vpračaJa s posredovanjem emisijskih bank soudeleženih držav in bodo tudi te banke izdajale delnice, glaseče se na ime. Amerika, Anglija Francija, Japonska, Italija, Nemčija in Belgija bodo prispevale k osnovni glavnici v enakih delih. V primera povišania osnovne glavnice morajo te države prevzeti trafmanj 55 odstotkov novih delnic. Glasovalno pravico na občnih zborih bodo imele samo emi-stiske banke soudeleženih držav. Organizacijo banke bo izvedel poseben odbot. Ta odbor bo imenoval tudi generalnega ravnatelja in vse ostale važnejše funkcijonarje tega zavoda. Članstvo upravnega odbora je nezdružljivo s kakoršnokoli politično funkcijo. Upravni svet bodo tvorili guvernerji emisijskih bank imenovanih 7 velesil, ki bodo zastopane s še po enim delegatom. Za dobo nemških reparacijskih plačil bosta imeli Nemčija in Francija še po tretjega zastopnika. Devet upravnih odbornikov izvolijo ostale soudeležene države. Od čistega dobička banke gre 5 odstotkov v rezervni fond, 6 odstotkov pa dobiio delničarji. Od eventualnega ostanka dobe delničarji še na-daljnih 30 odstotkov, vendar na divvdenda ne sme biti višja od 12 odstotkov Polovica po tej razdelitvi doseženega ostar.ka gre v rezervni fond. Druga polovica tega preostanka bo razdeljena tako. da se prepiše 75 odstotkov na dolgoročne denoje sedmih velesil, ostalih 25 odstotkov pa gre v poseben fond, iz katerega bo lahko Nemčija plačevala zadmiih 22 reparacijskih obrokov. Falovtova vohunska afera Praga, 8. junija, h. V aferi štabnega kapitana Falouta ni danes zabeležeti nobenih novih momentov. Zdi pa ee, da eo prišle oblasti na sled njegovemu sodelavcu, ker je danes na nogah ves policijski anarat, ki skrbno preiskuje mnogo oseb, posebno tujce. Predlogi za izboljšanje položaja manjšin Zastopniki narodnih manjšin gledajo pesimistično na potek razprav - Nepopustljivost nemške delegacije Madrid. 8. junija >. Odbor sveta DruStva larodov za manjšinska vprašanja Je sprejel danes dopoldne konkretne predloge za Izboljšanje postopanja pri obravnavanju manjšinskih pritožb, kakor jih je predlagal po včerajšnjem sklepu poročevalec za manj šinska vprašanja. Japonski delegat Adači. Ta predlog vsebuje 11 točk. Kakor trdijo informirani krogi, se Je razprava o posameznih točkah razvijala precej iiaglo. Pri zastopnikih manjšin, ki so navzoči, je opažati nastopanje pesimizma, ki se je pojavil že po včerajšnji seji. Tretja seja odbora sveta Društva narodov za manjšinska vprašanja le trajala sko raj 3 ure. Po posvetovanju o enajstih tcč-kah, ki so prinesle razna izboljšanja, napram predlogu tročlanskega odbora v vprašanjih postopanja z manjšinami, je bila pri- hodnja seja določena za torek prihodnje«* tedna. Po Izidih današnjega posvetovanja je ostalo nemško stališče popolnoma nespremenjeno. Nemčija zahteva še vedno inicijativne garancije Društva narodov za zaščito manjšinskih pravic in glede manjšinskega problema v celoti. V posameznih vprašanjih o postopanju z narodnimi manjšinami. v katerih ni prodrlo nemško nazi-ranje, so Nemci prijavili pridržke, ki bodo pri posvetovanju o manjšinskem problemu pred svetom Društva narodov samim najbrže igrali še posebno vlogo. Madrid. 8. junija a. Nemški zunanji minister dr. Stresemann še vedno ni dospel v Madrid in se mudi sedaj v Sansebastia-nu. kjer mu je priredil nemški generalni konzul slavnostni banket. 20. junija zapusti papež prvič Vatikan •• « • • V V Velike ceremonije ob priliki Vatikana - Italijanski kralj Rhn, 8. junija g. Kakor trdilo dobro pou-|eni krogi bo papež dne 20. junija prvič zapustil Vatikan. Ta dan se bo vršila procesija piri kateri bo papež nosil Najsvetejše. Procesija bo odšla preko trga Sv. Petra, ter se vrnila skozi Bakrena vrata v Vatikan Proceslie se bo udeležilo približno 1000 duhovnikov, ki se bodo takrat zbrali na kongres v Rimu. S stopnjlšča baziMke Sv. Petra bo podelil papež množici blagoslov. DrugI dogodek, ki bo sledil ratifikaciji la-teranckfh pogodb bo obisk italijanskega kra- prvega izhoda papeža iz poseti v kratkem papeža Ua pri papežu, k! se bo vršil v kratkem. Papež po stari tradiciji ne bo vrnil obiska na Kvirinahi, temveč ga bo nadomeščal kardinal državna tajnik Gaspari, ki bo posetil Kvlrinal. Kakor zagotavljalo bo podeljen kralju pri obisku red Kristusa. Mussoliniju pa red Zlate ostroge. Ker papežu ni mogoče podeliti odlikovanja, bo prejel namesto njega državni tajnik Gaspari red Arrnunziate. Za prvega italijanskega poslanika pri Vatikanu bo imenovan italijanski senator grof Cesare Maria De Vecchi. Protižliiovsk! pogroml v Lvovu Krvavi spopadi med poljskimi visokošolci in policijo — Brezuspešen poskus poljskega notranjega ministra, pomiriti demonstrante Lvor, 8. junija s. Notranji minister Sklad-kowski je prispel včeraj z letalom semkaj, da bi se na licu mesta informiral o zadniih Izgredih proti Zidom. Minister Je prisostvoval tudi zasliševanju prič, ki so soglasno potrdile, da o izzivanju Židov pri katoliški procesiji ra Telovo ne more biti govora. Minister Je odredil najstrožje meTe, da preprečijo nadaljne izgrede visokošolskega di-jaštva. Komaj pa je minister ob 7. url zvečer odpotoval iz Lvova, so že vreti diiaki zopet ca ceste. Dva do tri tisoč dijakov Je priredilo obhod po mestu ln vsklikalo: »Doli i vlado!« Na trgu Donbrowskega so napadli tamkaj službujočega stražnika in ga pretepli do krvi. Ko je prihitela policija na konjih da bi razgnala diiake, je prišlo do težkih spopadov, pri katerih ie bilo nekai stražnikov in mnogo dijakov ranjenih. Tudi na Marijinem trgu je demonstriralo kakih 1500 diiakcv, ki se jim je priključfila tudi pocestna druhal. Med vskliki: »Doli z vlado!«, so razbili demonstranti nekaj izložb. Policija Je tudi tukaj nastopila zelo odločno z orožjem pioti množici pri čemer le bilo na obeh straneh ranjenih do 20 oseb. Kriza nemškega parlamentarizma Berlin. 8. junija d. Na današnji seji nem-Ske zbornice je govoril nemški notranji minister Severing o krizi nemškega parlamentarizma in ugotovil, da izvira ta kriza iz splošne krize nemškega ljudstva, v kateri živi le ta že od leta 1918. sem. Vladne krite, ki naj bi bile po mnenju nekaterih, glavni znak nemške parlamentarne krize, so pa imele svoj vzrok predvsem v težkem položaju nemških vlad, nastalem zaradi reparacijskih dajatev. S podpisom pariške reparacijske pogodbe je odstranjen ta glavni vzrok vladnih kriz in Je upati na stabilizacijo bodočih nemških vlad, ki bodo zamogle poslej posvetiti vso svojo pozornost in delo važnim in perečim socijalnim in gospodarskim vprašanjem. Na nemškem narodu pa je sedaj, da preboli svojo duševno krizo in da se vživi v nove prilike, nastale kot posledica velike svetovne voj- Ameriško posojilo Nemčiji Berila, 8. Junija s. »Vossische Zeltu/ng« ob-jaivjja govorico, ki j« krožila danes na berlinski bcwzi, da Je predsednik državne banke dr. Schachit zaključi v Parizu velik inozemski kredi! za nemško državo. Kakor se zatrjuje, gre za kratkoročen kredit, ki bi ga daia na razpolago velika ameriška finančna skupina. Obrestna mera bo znašala 7 odstotkov. r Švica ratificirala Keilogov pakt Ženeva, 8. Junija a. Švicarski nacijonahii svet Je ratificiral na današnji seji Keilogov pakt. Proti ratifikaciji so giasoo5vetovanja v Zagrebu Zagreb, 8. junija, r. Povodom proslave lOletnice Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov v Hrvatski in Slavoniji so se da« nes nadaljevala posvetovanja zastopnikov denarnih zavodov. Poleg drugih je poročal ravnatelj Ljubljanske kreditne banke in predsednik Društva bančnih zavodov v Ljubljani g. Tvkač o delniškem pravu. Po končanih referatih se je vršila konferenca ki ji je prisostvoval tudi finačni minister dr. Švrljuga in ki je razpravljala o sode* lovanju bank pri vpisovanju delnic za Pri« vilegirano agrarno banko. Odlikovanje poljedelskega strokovnjaka Beograd, 8. junija, p. Francoska poljedelska akademija v Parizu je izbrala načelnika ministrstva za poljedelstvo dr. Velimirja Stojkovida za svojega prvega dopisnega člana iz Jugoslavije. Zaključen proces v Plevlju Sarajevo, 8. junija, n. V Plevlju je bila danes končana sodna razprava proti morilcem popa Nenadiča. Rodbina pokojnega popa Nenadiča zahteva od obtožencev 700.000 Din odškodnine, kolikor so mu oropali po izvršenem zločinu. Razsodba v procesu bo izrečena v ponedeljek. Nerodno ponarejeni stotaki Split, 8. junija, n. Tukajšnja policijska direkcija objavlja, da so se v Splitu pojavili ponarejeni bankovci po 100 Din, ki se poznajo po svoji bledi barvi in po tem, da nimajo vodenega tiska. Bankovci so tako nerodno ponarejeni, da jih je takoj lahko ločiti od pravih. Pod sumom tatvine aretiran postajenačelnik Zaječar. 8. Junija r. Na železniški postaji v Šarbanovcu med Zaječarjem In Bo, ljevcem so bili v zadnjih mesecih večkrat o-opani posamezni vagoni. Izginjalo je iz njih žito, pa tudi drugo blago. Zasledovanje tatov je bilo dolgo časa brezuspešno. Mnogi znaki pa so kazali na to, da Je udeležen pri tatvinah tudi postajenačelnik Zivorad Radojkovič, ki je bil obenem upravnik skladišča. Vendar točnih dokazov za njegovo krivdo ni bilo. Tatvine so se ponavljale neprestano, skoro vsako noč, dokler niso zalotili nekaterih železniških delavcev ln jih aretirali. Pri zaslišanju so aretirane! izpovedali, da so kradli skupaj s postajenačelnikom, nakar so včeraj aretirali tudi tega. Za sedaj celotne škode še niso mogli ugotoviti, domnevajo pa, da znaša gotovo več deset tisoč dinarjev. Postajenačelnik Radojkovič še ni priznal svoje krivde, toda aretirani železničarji trdijo, da je bil glavni udeleženec pri tatvinah. ^ Slavnosti Riharda Jakopiča v Zagrebu Svečana predstava v gledališču - Otvoritev Jakopičeve razstave po zagrebškem županu - Agilno delovanje zagrebškega »Slovenskega kulturnega društva" Zagreb, 8. Junija Proslava 601etnice slovenskega mejstra Riharda Jakopiča Je bila danes zaključena. Zagreb Je v teku dobrega leta že tretjič pokazal. da mu jugoslovensko kulturno zbliževanje ni prazna fraza. Predstavite!] slovenske likovne umetnosti Je bil deležen tako spontanih in burnih ovacij, kakor lani reprezentant slovenske poezije, Oton Zupančič. Zagrebčani pravijo, da že dolgo ni bilo v njihovem gledališču takega navdušenja, tako viharnega aplavza, kakor na snočnji prireditvi. Znan hrvatski književnik mi Je dejal: — Treba Je, da pridejo k nam Slovenci, če se hočemo Zagrebčani malo razgreti in navdušiti za književnost ali umetnost. Govor slikarja Marka Rašice je bil kratka, a zanosna pesem mojstru, ki je s svojimi toplimi in živimi barvami slikovito opeva! slovensko zemljo in dušo njenega naroda. Podal je jedrnato analizo slovenskega Impresionizma, ki je našel v Jakopiču svobodno se razvijajočega bojevnika. Tri imena, Cankar, Zupančič ln Jakopič, so se zlila v en sam svete! simbol nove misli in novega občutja. Jakopič se ni ustavi! v svojem razvoju: njegova umetnost Je zorela v ekspresionizem. Prof. Bašica Je z ljubeznijo orisal Jakopičevo osebnost ln delo: ta ljubezen je prešla na široko občinstvo. Na koncu predavanja Je zahru-mel viharen aplavz. V loži tik odra Je vzvihrala siva brada, ginjen se Je zahvaljeval mojster za toliko pozornost hrvatskega Zagreba. In dolgo ni pojenjalo bu-čanje ovacij. Potem se dvigne zastor. Cista, Čudovito lepa Je Sla slovenska beseda skozi srca. Gospa Podgorska kot Jaclnta je pričarala Hrvatom in slovenskim rojakom intimno lepoto Cankarjevega kristalnega jezika. Gospodje Nučič, Tepavec in dugl so se vživeli z umetniško verjetnostjo v to Igro. Hrvatje, s katerimi sem govoril. Je niso mogli prehvaliti. Po predstavi Je bil prijateljski sestanek v Gradskem podrumu. Mojster Jakopič s svojo soprogo in prijateljem Jamo, okoli njega odlični zagrebški Slovenci In Hrvati. Bil je animiran večer tja do jutra; vrstilo se je mnogo toplih zdravic. Da omenimo le najvažnejše: univ. prof. dr. Zamika, režiserja Nučiča, v Zagrebu se mudečega dr. Windischerja, Marka Rašice. dr. Arselina in dr. Danes ob 11. uri le bila otvorjena razstava Jakopičevih del v umetnostnem paviljonu na trgu Kralja Toinislava. V okus- no dekoriranem foverju so se zbrali številni predstavitelji zagrebškega kulturnega sveta. Videl si agilne odbornike slovenskega prosvetnega društva in mnoge naše rojake. Prišli so nekateri ugledni slikarji in kiparji z damami, na čelu lim častni pokrovitelj te prireditve, rektor Ivan Me-štrovid. Iz Ljubljane sta prispela zastopnika Narodne galerije predsednik Ivan Zor-man in odbornik dr. Luio Lajovic. Kmalu oo 11/ uri je prišel tudi zagrebški župan dr. Stjepa.i Srkulj s soprogo. Navzoče je pozdravil podpredsednik Slovenskega i rosvetnega društva univ. prof. dr. Bor s Zarnik, ki je izra •-;) zadoščenje zagrebški Slovencev, da se lahko počutijo med zagrebškimi Hrvati kakor doma. Obrnjen proti mojstru Jakopiču mu je čestital v Imenu zagrebških Slovencev k jubileju In poveličeval v njem umetniškega predstavi-telia slovenske duševnosti. Nato je povzel besedo župan dr. Srkulj in izrazil veselje metropole Hrvatov, da se ie dala tudi zagrebškim prijateljem umetnosti prilika, spoznati kolektivno delo Riharda Jakopiča. Dr. Srkulj je nadalje poudari!, da je v Zagrebu ena sedmina prebivalstva slovenskega porekla. Števihi došleci s slovenskih bregov so se kaj kmalu pretvorili v prave Zagrebčane in se asimilirali. Čestita Slovenskemu Drosvetne-mu društvu na vzornem delovanju, čestita mojstru, ki ga občuduje tudi Zagreb. Tako Je dr. Srkulj otvoril Jakopičev« razstavo. Razstava Je vzorno aranžirana, saj je slavljenec sam razvrstil slike. V šestih lokalih je bilo dovolj prostora, da Je vsaka dobila pravilno mesto, ki Je v skladu s svetlobo ln okolico. Zato Je celoten vtis celo mogočnejši, nego Je bil na ljubljanski razstavi. Zagreb Je še! v popularizaciji slovensko kulture še dalje. Nocoj se Je vršila Jakopičeva slavriost tudi v zagrebškem radiu, kjer je prof. Rašica ponovil svoje snočnje predavanje, govoril pa Je tudi dr. Zamik. Slovensko prosvetno društvo v Zagrebu bo s to razstavo dostojno zaključilo letošnjo društveno sezono. Za jesen si obeta novih uspehov. V njegovem programu je tudi širjenje slovenske knjige med zagrebškimi Slovenci, organizacija poverjeništev naših knjižnih družb itd. Govoril sem z enim izmed njegovih najdejavnejših odbornikov, ki mi je izjavil: »Z dosedanjimi rezultati našega organiza-toričnega dela smo zelo zadovoljni. Razbili smo mnoge predsodke, ki so jih imeli v Zagrebu o nas in storili velik korak naprej k medsebojnemu zbližanju.« B. Pred sijajnim zaključkom ljubljanskega velesejma Cim bolj se bližajo velesejmski dnevi koncu, tembolj narašča zanimanje občinstva 2a letošnjo uspelo prireditev. Tudi včeraj je bil poset nenavadno dober in so bile sklenjene večje in manjše kupčije. Velesejem si je ogledal tudi tajnik zagrebškega velesejma g Safranek, ki je izročil ljubljanski vele-selmski upravi prisrčne pozdrave in čestitke predsednika zagrebškega veleseima g. Er-berja. Zagreb kaže za letošnji ljubljanski velesejem nepričakovano živo zanimanje. Velesejmska uprava Je zagrebškim prodajalcem svoj čas poslala 550 legitimacij, k! so bile že sredi tedna povsem razprodane ter je morala nujno poslati v Zagreb še na-nadaljnih 100 legitimacij. Za danes se pričakuje prvi naval na velesejem, saj se bo s tem dnem naša vele-sejmska prireditev oficijelno zaključila. Uprava je razstavlialcem naročila, da danes še ne smelo pospravljati blaga, zato pa bo velesejem tudi v ponedlejek med pospravljanjem blaga odprt za občinstvo in interesente, katerim bo vstop na razstavišče prost. „Piskač se smeje" V Mublian-ski drami le bila snoči premijera drame v devetih slikah aneieškega pisatelja Hermona Oulda. Občinstvo le i lepim obiskom dokazalo, da simoatiizira z angleško književnostjo in nie-nim zastopnikom g. Ouldom. ki se mudi v naših kraiih kot odposlanec lnndonskesra PFN-k!ulba. Poteku igre je sledilo z vidnim zanimaniem ter ie pozvalo avtoria no drugem odmoru na odej kier mu je bil med prisrčnimi ovpciiami l>ok!onlen venec s trakovi in šoDek. Dramo je -zrežiral z. Ciril Debevec: večie moške vloge sta imela gg. Levar iti Skrbinšek. glavno žensko oartiio na ga. Mira Danilova-Neffatova. Bil ie prileten večer, na katerem so se stiki med angleško in slovensko kulturo nedvomno učvrstili. Natančneiše noroči!o o delu prinesemo do renrizl. Koncert Zveze živilskih delavcev v Ljubljani Sinoči se Je vršil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani koncert, na katerem so nastopili delavski pevski zbori iz Ljub« .Ijane in Marbora. Prvi pod vodstvom kon« servatorrsta K. Perka. drugi pod pevovod« jo E. Fiillekrussom. Vse točke, ki jih je bilo 19, so žele mnogo odobravanja občin« stva. Odlikovalo se je pevsko društvo »Cankar«, ki je pod Perkovim tempera« mentnrm vodstvom zaokroženo podalo ne« kaj zborovskih skladb novejše slovenske in hrvatske literature. Prireditev je prav lepo uspela in je bilo mogoče konstatirati posebno pri »Cankarju« že velik napredek i v glasovnem i v prednašalnem oziru. Vpoštevaje razmere, pod katerimi se goji umetna pesem tudi med delavci, je nje« nim pionirjem le čestitati. Hmeljski trg ažtec. 8. junija, h. V preteklem tednu Je znašal dnevni promet po 30 do 60 stotov. Na deželi so bili nakupi še manjši. Cf>ne so znašale 7O0 do 900 K?. Kupci so bili iz inozemstva. Do petka je bilo v Žatcu javno žigosanih 120.000 etotov žateškega hmelja lanske žetve. Osrečen siromak Split, 8. junija, č. Polovico glavnega do« bitka državne razTedne loterije v znesku 601.000 Din je dobil v Splitu neki siromaš« ni trgovski potnik, po imsnu Gale. Vest o svoji sreči je prejel na Korčuli v neki tr» govini, ko je razkazoval vzorce blaga. Ko mu je pismonoša dostavil brzojavko o do« bitku, ie takoj zagnal v stran vse vzorce ter odhitel v pristanišče vprašat, kdaj od« ide prvi parnik v Split. Glavna skupščina monopolskih uradnikov Beograd, 8. junija, p. Udruženje monopoK skih uradnikov SHS bo imelo 23. junija svojo letošnjo glavno skupščino v Beogradu. Po končani skupščini 6e udeleženci prodajo na izlet po Dunavu do Džerdapa. Spremembe v železniški službi Upokojeni so poduradnlki I. kategorije 1. skupine: Biaž Žagar, skladiščnik, Maribor gl. kol.; Franc Vertnik, sprevodnik vlakov, Rogatec; Ivan Florjančič, skladiščnik. Maribor gl. ko!.; poduradniki II. kategorije 1. skupine: Anton Šramel, premikač, Zidani most; Franc Jernejčič, progovni čuvaj, P. s. Ljubljana gl. proga; Jakob Gradišnik, kretnik, Vuhred Mareriberg; Vincenc Dre-mel. premikač. Zidani most; Josip Žabkar, vratar .Maribor gl. kol.; Josip Schvvarz, strojni kurjač, kur. Maribor; služitelj 1. skupine: Alojzij Ješovnik, svetilničar, Maribor gl. kol. Premeščeni so: uradnik II. kat. 4. skup.: Maks Vedernjak, Ptuj za promet uradnika v Mariboru gl. kol.; uradnika III. kat 3. skupine: Franc Zlebnik, prog. sekc. Ptuj za nadzornika proge k prog. sekc. Celje: Maks Vodišek, prog. sekc. Ljubljana glavna proga za adm. uradnika k gradbenemu odelenju direkcije: poduradniki II. kat 1. sk.: Baltezar Prodnik, Velenje za sprevodnika v Zidani most; 2. skupine: Franc Lesjak, Zalog za zapisovalca voz v Ljubljano gl. ko!.: Alojzij Rap, prog. sekc. Zidani most za skupinovodjo k prog. sekc. Maribor gl. proga. Postavljeni so za poduradnike II. kat 3. skupine: Alojzij Krajnc za premikača v Maribor gl. kol.; Adolf Ornig za sprevodnika tov. vlak. v Maribor gl. kol.; Mihael Ulčnik za sprevodnika tov. vlak. Maribot gl. kol.: Fe'iks Štancer za sprevodnika tov. vlak. Maribor gl. kol.; Blaž VVeingerl za sprevodnika tov. vlak. Maribor gj. kol.: Ivan Meze za sprevodnika tov. vlak. Ljubljana gl. kol.: Anton Krempel za sprevodnika tov. vlak. Maribor gl. ko!.; Josip Roj-ko za zakladnika Maribor gl. kol.: Janez Rukli za sprevodnika tov. vlak. Jesenice; Josip Kojc. za sprevodnika tov. vlak. Maribor g!, ko!.; Anton Flis za spre%-odnika tov. vlak. Zidani most; Jožef Oman za na-kladnika Maribor gl. kol.: Martin Korže za sprevodnika tov. vlak. Zidani most; Štefan Auer za zapisovalca voz Maribor gl. kol.; F*orijan Kolenc za snrevodnika tov. vlak. Zidani most: Feliks Baumgartner za sprevodnika tov. vlak. Zidani most: Franc Praintz za sprevodnika tov. vlak. LiubHa-na gor. kol.; Viktor Tajnikar za sprevodnika tov vlak. Maribor gl. kol. Ostavko na službo Je da! Fr. Klemene, prom. dnevničar. Medvode. Služba ie prestala uradnici Tli. kat. 3. sk. Angeli Lnžar-Plesteniak. adm. uradnici v kuril. I. Ljubljana gl. kol. in uradniku ITT. kat. 3. sktmire Ivanu Mezetu, prom. uradniku na Skofeljci. raji in ljudje Naši najmlajši na koncertnem odru Nad 400 mladih pevk in pevcev raznih meščanskih šol, ki nastopijo s spremljanjem orkestra I. deške meščanske šole na Prulah v Ljubljani pod vodstvom strok, učitelja gosp. Repovša danes popoldne ob 15. in zvečer ob 20. v Unionu na velikih akademijah, da pokažejo visoko stopnjo telovadnega, glasbenega, pevskega in deklamacijskega pouka na meščanskih šolah Junaški boj pred Guštanjem L 1919. V gpomin na dobo, ki Je povod današnje svečanosti v Mežiški dolini, nam je poslal »obojevnik pokojnega junaka Malgaja gosp. J. S. naslednji prispevek: Dne 5. maja 1919 je dobil oddelek strojnih pušk Tržaškega pešpolka v Dravogradu povelje za odhod v Guštanj. Bilo nas je 32 mož in imeli smo 4 strojnice. Priključili smo se oddelku ameriških Srbov - prostovoljcev. Ta oddelek je štel 90 mož. Med potjo smo erečavali naše vojake, ki so v neredu prihajali po cesti iz Guštanja. Povedali so nam, da vztraja oddelek pod poveljstvom Malgaja pri Guštanju in da bi bilo potrebno, da v zvezi z njim zadržimo nemške čete, dokler •e ne izprazni Dravograd. Proti večeru smo se utaborili na griču pred Guštanjem. V trgu nismo bili. Namestili smo strojnice in razpostavili straže, tako je napočil 6. maj. Na desni proti Guštanju je bil M alga i s svojo junaško četo, na sredi na malem griču mi — Primorci s štirimi strojnicami, levo od nas pa oddelek srbskih prostovoljcev. Bil je krasen dan. Tri naše strojnice so bile razpostavljene po robu griča v primerni razdalji, četrta pa na sredini proti Guštanju. . Pričakovali smo sovražnika in nismo dolgo čakali. Ob 8. so se že bližali Nemci. Z oklopnim vlakom so se pripeljali od Preval] proti Guštanju. Takoj, ko so se izkrcali za ovinki, so otvorili hud ogenj. Neprestano so ropotale strojnice, da smo se lahko le s kričanjem razumeli. Nemških strojnic ^-lismo mogli niti prešteti. Vztrajni in junaški so bili naši vojaki. V najhujšem ognju in ko je streljala tudi nemška artiljerija proti našim postojankam, smo mislili, da je strojnica sredi griča izgubljena. Žal nam je bilo vrlih fantov, ki so srečno prišli iz tolikih front in boiev in ki bodo sedaj našli neizogibno smrt pred toliko premočjo. Ker smo bili napadeni od treh strani, je bilo izdano povelje k umiku. Prej pa je bilo treba rešiti strojnico sredi griča. Z zadnjo municijo smo otvorili hud ogenj proti nasprotniku. Medtem so naši fanti sredi griča poskakali drug za drugim iz kritja, vzeli strojno pu-ško s seboi ter v najhujšem ognju drli navzgor po griču. Kdor je bil na frontah, si lahko predstavlja, kako je to brez vsakega kritja. Srečno so vsi prispeli na vrh, se vrgli na tla ter streljali, dokler je bilo še kaj municije. Umaknili smo se v redu po griču navzdol ln sicer v zadnjem hipu. Nemci so nas že skoro obkolili. Ko smo prišli na cesto, smo malo prej z avtomobilom pripeljano municijo pometali v vodo, da ne bi postala sovražnikov plen. In ravno tedaj so prišli z nasprotnega griča vojaki Malgajeve čete z žalostno vestjo: Malgaj je padel! Na naše duše je padlo nekaj silno težkega ln mučnega. Molče smo korakali proti Dravogradu. Slehernega je tlačila globoka žalost. Mislili smo pa tudi z bridkim občutkom: Par sto takih ljudi, dovolj municije in hrib bi stal kakor granit . . . Vseh teh občutkov so bili deležni tudi srbski prostovoljci. . .... Ko smo prispeli v Dravograd, je bil ze izpraznjen in ustavili smo se v Vuzenici, kjer smo čakali na povelje za ponovni pohod na Koroško. Cez nekaj tednov je pričela naša ofenziva in končala na Gosposvetskem polju. Spomin na junaka Malgaja nas je vodil na tej zmagoviti poti. Planinske slike v Jakopičevem paviljonu Kljub temu, da je turistika pri nas najbolj razširjen in najbolj priljubljen šport, Imamo poleg ogromnega števila odličnih, dobrih in slabih planinskih fotoamaterjev pravzaprav le enega slikarja planin, namreč Valentina Hodnika iz Bohinja. Sicer bi tudi Maksa Koželja lahko imenovali slikarja Kamniških planin, vendar se naš Kam-ničan rad peča tudi z drugimi motivi. Ce torej ob tem dejstvu pomislimo, kako visoko se je rtizvil naš fotografski šport, da zlasti v planinskih motivih dosega in tekmuje z inozemstvom, se moramo čuditi, da se nam za Groharjem še ni rodil slovenski Segantini in da imamo slike naših planin le še srednje umetnostne vrednosti, torej nekako za domačo porabo. Imeli smo Pern-harta in imamo tudi od Groharja več dobrih planinskih slik, vendar pa današnji slikarji planinskih sujetov niti od daleč ne dosegajo teh dveh umetnikov. Mislili smo, da se bo Hodnik razvil v velikega, popolnoma slovenskega umetnika Triglavskega pogorja, a boj za obstanek in večne koncesije naročujoči in kupujoči publiki, so nas na žalost pripravile ob to utemeljeno upanje. Da me ne bo nikdo napačno razumel, poudarjam še enkrat, da je imel mladi Hodnik vse pogoje za razvitek, zlasti pa talent in čut za karakteristiko svoje ožje domovine, Bohinja. Ce bi bil mladi umetnik premožen in bi bil vstvarjal le po diktatu svoje duše brez gmotnih skrbi, bi bil danes gotovo velik umetnik. Kakor že mnogo naših najboljših^ je tudi njega premagala vsakdanjost občinstva in si ga je zasužnjila, da danes že morebiti nevede dela to, kar najširšemu občinstvu ugaja. Da bi bili pa čeprav najvišji in naj vplivnejši faktorji naše turistike tudi poklicani arbitri v umetnostnih zadevah, je pri kulturnih narodih že rešeno, pri nas pa vsaj še sporno vprašanje. V svoji nezmotljivosti v planinskih zadevah so pa naši ljubitelji planin posegli čez široke meje svojega delokroga in najbolj skrite kotičke umetniškega vstvarjanja in iz njih iztisnili utripe močno se porajajočega samostojnega umetnikovega občutenja in razumevanja planinskih lepot. Še lani smo občudovali Hodnikovo individualnost, čeprav smo čutili, da drevo njegove osebnosti še trepeta v viharju boja za svobodo udejstvovanja po lastni volji — letos je pa to drevesce že globoko upognjeno pred mogočnostjo naročnikov. Kjer so prej viseli globoko občuteni in poduševljeni portreti iz našega planinskega sveta, vise sedaj redute in panorame, razglednice in fotografije ter gledališki prospekti iz naše geografije. Korenine so še globoko v domači zemlji, a kje bo umetnik našel mecena, ki zlomljeno drevo zopet zravna? še je čas, umetnik postani zopet Bohinjec, ponosen in kremenit. In seveda tudi po bohinjsko trmoglav in samosvoj! Verjemi, da smo tudi mi preverjeni, da ti je le iz-podrsnilo na parketu. Seboj iz Bohinja je Hodnik pripeljal samouka Janeza Cvetka. V razstavi sem zvedel, da je drvar v Stari Fužini in gospodična pri kasi je dejala, da je fest fant. Kako pa vendar, saj so vsi Bohinjci v Baumbachu in tudi na planini, pa če so ravbšic.i ali pa tudi ne. Mladi talent je v sebi začutil slikovitost svojega kraja in jo začel upodabljati z vso svežostjo svojih zdravih, v šolah in galerijah nepokvarjenih oči. Samo zdravje je tega fanta, da občudujemo njegove poizkuse ne glede na pomanjkljivo njegovo začetniško tehniko. Seveda je to diletantizem, vendar je pa slikar nadarjen začetnik, ki bi gotovo napredoval, če bi se brez želja po dolgih laseh in žametnem jopiču pričel učiti slikarskega rokodelstva. Ce bi pa zmagal ali ne, leži v rokah usode in v odpornosti in vstrajnosti njegovega srca. Danes spadajo njegove slike le še v narodno umetnost in med kurijozitete, željmo mu pa, da bi nam odprl pogled v dušo naših planin. Med razstavljale] je tudi mladi kipar Pavel Loboda iz Domžal, menda Meštrovičev učenec, kakor sodimo po štirih njegovih delih, ki pa gotovo ne zadostujejo, da bi mogli napisati obširnejšo sodbo, ki je pri mladih umetnikih tako riskantna. Toliko pa vendar lahko omenimo, da so njegove stvari prav pridno in tudi ambicijozno delo, in je zlasti njegov Harmonikar prav simpatična študija, ki kaže dosti talenta. Loboda je vreden, da ga občinstvo izdatno podpre. A. G. Med Trstom in Gorico Severnoameriške Zedinjene države določajo tako nizko kvoto za priseljevanje iz Italije, da je izseljevanje tjakaj skoro popolnoma izostalo. Večina izselencev iz Italije gre zato po drugi poti: preko morja 6e izseljujejo večjidel v Argentino in Brazilijo, na evropskem kontinentu pa v Francijo. To velja tudi za naše ljudi na Primorskem, ki doma ne morejo dobiti zaslužita. Veliko se jih je izselilo na Francosko, kjer delajo v rudnikih in raznih industrijskih podjetjih, precejšnje število pa se jih nahaja tudiv.Tužni Ameriki, zlasti pa v Argentini, kjer jih štejejo skoraj 20.000. Ti slovenski izseljenci imajo poleg svojih podpornih in prosvetnih organizacij tudi svoj »Slovenski Tednik« in so si ustanovili v Buenos Airesu tudi močno športno organizacijo pod imenom >Trst«. Druga podjetnost te organizacije se kaže v dejstvu, da je osem njenih članov 19. maja odrinilo na pot iz Buenos Airesa v Ne\v York, ki jo hočejo preromati peš: okoli 2000 kilometrov. Te dni je ministrski predsednik Mussolini predložil parlamentu načrt zakona, s katerim se preureja izobešanje tujih zastav v Italiji. Dočim so se doslej tuje zastave iz-obešale svobodno in je bilo treba tuji zastavi le dodati še italijansko trobojnico, določa novi zakon, da se smejo tuje zastave svobodno izobešati edinole na poslopjih, ki uživajo diplomatsko nedotakljivost, povsod drugod pa edinole ob priliki posetov tujih vladarjev ali njihovih odposlancev. Drugače je izobešanje tujih zastav dopustno samo z izrecnim dovoljenjem pristojne politične oblasti. Kazen za prestopek te določbe je odmerjena na globo 1000—3000 lir, v primeru ponovitve pa poleg globe še 3- do 9me-sečen zapor. S stabilizacijo lire je rimska vlada uvedla srebrn lirski drobiž, obenem pa tudi odredila, da se do 30. junija t. 1. vzamejo^ iz prometa bankovci po 5 in 10 lir. Finančno ministrstvo je sedaj izdalo odlok, da morajo banke in vse državne blagajne sprejemati te bankovce do 31. decembra t. 1.; po tem roku pa ta denar popolnoma izgubi veljavo. V tržaški škofiji postaja pomanjkanje du-hovništva vedno bolj občutljivo. Leta 1918. je imela ta škofija še 282 duhovnikov. V povojnih letih se je precejšnje število duhovnikov izselilo, nekaj jih je pomrlo (87), a novo posvečenih jih je bilo samo 24, z letošnjimi 5 pa 29. Danes manjka okoli 120 duhovnikov. Pri sv. Antonu Novem v Trstu je odstopil dosedanji župnik Vattovaz, ki pojde za profesorja na bogoslovsko semenišče v Gorici, za župnika pri sv. Antonu Novem pa je imenovan dosedanji župnik v Bujah, Tržačan Giovanni Grego. Star je 27 let. V tržaški bolnici je umrla gospa KarolI-na Vida, hotelirka pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Podvrgla se je operaciji, katere pa zaradi oslabelosti srca ni prenesla. Truplo so prepeljali v Gorico, kjer se je v sredo vršil pogreb ob veliki udeležbi občinstva iz mesta in okolice. V Gorici je s 1. junijem pričel ordinirati nov zdravnik, rojak iz Brd, dr. Lojze Si-moniti. Na Krasu se je v zadnjem času precej podražila živina in je zato tudi cena mesu znatno poskočila. Tako n. pr. v Sežani stane kilogram govedine 8 lir (24 Din). V Divači, Tomaju in drugih vaseh so cene nekoliko nižje, toda tudi le za malenkost. Pred kratkim so začeli napeljavati elektriko po nekaterih kraških vaseh. Tako dobe električno razsvetljavo Lokve, Naklo, Ro-dik in Divača. Kdaj se mreža električne razsvetljave raztegne na ves ostali Kras, ni znano, dasiravno se je zlasti pod zadnjimi volitvami obetalo, da 6e to izvrši v najkrajšem času. Ferdo Tomazin -šestdesetletnik Slavljenec ni znan samo v ozkem zatišju domačije, temveč daleč naokoli po Sloveniji. Znan je že kot vnet planinec, zlasti pa zaradi tega, ker je vse svoje življenje posvetil skupnosti, tako da je v mar- sičem pozabil na sebe. Ustanovil je litijskega Sokola, bil je načelnik gasilskega društva in še sedaj se udejstvuje kot predsednik šmarske posojilnice in predsednik šmarskega pevskega društva »Zvon«. Z delom in nasvetom pomaga vsakemu rade-volje, ima pa tudi bogate izkušnje, ki si jih je pridobil kot ekonom in upravitelj raznih hrvatskih in slovenskih velepose-stev. Čislanemu jubilantu želimo še mnogo srečnih let. Nagrada za najboljšega dijaka meščanskih šol Pod vtisom veličastne jubilejne razstave meščanskih šol je v spoznanju velikanskega pomena teh šol za naš gospodarski napredek poklonila komisiji za našo nagradno akcijo splošno znana ljubljanska tvrdka Ant. Krisper, trgovina z galanterijskim blagom na drobno in debelo in tovarna čevljev, najboljšemu dijaku meščanskih šol za nagrado krasno kompletno turistov-sko opremo. Razen palice in z aluminijastimi pripravami za kuhanje nabasanega nahrbtnika dobi nagrajenec tudi termosste-klenico in da ne bo hodil bos po planinah, seveda tudi najboljše gojzerice. Trgovska hiša Ant. Krisper je med največjimi in najstarejšimi v Sloveniji, saj je bila ustanovljena že leta 1840. in jo sedaj vodi že četrta generacija ugledne družine. Osemdeset let vednega razvoja in napredka je najsijajnejši dokaz njene solidnosti in stare kranjske poštenosti. Firma ne slovi samo v Sloveniji in po vsej državi, temveč zalaga tudi vse obmejne dežele ter Levanto in z zobotrebci celo druge dele sveta. Malokomu je pač znano, da si z našimi zobotrebci trebijo z-obe skoro po vsem svetu. Vse, kar tvrdka razpečava, slovi kot najboljše blago po najzmernejših cenah. Vsake poudarjanje kulantnosti in solidnosti te ugledne trgovske hiše bi bilo pač popolnoma odveč, ker jo vsakdo pozna in spoštuje. Pač pa moramo pribiti, d j ie ravno dar te iirme. tega tako važnega narodnogospodarskega faktorja, najlepše priznanje in počaščenje meščanskih šol. S seje občinskega zastopa v Novem mestu Te dni se je vršila seja občinskega zastopa. Po običajnem županovem poročilu sta podala revizorja občinska odbornika gg. Matko in Puš poročilo revizorjev o računskem zaključku za poslovno leto 1928. Poročilo Je bilo soglasno odobreno. Oddaja del pri podaljšanju mestnega vodovoda se je po kratki debati izročila v presojo vodovodnemu odseku. Glede prodaje lesa iz občinskega gozda je bilo sklenjeno, da se proda večja količina lesa -smreke, ker jih je napadel lubadar. Licitacija se bo vršila jutri ob pol 11. dopoldne na licu mesta. Novomeški Sokol Je vložil ponudbo za nakup zemljišča na Loki. Proti tej prodaji mestnega sveta na Loki se je rn>tivila manjšina, v imenu katere sta govorila prof. Ambrožič in g. Puš. Po kratki di>kusi.ii se je zadeva predala gospodarskemu odseku z naročilom, da naj Sokol predloži natančne načrte in pogoje. V sanitetno policijsko komisijo sta bila Izvoljena odbornika gg. J. Pavčič ln Puš. Pri slučajnostih se je priglasil k besedi občinski odbornik prof. Ambrožič in je in-terpeliral župana, zakaj se ni kot župan dolenjske metropole udeležil škofovega sprejema ob priliki birmovanja in zakaj ni odredil, da se razobesijo z magistratnega poslopja zastave v počastitev škofovega prihoda. Zupan dr. Režek je izjavil, da ni primoran udeleževati se sličnih sprejemov. Gospodom, ki so ga k sprejemu vabili, Je pismeno sporočil, zakaj se sprejema ne udeleži. Zupan je za svoj odločni nastop žel odobravanje večine. V tajni seji je bilo ugodaoo več prcS-njam za podpore. Tako je bil med drugimi dovoljen odboru za proslavo 10-letnice ljubljanske univerze znesek 2000 Din in prav tolikšen znesek občini Kočevska Reka. Sokolski oder v Črnomlju ki je bil, kakor smo že poročali, 2. t. m. izročen svojemu vzvišenemu namenu. Oder je urejen najmoderneje. Širok je U m, globok 8.5 m. Dvorana sama je dolga 24 m in 7 m visoka. Ta oder je važen del velike sokolske kulturne trdnjave. Razburljiv dogodek pri škofovem sprejemu V Šmihelu se je pripetil ob priliki škofovega sprejema razburljiv dogodek. Škofa, ki se je imel pripeljati z Brusnic, kjer se je prav tako vršilo birmovanje, je pričakovala velika množica ljudstva, med katerim so se nahajali tudi Orli-konjeniki in učenke ženskega samostana De Notre Dame. Neki kmečki fant, ki je s konjem neprestano manevriral, je prišel preblizu učenk. Ker so konju neusmiljeno nagajale muhe, je brcal okoli sebe in po naključju zadel v ramo 8-Ietno učenko H. razreda Kristino Ogulinovo iz Semiča. Dekletce se je takoj zgrudilo na tla. Prenesli so jo v samostan ,kjer so ugotovili, da k sreči ni dobila resnih poškodb. Meso jim je dišalo... Ljubljana, 8. junija. Ko so se spravljali hlapci v tovarni sa> lam in druge mesne robe Valy Andretto snoči k počitku, je nekdo dtomačih opazil plaziti se okrog poslopja več temnih senc, vendar na to ni polagal posebne važnosti, misleč, da so delavci iz soseske. V po» slopju je kmalu zavladal popolen mir in šele okrog 2. ponoči so pričeli zopet lajati psi. Lajajoči in očividno močno razdraže« ni psi so zbudili mladega vajenčka, ki je stopil na dvorišče, nakar je šel pogledat še okrog vogala na zadnjo stran skladišč. Na veliko presenečenje je našel tamkaj eno okno odprto. Sneta je bila mreža. Po par korakih je našel tudi meso, skrito v travi. Na kupu je bilo pripravljenih pet šunk in 12 kg prekajene slanine. Vajenec je takoj hitel nazaj v hišo, kjer je zbudil domače, ki so telefeničnim potom obvestili o drznem vlomu viško stražnico. V Andrettovo tovarno se je ponoči od« pravil policijski nadzornik z nekim straž* r.ikom in sta oba temeljito preiskala po* slopje. Tatov seveda tam nista več našla, pač pa sta v bližini okna, skozi katero je bilo vlomljeno, našla 5 m dolg drog. s pomočjo katerega so odprli storilci okno in odstranili mrežo. Pri jutranjem svitu sta stražnika ugotovila tudi, da vodi sled za tatovi proti naselju Bonifaciji iu dalje v Mestni log. kjer pa se je sled pri neki nji* vi že zabrisala. Straža je takoj nadaljevala z zasledovanjem drznih vlomilcev, vendar se ji doslej še ni posrečilo Iztakniti pra« (D času poletnega oddiha (Vam (Vase lahfce ohleice ni teiSeo ehdriati sveie in ciste aScc /o perete v &ux-u milu v lusfcah. vih storilcev. Zgodaj zjutraj je že bil are« tiran neki delavec, a je pri zaslišanju do« kazal alibi. Tatovi, ki jih je moralo biti več, so od« nesli iz skladišča 8 šunk in 20 kg preka« jene svinjine v rednosti nad 2000 Din. Policija domneva, da se je sedaj na po« letje naselila v Mestnem logu drzna vlomil« ska družba, ki bo prizadejala tako njej. kakor tudi ljudstvu v okolici še več pre» glavic. Strah pred roparjem Jakop mom Zagorje, 8. junija Pred roparjem Jakopinom je prebivalstvo v tolikem strahu, kakor so bili nekdaj naši pradedje pred rokovnjači Tomažem Veli-konjo, Obloškim Tončetom in drugim. Ko se je v petek popoldne v Zagorju in Ko-tredežu pojavil neznan moški, ki je postopal okrog hiš, se je prebivalstva polastila veliki razburjenost. Večina je bila prepričana, da je to zloglasni Jakopin, ki se spretno skriva pred oblastjo in predrzno obiskuje razne kraje. V Kotredežu je marsikdo prečul noč na straži s sekiro v roki. Tudi delavci, H hodijo ponoči iz službe domov v okolico Zagorja, se vedno drže v skupinah. Le redko kdo Jo sam ubere nočno pot. Jakopina sicer mnogi poznajo po brazgotini, ki jo ima na nosu od nekega tepe-ža, a če se pojavi kak tuj človek, ima strah tako velike oči, da vidijo vsi v tujcu nevarnega roparja. Najbolj poznajo Jakopina Šklendrovčani, ker je bil pred dobrim letom tam zaposlen pri lesni industriji Gdč. Anta Kovačičeva, blvJa članica Nar. gledališča v Mariboru, ki bo nastopila nocoi v ljubljanski drami kot Pegg t priljubljeni Igri »Pegica mojega srca«. Pri zapeki, krvnem prenapolnjeni« trebutis, kongestijah, bolečinah koMcnih živcev, bolečinah v boku, zasopijenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, j>o-britosti, povzroči naravna »Franz-Joseiova« grenHca izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki naoraMiiaio Franr-Josefovo vodo tudi pri nadlogah klimakieriialne dobe z največjim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, droge riga h in speč. trgovinah. Danes vesela premijera! Nemorala Popolnoma noro! Salve smeha! Velesabavno! V gtfavni vlogi ELLEN RICHTER, dražestna očarljiva operetna diva, ki se temeljito osveti učenemu profesorju astronomije, zakrknjenemu sovražniku žensk za njegove staromodne predsodke. Smeh! Smeh! danes ob 3., H5., 6„ Vti-, 9. elitni kino matica Tel. 2124. ssi~ tfJlTPRO« f?. TS3 = 4 rreoro 9. V!. 1929 Svetovno vojno t £Mh slikali vidite, ako poaeOte bofcio Vero 99 K A Jj%r A RI •! Aw danes eadtijič ob 20. nri na KodedJevem. Predprodaja vetofrate »Orfe«t«, Dunajska cesta 14. Geometrija in matematika - igrača, zemljepis in zgodovina - zabava Dva predmeta, M pomenita strah in gro-bo na vseh Šolah, samo ne na meSčanskih. Dobro ee še vsi spominjamo, da »mo v polpreteklem času imeli Slovenci tako malo realcev, ker smo se bali etražila opisne geometrije. Ta strah je vzrok, da nismo Imeli svojih Inženjerjev, mnogo bolj kakor nemški učni jezik. Na razstavi se pa lahko prepričamo, da «ta tu d: ta dva predmeta zanimiva, če jih učitelj zna učencu napraviti dostopna in ju ena združiti * življenjem. Geometrijsko risanje in računstva sta podlaga V6ega točnega dela, ki ima na mehanskih šolah kaj točen pomen, saj je to5-no3t ena izmed najpotrebnejših najkoristnejših lastnosti obrtnika, trgovca in gospodarja splofct. Zato ee tudi praktična smer pouka nikjer ne izraža tako jasno, kakor ▼ teh dveh oddelkih. Učenci namreč že takoj v začetku razen geometričnih likov obdelujejo tudi praktične objekte, tako da vse geometrijsko risanje, ki je razstavljeno na desni strani I. dvorane, tvori predpripravo za projekcijsko risanje. Pri opisni geometriji se ne obdelavajo samo gola geometrična telesa, temveč tudi že praktične stvari, kakor razno orodje in profili ter tudi že načrti hiš ln drugih poslopij. Modele za težko razumljive projekcijske nastavke izdelujejo učenci sami tako točno, da praktičnejših, nazornejših in razum-Uivejših ne moremo kupiti v največjih inozemskih trgovinah z učili. Učenec mora najprej izmeriti in narisati 'domačo hišo, šolo ali cerkev, napraviti natančen tloris in duše stavbne načrte od prav enostavnih do bolj kompliciranih. Pod milim nebom se vadijo v zemljemerskih delih in zakoličevanju, urijo se pa celo v tra-siranju cest ln poti, kar je zlasti za naše gozdov bogate kraje silno važno. Razstavljene stvari je treba seveda videti, ker je opis nemogoč, vendar pa omenjamo risbe raznih strojnih delov in zanimivo zbirko narodnega blaga, zlasti načrte starih kmečkih portalov, znamenj in zanimivih končnic naših lesenih »gankov« iz ribniške okolice. Kako so učenci bistri fn Iznajdljivi, vidimo na praktičnih Instnimentih, ki so Jih učenci sami izumili za risanje elips. Slikoviti pa so posebno raznobarvni or-namentl, ki jih učenci sami komnonirajo iz samih preprostih geometrijskih likov, da se priuče ceniti ravnovesje in razdelitev prostora. Kako pomembni rezultati so doseženi i to metodo, vidimo na naši sliki. ijueefiNR-H ® >5 GRSTOvtOC Meščanska 5ola nam obeta narod stavbenikov in inženjerjev. Bližamo se Cehom in Nemcem. Prav tako težko, kakor geometrijsko risanje, Je opisati računstvo, ker Je tudi abstraktna veda. Z računstvom je na meščanski šoli tesno ln organsko združeno knjigovodstvo. Učenci sami izdelujejo modele raznih geometrijskih teles, najzanimivejši pa je model kocke, ki rabi za ponazoritev kubiranja. Seveda je ponazorjeno tudi izračunavanje ploščin in na vse mogoče načine oslovski most — Pitagorov izrek. Barvano razdeljeni krogi nam po Kunčevi knjigi lahko umljivo ponazorujejo vlomke, mere raznih držav in časov pa vodijo učence že k trgovi- ni ta Izvozu, najvažnejlem rospodarskem vprašanju. _ V zvezkih vidimo, da si najtežjo praktične računske naloge sestavljajo učenci samL Seznanjajo se z ceniki špecerijo L dr„ * vzorci opremljenimi kalkulacijami obleke, diagrame in statistike varčevanja ln obre-stovanja domačih denarnih zavodov in celih okrajev, poznajo pa tudi bilance, menice in sploh vse, kar Je potrebno dobremu sodobnemu gospodarju. Prav razveseljivo Je tndi, da Je matert-Jal tega sila poučnega oddelka zbrala — dama, namreč ravnateljica šentjakobske dekliške meščanske šole v Ljubljani, gdč. Ko-balova. Respekt pred slovensko ženo! Ce so geometrijsko risanje, matematika ln knjigovodstvo dijakom meščanskihh šol igrača, so jim drugi predmeti — zabava. Za vse življenje koristne igrače In zabave seveda. Kje so tu tako zvani »slepi zemljevidi«, najhujši mučilni aparati stare šole. Zdaj delajo učenci sami karte in si imena lepo prepišejo iz atlanta. Zakaj bi pa človek vse življenje prenašal nekaj stotin imen in celo številk v glavi, če ima atlant na polici — tako govori meščanska šola tudi pri drugih strokah. Proč z balastom, samo da se na-uče učenci rabiti vse pripomočke, je popolnoma dosti za sodobnega človeka, ki nobene stvari tako ne sovraži, kakor mrtev kapital. Da znajo Citati zemljevide, delajo nčencl sami relijefne zemljevide in pokrajino imajo pred seboj, kakor bi jo gledali iz aero-plana. S karte kopirajo na debelo lepenko izohipse in sicer vsako na poseben karton. Te liste nalepijo drugega na drugega, po-lijejo s sadro, malo izmodelirajo, poslikajo gozdove zeleno, sneg belo, pečine sivo itd v različnih barvah, pa stoji pred učenci prava Šmarna gora, Storžič, Afrika ali kar le hočete. Tudi pridvižni zemljevid vse Slovenije so si napravili, okrog njega pa okvir iz samih malih predalov. In v vsakem predalu je nekaj drugega. Iz tega gleda vo-liček, v drugem je fižol, tu premog, tam košček čokolade itd. prav vsi proizvodi Slovenije. Kjer nI listka, nahajamo ta produkt po vsej Sloveniji, pri krajevno omejenih proizvodih imamo pa na listku zabeleženih nekaj najvažnejših imen krajev. Tukajle gleda iz predalčka košček sira in listek nas pouči, da ga izdelujejo največ v Bohinju in Rajhenburgu. To je vendar prava razstava, da najvzornejši velesejem! Pri Afriki sedita ob zamorski koči dva črna zamorca. Bled je opisan z razglednicami, diagrami nas opominjajo, da smo med najmanjšimi narodi in da se moramo mnogo učiti, če se hočemo obdržati — sploh ves svet leži pred učencem v slikah in opisih — živ. Zgodovina — strahota letnic in Imeni Kakor jagode na paternoštru smo imeli nabrane vse rimske in nemške cesarje, da je ropotalo iz nas, kakor bi stresal orehe Da, tudi piljenja in drdranja meščanska šola ne pozna. Saj so letnice v knjigah, le duh dobe spoznavaj in njeno sliko imej pred očmi. Kako lažje, kakor če si dijaki sami sezidajo templje, obeliske, sfinge, am-fiteatre, zgrade srednjeveško sobe In jo pozive celo z lutkami viteške gospode! Tudi prahistorično orodje si sami modelirajo iz gline in celo imitirajo iz kamna, da pa ne manjka modela gorenjske hiše z vrtom, je pa bolj kakor gotovo. Na domačo zgodovino jih spominjajo cele zbirke z vseh strani znešenih slik naših starih gradov in grbov, kako so jih pa oblegali starodavni junaki trdnjave, nam pa kaže skoraj popolna kolekcija modelov raznih oblegalnih strojev. Staro orožje, pravi samostrel, a tudi moderno luko z minami so si naredili dečki. Na svetovno vojno nas pa spominja relijefni zemljevid solunske fronte z zbirko slik pod naslovom: V letih grozote 1914—1928. Staro Ljubljano nam predočuje poln album slik, tudi domača in tuja jezera vidimo in sledimo na diagramu razvoju železnic, na slikah si pa ogledujemo naš divni podzemni svet, županovo in druge jame. Ker imamo opraviti tudi z bodočimi stavbeniki, imamo tudi vse sloge, za one, ki se pa zanimajo za umetnost, pa cele tabele slik najslavnejših mojstrov. Da pa kljub vsem tem poživljenim pripomočkom ne trpi preveč spomin, preizkuša z največjim uspehom naša tnana zgodovinska pisateljica z novo, grafično metodo poučevanje zgodovine. Dijaki vsako situacijo narišejo z raznobarvnimi svinčniki: Mongoli (Madžari- so n pr. rdeči, Slovani modri, slovanski Mongoli-Bolgari so torej vijolične barve, z raznimi valovitimi črtami, puščicami in drugimi znaki so pa naznačeni mir, vojna, selitev, vplivi itd., da si učenci sliko že pri risanju vtisnejo v možgane in — znajo zgodovino. Tako učenje je vendar zabava! Zavod za gradnjo strojev 7703 Kirdmer d Co., A. <2. Leipzig ©38 ======== Najstarejša ln največja specijalna tovarna s a Izdelavo strojev za žage in obdelavo lesa Jarmenlkl za visoko napetost Stroji s priziclanim elektromotorjem Zastopstvo sa Slovenijo 1 Ing. O. Tonnis, Ljubljana, Dvofakova nlica St. 3. Telefon St. «76». Telefon St. «76», «■ 1 Oddelek na velesejmn r paviljonn F 208 — 221. 1 „KIJVERTA" d. z o. z. kon!. tvornica papirja Vožarski pot i KarlovSEa cesta 2 Stalna zaloga kuvert vseh veflkostf, plačilnih vrečic, aktovk, Cene nizke! kuvert z okenci itd, Blago solidno! iMrošnjarp ln agenti 6 preptogaml Va& hltio ptevatajc! Interesent! za orientalske Id per- rijiska garantirano pristne preproge naj se oglasijo in si ogledajo krasne eksempflafje preprog pri orientalski tvrdki ^Seheran Mušan Mutevelič, Ljubljana Sv. Petra cesta Na željo Vas obišče 5ef tvrdke. Pošljite dopisnico. Porota Ljubljana. K junija Tat v Čudnovi trgovini pred poroto Letos 16. aprila Je razburila vso ljubljansko Javnost vest, da Je vstopil pri belem dnevu, takoj popoldan, ko so odprli trgovino, na najbolj prometnem kraju, in sicer v Prešernovi ulici v trgovino Čudna drzen tat, ki je pričel prazniti blagajno. Ta tat je bil 27-letni delavec Emil Ce-pelnik iz Stanežič. Mladenič je rojen v Trstu in iz Italije je bil zaradi tatvine Izgnan. Prišel je v domačo občino, kjer Je svoj tatinski poklic tudi nadaljeval. Cepelnik je vlomil letos 6. aprila najprej v Golobovo trgovino v Prešernovi ulici. Predrznež je med opoldanskim odmorom z vitrihom odprl trgovino in odnesel 881 Din, 7 kg čokolade, nekaj mesnine in par steklenic konjaka. Ko je vdrl pri Cudnu, Je bila v trgovini blagajničaika, ki je prestrašena poklicala Iz sosednjega prostora Franceta Bajželta. Tat se tudi tega nI ustrašil, temveč Je položil na mizo odprt žepni nož t;r dejal: »Le mirno Je mirno!« Ko Je. oJhajal, Je padel v roke stražnika, ki je bil pravočasno nanj opozorjen. Cepelnika zagovarja odvetnik dr. 2itko. Današnjim razpravam je predsedoval d. s. svetnik dr. Gaber, votlrala sta svetnik Avsec in sodnik Kobal pri prvi, a pri drugi razpravi sodnik Juvanc. Zapisnikar Je bil avskultant KokalJ, državno tožit tljstvo pa Je zastopal njegov namestnik Lavrenčak. Ker obtoženi ni obvladal slovenščine. Je tolmačil Gabrijelčič, dvorni svetnik v p. Obtoženi Je trdil, da je bil v slabih gmotnih razmerah, ker ni dobil službe in da Je bil tudi vinjen, ko je vdrl v Cudnovo trgovino. Priče so opisale dogodek, kakor ga slika obtožnica. Porotnikom Je stavil senat 3 glavna vprašanja glede tatvine in potepanja ter dodatno, če je obtoženi pri Cudnu grozil z nožem. Porotniki so vprašanja potrdili, !e pote-puštvo so zanikali in Emil Cepelnik Je bil obsojen na 3 leta težke ječe s poostritvami. Pretep na žegnansko nedeljo Lani 21. oktobra okoli 20. le nastal v Količevem pretep. V gostilni Vavpotlčeve Barbe sta se namreč prepirala Janez Gr-čar, po domače Cesar, posestnik na Količevem, In Janez Zalokar Iz Jarš. Vmes so posegli drugi in neki Kožar Je začel razbijati steklenice. Eden od druge mize — Janez Svetlin Je karal Kožarja in dobil zato od Janeza Grčarja s sifonsko steklenico po glavi. Posledica težkega udarca Je trajno oslabljen vid desnega očesa. Obtoženec Grčar, star že 56 let: kaznovan ni bil še nikoli. Trdil je, da Je nedolžen. V tepežu je tudi sam dobil udarce, da je bil ves omamHen in ko se je branil, ni vedel, koga Je udaril. Sodni dvor je skleni! zasllšati odsotno pričo Antona Zalokar.la, ki Je bil navzoč pri pretepu in se Je bale izjavil, da obtoženec ni nikogar udaril. Damske obleke najmodernejše «vi?cn« od Dta 150.— naprej fouferd svfl« od „ 300.— „ perHn« raznovrstni« od » 76.— „ damske bhiz« od „ 65.—• „ krila sladka hi pfflssč od „ 70.— „ P. In I. OORIČAR, Ljubljana, Sv. Petri cest« 29 Nove srečke StEETSrZ"oHL Bristo! - Novi Sad —————— kuvite ali naročite pri Željeznlčka ulica Štev. 27 arstvo Stanj e zivms nazaduje Kmetijsko ministrstvo je izdalo statistiko o stanju živine koncem preteklega leta, ki kaže zlasti pri goveji živini ponovno nazadovanje napram zadnjim letom, še bolj pa napram prvim povojnim letom, V primeri s zadnjimi leti in z letom 1921. je bilo stanje živine koncem preteklega leta naslednje (v milijonih komadov): konji goveda pra? i čl 1021. 1.07 4.96 3.37 1926. 1.12 8.80 2.81 1927. 1.12 3.73 2.37 1928. 1.10 3.65 2.66 Število konj se je v zadnjih letih malo spremenilo. Število goveje živine pa vsa zadnja leta stalno nazaduje ter smo imeli koncem preteklega leta že za 1.300.000 glav živine manj kakor leta 1921. Število goveje živine na teritoriju Jugoslavije je znašalo leta 1914. okrog 6.28 milijona glav in je torej današnje stanje skoro za polovico manjše kakor pred vojno. Pri prašičih opažamo sicer povečanje, vendar je bilo stanje v letih 1926. in 1925. znatno boljše. Tudi pri prašičih je bilo stanje pred vojno znatno višje (za leto 1914. se ceni na preko 5 milijonov). Od ostale živine navajamo še naslednje številke (v milijonih komadov): ovce koze perutnina 1921. 7.01 1.55 15.08 1926. 7 93 1.72 16.28 1927. 7.74 1.74 16.28 1928. 7.72 1.75 16.08 Stanje koz In ovac se je v zadnjih letih le malo spremenilo, število perutnine pa se je prilično obdržalo na višjem stanju zadnjih let Razen tega navaja statistika za 1. 1928. še 103.500 oslov, 32.000 bivolov, 15.000 mezg in mul ter 570-000 čebelnih panjev. **> Oblastna trošarina na vino,- žganje ln Špirit. Vprašanje oblastne trošarine na vino, špirit in žganie postaja v zadnjem času vedno bolj komplicirano. Trošarinska novela od aprila t. 1. je izrecno priznala, da se oblastna trošarina na zaloge po stanju od 15. aprila ne pobere, temveč samo za one količine, ki se oddajo v promet in porabo po 15. aprilu. V tem smislu odrejajo tudi navodila za pobiranje oblastne trošarine, da se ta pobira pri oddaji trošarinskega predmeta v promet in porabo. Spričo tega položaja so bili interesenti upravičeni, da so odklanjali plačilo oblastne trošarine na zaloge, na katere je bila državna trošarina že plačana in so torej že v prometu in porabi ter se na nje ne more več naknadno pobirati oblastna trošarina. Na pobudo gospodarskih krogov je sedaj finančno ministrstvo izdalo navodila, po katerih od zalog žganja, vina in špirita. ki so bile ugotovljene 15. aprila t. 1., do 31. maja t L sploh ni plačati oblastnih trošarin, niti na zaloge same, niti na one količine, ki so se prodale v omenjenem času, temveč samo od onega dela zalog po stanju od 15. aprila t 1., ki je bil pri veletr-govcih 1. junija t. 1. še neprodan in se proda od tega dne dalje. Kaj je z ono oblastno trošarino, ki so jo posamezniki že plačali na količine, ki so jih iz zalog po stanju od 15. aprila podali do 31. maja, naredba ministrstva ničesar ne odreja. Jasno je, da jim pristoja povrnitev. Sedanja rešitev je kompromisna in ni povsem v skladu z zakonom, ki Izrecno določa, da se na one količine, ki »o bile v zalogi 15. aprila, oblastna trošarina ne pobere. Naredba to stališče le deloma priznava, ker se bo od količin po stanju od 15. aprila, ki se bodo prodale po 1. juniju, oblastna trošarina vendar pobirala. «=> Trgovina z Belesnino. V Eeleznlnskl stroki se trgovski posli ▼ zadnjem času ugodneje razvijajo. Stavbna delavnost Je letos zelo pozno pričela, zato pa je v maju nastopilo nenavadno močno povpraševanje po betonskem železu, traverzah, ceveh, žič-nikih in vseh kovinskih predmetih, ki se rabijo pri stavbah. Domače železarne so trenotno tako zaposlene, da so bile prisiljene podaljšati dobavne roke. Tudi kmetijski stroji se dobro prodajajo. V splošnem so posli v trgovini z železnino letos precej bolj- ši kakor lani ali predlanskem. Samo plačila prispevajo zelo slabo. Kupci zahtevajo večinoma prav dolge plačilne roke. Najbolj še plačujejo podeželski trgovci z železnino, katerim dajejo veletrgovci blago na odprt račun proti plačilu v 30 do 60 dneh. Veletrgovina ima velike težkoče s karteli, ki občutno otežkujejo poslovanje. Železarski kartel prodaja samo preko svoje centrale v Zagrebu, kar je velika ovira zlasti v primerih, kadar trgovec nujno rabi blago. Na drugi strani pa zahteva železarski kartel točna plačila ter računa pri prekoračenju plačilnega roka 16 odstotkov letnih obresti. Te obresti so za razmere v Sloveniji in glede na okolnost, da uživajo železarne znatno cenejše kredite, mnogo previsoke. Tudi v ostalih železnih in kovinskih izdelkih za domačo porabo se trgovina ugodneje razvija kakor lani in je tudi kovinska industrija v splošnem prav dobro zaposlena. V zvezi z naglim razvojem stavbne delavnosti Je v zadnjem času nastopilo tako močno povpraševanje po cementu, da so pošle vse zaloge in so cementne tvornice že nekaj tednov nenavadno močno zaposlene. «= Avtopenski in mizarski tečaj ▼ Ljubljani. Zbornica za TOI ponovno opozarja mojstre in pomočnike, da prijavijo najkasneje do 10. t. m. svojo udeležbo za avtogenski tečaj (15. do 24. t. m.) odnosno za tečaj za mizarsko luženje (15. do 17. t. m.). Oba tečaja se vršita celodnevno v delavnicah tehnične srednje šole v Ljubljani ter se prične pouk 15. t. m. ob 8. zjutraj. Prijave, ki bi prišle po 10. juniju, se ne bo moglo več upoštevati. Udeleženci, ki bodo sprejeti v tečaj, dobe obvestilo in podrobna navodila 8 posebnim dopisom. — Pred nkJnjenJem carine na drva r Avstriji. Kakor smo že poročali, so zahtevali dunajski trgovci s kurivom, da se ukine carina na drva, ker je cena drvem prekoračila ono mejo, pri kateri se mora po carinski noveli ukiniti uvozna carina. Te dni se je sestala komisija, ki je ugotovila, da je cena drvem dejansko prekoračila predpisano mejo in je v najkrajšem času pričakovati, da bo carina ukinjena. = Usoda ameriške carinske novele in er-ropske države. Pretiran ameriški carinsld protekcijonizem, ki je prišel v novi carinski noveli Zedinjenih držav tako močno do veljave, je v večini evropskih držav povzročil hud odpor. Vlada Zedinjenih držav je prejela od vseh strani oficijelne in neofici-jelne proteste inozemstva. Anglija protestira pred vsem proti izredno občutnim povišanjem carin na tekstilno blago. Tudi Belgija, Španija, Nemčija, Francija, Češkoslovaška in Švica vidijo v povišanih carinah nevarnost za nadaljnji izvoz v Ameriko. Industrijske in trgovske organizacije v naj-ostrejših besedah obsojajo skrajno protekci-jonistične namere Zedinjenih držav ter grozijo z represalijami proti uvozu specifično ameriških izdelkov (avtomobili, konzerve itd.). V splošnem ee opaža precej enotna fronta prizadetih evropskih držav. Tudi ameriški gospodarski krogi s carinsko novelo niso zadovoljni, zato ni izključeno, da bo novela, ki je že dobila odobrenje reprezentančne hiše, v sedanji obliki v senatu propadla. Senat bo o tej noveli razpravljal najbrž šele v septembru. = Borzno razsodišče r LJubljani. Glede na sodne počitnice se v času od 15. Julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razprave, pač pa se bodo sprejemale tožbe. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave pločevine in zakovic ter glede oddaje pleskanja železniškega mostu čez Završnico na progi Jesenice — Ljubljana in pleskanja železniškega viadukta na progi Jesenice _ Boh. Jezero. — Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t. m. ponudbe glede dobave 40 ton negašenega apna ter glede dobave 1 polilnega agregata, 1 zaganjača za vrtilni tok, stikal, stikalnih plošč, varoval, vrtilnih pretikal, amperme-trov, regulatoriev, voltmetrov itd. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Di- rekcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 200 kg suboks-barve, do 27- t m. pa glede dobave merilnega orodja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) «= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. t m. ponudbe glede dobave 2000 kg rostinita, 2300 kg svinčenega minija, 1650 kg firneža, 60 kg parketne paste, 50 kg pisalne krede, 10 komadov omel za prah in 20 komadov krtač za parkete, strojni oddelek pa do 17. t m. ponudbe glede dobave 1 marmoraste plošče, varoval, avtomatičnih stikal, cevnih žic, lesnih vijakov, cevi, izolatorjev, armatur, kabljev, jeklene žične vrvi, jeklenih čepov itd. in do 18. t m. glede dobave lesa. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 10- t. m. ponudbe glede dobave pločevine, do 17. t m. pa glede dobave valjčnih strojev. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) Dne 14. t. m. ee bo vršila pri dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani ofertalna licitacija glede dnevne dobave mesa, mleka in kruha. (Pogoji so na vpogled v pisarni omenjene bolnice.) Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije glede dobave mesa: 17. t m. pri komandi vojnega okruga v Kar-lovcu in pri komandi mesta v Čakovcu, dne 19. t. m. pa pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, pri komandi mesta v Sušaku in pri komandi mesta v Murski Soboti. (Pogoji so na vpogled pri posameznih komandah.) Položaj na naših borzah Ljubljana, 8. junija. Pretekli teden Je bila potreba po devizah na ljubljanski borzi zopet normalna. Skupni tedenski devizni promet je znašal 20.6 milijon« Din napram 10.0, 20.7, 20.6 in 14.8 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tečaji devis so se tekom tedna le malenkostno spreminjali. Edino deviza na Dunaj Je bila čvrstej-ša ter se je okrepila koncem tedna na 7.9689. Na zagrebškem efektnem trfiščn K M tečaji V«-jne Škode več ali man} ustalili. Koncem zadnjega tedna se je promptna Vojna škoda trgovala po 401—402, v prvi polovici preteklega tedna pa se je okrepila na 404.5 — 406, na kar je zopet popustila na 402.5 — 403.50. Promet v tem najvažnejšem spekulacijskem papirju je bil ves teden zelo slab. Kakor kažejo vsi znaki, je zadnja baissa, ki je trajala več tednov, končana. Špekulanti so v Beogradu sicer pričakovali, da bo tečaj dalje nazadoval in aa bo cena Vojni škodi padla izpod 390, pa so se takoj prestrašili, ko je v zadnjem času nekoliko-krat intervenirala Državna hipotekama banka. To pa je tudi najboljši dokaz, da je bila ta baissa le inscenirana od peščice špekulantov in kako neznaten je bil pritisk ponudbe promptnega blaga na ceno tega papirja. Kakor poročajo iz Beograda, je bil na tamošnji borzi v tekočem letu promet v Vojni škodi celo znatno manjši kakor lani. Tudi pretekli teden niso prišle na trg znatnejše količine. Na zagrebški borzi pa v sredo sploh ni bilo prometa v Vojni škodi. Tudi tečaji ostalih državnih papirjev so ostali nespremenjeni ter ni bilo nikakega prometa. Na tržišču zasebnih vrednot vlada precejšnje mrtvilo. Med bančnimi papirji je bilo le nekaj običajnih zaključkov v Praštedioni po 852.50, v Unlonbanki po 202—203, v Ju-gobanki po 83 in v Srpski po 150. Med industrijskimi vrednotami so bile zabeležene spremembe le v arbitražnih papirjih. Tako se je Trboveljska v zvezi z vestmi o višji dividendi za L 1928 okrepila na 475—490 (v početku tedna se je trgovala po 450—460, pozneje pa po 475—480). Nekaj prometa je bilo tudi v Gutmannu po 200 — 205, v Brod-ski tvornici vagonov po 160 — 165 in v Oceaniji po 190 — 195. šečerana ee je v početku tedna trgovala po 412.5 — 415, koncem tedna pa ee je okrepila na 430. LJubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.5775, Curih 1095.9, Dunaj 7.9989, London 276.10, Newyork E6.S2, Praga 168.60, Trst 297.75. Curih. Zagreb 9.125. London 25.1925, New-vork 519.60, Pariz 20.31. Milan 27.18, Berlin 123.87, Dunaj 72.97, Praga 15.3825, Žitni trg Ljubljana, 8. junija. Kakor smo že med tednom poročali, s« je nenavadno močno nazadovanje žitnih cen zadnje dni zaustavilo. 2e v početku tedna se jo na ameriških tržiščih pojavila močna reakcija, ki kaže, da so cene, na« vziic ugodnim izgledom za letošnjo letino in velikim zalogam stare pšenice, morda vendar preveč popustile. Na chicaški borzi, kjer je še koncem zadnjega tedna julijska pšenica padla na 96 centov za bušelj, se jo v preteklem tednu pojavila nenadoma čvTstejša tendenca ter se je tečaj za julij« sko pšenico dvignil na preko 103 centov. Okrepitev p.šcnice je vplivala tudi na cene ostalih vrst žita. Tako se je koruza okre< pila od 85 na 89 in pol centa, rž pa od 76 na preko 80 centov. Na znatno okrepitev ameriških cen ev* ropska tržišča niso v toliki meri reagirala, kar je pripisati dejstvu, da tudi v zadnjem tednu cene niso tako močno padle, kakor v Ameriki. Na vojvodinskem tržišču se je cena pšenici le za malenkost dvignila ter je koncem tedna notirala baška pšenica 210 do 212.50 Din za 100 kg fco nakl. postaja. Okrepila pa se je cena koruzi, ki je kon» cem tedna znašala 220 Din, medtem ko je še pocetkom tedna notirala 210 do 215. Na ljubljanski borzi je cena pšenici pod vpli« vom nazadovanj iz prejšnjega tedna v po« nedeljek popustila na 262.50 do 265 Din za 100 kg slovenska postaja, mlevska tarifa. + Norosadska blagovna borza (8. t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet: 32 vas:, pšenice, 29 vag. koruze in 8 vagonov moke. Pšenica: baška in sremska 207.5 do 212.5; banaška. pariteta Vršac 207.5_21°5 Koruza: baška 215 _ 220. Moka: baška >0g< in »0gg< 307.5 _ 315; ,2< 287.5 do 295; »5t 277.5 _ 2S0; >6« 272.5 — 275; >7< 257.5 — 265: »8< 172.5 _ 180. Otrobi: baški 140 — 150- + Dnnajska borza za kmetijske proizvode (7. t. m.) Zaradi močnega valovanja cen na inozemskih borzah je bil promet na dunajski borzi minimalen. Povsod se opaža velika rezerviranost. Uradni tečaji so ostali nespremenjeni. JI Priložnostni nakupi. 91 it Koncert vojaške godbe. Domače vesti * Z ljubljanske univerze. Rektorat unl-▼erre kralja Aleksandra I. v Liubliani razpisuje mesto pogodbenega asistenta na anatomskem Institutu medioinske fakultete. Prosilci morajo biti doktorji medicine. * Nov odvetnik. Odvetniška zbornica v Llublijanf objavlja, da je g. dr. Ivan Wrn-tenhalter vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Marenbergu. * Iz državne službe. Izpit za vodje zemljiške knjige so položili pri višlem deželnem 6odišču v LJubljani gg. Franjo Langer od upravnega sodišča v Celju, Ivan Brnobic od okrožnega sodišča v Mariboru in Martin Kerin od okrožnega sodišča v Krškem. * Darovi za pogorelce. K zbirki pri velikem županu liubliar.ske oblasti za pogorelce so prispevali gg.: dr. Herman Pleinert, avstrijski konzul v Ljubljani, 500 Din (za Kočevsko Reko); Janda - Galle Roza v LJubljani 100 Din; Jenko Avgust, pekarna v Ljubljani, 200 Din; Hribar Dragotin, tovarna pletenin v Ljubljani, 500 Din; Kosler Josip v Liubliani 1000 Din (za Kočevsko Reko); Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani 500 Din; Kolinska tovarna v Ljubljani 600 Din; zbirka pri mestnem županstvu v Kranfju 1045; zbirka župnega urada v Št. Joštu pri Kranju 350 Din. Doslej skupaj «195 Din. * Ameriški rojak na obiska. V Gornjem Logatcu prebiva že nekaj časa kot turist naš rojak Jakob Istenič iz Amerike. G. Istenič, ki je po 291etih zopet posetil svojo domovino, nam piše, da je bil priletno iznena-den nad spremembami v naših krajih. Tako dobrih sprememb ni pričakoval in ga je globoko ganila zlasti gostoljubnost rojakov, katerim se najlepše zahvaljuje. Koncem rvojega pisma zagotavlja, da bo o »vojem bivanju v Sloveniji obširno pisal t ameriških slovenskih listih. * Iz konllnaclje se Je vrnfl. Pred nekaij meseci v petletno konfinacijo obsojeni goriški pubficist in književnik dr. Janko Kralj }© bil te dni po odredbi italijanskega ministra za notranje stvari izpuščen iz kon-finaclje hi se ie vrnil v Gorico. Konfiniran j« bil na Liparskfh otokih, kamor mu je prostovoljno sledila tudi soproga, ki se je sedad »eveda ž njim vred vrnila v domovino. * Nasvet k Šolskim programom radijske postaje. Prejeli smo: Zadnji teden Je pred-vedel ljubljanski radio že dve prireditvi s »odelovanjem osnovnih šol. V torek so nastopili Trboveljčani t zelo zanimivim programom v četrtek pa smo čuli Selčane.. Danes imaio radio že mnoge šole. Pri nekaterih 1« aparat šolska last, druge so si ga pa nabavili učiteljski zbori. Koncertov se udeležujejo tudi šolski otroci, ki so prav vneti poslušalci. Nekaj hvalevrednega so take prireditve posebno za podeželsko in hribovsko deco, ki jim je poslušanje šolskega programa velik praznik. Želeti bi bilo da bi se šolski programi začeli vsaj ob 12. uri. Večina šol ima namreč pouk do 12.; če čakajo otroci do konca sporeda, ki je običajno ob 13.39, je to za otroke, ki so često zelo oddaljeni od šole le malo preveč. Priporočamo, da uvede uprava ljubljanskega radia stalne slične prireditve, ki naj bodo prvi korak sodelovanja šole in radija. * V dostavni okoliš nedavno otvorjene pošte Stopiče spadajo tile kraji: Stopiče, Brezovica, Crmošnjice, Gornja in Dolnja Težka voda, Dolž, Vinreber, Grm, Hrib prj Zajčjem vrhu, Hrušica, Iglenik. Jurna vas, Koeč, Koroška vas. Mali Cerovci, Mihavec, Mali Orehek, Straža, Plemberk, Pristava, Pušec, Sela pri Zajčiem vrhu, Sentjošt, Veliki Cerovec, Veliki Orehek, Sedeže, Verdun, Vrh pri Dolžu, Vinja vas, Zajčji vrh. Vse te vasi so spadale prej v dostavni okoliš pošte Novo mesto. Selška poštna služba se izvršuje po dveh okrajih, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih po vaseh: Crmošnjice. Sentjošt, Hrib, Hruška, Pangerčgrm, Dolž. Zajčji vrh, Sela, Mali in Veliki Orehek; a ob torkih, četrtkih in sobotah po vaseh: Dolnja Težka vod a, Jurna vas. Koroška vas, Pristava, Grm, Konec, Vinia vas. Veliki in Mali Cerovec ter Gornja Težka voda. * Senzacijonalna sodna obravnava v Kotom. V Kotoru se bo pričela Jutri glavna obravnava proti bivšemu predsedniku družbe »Boka< Radoslavu Žutkoviču in tovarišem, ki so obtoženi milijonske poneverbe. Obravnavo, za katero ie določenih 12 dni, bo vodil predsednik okrožnega sodišča. Glede na višino poneverJene vsote in na osebnosti obtožencev vlada za ta največji proces v Dalmaciji izredno zanimanje. Oškodovanih je 37 delničarjev za 1,096.766 dinarjev. * V mariborski moški kaznilnici se odda mesto preglednika, odnosno pristava v II. kategoriji državnih uradnikov. Prosilci, ki so že v državni službi, morajo vložit: prošnje po službeni poti. Vsak prosilec mora Izkazati, da Je prebil s povoljnim uspehom Izpit za upravnega uradnika v kaznilnicah in Jetnišnicah. * Nevednost Je najdražja stvar na svetu ln to zlasti ona, ki ogroža narodovo zdravje in izkoplje stotisočem prerani grob. Mnogi predsodki in krivi nazori še vedino prevladujejo v ljudskem mišljenju in ovirajo spoznanje nevarnosti. Namen stalne hlgijenske razstave na Ljubljanskem vele-selnru je, pomagati ljudstvu, da se s pomočjo razstavnega materijala in poljudnih zdravstvenih predavanj pouči o glavnih hi-gijenskih zahtevah in predpisih. Razstava nudi vsakomur dovolj zanimivega in poučnega, o čemer nam pričajo že nekateri napisi številnih oddelkov, ki govore o jetiki, solncu, zraku in vodi, športu, alkoholu, slepiču, golši, raku, sifilisu, higijenskem stanovanju, prvi pomoči, obrtni higijeni, ženi kot noslteljicl hlgljene v življenju itd. Raz-stavo je poleg velikega števila šolske mladine obiskalo do sedai že nad 18.000 odraslih, ki so se o nienem ustroju in prebo-gati vsebini izražali pohvalno. Opozarjamo, da prireja Higiienski zavod v Liubliani take razstave v mali obliki tudi po deželi, ako se pokaže v kakem kraiu za to količkaj zanimanja. Tozadevne prijave sprejema tudi vodstvo razstave. * Bosenski muslimani prerokujejo sodni dan. V zadnjem času so se med muslimanskim prebivalstvom v Bosni pojavili letaki, podnisanj od Šeha Ahmeda iz Meke, v katerih se prerokuje propast Islama in sodni dan. Zaradi tega ie reis ul ulema izdal muslimanom sporočilo, v katerem opozarja, nai ne nasedajo tem neumnostim, ker Šeha Ahmeda v Meki sploh ni. Reis ul ulema izraža bojazen, da bi to povsem neresno prerokovanje utegnilo muslimane odvrniti od resnega dela. zato Mh opominja, naj odklanjajo vse, kar se ne strinja s Koranom in z zdravo pametjo. * Nevarna ptica. Delavec Štefan Cander-Hč iz Smreke se le, vračajoč se iz Amerike, seznanil nekje v zagrebški okolici z 201etno natakarico Josipino Pimperjevo iz Novega Vinodola. Odpeljala sta se v Čr-nomerec, kjer sta prenočila v neki tamkajšnji gostilni. Naslednje jutro pa se Je Štefan zbudil sam. Čim je tovarišico pogrešil, se Je takoj pobrigal za svoj sukniič in pre-iskal listnico. Na žalost pa Je moral ugotoviti, da mu Je ljubezniva ptička odnesla 300 dolarjev gotvine in nekaj naše valute. Navihana Pepca Je oškodovala Canderlida skupno za okrog 20.000 Din in se neznano-kam potepla. KINO IDEAL ČRNI PIRAT Veksenzacija v gl. vlogi Douglas Fairbanks. Znižan« ljudske cene 2.—, 4.— in 6.— Din. * Prezgodnje staranje gospodini je često posledica prevelikega napora, na dan pranja. Iz tega razloga so milijoni gospodinj z veseljem segli po pomožnem sredstvu, katero z iznajdbo zajamčeno neškodljivo sa-modelujočega pralnega sredstva »Persil« znatno olajša pranje. * Sredstvo za barvanje rabljenih usnja-tfh predmetov. Do sedaj ni obstojalo nobeno pravo sredstvo za sveže prebarvanie obrabljenih usnijatih predmetov. Tako sredstvo pa so končno iznašli; hnenuje se »VIBRA«. V vsakem gospodinjstvu se dobe rabljeni, vendar še dobro ohranjeni barvni usnjati predmeti (domači čevlji, mape za spise, kovčegl, usnjate stolice ln drugo, katerih nočemo več rabiti, ker so obledeli in dobili madežev. Take predmete z znano, dobro barvo za usnje s VIBRA« enostavno na novo prebarvamo in zopet imaimo veselje z njimi. * Potovanje ▼ Barcelono od 12 do 22. julija bo priredila »Probuda«, gospodarski odsek Ljubljana, Resljeva cesta 13-11. Informacije istotam. * Veliko zanimanje vzbuja na velesejmu lepa razstava parfumerlje »Poppaea« v paviljonu »H« 464—468, tako da te različne izvrstne izdelke lahko vsakomur priporočamo. PRIMORCI ter člani „Ju£o-slovenske matice" in Sode" iz cele Slovenije, v nedeljo, dne 9.VI. 1929 vsi v Celje na skupen izlet. Polovična vožnja! 7803 Šolan creme ali olje dokazano nafboijSe za sotačenje. Dobi se povsod ali v droeeiriji A. KANC sinova, Ljubljana, Židovska ollca 1. vsakovrstne ure, ?lataina io srebrnina po nizki ceni pri L.Vilhar,urar Ljubljana St. Petra cesta it. 36 * Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani, VVolfova ulica 12. 186 ITO — zobna pasta najboljša. * Obleke kemično čisti, barva, plislra in lika tovarna Jos. Reich. * Priznano deslnfekcijsko ta toaletno sredstvo SANOFORM imajo stalno v zalogi vse lekarne in drogerlje. 724 * Velika sreča v loteriji nd monopol nikogar. Siečo laihko najde vsak igralec državne razredne loterije, ker je ta tako urejena da dobi brezpogojno vsaka druga srečka. Velika prednost ie vsekakor, da si človek nabavi srečko pri zanesljivi, solidni ko-k-kturi, zato opozarjamo vse cenjene čita-telje na današnjo prilogo znane stare glavne kolekture državne razredne loterije, bančne komanditne družbe A. Rein i drug v Zagrebu. Najboljši dokaz solidnega poslovanja te kolekture je dejstvo, da so ii tisoči in tisoči odjemalcev iz vseh krajev države skozi toliko let ostali zvesti. 867 * Ant. Rud. Legatov enoletni trgovski tečaj v Mariboru. Minister trgovine in industrije je imenoval za svojega odposlanca pri letnih izpitih na Ant. Rud. Legatovem eoletnem trgovskem tečaju gospoda Mateja Dolenca, ravnatelja trgovske akade- V proslavo 10-letnice univerze v ponedeljek ob 20. v Unionu KONCERT akademskega pevskega zbora. Vedral oil 1 Vas obva uje dIKov komarje« ter mo k tov in >p oh ^eh ins k ov. Dro erija 0re^eftc Ljub jan33 za vse svrhe proizvaja »Chemotechna« družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg št 10. Iz Ljubljane t»— Iz gledališča. Danes ob pol 20. s« bo vprizorila opereta »Grofica Marica«. Zasedba kakor pri dosedanjih vprizoritvah. Predstava ljudska. Znižane cene. — V komediji »Pegica mojega srca« bo gostovala v drami danes zvečer gdč. Anta Kovačičeva v naslovni vlogi Pegice. Ostala zasedba običajna. Predstava ljudska po znižanih cenah. — Po presledku par let pride najpomembnejše delo velikega ruskega skladatelja Petra Iliča Caikovskega »Evgenii On-jegin« zopet na repertoar naše opere. Za letošnjo vprizoritev ie Oniegin deloma na novo zaseden in popolnoma na novo naštudi-ran. Režiio ima g. Krivecki, dirigira delo ka pelnik Stritof. Opozarjamo, da bo predstava na premiierski in D abonma. d— Za današnji akademiji meščanskih šol ljubljanske oblasti vlada veliko zanimanje. Vršili se bosta ob 15. in ob 20. v L'nionu. Pevske, orkestralne, deklamacij-ske, raialne in telovadne točke različnih meščanskih šol. Pridite na gotovo zelo zanimivi akademiji! Predprodaia vstopnic od 10 do 12 ter od 2. do 3. popoldne pred koncertno dvorano v Unionu u— Druga Interna produkdia gojencev Glasbene Matice bo v ponedeljek 10. t. m. ob 17. v pevski dvorani v Vegovi ulici. Nastopilo bo 14 gojencev (klavir, violina, čelo in solopetie). Vabljeni starši in sorodniki, dobro došli tudi vsi prijatelji Glasbene Matice. u— Danes zadnjikrat se nudi občinstvu prilika, da si ogleda grandiiozno delo pisatelja Matičiča boino igro »Kalvarija« (svetovno vojno v živih slikah), ki bo ob 20. na Kodelejevem poleg Mladinskega doma. Po predstavi prometne zveze s tramvajskimi vozovi in avtobusi, ki čakajo pred garni-zijsko bolnico, na vse strani. Ne oklevajte, pridite in ne zamudite te zadnje prilike! u— Šolska razstava risb ln ročnih del na mestni ženski realni gimnaziji ie bila včeraj otvorjena. Vsakoletne razstave na tem zavodu vzbujajo pozornost posebno glede ornamentelne obdelave predmetov, naisi-bodo to risbe, vzorci za vezenine, osnutki za blazine, paravani itd. Že oni. v nižjih razredih izdelani ornamentalni osnutki kažejo, da je harmonično obdelan ornament tista stran risanja, kjer se uprav bohotno lahko razvije smisel za kompozicijo in barvo. V višjih razredih je več risb in študij po naravi, ki že daleč presegajo okvir vsakega šolskega dilentantizma. Očitno nadarjenost kažeta Žnidaršičeva in Otočničar jeva h S b razr. in bi se slike kakor »Tiho-žitie<, Regrat« in »Tivoli« tudi na drugI razstavi lahko pokazale. Nad vse okusno so izdelani tudi vzorci perila, čajnih predpasnikov in obleke. Vsa razstava kaže, da deluje na zavodu pedagogi, ki s sistematičnim delom uspešno vcepljajo smisel za narodno blago, za našo umetno obrt. Razstava bo odprta samo še danes, zato si jo naj takoj ogleda vsakdo, ki se zanima za uspehe tega zavoda. u— Promenadni koncert godbe dravske diviziiske oblasti v »Zvezdi« danes ob 11. Spored: Kalinov: Hojari, orientalska koračnica Fetras: »Kraljična<, valček. Mozart: Ouvertura k operi »Titus«, Binički: Miatov-ke, pesmi iz južne Srbije. Czibulka: Ham-burška gavota. Petri: Mornarjeva usoda, pesem. Ripp: Creola. Raymond: Slowfox. Vačkar: Leonardo, koračnica. Vse točke se izvajaio prvič. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. u— Pokrajinska zadruga kleparjev, Instalaterjev in kotlarjev v Liubliani javlja, da bo vajeniška preizkušnja 21. t. m. Prošnje vložiti do 16. t m. — Odbor. 799 u— Šentjakobska knjižnica ▼ LJubljani, Stari trg 11, le izposodila maia 3148 strankam 11295 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 16. do 20. in izposoja slovenske, srbskohrvatske, češke, ruske, poliske, nemške, francoske, italijanske, angleške in es-perantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Novi tiskani imenik stane 10, oziroma 12 Din in ga kupi, da lahko doma izbereš knjige. Knjižnica kupuje tudi antikvarične knjige do najvišjih cenah. u— Kolo Jugoslovenskih sester Moste-Sv. Peter bo imelo danes cvetlični dan z odkupnimi znaki v celem okolišu Sv. Petra v prid zavetišču revnih šolskih deklic. Prosimo, ne odklanjajte cvetja! Za vsak dar smo hvaležne. — Odbor. u— V Jakopičevem paviljonu so otvorili razstavo svojih del Valentin Hodnik znam planinski pokrajinar. Peter Loboda, kipar, ter slikar samouk Ivan Cvetek, ki razstavljata prvič. Ker bo razstava odprta le malo časa, opozarjamo občinstvo nanjo. Odprta dnevno od 9. do 18. u— Alkohol, uezmernost, razuzdanost ta žalost so pojavi, ki se rode drug ob drugem. O tem bo pričal šestdejanski film »Alkohol«, predvajan danes ob 11., 16. in pol 18. v predavalnici higijenske razstave na velesejmu v Ljubljani. n— Pregled ln žigosanje mer In merilnih priprav v ljubljanski občini. Mestni magistrat ljubljanski ponovno opozarja ljubljanske trgovce in obrtnike, da se vrši od 1. tm. dalje po aifabetnem redu kontrola mer in merilnih priprav v ljubljanski občini. Vse podrobnosti so razvidne iz razglasa na občinski deski, ki vsebuje tudi alfabetni vrstni red, v katerem se morajo posamezne stranke prijaviti z merami vred pri kontroli mer in dragocenih kovin, Pred Prulami 17. H kontroln je treba prinesti uteži, tehnice, dolžinske mere, tekočinske mere (ne steklenice), bencinske črpalke in sploh vse merilne priprave. Interesenti naj v lastnem interesu natančno prouče ta razglas, ker se bo proti onim, ki ne bodo pravočasno poskrbeli za preizkus in žigosanie merilnih priprav, postopalo po zakonu o merah, ki določa za zamudnike globe od 30 do 900 Din, odnosno zapor do 30 dni. u— Otvoritev razstave dalmatinskih ročnih del na državnem osrednjem zavodu za žensko domačo obrt v Ljubljani. Turjaški trg 4-1, je danes ob 10. dopoldne. SNAŽI VSE V HIS» | Kino Ljubljanski dvor! j Premijeia sovjetskega filma! jtfojsin., dete drugega Hudožestveniki v filmu 1 | Ob 3., '/25., 6., 7,8. in 9. uri. j ftl d. un,v dr. SlAttE SKUcJ okrožni zdravnik v Mokronogu p?ične ordinirati 17. junija 7791 u— Ruska Matica. Na prošnjo občnega zbora Ruske Matice v Ljubljani z dne 9. maja t. 1. je blagovolil Njegovo Veličanstvo kralj Ruski Matici pokloniti svoie visoso pokroviteljstvo. u— Velika tombola društva »Skrb za mladino« v Ljubljani bo danes ob 15. na Kongresnem trgu. Dobitki dragoceni, tako da ne bo nikomur žal, če poskusi svoto srečo. Če pa slučajno ničesar ne zadenete, ste darovali par dinarjev za Dečii dom, ki ga bo Društvo »Skrb za mladino« zgradilo v Aleksanrdovem za revno in belehmo deco. u— Nova oumeradja hiš na Kariovski cestL Sporazumno s finančno direkcijo v Ljubljani in deželnim sodiščem ie velik; župan ljubljanske oblasti dovolil novo nume-racljo hiš na Kariovski cesti v Liubljani. Poslopje z dosedanjo hišno številko 5 dobi novo številko 7, k; se odvzame hiši s sedanjima dvema številkama 7 in 9; novo številko 5 pa dobi stavba, ki je sedai brez hišne številke in Je med hišo št. 3 in hišo z novo številko 7. u— Pri središnji upravi za mere ta dragocene kovine v Beogradu je popolniti mesto strojnega ali elektro-inženjerja v I. kategoriji in mesto arhivskega uradnika III. kategorije. Poleg tega se ima popolniti po eno mesto kontrolorja mer — pripravnika II. kategorije z absolvirano strojno tehnično srednjo šolo pri kontroli mer in dragocenih kovin v Beogradu in Zagrebu. Tozadevne prošnje je vložiti do 15. t. m. pri ministrstvu za trgovino in industrijo, središnia uprava za mere in dragocene kovine. Podrobnejša pojasnila daje Kontrola mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Pred Prulami 17. a— Poskušen samomor zaradi razočara, nja v ljubezni. Včeraj popoidne okrog 15. je prišla pred trgovino NabavlJalne zadruge na Vodnikovem trgu lSletna Fini M., ki ie bila svoiečasno zaposlena tamkai kot va-jenka. Odšla ie v vežo in na dvorišče, nakar ie čez nekaj trenutkov prihitela v trgovino, očividno močno razburjena. Uslužbenci, ki so jo poznali, so se nienemu vedenju čudili in jo gledali. Deklica se ie naslonila na pult, nakar pa so ii mahoma stopile na usta pene. V lokalu ie zadišalo po lizolu in so uslužbenci takoi dognaii, da gre za zastruplienje. Fini je omedlela, zato je hitro stekel nekdo na rešilno postajo in so deklico naložili v rešilni avto ter io odpeljali v bolnico. Obupanka ie imela pri sebi pismo, naslovljeno na svojega ljubimca, v katerem izraža obup in žalost, ker jo je jel ta zanemarjati. V bolnici so kandidatki smrti jzprali želodec in jo po daijšem naporu ohranili pri življeniu. u— Čigav je ključ? Pod Tivolijem Je našel mlad dijak vežni ključ, ki ga Je izročil na policiji, kjer ga dobi lastnik nazaj. J/tadi smrtnega slučaja *e proda autobus Natančneje v oglas, oddelku »Jutra*. l£a*itis(ct> posredništvo tevrSfirle uvozno, izvozno, tranzitno o carinjenje ter »e priporoča za vsa v to stroko spadajoč« opravila. JOSIP SIKOŠEK, LJUBLJANA Kolodvorska ulica 35_ Morsko kopališče Aleksandrovo na Krku Prijetno bivanje v novo urejenih sobah, ob izvrstni prehrani po Din 60.— do 65.— za celodnevno penzijo (otroci po dogovoru) nudi novo- »t varjen i HOTEL FRANKOPAN (preje Penslon Vila Maraa) Aleksandrovo na Krko Prospekti zastonj in franko. 7704 Med. tiri It. dr. Franci Pavločič «pecijall»t za zobne m ustne bolezni se je preselil in ordinira sedaj redno vsak de« kmiik od 8. do 12. ure m od 14. do 18. ure t Ljubljani, Pražakova 11./I. poleg Miklošičeve ceste. 7819 o— Neprijeten gost V gostilno Antona Magistra na Strmem potu 8 Je prišel neki B., bivši strojevodja, ki Je bil zaradi raznih nepoštenosti odpuščen iz službe. B. se Je smuka! tudi po kuhinji, slednjič pa je izginil, ne da bi poravnal račun. Obenem je gostilničar opazH, da Je izginila iz kuhinje tudi ura budilka.__ k županovi jami! 16. junija, kjer bo igrala godba na pU hala in se bodo pekli janci. Za dobro kapljico preskrbljeno! Tvrdka Hinko Perne, Radomlje priporoča svoje prvovrstne pletitae gajžlje 7814-a Paviljon G 33 - 383 u— Drzen vlom r stanovanie. V stanovanje železniškega uradnika Alberta Kisov-ca v Trdinovi ulici 8 je v petek, najbrže ▼ popoldanskih urah, vlomil neznan spreten tat. Tat je vdrl v stanovanie skozi okno na hodniku. V spalni sobi je odprl omaro ter našel notri škatlo v kateri je bila različna zlatnina ta srebrnina. Tat ie vzel te škatlo »lato uro z verižico v vrednosti 2200 Din, dočim je nekaj srebrnih ur pustil na mestu. Tatvino Je izvršil bržkone kdo, ki so mu hišne razmere dobro znane. o— Navihana prodajalka igrač. Trgovec x igračami na velesejmišču Anton Binter je najel več otrok, da so mu prodajali blago okrog gostov na veseličnem prostoru. Dočim so mu otroci denar redno izročali, pa je Imel pri 201etnem dekletu Lenčki D. »molo. Lenčka ie igrače sicer vzela, vzela pa je tudi izkupiček in neznan o kam Izginila. Binder, ki je osleparien za 250 Din, je prijavil zadevo policiji. n— Ukradena svetilka. Trgovec Rudolf Velepič se je v petek ustavil s svoiim vozom na Kavškovi cesti pred neko trgovino, kjer je imel opravka. Tisti hin ie prišel mimo neznan človek, ki mu le neznansko ugajala svetilika na vozu, katere se Je tudi na mestu polastil. Tat je nato zbežal in ga doslej še niso mogli izslediti. u— Ugoden nakup perila! Moško perilo, delavsko in flneiše vrste ceflr. popelin, prodaja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »Triglav«, Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj. n— Jeklene valjčne zastore ter vsa ključavničarska dela Izvršuje ter se priporoča za cenjena naročila ključavničarstvo Avgust Martinčič, Ljubljana, Rini sik a cesta 14. Glej današnji hrserat Iz Maribora a— Današnja predstava v gledališču (Oča Boštjan) odpade zaradi nenadno nastalih zaiprek. a— Narodna pesem med narod. Vedno ▼ečji krogi nvidevajo, da je petje samo ta-kozvauih konce-L programov le del onega kulturnega dela, ki ga naj opravljajo zbori med svojimi rojaki. Res je, da morajo za to poklicani zbori proizvajati velika mojster-eka, ravno tako moderna, večkrat precej plitva dela, pri tem pa ne bi smeli zanemarjati narodne pesmi ali pa celo pozabiti nanjo. Koliko neprecenljivega blaga je že zaradi nerazumljivega preziranja tega najboljšega izraza ljudske duše za vselej izginilo v temi pozabljenosti. Na mesto narodne pesmi se pa vztrajno vrivata gramofon ln radio s svojimi praznimi šlagerji in jo skušata, kolikor je je še, za vselej izpodko-pati. Nevenljive zasluge imajo zato vsi oni Komponisti, ki nas s harmonizacijo naše narodne pesmi opozarjajo na njeno idealno krasoto ter ji po zborih nanovo utirajo pot na naša polja in za kmetsko mizo. — Zveza nemških zborov ima glede nemške narodne pesmi že trdno določene direktive. Vsak zbor mora gojiti narodno pesem in jo celo na prostem peti. Kdaj šele bo prišla taka čast za našo narodno pesmico? Prvi korak v njeno proslavo bo tekom teh dni poskusila Glasbena Matica v Mariboru, ko jo ponese e svojim koncertom v Šoštanj in Slo-venjgradec. Na svojem programu za ta dva a— Pasji davek sa 1. 1929. Lastniki psov §e opozarjajo, da je plačati pri mestni blagajni do 30. junija za vsakega nad dva meseca starega psa letno pristojbino 100 Din ter pasjo znamko 2.50, pri čemer psi čuvaji niso izvzeti. a— Nova vadbena dovoljenja. Na zadnji »efl mestnega sveta mariborskega so bila podeljena sledeča gradbena dovoljenja: Slavko Vidmar, zgradba gospodarskega poslopja v Gaievi ulici 15. — Gjuro Valjak, povečanje čakalnice kina »Union« v Cafovl ulici 7. — Mestno električno podjetje, grad-ba reklamnega kioska z nro na vogalu Aleksandrove ceste in Sodne ulice. — Franc ln Julijana Kamer, zgradlba pritMčme stanovanjske hiše v Kettejevi ulici. — Anton ln Ivana Obreza, zgradba pritlične stanovanjske hiše v Delavski ulici 28. — Franc Klasinc, zgradba enonadstropne stanovanjske hiše v VrbanovI ulici 29. — Josip Za-lezina, zgradba pritlične stanovanjske hiše v ulici Viktorja Parme. — Josip Rosen-berg, gradba poslopja za žitno menjalnico v Jezdarski ulici 13. — Josip Holeček, zgradba pritlične stanovanjske hiše. Bet. navska 45. — Josip Pralelj, preureditev hiše Koroška 63. (Uporabno dovoljenje). — Pavel Lininger, vzidava sušilnice za hmelj, Koroščeva 34. — Kari Scherbaum in sinovi, zgradba skupine prodajalnfh paviljonov na vogalu Trga svobode in kopališke ulice. — Kari Golež, vzidava bencinske sesalke na Aleksandrovi cesti 44. — Martin Medvešček In Terezija Sila, gradba pritlične stanovanjske hiše v Koseskega ulid. — Josip Natek, zgradba enonadstropne vile v Koroščevi ulici. — Josip Grabnar, zgradba pritilčne stanovanjske hiše v ulici dr. Rosine. — Jo-sip Wagner, zgradba pritlične stanovanjsko hSe t Focbevl ulici 26. — Josip Petejan, zgradba pritlične stanovanjske hiše v dr. Medvedovi ulici. koncerta je na častno mesto postavila najlepše narodne bisere in poje z majhno izjemo tekljuf.no narodne pesmi. Njen} geslo je: Narodna pesem nazaj med narod. Na narodu pa je, da si pride po svoje blago in nese domov pod kmeteko streho. a— Na državni gimnaziji v Mariboru le dne 6. t. m. pričel svoje poslovanje ministrski odposlanec, g. univ. prof. iz Dubljane, dr. Fran Kidrič. Pod njegovim predsedstvom se bodo vršili zrelostni izpiti; pismeni se prično v ponedeljek, 10. t. m., ustmeni pa 17. t. m. a— Avtobusne vožnje lz mesta do vznožja Pohorja. Od danes naprej bo mestno avtobusno podjetje oskrbovalo vsako nedeljo in sleherni praznik redne avtobusne vožnje iz mesta do vznožja Pohorja. Avtobus bo odhajal z Glavnega trga ob 4., 4.30 in 5. zjutraj. Nedeljski turistovski avtobusi bodo vozili do preklica. a— Obrtno gibanje v Mariboru, Pretekli mesec je bilo v Mariboru izdanih 26, izbrisanih pa je bilo istočasno 19 obrtnih pravic. a— Razpisano mesto. V mariborski moški kaznilnici je razpisano mesto preglednika, eventualno pristava v II. kategoriji državnih uradnikov. Prošnje Je treba vložiti pri kaznilniškem ravnateljstvu do 23. junija. Pogoj je izpit za upravno službo v kaznilnicah in jetnišnicah. a— Tujski promet v Mariboru. V preteklem mesecu je posetilo Maribor 2326 tujcev napram 2023 v mesecu aprilu. Od teh je bilo 1866 Jugoslovenov in 460 inozemcev. dočim nas je v aprilu obiskalo 1568 Jugoslovenov ta 455 inozemcev. a— Nezgoda kmetice. Med vožnjo po Radvanjskii cesti se je 301etna kmetica Marija Lončarič iz Gor. Dupleka nagnila čez voz in Izgubila ravnotežje. Pri padcu se Je zapletla s krilom v predtiJe desno kolo. Konja sta gospodinjo vlekla nekaj časa s seboj, pri čemer si Je Marija nalomila levo nogo v členku, razen tega pa Je dobila tudi poškodbe na obeh nogah in levi roki. Poklicani rešilni avtomobil je ponesrečenko prepeljal v bolnišnico, voz s konjema pa so izročili nekemu domačinu v varstvo. a— Naraščaj za moško kaznilnico Je došel te dni iz Dalmacije, in sice transport 27 obsojencev okrožnih sodišč v Splitu in Šibeniku, v spremstvu 11 orožnikov. Kakor smo izvedeli, ima precej njih manjše kazni po poldrugo leto in dve leti, so pa med njimi tudi kaznenci z osmimi, dvanajstimi in petnajstimi leti težke ječe. Večina je obsojena zaradi tatvine, posamezniki pa tudi zaradi ropa, nravnostnih deliktov. uboja in umora. Samo ena tretjina vseh je obiskovala šolo. večina pa ie nepismenih, a nekateri so se sami naučili pisati in čitati. — Z istim transportom je bilo 7 kaznenk odpravljenih v žensko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem. a— Železniška nesreča. V petek sta pri jutranjem vlaku pred posta'o v Slovenj-gradcu skočila s tira zadnia dva vagona :n se prevrnila v jarek poleg proge. V enem vagonu so bile naložene deske, drugi pa je bil službeni voz. Nesreča ni zahtevala nobenih žrtev. Tekom dneva so vagona zopet dvignili in progo očistili, tako da promet splfh ni oviran. Na kraj nesreče ie prišla komisija, ki ie ugotovila vzrok nezgode in ocenila škodo. Iz Celja e_ Delo prof. Brodarja na Olševi. Profesor Srečko Brodar iz Celja, ki je lani odkril na Olševi v jami, imenovani Potočka zijal-ka, ostanke jamskega medveda in bivališče pračloveka, se je te dni znova lotil raziskovalnih del. Obenem se je odmeril tamkajšnji svet, ki ga je kupilo celjsko Muzejsko društvo od dosedanjega lastnika. Znanstvenega dela pri raziskovanju te jame se udeležuje tudi profesor Stante iz Celja, ki je napravil v jami celo vrsto zanimivih fotogra-fičnih posnetkov. Žal so odnesle razne brezvestne osebe iz jame dragocene zgodovinske predmete, kar bodo oblastva v bodoče morala v interesu znanosti na vsak način preprečiti. Omenimo naj še, da se za raziskovanja prof. Brodarja živo interesirajo učenjak; iz raznih evropskih velemest. e— Zaključek pouka na celjski gimnaziji. Jutri se bo zaključil pouk na celjski realni gimnaziji. Istočasno se bodo pričeli pismeni zrelostni izpiti, dočim se bo vršila ustmena matura prihodnji ponedeljek. Kot zastopnik prosvetnega oblastva bo prisostvoval maturi vpokojeni gimnazijski ravnatelj lz Ljub Ijane. g. dr. Pipenbacher. e— Novo planinsko zavetišče. Dane« bo na Šmohorju nad Laškim slovesna blagoslovitev in otvoritev novega planinskega doma na šmohorju, ki je bil te dni dograjen pod vodstvom delavnega odbora in laških članov posavske podružnice SPD. Celjski turisti odidejo k otvoritvi v skupnem pohodu čez Tremarje. Koča bo otvorjena in oskrbovana vse leto. e— Smrtna kosa. V petek opoldne je v Celju nenadoma preminula v starosti 78 let ga. Franja Frischkovitz, vdova po zemljiškem knjigovodji in mati upokojenega višjega revidenta državne železnice g. Janka Friechkovitza. Pogreb bo danes ob 17. na mestno pokopališče. Naše iskreno sožaljel e— Zanimanje za veliko narodno slav-nost, ki jo priredita tukajšnji podružnici Ju-goslovenske Matice in Soče danes v Celju, je veliko iai je gotovo, da bo prireditev uspe. la. Spored bo še obširnejši, kakor je jav-ljeno na lepakih. Vsa celjska pevska društva bodo nastopila skupno z dvema pesmima »Morje adrijansko« In »Slovenec, Srb, Hrvat«. Tudi ljubljanski pevski zbor »Soče« hi mariborski zbor »Jadrana« se bosta udeležila te slavnosti. e— Prehitra avtomobilska volnja. Na zahtevo trgovskpega pomočnika G. Š. je bil včeraj ovaden policiji neki lastnik avtomobila, ki je vozil skozi mesto s tako brzino, da se mu je š. komaj mogel izogniti in je ie malo manjkalo, da ni prišel pod avtomobil. e— Izgnbljeno in najdeno. Zasebnica Margareta Terčkova iz Zavodne je izgubila pred dnevi po poti iz mesta do doma črno ročno torbico z razno vsebino. Ravnatelj Celjske posojilnice Drago Kralj je našel v mestnem parku štampiljko s črkama J. Z., katero dobi lastnik na policiji. e— Okraden. med delom. Mizarskemu pomočniku Antonu Vrablu je ukradel neznan tat med delom na eni izmed novih stavb v Kersnikovi ulici iz listnice, ki jo je imel shranjeno v suknjiču, lOOdinarski bankovec. V proslavo 10-letnice univerze v ponedeljek ob 20. v Unionu KONCERT akademskega pevskega zbora. Tat je pustil v listnici nedotaknjena 2 sto-taka, dočim je tretjega izmaknil. Tatu bo težko izslediti, ker je na tamkajšnjih stav--bah zaposleno veliko število delavcev. Iz Kranja r— Razveseljiv napredek v gasilskih driu Stvih. Kakor čujemo, si namerava več oko« liških gasilskih društev že to poletje naba» vrti motorne brizgalne. V nedeljo 16. t. m. bo blagoslovitev motorne brizgalne v Za« pogah pri Smledniku. V kratkem namera« vata kupiti enako brizgalno društvo pri Sv. Ani nad Tržičem. ki deluje šele eno leto, ter mestno gasilno društvo v Kranju, r— Krasen uspeh kranjskega zajčjerejca. Pred dnevi smo poročali o krasnem uspehu dveh kranjskih perutninarjev, gg: davč. uradnika A. Rohrmana in trgovčevega sina J. Likozarja, ki sta dosegla izvrsten uspeh na razstavi perutnine na Ijubljankem vele« sejmu. Sedaj je enako odlično proslavil tukajšnjo zajčjerejo na razstavi žlahtnih kuncev Anton Štefe, veletrgovec iz Kranja. Za krasne eksemplarje belgijskih orjakov ie prejel dve prvi nagradi, eno drugo in eno tretjo, za dva hermelina eno prvo in eno drugo, skupaj 6 nagrad ter dvoje pri« znanj. Pozornost sta vzbujala tudi dva bel« gijska mladiča, ki sta dosegla kljub šele 3 in pol mesečni starosti izredno težo in velikost. r— Popravek. V notici o občnem zboru gledališkega odra v torkovi številki se naj pravilno glasi, da je bil izvoljen za pred« sedinika ravn. Fran Sire, za podpredsednika odvetnik dr. Stanko Sajovic. r— Odkritja Jenkovega spomenika, ka« tero bo danes ob 14. v Podrečah, se bo udeležila tudi kranjska Narodna Čitalnica s pevskim zborom. V imenu mestne občine bo položil župan g. Ciril Pire venec na spomenik. Odkritja se bo istotako udele« žilo tukajšnje Sokolsko društvo, Odhod ob 13. izpred Narodnega doma za Narodno čitalnico. r— Povečanje hotela »Stara pošta*. Last« nik hotela »Stara pošta« namerava v par letih znatno povečati hotelsko poslopje in pridobiti znatno večje število tujskih sob. Letos bo dvignil poslopje, ki se nahaja za hotelom in v katerem so sedaj v pri« tlieju trgovski lokali tvrdke Ahačič & Schifrer za en nadstropje s 17 sobami. Prihodnje leto pa namerava zgraditi dvo« rišče med obema objektoma in strniti v enotno, izredno dolgo enonadstropno fasa« do. Gradbena dela je pravzel domači pod« jetnik Rozman. Brez dvoma bo z dogoto« vitvijo tega načrta mesto mnogo pridobilo, zlasti z zadostnim številom komfortnih in snažnih tujskih sob bo pojačena privlač« nost za razvoj letoviščarstva v Kranju. Iz Škofje Loke BI— Smrtna kosa. Umrl je Ignacij Berčič, občinski ubožec, v starosti 88 let. Pokojnik je bil svoječasno imovit posestnik, a večne pravde so ga spravile v mestno ubožnico. šl— Kolonija Ferijalnega saveza se bo ustanovila v našem mestu. Obstojala bo i i 40 dijakov, ki bodo nastanjeni v deški os« novni šoli, in 40 dijakinj, ki bodo nastanje« ne v samostanu uršulink. Kakor se cuje iz centrale FS, je posebno veliko zanimanje za to kolonijo med srbskim dijaštvom in dijaštvom iz Bačke, ki se je v velikem šte» viiu tudi že prijavilo. Zaradi nepredvidnih zadržkov se žal, ne more zgraditi poseben podaljšek kopališča Olepševalnega društva v smislu prvotnega načrta za kolonijo, pač pa se bodo postavili šotori. LTpamo, da bo kolonija, ki bo ena prvih \e vrste v Slo« veniji, dobro uspevala, ker ji gredo mero« dajni faktorji zelo na roko, predvsem žu« pan. Olepševalno društvo in tudi mestni prometni odsek sta podprla to akcijo. Vsa pirir>ravl:alna dela vrši požrtvovalni učitelj g. Janežič, ki bo tudi nrevzel vodstvo kolo« nije. ki bo prišla 4. julija t. L h Tržiča 6— Zdravstveni dom je začel poslovati r ponedeljek. Na oglasnih deskah je razvi« den program ordinacijskih ur, na kar opo« zarjamo vse, ki se zanimajo za delovanje doma. Vsak torek in petek je odprto tudi kopališče proti malenkostni odškodnini 2 dinarja za prhe in 6 Din za kadi. Vodite« ljica Zdravstvenega doma je ga. dr. Tekla Kenk=Pancetova. o— Podmladek Rdečega križa bo poslal s pomočjo občine tudi letos svojo kol [onijo na otok Krk. Lani je vodil organizacijo podmladek na meščanski šoli, letos pa oni osnovne šole. Po mnenju zdravnikov je tr« žiška mladina potrebna morskega zraka bolj kakor katera druga, ker so v Tržiču slabe stanovanjske prilike, ki jih skuša mestna občina po svojih močeh odstraniti. Tudi letos bo posodiil oblastni odbor Rde« čega križa potrebno posteljno perilo. Iz Kamnika ka— Veliki sejem v Kamniku bo ▼ to« rek II. t. m. ka— Z ukinjenjem meroizkusnega urada v Kamniku, ki je dosedaj vršil merjenje sodov, mer in utež, razglaša sresko pogla« varstvo v Kamniku, da bo vršil kontrolor mer iz Ljubljane merjenje mer in uteži po občinah, kakor sledi: v černučah od 10. do 11. junija (obenem za Trzin, Rašica, De« pala vas), v Mengšu od 12. do 26. junija (obenem za občine Loka, Jarše, Radomlje, Homec, Suhadole, Moste, Kapla vas. Križ, Nasovče, Lahovče in Vodice); v Motniku od 27. junija do 1. julija (obenem za obči« ne Špitalič in Zg. Tuhinj); na Trojanah od 2. do 3. julija; na Blagovici od 4. do 8. ju« lija (obenem za občine Češnjice m Peče); v Lukovici o«l 9. do 13. julija (obenem za občine Krašnja. Zlato polje, Rafolče, Pre« voje, Krtina. Sp. Koseze); v Moravčah od 15. do 18. julija (obenem za občino Drtija); v Domžalah od 19. do 29. julija (obenem za občine Vir, Dob, Brezovica, Ihan); v Podigorici od 30. do 31. julija (obenem za občino DTagomelj), v Kamniku od 12. do 30. avgusta (obenem za občine Volčji po« tok, Šmarca. Podgorje, Mlaka, Klanec, Za« log, Ttmjice, Stranje, B;stričica, Županje njive, Mekinje, Gozd, Nevlie, Podhruško, Hrušovko, Šmartno, Loka, Rova. Palovče. Pozivajo se obenem vsi, naj prinesejo vsa merila in priprave za merjenje ob dneh, ki so določeni za njih občino, v pregled. ka— Preureditev električnega omrežja. V sredo so pričeli z gradbo novega trans« formatorskega poslopia, ki bo postavljen v kot ob Kamniškem domu. S preureditvijo omrežja m bodo odpravili nedostatti, kt so se pojavljali tekom zime. ka— 25'letnica kamniškega Sokola r razvitjem društvenega prapora bo ▼ nede« ljo 14. julija v Kamniku.Spored: pokloni« tev kumici prapora, razvitje prapora, popol danski javni nastop na društvenem letnem telovadišču s prosto zabavo. Na predve* čer bodo uprizorili člani dramskega od« seka Nar. čitalnice ter članice Sokola igro. Zaprošena je polovična vožnja. Iz Novega mesta n— Z motorjem se je ponesrečil g. Berg-man mlajši, ko se je učil voziti. Poškodoval se je močno po obrazu. n— Obrtno gibanje. Na Ljubljanski cesti je otvoril mehanično delavnico g. Kumar.-Trgovino z radijskimi aparati je otvoril elektrotehnik g. Franc Sedej. n— Gasilski tečaj. V gasilski orodjarni se je vršil te dni gasilski tečaj pod vodstvom župnega načelnika g. Jevščka in poveljnika g. Reitza. Predavali so: o notranji organizaciji tajnik g. Rozman, o motornih brizzal-nali g. Mirtič, o prostih vajah g. Fran Reitz ter o signalih g. Rudolf Murn. Tečaja »o se udeležili vsi načelniki in poveljniki gasilskih društev, ki spadajo pod novomeško gasilsko župo. Iz Litije I— Vaja litijske gasilske lupe. V nedeljo popoldne je imela naša gasilska župa vajo v Zgornjem Hotiču pri Litiji. Sodelovalo je 8 žup. edinic s svojimi brizgalnami in 165 mož. Predpostavka vaje je bil namišljen požar hotiške vasi. Brizgalne so bile razdeljene tako, da so metale vodo na vso vas. Vodstvo namišljene reševalne akcije je bilo v rokah župnega načelnika, kateremu so pomagali še g. Hočevar iz Zagorja, g. Pe-terca iz Gradca, g. Izgoršek iz Smartna ter gg. Dobravec in Pogačnik iz Litije. Vaji je prisostvovalo vse okoliško prebivalstvo. Morda bo nedeljska vaja uresničila že dolgoletno željo, da dobi tudi Zgornji Hotič potrebno gasilsko organizacijo. Hotič Je namreč zelo na kupu, hiše pa so večinoma krite s slamo. V primeru požara bi bila katastrofa neizogibna. Po končani orodni vaji so izvajali naši vrli vojščaki sv. Flori-jana redovne vaje. Izkazalo se je posebno najmlajše društvo Kresnice — Poljane. Po nagovoru župnega načelnika, ki Je pohvalil navzoče gasilstvo in je želel, da si ustanovi tudi Zgornji Hotič kaj kmalu gasilsko društvo, se je lepa prireditev zaključila. i— Učiteljski zbor UJU v Šmartnem. Danes dopoldne bo zborovalo v Smartnem pri Litiji učiteljstvo litijskega okraja. i— Vesclica SPD t korist zgradbi Sreto-gorske koče. Danes popoldne bo priredila litijska podružnica SPD planinsko veselico na znanem idiličnem Slančevem travniku. Ves dobiček gre za fond za kočo. Planinci, pridite I Iz Zagorja NaSe ceste. Te dni je »Slovemčev« zagorski poročevalec priobčil notico, da so rudniški konji vlekli avto, ki ni mogel sam naprej. Ako je dopisnik s tem imel namen opozoriti cestni odbor na slabo stanje na« Sih cest, mu je prebivalstvo Zagorske do« line gotovo hvaležno. Ceste v naši dolini so v takem stanju, da jih zaradi varnosti privatniki že na lastne stroške sami po« pravljajo. Prosimo merodajne činitelje, da so vendar enkrat zganejo. z— Sokolsko gledališče. Veliko zanima« njo vlada med občinstvom za danaSnjo zadnjo predstavo »Očima«, ki bo ob 20. v Sokolskem domu. Iz Hrastnika h— Znižane tarife ra mostno tehtnico. Občina je znižala tarifo pri mostni teht« t'ici tudi za tujce (netrboveljske občane) od 10 na 5 Din za enkratno tehtanje. Tudi za taro ne bo treba več posebej plačevati. h— Umrl je v 48. letu starosti rudar Alojzij Tršek. Blagopokojnik je bil vedno krepkega zdravja. 2e 17 let ni imel nobe« nega bolniškega dopusta. Pretečeni teden se ga pa je lotila angina, a je kljub temu hodil na delo. Pretekli ponedeljek mu je postalo v jami slabo in na telesu so se po« javile modre lise. Zdravnik je ugotovil sv strupljenje po angini. Tako je vestni in spoštovani delavec ter skrben oče v petek popoldne po hudih mukah izdihnil svojo blago dušo. Za njim plaka uboga žena ;n 8 otrok, med njimi 4 še nepreskrbljeni. Po« greb bo danes popoldne v Trbovljah. Naj mu bo lahko domača gruda 1 h— Koncert virtuoza« harmonikarja. V sredo zvečer se je vršil v Trbovljah kon« cert virtuoza na harmoniko g. Piliha Ma« ribora. Koncert je bil navzočim zelo všeč in prav žal je tistim, ki niso imeli prilike s' šati prvega jugoslovenskega virtuoza na harmoniko. Da pa kakšen Hrastničan ne bo prikrajšan za ta užitek, naj pride nocoj ob 20. v Narodni dom. h— Aretacije. Včeraj so bili aretirani in oddan' sodišču v Laškem 4 mladi de« lavcL Osumljeni so, da so razširjali komu« nistične lepake. h— Nesreča pri delu. Pri premikanju rudniških vozičkov je prišel med nje 18« letni delavec Franc Lampret, pri čemer mu je zlomilo roko. Prvo pomoč mu je nudil rudniški zdravnik. Fant jo ostal v domači oskrbi. Iz Laškega 1— Letovi&e. Po ulicah in sprehodih že srečujemo znane in neznane tuje obraze, letoviščarje, ki iščejo zdravja, počitka m razvedrila v našem idiličnem kraju. Tudi Savinja ima vedno več gostov, saj pa že dosega tudi dosega 21 stopinj Celzija. Iz Kostanjevice k— Premiranje goveje živine se je vr« šilo ob priliki živinskega sejma 31. maja. kjer je bil zastopan tudi oblastni odbor po svojem referentu štanju bo priredil v nedeljo 9. t m. dan Rdečega križa. Prostovoljni prispevki za dobrodelne namene društva bodo pobirale učenko tukajšnje meščanske šole, članice pomladka Rdečega križa. Ne odklanjajte jihl Vsakdo naj da, kakor mu veleva srce in narekuje mošnjiček. Tudi šoštaniski ki« no bo imel v petek, soboto in nedeljo le« pe predstave v prid društvu, zaradi česar obisk toplo priporočamo. Iz Prekmurja mr— Sokolski zlet za okrožje Murske Sobote. 23. t. m. bo v parku grofa Srapa« rva v Murski Soboti letni zlet soboškega Sokola. Nastopili bodo naraščaj, člani in članice. Na programu bo tudi cgied dela pri stavbi doma. Po sporedu bo v parku prosta zabava Naročeni sta dve godbi Pa« viljoni bodo i vsem oskrbljeni. Opozarja« mo okoliško prebivalstvo in pa bratska druitva mariborskega okrožja že dane« na ta zlet, ki bo dobil svoj poseben pomen ■ tem, da je soboški Sokol pričel zidati lo» tos sv-jj lasten dom in bi bilo lepo, ako na letošnjem zletu čim več zunanjih prijate« lje s svojo udeležbo manifestira svojo na« klonjenost in razumevanje za obmejno delo. PERTOCA (PREKMURJO. Zooet so m pojavili na odru pertoški diletantle z dramo »Spi moja deklica««, ki so io dobro naštu-dirali. Zeio dobri so bili Kostrinski (g. Sto-par). njegova žena Aza (ga. Zidanikova) Io Olek (g. Zidanik). Ljubki nastop je Imela sestra Azina (gdč. Kotnikova). Alvin, invalid (g. Bartalanič) je imel v celoti dober nastop. Nuna (gdč. Kinčičeva) ie imela kratko vlogo, ki io 1« dobro rešila. Sokol »Sokol&ld Giasnik« K. M pr in«it poteg običajnega gradiva spominski Članek o ustanovitelju hrvatskega Sokolstva, dr. Josipu Foon, dalje kritično razpravo o s:ac}u našega Sokoistrv« oa osnovi zaotij«, četudi nepopolne statistike JSS ii teta 1928, sestavljen« u »okoisfci koledar. Za pravilno presojo Je pa omenjen« natistik« vsekakor premalo obširna in popolna. Zanimiv* so izvajanja br. Zidariča, vodnika luckevne«a odseka na Taboru o »okolskih marionetnih z!e-dališčih. Za naraščajskl zlet mariborske »ofcotafce £sp« ▼ Varaždinu, ki bo v nedeljo 9. t. m, )e dovoljena petovidna vežnda. Celjska sokolska župa )e nameravali! ftupoi riet v Trbovljah, ki nai bi »e bU vritl 16. junij«, odlolila iz tehniških razlogov na september. Anketa o »Sokolskem Glasniku«. Kakor sme It poročali, je izdala redakcija imenovanega lista poziv na svoje čitatelje, naj poročajo, kako so z listom zadovoljni. Zadnja številk« prio!>-čule troje odgovorov, katerih skupna iejja )e. da bi moral list izhajati vsaj tedens/ko. V ostalem pa se ogreva prvi pisec za ukinjenje vseh ostalih sokolskih listov v želji, naj bi se na t« način ojačilo centralno glasilo. Dragri Icritok i» v splošnem z listom zadovoljen, Želi le i!r5« slovanske, zlasti pa ameriške rubrike, tretjemu pa se dozdeva list preuraden in suhoparen, previsoko pisan za preproste Hudi. O nadaljnem bomo Se poročali. Avtomobili "Adler" Tovarna »ADLERWERKE«, Frankfurt a. M., ustanovljena leta 1880., je ▼ početku izdelovala samo kolesa ter se je sčasoma ra®-vila v eno največ iih nemških tovarn za kolesa, pisalne stroje ter avtomobile. Pred 32 leti je izšel prvi avtomobil znamk« »ADLERc. Med tem časom se je tovarna tako razvila, da ima danes preko 8000 delavcev in uradnikov ter ima okrog 8000 najmodernejših strojev. Kompleks, na katerem stoji tovarna, meri preko 100.000 kv. m, od katerih je preko 80.000 kv. m zazidanih. Kljub temu ogromnemu številu delavcev in najmodernejših strojev izdeluje tovarna dnevno le 45 avtomobilov to pa zaradi tega, ker polagajo tvornice »ADLER\VERKE< glavno pažnjo na to, da so njeni izdelki vzor kvalitetnega dela. a ljubljansem relesejmu m med drugimi razstavljeni vozovi vzbujali upravičeno pozornost vseh strokovnjakov pred vsem avtomobili »ADLER«. Videli smo na avtomobilski razstavi »ADLER - FAVORIT« najnovejši 2-literski, 4-cilinderskl voz 8/35 KS nemške kvalitetne izdelave, ki je prav tako kakor ostali avtomobili, opremljen z najnovejšimi uspelimi tehničnimi novostmi, kakor so centralno mazanje VSEGA voza, s hidravličnimi zavorami na vseh 4 kolesih itd. Kakor smo se informirali, se normalno opremijo s temi tehničnimi pripomočki le najdražji vozovi, toda kljub temu stane >ADLER-FAVORIT«, karoseriran z AMBI-BUDD-karoserijo kot 4—5 sedežno limuzino, le 82.500 Din, kompletno opremljen. Razen omenjenega voza je razstavilo tu-ka jšnie zastopstvo še odprt in zaprt 4sede-žen »STANDARD 6« - avtomobil s S-liter-skim motorjem, 12/50 KS. Ti vozovi so prav tako opremljeni s centralnim mazanjem ter hidravličnimi zavorami na vseh 4 kolesih ter tako izpopolnjeni, da odgovarjajo pač vsem zahtevam še tako razvajenih kupcev. Od časa do časa je bila razstavljena tudi 6-7 sedežna zaprta »STANDARD 6 S« Pullmannova limuzina, ki je opremljena z enakim motorjem kakor »STANDARD 6<. Vsi 6-cilinderski vozovi imajo 7krat vloženo glavno gred, vzorno izbalansirano, ki dovoljuje popolnoma tih hod motorja. S tem je omogočena vožnja z brzino 4 km na uro. ki se pa v najkrajšem času lahko pospeši na 80 do 90 km brzine v direktni prestavi, ^a-mo ob sebi je razumljivo, da so vsi avtomobili »ADLER« opremljeni z originalnimi »BOSCH« električnimi napravami 207 Is življenja in sveta Ramsay Macdonald, ljubljenec delavskih množic, s svojim sinom Malcolmom in hčerko Izabelo Mož in žena med levi, sloni in nosorogi Martin Johnson pripoveduje o srečanjih z zvermi v osrčju črnega kontinenta — Pogumna žena, ki je možu rešila življenje Nepričakovana levja glava med tropom hijen V Newyork se je vrnil raziskovalec Martin Johnson, ki se je bil odpravil pred štirimi leti v Afriko, da bi foto« grafiral in filmal njene divje živali v polni svobodi. V teh štirih letih mu je služilo za bazo taborišče v žrelu ugaslega ognjenika tik ob meji neraziskanega dela Abesi« nije. V njegovem spremstvu je bilo poleg mnogih domačinov več belokož« nih pomočnikov, a najboljši pomočnik mu je bila lastna žena, ga. Osa John« sonova, ki mu je pomogla s svojo inte* ligenco do mnogokaterega uspeha in s svojo hladnokrvnostjo ponovno iz smrtne nevarnosti. Pri fotografskem aparatu, s fimsko kamero, s puško v roki je delala ta pogumna ženska na« ravnost čudeže. Johnson ve povedati silno mnogo o svojih doživljajih na črnem kontinentu in v vseh teh doživ« Ijajih je igrala gospa odlično ulogo. Doživljaj z levom Tako je Johnson nekega dne na pohodu opazil ogromnega leva. Hitro je vzel filmski aparat črnemu spremlje« valcu iz rok, ga pripravil in začel fil« mati žival, ki se je zapodila besna in z velikanskimi skoki naravnost proti njemu. Johnson jo je mirno snemal dalje, kajti pred njim je stala njegova žena z nabito puško v roki, ki ni ni« koli zgrešila svojega cilja. Prav v zad« njem trenutku, dva metra od aparata, se je zver zgrudila smrtno zadeta na tla. v- Dva človeka proti 20 slonom Skoraj neverjetno se sliši drugi slu« čaj, ki sta ga doživela zakonca s sloni. Sama sta zasledovala nekega dne s filmskim aparatom skupino osmih sam« cev in samic, med katerimi je fungiral za vodjo velikanski star samec. Na pripravnem mestu se je postavila John« sonova z aparatom, njen mož pa se je približal s puško v roki skupini, da bi jo po možnosti spravil iz nekoliko od« daljene goščave na ugodnejše mesto za snemanje. Stvar pa je postala kri« tična, čim ga je zagledal samec« vod« nik. Mogočno je zatrobil in hipoma se je spustilo vseh o^em živali proti drz« nemu raziskovalcu. Ta je pričel teči, da so sloni prišli v območje objektiva, kmalu pa je uvidel, da gre za življenje ali smrt. Nobenega drevesa, da bi sple* zal nanj, nobene skale, da bi se skril za njo, naj je skušal uteči, kamorkoli je hotel, povsod so mu razkačene zve« rine prihajale na pot, a da je postala situacija do skrajnosti obupna, se je pojavilo na obeh straneh mahoma še dvanajst slonov, ki so ga tudi pričeli zasledovati. Zaprli so mu poti tako, da je mogel bežati edino v smeri proti aparatu, ob katerem je stala njegova žena, ki je neprestano filmala. Pozneje mu je priznala, da ji je kri ledenela, ko ga je gledala v tej strašni zagati, Zoro vodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Odobrena od zdravstv&neja odseka pod št. 1793—20. kot za zdravje popolnima neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radičeva (Duga) ul. 32. Lekarnam, drogerijam, parfumerijam, brivrricam in tr.gavinaia meSanesa blaga damo x komisijo, Zak. zašt. v divjem diru, s smrtjo, ki mu je sle* dila vedno bližje za petami. Toda gla» va ji je ostala jasna, roka mirna. V enem hipu je bliskoma pograbila tež« ko puško, ki je ležala ob njej, pome« rila in poslala smrtonosno kroglo ko* maj 50 m oddaljenemu vodniku narav« nost v možgane. V naslednjem hipu je obstal Johnson pred nio. Mogočna žival se je zgrudila kakšnih 20 m pred aparatom na tla, ostale živali pa so se mahoma, kakor po nekem čudežu, raz« bežale. Ubit od nosoroga Toda srečanja s takšnimi nevarnost* mi afriških pragozdov in pustinj se niso končala vedno tako srečno. Ne« kega dne je ekspedicija izsledila tri nosoroge. Johnson je stopil v šotor, da bi se opremil s fotografskim apara* tom, njegov pomočnik Saunderson pa se je odpravil za sledovi v bližnjo list* nato goščavo. Komaj jim je izginil iz« pred oči, sta počila dva strela, ki jim je sledil grozen krik in nato še en strel. Johnson je stekel z ženo proti goščavi. Tu sta našla Saundersona v mlakuži krvi. Eden izmed nosorogov ga je bil hipoma napadel. Mož je stre* Ija', pa ni zadel. Preden se je utegnil rešiti, mu je bila žival z udarcem roga zdrobila desno nogo, nato pa izginila. Čez nekaj ur je umrl. Takšnih in podobnih doživljajev bi lahko navedli še vse polno. Nevarno* sti so bile grozne, vendar sta Johnso* nova s pogumom in vztrajnostjo znala premagati vse ovire in njiju trud je bil nagrajen z neštetimi fotografskimi in filmskimi posnetki najrazličnejših afri« ških živali v njihovem naturnem oko* lišu. Za znanost neprecenljivo študij* sko gradivo. Naj omenimo ob koncu še zanimiv prioetljaj. Neke noči je ča« kal Johnson ob mrhovini z odprto fo« tografsko kamero prihoda hijen. Ko so prišle in se začele mastiti z gnilim mesom, ie zažgal pripravljeno magne« zijo — bile so ujete na ploščo. Šel je v taborišče in ploščo razvil. Na njeni levi strani se je poleg hijen pojavila — levja glava. Lev se je bil v temi tudi približal poiedini. ne da bi ga bil raz« iskovalec videl ali slišal... Koliko avtomobilov teče po svetu Mednarodna trgovska zbornica je objavila novo statistiko, ki pravi, da je po vsem svetu kakšnih 30 milijonov avtomobilov v prometu. Na prvem mestu stoje seveda Združene države s 23 milijoni 251.674 avtomobilov. Sledijo: An-giešika (1,617.732 avtov), Francoska (1 milijon 208.347), Kanada (957.108), Nemčija (707.969), Avstralija (507.704), Argentina (268.047), Italija (233.149). Španija (194.200), Nova Zelandija (169.286), Švedska (144.862), Belgija (139.000), Brazilija (136.800), Južnoafriška Unija (133 tisoč 200), Holandska (119.000), Danska (103.000), Švicarska (85.976), Japonska (72.265), Mehika (57.687), Rusija (25 tisoč 833), Cile (25.432), Kitajska (21.506), Turška (7400). Še manj avtomobilov štejejo Litva, Bolgarska, Estonska in Let-ska. Največje cestno omrežje imajo Združene države (4,800.000 km), Rusiia (688.416 km), Kanada (687.400 km), Avstralija (576.000 km), Anglija (320.000 kilometrov). — Največ avtomobilskega davka poberejo v Združenih državah (okroglo 50 milijard dinarjev na leto), na Angleškem (okroglo 10 milijard dinarjev), na Francoskem (okroglo 5 in pol mijarde dinarjev), v Nemčiji (okroglo 3 njilijarde dinarjev), y---- Tigra, ki je raztrgala 168 ljudi V Bengalu je bila pred kratkim ustreljena krvoločna tigra, ki je bila znana sirom Indije kot opasna zver in je v zadnjih šestih letih raztrgala 168 oseb. Indijska vlada je razpisala na glavo krvoločne zveri veliko nagra« do, a domačini se ji niso upali niti pri« bližati, ker so v svoji babjevernosti menili, da je poosebljeno božanstvo. Tigra je bila zelo lokava zver in se ni nikdar vračala tja, kjzer je bila po* končala kakšno žrtev. Lovec jo je usmrtil prežeč na visokem drevesu. Seveda mu bo vlada izplačala dolo« čeno vsoto. Latinica v Turčiji V soboto 1. junija je na Turškem stopila v veljavo obveznost glede lati« niče. Stare arabske črke so odpravlje« ne. Oblasti si z nikomur več ne dopi« sujejo po starem načinu in vse vloge, ki jih uradi prejemajo, morajo biti pi* sani v latinici. Oblasti, društva, odvetniki in drugi javni delavci so ;e v ta namen že pre* skrbeli z latinskimi pisalnimi stroji, ki ih bodo z najmanjšimi stroški in izgu* bo časa uvedli v novost, ki je bila do danes večini Turkov nerazumljiva in nedostopna. Miss Helena Willsova je pri zadnjih teniških tekmah v Roland-Garros.il dokazala, da j! gre nesporno svetovno prvenstvo v tem elegantnem športu. Skop do smrti od gladu Iz Budimpešte poročajo o nekem mi-nisterijalnem dnevničarju, ki je dosegel svoje vrste športni rekord — na račun svojega življenja. Možakar, star komaj 26 let, je bil skopuh, da bi delal čast vsem svojim podobnim. Samo da bi mu ne bilo treba plačati za stanovanje več nego 15 pengov na mesec in da bi si prihranil strošek za cestno železnico, je opravil vsak 10 km poti v urad in 10 km nazaj peš, jedel samo enkrat na dan in še takrat le kakšno ceneno klobaso, se odpovedal vsem zabavam, vinu in tobaku. Svoj čas je imel zaročenko, ki se ji je pa odrekel samo zato. ker si je nekoč poželela sladoleda. Potem je govoril o njej kakor kakšen razočaran ljubimec, ki se mu je zgodila velika krivica. Od same skoposti in gladovanja je končno umrl. V njegovi sobi so našli hranilno knjižico na 2856 pengov. Tuberkuloza in moda Norveška »National Tuberculosis As-sociation« je šla na lov za statističnimi podatki, da bi dognala, zakaj bolujejo dekleta med 14. in 19. letom v skoraj dvakrat tako velikem številu na tuberkulozi nego fantje teh let. Številke so ji povedale, da je kriva — »moderna linija«, vitka moderna linija, radi katere se toliko žensk odpoveduje zadostni in pravilni prehrani. Niti kajenje niti nočno življenje ne povzroča baje toliko žrtev jetike kolikor nenaravna prehrana današnjega ženskega sveta. Morala iz te trditve ameriških strokovnjakov je očitna. Menda je res zadnji čas, da si moda omisli nekoliko manj nevarne »linije« — vsaj kar se tiče zdravja manj nevarne. Zgodovina v novcu Ameriška Narodna banka je razstavila svoj novi zaklad, dragoceno zbirko 40.000 novcev, ki obsega dobo 5000 let in stane vsaj 25 milijonov dolarjev. Zbirala jo je nad 40 let. Ta popolna zgodovina v denarju obsega najbolj redke vzorce. Najstarejši novci so babilonski lončeni četverokotniki, ki so bili v rabi nred 5000 leti Prav za prav so to čeki. Prvi kovani denar je nastal v Aziji 1. 700. pred Kr., prvi papirnati bankovci na Kitajskem pa 1. 1300. Zbirka je popolna in se konča z 1. 1929. . Poleg denarja so tu razstavljeni Ysi Prfroda Vas poživlja, da svoj prosti čas provedete v gozdu aH na polju, na gorah ali ob morju, da se oduševljeni po tamošnjem bivanju kar najbolje opomorete. V svojem oduševljenju nikar medtem ne pozabite na najvažnejše, da pripravit- in osi* gurate blagodejno delovanje bivanja v prirodi z okrepčujočo hrano, ki jači telo pa ga ne utruja z nepotrebnim balastom in ki ne veže telesa na stalne dnevne obroke. 1'opijte zjutraj za predjužnek iz svoje termo^steklenice na potovanju in na izletih skodelico 1 ki ima zelo prijeten okus, se lahko prebavlja in predstavlja koncentrirano hrano iz najboljših naravnih jedil. Ovomaltine se naglo pretvarja v zdravo kri. ki ustvarja telesno energijo, ojačujoča telesno in duševno delavnost. Dobiva se povsod za ceno Din 18.50 za škatljico. Zahtevajte brezplačno vzorec, pozivajoč se na list, od dr. A. Wandera d. d.. Zagreb. I Opica na biciklju Ljubek prizor i zooloikega vrta v Baslu. kier so opice dosegle že takšno stopnjo spretnosti, ---------da lahka v§ zijo Prva ženska parlamentarka v Belgiji Je gospodična Lucija Desjardinsova, pripadnica socialistične stranke, ki Jo je kandidirala v volilnem okrožju Liege (Liittich). Mogočno drevo V Sigauleeju (francoski departement Dordogne) so posekali mogočen oreh, ki je dajal v dobrih letinah do 22 hI sadu. Velikan sam je tehtal preko 7000 kilogramov, deblo mu je obsegalo ob tleh 8 metrov, v višini 3 m pa še vedno 5.20 m. Zasenčeval je več sto štirijaških metrov tal. Trije železniški vagoni so bili potrebni, da so ga spravili do žage v Eyziesu. Starosti tega Nestorja med orehi pa ni mogel nihče določiti. damske in otroške, ia rredPaSniKe, ^ta, klota, kretona in bele, v najrazličnejših modernih fazonah, kakor tudi zelo trpežno damsko perilo, dobite v največji izbiri najceneje edino le pri: F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. 7784 predmeti, ki so se zamenjavali za blago: kosi čaja iz Sibirije, kitajski in az-teški lonci, tobak, školjke, železne verige (s katerimi si kupujejo žene zamorci Baluba), glave zelenih žoln, sol, kosti, školjke, kožuiiovina, rogoznice, žganje in rum ter celo zgoščeno mleko. Največji »denar« tehta 16 kg, je dva čevlja dolg in 1 čevelj širok. To je kos bakra, ki je bil nekoč v prometu na Švedskem in imel vrednost 8 tolarjev. Pred ciljem izginil V Le Havreu so pričakovali te dni drznega potovalca in igralca tenisa Alaina Gerbaulta, ki se je bil odpravil v avgustu 1924. z majhno jadrnico, čisto sam, okoli sveta. Te dni bi se moral povrniti, potem ko je obiadral srečno vsa morja in prebil nešteto doživljaje^, ki jih je hotel opisati v posebni knjigi. Ker so vladali v tem času na Atlantiku močni viharji, se boje. da ga je doletela nesreča. Vlada je odpremila poseben parnik in več hidroplanov, da bi ga poiskali. Planinski orel Id so ga nedavno ustrelili v švicarskih alpah In ga brani prirodoslovni muze] mesta Ženeve. Urejuje dr. Milan Vidmar Dve kategorij! problemskih konstrukcij »em v tej rubriki našim šahistom dosedaj opisal. V prvi Je »indijska ideja« bila vodilni motiv, v drugI »izprazni evalna poteza«. Da isti problem lahko združuie oba motiva naj dokaie sledeči znameniti problem, ki je v šahovski literaturi znan pod imenom »problem treh mož«. Za tem Imenom ne tiči nič skrivnostnega Znani nemški komponist v. Hajzhausen Je v letih 1904 ln 1905 živel v Frankfurtu, kjer »ta takrat bila tudi brata Pavel ln Henrik Johner, oba močna igralca in nadarjena komponista. Na številnih sestankih so vsi trije v zimi 1904-1905 komponlrall problem, ki ta hočemo dane* študirati. a b c d e f g h 8 7 6 5 4 3 2 1 r/mrsss. f/M. » a m * m. £ m&m 1 mi. Wm mm Bell: K gl, Te3, Th8, Lc3, c4, d 5, e6, f 3, f4, h 3 (10 figur) črni: Kg6, Lg2, c5, d6, e7, f5, g3, h 4 (8 figur) Mat v štirih potezah. Pozicija črnega je brez dvoma težka, črn! kralj nima poteze. Črni iovec Je zelo omejen in v direktni opasr.osti. Črni kmetje tvorijo nepremično maso. Pri točn. pregledu pozicije pade r oči, d* Črni kralj ni v veliki opasnosti. Oni del šahovnice, ktjer Je čriri kralj konfiniran, je tako solidno ograjen, da direktno ne Sati drugega vpliva kot samo pritisk belega lovca in trdnjave na h8. Brzo postane jasno, da •ti dve figuri ne zmoreta sami črnega kralja. Tudi druga bela trdnjava bi morala poseči v boj. Rea Je, da zadostujejo 4 potetze beH trdni avl na e3. Načrt Te3—el—bi—b8—g« leži na dlani, tudi v obliki Te3—e2—a2—a&~ g8. V eni teh dveh oblik, ki pa seveda 5e dopuščata varijaciije, bi bil mat v štirih potezah mogoč. Ravno ta navidezna enostavnost problema je sumljiva. Skicirani načrti ne računajo z eventualno možnimi protiukrepi črnega. Prvo važno vprašanje je torej, kako se more črni sploh ubraniti najenostavnejše ekse-kucije. Komponisti so potoži v problem raffriirar no obrambo, M sigurno ne pade takoj r oči. Poglejmo: 1.) Te3—el Lg2—hi! 2.) Tel—bi g3—g2! 3.) Tbl—b5 pati Črni se svojo igro na pa* na vsak način lahko ubrani potovanja bele trdnjave okoH okopa, ki ga tvorijo črni in beli kmetje. Problem torej vseeno nI tako enostaven kot bi kdo misli!, im napad bo moral ubrati kako finejšo pot. Toda katero? Kdor vidi jasno zgoraj opisano možmosit pa-ta, bo nehote začel iskati sredstvo, da vsaj v zadnjem trenutku ta pat prepreči. Črnemu lovcu na hI, blokiranem s kmetom oa g2, poteze dati ni mogoče. BeH kralj bi se seveda v odločilnem trenutku lahko umaknil. Toda napad bri s tem izgubil eno potezo, takoj nato pa še eno, ker črni kmet bi stopil nemudoma na gl in postal dama. Logična posledica tega spoznanja Je, 'da moramo črnemu kralju preskrbeti potezo. Kdor pozna indijsko idejo bo poskusil s trdnjavo e3 maskirati za hip belega lovca. Polja d4 in e5 v to svrho ne prideta v poštev. Lovec sam se bo moral toretj najprej na svoji diJagonaH umakniti, na b2 aH na al. Šele potem lahko trdnjava na c3 aM pa na b2 dijagonalo preseka. Mislim, da/ leži glavni čar tega problema baš ▼ dejstvu, da v istem hipu stoji indijska ideja in ideja izpraznjevaline poteze pred našimi očmi. Seveda Je slika zaenkrat še meglena. Presečišče linij lovca ln trdnjave Je še lahko polje b2 in pofje c3. Vrhu tega Je še nejasno, kaj nam maskiranje lovca sploh pomaga. T fctetjutfcn. kai bomo u fanfaro m c6 aS b2 masMraV lovca, bo črni kralj moral aH mogel stopiti na g7. Tedaj bo trdnjava na c3 ali b2 zopet demaskirala lovca, ki bo napadel kralja ln hkrati kril trdmlavo na M. Toda ta manevar nima smisla, če trdnjava z demaskirandecn lovca ne spoji drugo svoio dolžnost, če v Isti potezi ne zasede polja g<5, kamor se drugače črni kralj mirno vrne. In če črni kralj sploh ne gre na g7? Maiskirareje lovca potem frtma znrisla, Krati mora biti prisiljen h tej potezi. Črni mora v trenutku oiaskiranja lovca sol oh imeti samo potezo Kg6—g7. Naenkrat moramo po vsem tem za gledati varijamto: 1.) Lc3—afl! Lg2~bi Črni zopet Igra na pat ' 2.) Te3—b3! Bela trdnjava grozi pohod b3—b6—g8 2.)---- 3.) Tb3—b2! 1 Kgfc—g7 4.) Tb2Xg2 mat Igra na pat se to pot črnemu ni obnesla. Prav za prav je baš ta igra samomor. Le radi pata jemoral črni kralj pod nož. Črni lovec očividno po prvi izprazndevalni potezi belega ne sme prostovoljno v verige. Po potezi: 1.) Lc3—al! ---— pride predvsem v poštev odgovor 1.)--------Lg2X«3 Bedi sedal ne sme črnega lovca pustit! na svobodi, če še hoče izrabiti Indijsko idejo. Razen tega ne more enostavno zopet napadati s Te3—b3—b8—g8. Črni lovec bi namreč vzel najprej kmeta na d5 potem pa onega na t6, kril s tem polje g8 Jn še vrhu tega osvojil svojemu kralju polje TJ. Edina poteza Je torej: 2.) Te3Xf3 -- mi kar mora sledit! 2.)--------' ga-g3 V to) situacij? masklra "trdnjava lovca o3i 3.) T!3—cJ Kz6—g7 4.) Tc3—s?3 ma* črni lovea }e sadno odsttranfl zapreko — belega kmeta na f3— tn s tem omogočil trdnjavi potrebni Indijski napad na g-Uni}L Se eno možnost ima čmi, namreč: 1.) Lc3—al! Lg2Xh3 Toda tu na robu Je Srni lovec tako brez moči, da bela trdnjava lahko neovfrano gre na mat preko b3 ln g8. Brez težave uvidimo, da teprazntevabia poteza, Lc3—b2 ne zadostuje. Po potezah: 1.) Lc3—b2? Lg2—bi 2.) Te3—b3 £3—80 3.) Tb3—c3 Kgfr—g1 befl nima mata. Problem treh cnol Je mojstersko deJo. Kombiinacfja dveh motivov je tako lepo posrečena, da mora problem ugajati. Sigurno bo našim šahistom prinesel obilo užitka. Kino Filmski igralci o govorečem filmu Naj seznanimo naše čitatelje i izjavami nekaterih prominentnfh filmskih Igralcev in režiserjev o govorečem filmu. Lionel Bariymore: Dali so ml priliko, da nastopim kot prvi holljrwoodski igralec v govorečem filmu. Zato sem tedaj upravičen govoriti o temeljnih elementih in pogojih, katerim mora ustreči govoreči film, ako naj ima uspeha. Popolnoma je neutemeljeno, da Je poglavitna stvar pri govorečem filmu, da ima igralec čist glas. Po mojem mnenju »o vse vaje v govorjenju in petju docela nezmisel-ne. Glas pride v poštev šele na drugem mestu, poglavitna stvar pa je umetniški duševni uspeh. Igralec, ki nastopa v govorečem filmu in ki preveč pazi na tehniko svojega govorjenja, bo pri tem nehote zanemaril mimiko, to pa Je nevarno. Glavno pozornost mora vselej posvetiti svoji vlogi. Način govorjenja pride sam od sebe. Tudi neugoden glas nam lahko postane simpatičen, ako nam je simpatična pojava igralca, prav tako kakor lahko zabriše osebni čar mlade devojke njene morebitne telesne hibe. Prav tako kakor t nemem je tudi v govorečem filmu uspeh igralca odvisen od njegove igralske nadarjenosti in o mimič-nih sposobnostih. Conrad Nagel: Iz svojega opazovanja pri snemanju govorečih filmov sem se mnogo naučit Po moji sodbi si mora filmski igralec, ki hoče doseči v govorečem filmu uspehov, prisvojiti posebno tehniko in se podvreči speci-jalnim študijam, kar velja pred vsem sa način njegovega Izgovora. Tako sem na primer dognal, da se je treba paziti prevelike rabe besed s črko »s«. Zato sem predlagal, naj v dialogih ne rabijo takih besed, f namesto njfh pa naj izberejo take, ki nimajo te črke, a so si po pomenu skoro identične (kakor na primer »menager« namestu >boss«). Filmski igralec, ki hoče preiti od nemega filma h govorečemu, se mora še marsičesa sličnega navaditi in priučiti; zakaj umetnost govorečega filma je po vsem različna od one nemega Norma Shearerjevai Svojega stališča do govorečega filma še nisem zavzela, ker nimam o njem še končne sodbe. Vendar mislim, da se mora umetnik v praksi uveriti o vtisu, ki ga dela na človeka nova umetnost, in zato hočem čim prej preizkusiti svoj glas v govorečem filmu. Zdaj seveda še ne vem, kakšno stališče bom zavzela nasproti govorečemu filmu; mislim pa, da bi morali filmski igralci, ki se hočejo posvetiti govorečemu filmu, iti v šolo k svojim starejšim gledališkim tovarišem. Vsekako drži, da smo mi vsi v pogledu govorečega filma prišli v novo šolsko dobo, rezultate pa bo pokazala praksa. Režiser Herbert Brenont Govoreči film, Id se neprestano poslužuje dialoga, mora priti v direkten dotik z gledališčem in postati v nekem pogledu njegov nadomestek. Ako se bo to zgodilo, je konec bistva filmske umetnosti. Če bo govoreči film prodrl, bodo morali produ-centi snemati popolne dialoške filme, ker se publika ne bo zadovoljila s poslušanjem samih zvokov in redko vpletenih dialogov. Danes še ni mogoče, da bi se film ne posluževal gledaliških sredstev, a baš to ga oddaljuje od njegove poglavitne naloge. Scenska lepota filma, njegova sugestivna slikovitost njegove finoče v igri ne bodo nič več pregnantni fotografski detajli. Sodim, da govoreči filmi publiko samo zato privlačujejo, ker so novost toda prav tisti ljudje, ki se danes še zanje ogrevajo, se bodo — o tem sem uverjen — kaj kmalu spet vrnili k nememu filmu. Akustične filmske aktualnosti sketehi, ki trajajo po deset minut, in spremljanje z godbo _ proti vsemu temu nimam ničesar. Toda to so samo dodatek programa, nihče pa naj ne misli na to, da bi se obnesli govoreči filmi v šestih dejanjih. Posetniki kinematografov si bodo bolj želeli lepote nemega filma, ki Jim srca polni z lepimi sanjami in ki učinkuje baš zaradi svoje nepopolne realnosti prepričevalno. Publika ne sme Izgubiti iluzije, njej tudi ni do tega, da bi slišala loputanje vrat in vrvenje na ulici, pred katerim se je bila ravno hotela skriti v temno tišino kinematografske dvorane. Baš cerkvena tišina kinematografov, ki jo moti samo godba, je tisto, kar večino ljudi privlačuje. Govoreči film bo sicer nekaj časa še obstojal, dajali ga bodo kot dodatek programov, toda nikoli ne bo postal to, kar nekateri pričakujejo: nova umetniška obrt Neprirodna priroda ZakaJ filmski producentl ne snemalo filmov na licu mesta, ampak z mnogo višjimi troški — vsaj navadno — grade scene, ki jih rokopis predpisuje, v atelieiu? Odgovor je ne na ekonomski ampak na fotografski strani problema. Ce bi igralo vlogo samo denarno vprašanje. bi bili režiserji, operaterii in lgTalcI neprestano na potovaniu. V ateljeju Metro-Qoldwyn-MaverJa so nedavno zgradili kral v visokih Abah z ledeniki in snežnimi vrhunci, ln sicer iz umetnega snega in ledu. Razen teea so Igralci napravili izlet v Sierro Nevado. kalifornijske Alpe. in so tam poiskali mesto, ki ie no svo"ii formaciji oo priliki nalikovalo sceni, napravljeni v atelieiu. Tam so sneli vsa totalna snetla. med tem ko so bila velesnet-ja napravljena v atelieiu. Celotni troški so bili mnogo večji kakor bi bili. da ie bil ves film snet v gorah. Zakai tedai tako ravnanje? Pri snemanju r prosti nrirod! !e usneh snetkov v prvi vrsti navezan na leno vreme. Nevšečnosti slabeza vremena ie temeljito izkusil W. S. Dyke. ki 'ie snemal film »Bele sence v iužnem moriu« na Tahitiiu: imel je skoro ves čas dež. Kalifornijsko solnce le sicer res tžko. da ie moči že tedne v naprej določiti, kdai se bo vršilo snemanje tega ali onega prizora, a tudi tam solnce ni zmerom enako svetlo, in so rezultati zelo različni. Scene, ki se v atelieiu napravijo v treh dneh. ie treba v orirodl snemati tri tedne, pa še potem ne ustrezajo popolnoma. Splošno razširjena sodba, da le karakteristika filmske kamere popolna vernost in točnost, ne drži. Kamera ie Drecei izbirčna in reagira samo na določene svetlobe, tako se n. or. višnjevkaste gore na filmskem traku odražaio belo. a rdeči mak črno. Zato se zadnie čase trudilo, da pokažeio prirodo v filmu »prirodneie«. Tako so n. pr. dobili, da postane drevje, grmovie in cvetje v filmu šele tedai fotogenično. ako ga poškrope z nekim lakom, v katerem ie razen drugih snovi tudi dosti bananoveea olja. Lilije so preveč bele. a če iih poškropiš s svetlo sivim lakom, se dado dobro fiknati. Izjeme pravilo potrjuielo. Snlošno pa velja, da je priroda za film premalo pri-rodna. Izvleček iz programov LJUBLJANA (577 m 4 kw), ZAGREB (309 m 0.7 kw), PRAGA 349 m, 5 kw), BRNO (441 m 3 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), BERLIN (4«4 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 m 20 kw). STUTTGART (380 m 4 kw), DUNAJ (517 m 15 kw), LONDON (Davenlrv 1604 m 25 kw), RIM (448 m 12 kw), BUDIMPEŠTA (558 m 20 kw), STOCKHOLM (Motala 13S0 m 30 kw) Nedelja, 9. junija. LJUBLJANA 10.30: Poljedelska ura (inž. čeme). — 11: Koncert radio orkestra. Vmesne speve poje g. švigelj. — 15: Napoved časa in reproducirana glasba — 15.30: Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16: Koncert radio orkestra. Vmes citraški duet in žvižganje na hruškovem listu. — 20: Prenos koncerta zbora združenih meščanskih šoL — 22: Napoved časa in poročila. Ponedeljek, 19. junija. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in borzne veeti. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio orkestra. — 18.30: Ceščlna._ 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Prenos iz Uniona: Koncert akademskega pevskega zbora. — 22: Napoved časa in poročila ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. _ BEOGRAD 12.45: Koncert radio kvarteta. — 20.25: Koncert radio kvarteta. — 21.30: Poročila. — 21.45: Italijanska literatura v srbskih prevodih. — 22.05: Koncert tamburaškega zbora. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19: Prenos koncerta iz Brna. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — 22.25: Lahka večerna godba. — BRNO 19: Kabaretni program. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. _ VARŠAVA 16.50: Reproducirana glasba. — 17.55: Godba za ples. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 20: Koncert arij in pesmi. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Orkestralen koncert lahke godbe. — BERLIN 17: Koncert lahke godbe. — 20: Anekdote. — 20.30: Mednaroden orkestralni koncert. (Mozart, Haydn, Beethoven, Marschner, R. Strauss, Wagner.) — Godba za plea. — FRANKFURT 16.35: Popoldanski koncert orkestra. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 21.15: Koncert nordijske glasbe. — Reproducirana glasba. — LANGENBERG: 17.45: Koncert tria. _ 20.30: Orkestralen in pevski koncert: skladbe R. Straussa. — Lahka godba. _ STUTTGART 16.35: Prenos koncerta iz FRANKFURTA. — 20: Poezija in glasba iz Avstrije. — 21.30: Koncert ale-manske glasbe. _ BUDIMPEŠTA 9.15: Do-poldanski koncert — 17.40: Koncert cigan- j ske kapele. — 20.30: Prenos mednarodnega koncerta iz Berlina. — Godba za ples. — LONDON 19.45: Mešan večer. — 21.35: Koncert komorne glasbe. — 23.15: Godba za ples. — RIM 17-30: Popoldanski koncert — 21.30: Koncertni in igralski večer. — STOCKHOLM 18.30: Reproducirana glasba. — 20.15: Večerni koncert solistov. _ 22: Orkestralen koncert lahke godbe. Torek, 11. junija LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa in borzne vesti — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Kon cert radio orkestra — 18.30: Podzemeljski »vet okrog Cerkniškega jezera. — 19: Nemščina. — 19.30: Naše sosednje države: Gospodarske prilike v Italiji — 20: Ro» stand: »Cvrano de Bergerac«, izvajajo čl a« ni nar. gled. — 21: Koncert radio»orkestra. 22: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 17: Poljuden popoldanski koncert kvarte« ta — 19.05: Opeme arije in pesmi. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba 17.25: Koncert radio kvarteta. — 20: Reci« tiianje Heinejevih pesmi. — 20.20: kon« cert klasične plesne glasbe. — 21.25: Po« ročila. — 21.40: Humoristični dialog. — 22.05: Koncert radio kvarteta. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Kon« cert tamburaškega zbora. — 20: Koncert komorne glasbe, izvaja kvartet Zika. — 21: Prenos programa iz Bma. — 22.20: Koncert lahke godbe. — BRNO: 19.05: Večerni koncert orkestra. — 20.20: Violinski kon« cert. — 20.40: Zabavno štivo. — 21: Slova« ške pesmi. — 22.20: Prenos koncerta iz Prage. — VARŠAVA 17.55: Večerni kon« cert orkestra — 18.35: Recitacije. — 19.50: Prenos opere iz gledališča v Poznanju. — Prenos inozemskih postaj. — DL'NAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orke» stra. — 17.40: Glasbeni program za deco. — 20.10: Ofenbachova romantična opera »Zlatar iz Toleda«. _ BERLIN 17: Kon« cert na orgle.^— 17.30: Reproducirana glas« ba. — 20: Utrinki iz vsakdanjega žirije« nja. — FRANKFURT 16.15: Prenos kon« ccrta iz Stuttgarta. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22: Literaren večer. — LAN« GENBERG 17.45: Reproducirana glasba. _ 19.30: Prenos iz opere v Kolnu: Verdiie-va opera »La Traviata«. — STUTTGART 1(5.15: Popoldanski koncert — 20.15: ski večer. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22: Prenos programa iz Frankfurta — BUDIMPEŠTA 9.f5: Dopoldanski koncert — 17.10: Koncert operetne glasbe. — 19.30: Prenos iz opere. — Koncert ciganske kapo le. — LONDON 19.45: Koncert seksteta. — 21.40: Prenos iz kr. opere: tretje deja« nje Pouchiellijeve opere »La Gioconda«. —« 22.40: Godba za ples. — RIM 17.30: Po. poldanski koncert. — 21: Puccinijeva ope> ra »Turandot«. Reprezentanca Radio tovarne „Tngelen" LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 341. štirielektronski aparat * zaščiteno mrežico 7793 fn Iis^elen zvočnik Sprejemamo zastopnike za deželo. ocfšrdfJrifna \ Si X, . '/ |S /JTLSIVG C ^ =3f Zahtevajte v vseh špecerijskih trgovinah Ns$bope, naftra^ie^e, zaAo 13 na|cenepei Hervž de Peslouanj Razstanek Henry Wegmann je stopil v obedni-oo. Njegova žena je sedela za mizo in štela kapljice ter jih zlivala v čašo vode. Ljubeznivo jo je poljubil na tilnik, ona pa je med štetjem kapljic polglasno zamrmrala: »Prosim te, pazi vsaj, dokler no naštejem kapljic. Takoj bom gotova.« »Ali si bila zjutraj pri zdravniku?« »Bila... Preiskal me je in mi zapisal to-le zdravilo. Dejal je, da mi peša srce. Popoln mir mi je priporočil.« »Kakor po navadi, dragica!« »Oh, prosim te, nikar ne govori... Tako nepopisno srečna sem s teboj. Sploh se pa nisem zaradi tebe nikoli vznemirjala. Nu, ln kaj je s tvojfon plačilnim rokom?« Henryjevo lice se Je zmračflo. Zamahnil je z roko in tlesnil s prsti. »Mislim, da pojde. Akcije ,Sahare* se dobro držijo. Zastran bilance pa itak veš, da pride človek vsako leto pri računih v majhno zadrego. Za nekaj časa seveda, kajti potem se že najde izhod ...« Zadnje besede je govoril čisto mirno. Sedel je k mizi, razgrnil prtič čez kolena, se nasmejal in vprašal: »Kaj bova kosila?« »Teletino z zeljem. In sadje.« »Dobro,« je rekel. »To mi najbolj diši.« »Prosim?« »O, nič, nič. Lačen sem, zelo sem lačen. Že dolgo nisem s tako volčjo lakoto čakal kosila.« Na mizi je stala vaza cvetja. Henry-jeva žena je posodo premaknila, da je laže videla moža. Rahlo je nastavila prste na ustne in mu čez mizo vrgla poljub. »Ljubim te...« Henry jo je prijel za alabasfrno ročico in poljubil blazinice njenih prstičev. »Tako težko sem te čakala. Da bi mi čas hitreje minil, sem čitala list. Strašne stvari moramoi doživljati dandanašnji! Še malo, pa bo Pariz prazen in pust, polovica bogatašev bo pod ključem. Še se ni dodobra končala ona velika bančna afera, že so na obzorju nova odkritja.« »Po božiču polom velikanskega podjetja ... In šele včeraj so zaprli Tuvar-da. Saj ga poznaš... Bil je dober prijatelj Vernicotovih. Nedavno, ko smo bili pri njih na večerji, sem sedela poleg njega. Izgubil je milijon sedem sto tisoč frankov! Blazna izguba, zares! Ali se ga še spominjaš?« »Nu da, površno seveda.« »Verjemi mi, dragi, kadar pomislim, da imaš tudi ti opravka z bančnimi posli, me vselej spreleti strah ... Kako moreš vendar živeti med razbojniki in tatovi?...« »Nu, nu, saj ni tako hudo... Ti tega ne razumeš. Poslovne tajne... Otresi se takih misli in mi rajša povej, kam si namenjena popoldne.« Odrinila je krožnik in jela pripovedovati, kakšne načrte ima za drugo polovico dne. Nameravala je posetiti neke trgovine in vrniti en obisk. Pripomnila je tudi, da bi rada vzela domači avtomobil, če ga ne bo rabil Henry. »Izvoli, prosim!« je rekel zelo ustrežljivo. »Jaz se popoldne ne popeljem nikamor. Nu, da se vrneva k prejšnjemu razgovoru... Tuvard ni bil vsega kriv...« »Povej ml, kako se moreš zavzemati za takega lopova? Ti si vendar poštenjak!« Henry je skomignil z rameni in se nasmehnil. Z veliko zgovornostjo je do-klazoval, da ima prav. Podkrepljal je svoje navedbe s posojili, dolgovi, obveznostmi, slabo konjunkturo, z zgrešenimi transakcijami in zamujenimi špekulacijami. Od vsem tem je govoril tako prepričevalno, da je naposled nje- gova žena verjela vsemu, kar ji je naštel. »Lopovi,« ki jih je prej srdito napadala, so postali v njenih očeh samo ljudje s človeškimi slabostmi. Tedajci je zabrnel telefon. Moral Je prekiniti razlago in prijeti za slušalko. Obraz mu je strašno prebledel, ko je vprašal: »Kaj! Tukaj so že? Dobro, povejte jim, da sem doma in da jih počakam v stanovanju ... Da... Razumem... Po-kažtie jim vse, kar zahtevajo... Na svidenje! Z Bogom!« Odložil je slušalko in se ozrl po ženi, ki je bila videti malce vznemirjena: »Poslušaj,« ji je dejal. »Če se ne motim, je že dolgo, odkar si bila zadnjič pri svoji materi. Pojdi k nji, obišči jo prav gotovo! Pozabil sem ti povedati, da je zjutraj vsa v skrbeh popraševala po tvojem zdravju. Ali pojdeš?« »Seveda pojdem, če želiš... Samo to mi povej, kdo te je prej klical?« »Neki gospodie, ki bi radi govorili z menoj v Tuvardovi zadevi. Nu, saj veš, da me večkrat zaslišijo kot izvedenca v takih vprašanjih.« • Električni zvonec je pozvonil. V sobo je prišla sobarica: »Gospod, zunaj so trije gospodje, ki pravijo, da imajo nalog govoriti z vami.« «Recite jim. naj pridejo noter!« »Zbogom, dušica in pojdi k materi!« Je rekel, sklonivši se do žene, ki ga je vprašujoče pogledala z velikimi očmi. V njegovem kabinetu so čakali trije moški. Bili so pokritih glav. Henry jih je vljudno pozdravil. »Gospodje, če vidim prav, Iščete mene. Prosim, da me zaslišite.c Eden izmed trojice, najstarejši med njimi, je hotel nekaj reči, toda Henry ga je prekinil: »Prosim vas, uvažujte, da Je moja žena težko bolna na srcu. Ona ne ve, po kaj ste prišli. Rotim vas, bodite obzirni do nje in ne oporekajte mojim besedam ...« Najstarejši Izmed došlecev Je tiho rekel: »Zelo vas obžalujem, gospod.« »Ne, prosim, mene ni treba obžalovati ... Ona je obžalovanja vredna, ne jaz... Prosim vas, bodite tako ljubeznivi in izvolite cigarete!« Prišleci so vzeli z rahlim naklonom gornjega života. Potem je nadaljeval: »V Tuvardovi zadevi je treba uvaže-vati naslednje okolnosti... A.' to si ti... Kaj že odhajaš?« se je obrnil k Kraljestvo mode Črnobeli modeli Kor Je tra% barva So sekaj časa t ospredju mode, je razumljivo, da so prt« i j ubij eno tudi sestave z belo barvo, zlasti »to, ker črno bele kompozicije ne pristo« jajo fino vsaki dami dobro, temveč so tudi nenavadno elegantne hi primerne za vsako dumo dobo prav tako, kakor za vsako postavo. Teh efektov ne vidimo Mno v svili, temveč tudi v suknenem blagu in jih zato rabimo prav tako za vsakdanjo rabo, za IzJete in za popotovanje, kakor za popol* dansko garderobo in celo za večerne oble« ke. Ceprcr io sa vsakdanjo rabo id Itrafpac »©daj najbolj razširjene geometrično orna* mentirane obleke, vendar »o nenavadno priljubljene tudi sestave iz črtastega bla* ga bele in črne barve, ki je najbolj pri* pravna sa kontrastne efekte. Poleg njih pa prav mnogo rabimo tudi črno*belo po« tiekane tkanine, ker so dekorativne in elegantne in imajo poleg tega to prednost, da so nekako nevtralne in se jih nikdar ce naveličamo, kaT je lahko mogoče pri letos zelo pisanih oblekah. Zvečer radi kombiniramo Srno gazo * belo ali svetle čipke s črno svilo. Vendar pa lahko dosežemo črnobele učinke na prav primitiven način, če n. pr. damo temni obleki aparten bel ovratnik in man« Bete iz čipk ali iz svile ali pa tudi iz pre* prostega pikeja, ki se dobro pere in je posebno Sik. Da se črnobela moda ne omejuje samo na obleko, temveč se je polastila tudi kostima in kompletov, je lahko razumljivo, če pomislimo, kako val* co vlogo igrajo sedaj te vrste obleke. Zanimivo je tudi dejstvo, da k črno« belim oblekam nikdar ne nosimo takih klobukov, temveč le popolnoma črne, da b tem dobimo mirno točko, ker bi črno« beli klobuk prinesel v aranžma obleke do« sti nemira. Sploh zahteva pravilno črno« bela kombinacija najboljše šolan okus, ki se izogiba pretiravanju in kaže smisel za nekako harmonijo kontrastov. Zelo mično obleko za vsakdanjo rabo vidimo na prvi sliki. Sestavljena je te ge* ometrično ornamentiranega črno»belega Jumperja te iz črnega krila, ki ima notra* nje gube belo podložene. Napol širok črn klobuk deluje nenavadno elegantno. Radi Izpopolnimo tako obleko tudi s črno jo* pioo ki tako ustvarimo najmifinejši ko* stumni komplet. Na srednji sliki priobčtrjemo elegantno efcleko s plaščem, ki so letos posebno pri* ljubljene. Lahko je iz sukna ali pa iz svi* le in je popolnoma preprosta in okrašena samo s črnim pasom. Krilo je lahko zvon« často, živahen akcent pa dosežemo z be* k>, Salu podobno garnituro okrog vratu, ki se končuje na strani v do roba krila podaljšan fiši. Zlasti mlčen je črno^bel potiskan komplet. ženi, ki je bila prišla po slovo. Dovolite, da vas predstavim. Tu je gospod Gčrand... gospod Tornes... gospod Maudin... moja žena...« Najstarejši izmed trojice se je približal Henryjevi ženi, da bi ji poljubil roko, toda ona se je odtegnila. Nato jo je Henry spremil do vrat. Sele ko se je uveril, da se je krilo zaprlo, je prišel nazaj in sedel na svoje mesto. * Tujci so utrnili In odložili cigarete. Eden izmed njih je potegnil iz žepa svetel, kovinast predmet. Henry Weg-mann je prebledel. »Kakor zločinca...« je zašepetal tn te besede so se mu zdele grozne. Stopil je par korakov v sosednjo sobo k telefonu. Policijski ravnatelj je Sel za njim. Henry je z drhtečo roko dvignil slušalko, poklical številko in govoril: »Alo, kdo tam? Mamica? Dober dan, mamica... Germaine prid vsak čas k vam... Mene so pravkar aretirali... Prosim, bodite obzirni z njo... Zvečer bo vest že v časopisih. Povejte ji polagoma, kaj je na stvari... Hvala ...« Detektivi so ga uklenili in ga odvedli t avtomobil. Lahko napravimo sil vsorčasrto obleko • črno podloženim plaščem ali pa, kakor to vidimo na naši sliki, združimo obleko z >umperjem in sicer tako, da je naguba« no krilo črno, jumper je pa vzor čast in črno obrobljen, paletoju podobno ogrinja« k) je pa podloženo s potiskano svilo. Ozka črna klobučevinasta čepica se najlepše sklada s tem modelom. Crno»beli vzorča« sto potiskani šal deluje odlično ter samo še povdarja živahnost. Med elegantno popoldansko obleko te večernim modelom dela poletna moda prav malo razlik, ker ne jemljemo vpra* šanja večerne obleke v vročem poletju tako resno, kakor v zimski sezoni, kakor sploh večerne toalete tudi manj rabimo. Nekak kompromis tvori apartni model, ki ga vidimo na naši zadnji sliki. Lahko je sestavljen iz georgette ali pa vz maro« kena te čipk in sicer tako, da je Široka partija okrog pasu kot zgornji zaključek krila razdeljena na dve vrsti votlih gub, kar deluje izredno apartno. Zgornji del ima globoko sedlo iz čipk naravne barve, ki se nadaljuje tudi v dolgih ozkih roka* vih. Za popoldne je k temu modelu naj« primernejši črn klobuk iz žime ali slam« nik s prozornim robom. Ovratne verižice iz koral Korale dolgo časa niso bile moderne, ker so jih nadomeščali imitirani dragulji in barvasti kristali ter druge imitacije sploh. Tudi sedaj Sr ne nosimo iz koral dolgih verižic z okroglimi jagodami, tem« 1 več le takoimenovane nasekane naravne korale, ki so prišle nenadoma v največjo modo. Vidimo jih povečini ognjeno rdeče barve in sicer samo iz nepravilnih kož5* kov, ki so nabrani na ozko se vratu pri« legajoči niz. Na naši sliki vidimo to apartno novost, ki se izborno poda k pre« prostim temnim svilenim oblekam. Na tej skici vidimo tudi ozek klobučevinast klo« buček s pajčolanom čez obraz, ki je zla« sti prikladen za poletne večerne prilike. Ogrinjala za kopanje Dandanes si komaj še mislimo kopali« šče brez primernega ogrinjala za kopanje, zlasti zato, ker so te stvari iz frotirnega blaga ali iz podobnih tkanin in zato niso drage. Glavno pri teh ogrinjalih je dober okus za harmonične barve. Zadnji čas ne nosimo več dolgih kopalnih plaščev in imamo raje kratke kopalne jopice, ki jih oblačimo čez kopalni kostum in jih rabi« mo prav tako, da se posušimo kakor tudi kot ogrinjalo (slika 1.). Poleg kratke jo« pice bomo pa letos v kopališču videli tu* di mnogo kopalnih rut, ki so zlasti pri* om in ravnaj pravilno! j Jc siccv ido enostavno, toda važno: Raztopi Pffsfl v mrzli vodi. Napravljeno raztopino vlij p kotel napolnjen t mrzlo voda. Perilo rahlo vlagaj ln pusti, da počasi zavre. v« are kuhati zadostuje. Polem dobro frpfti najprej v topli in za« tem v mrzli vodL merne sa ritke postave (srednja slika). Ravni napol dolgi kopalni paleto, ki ima lahko rokave ali pa tudi ne in je navad* no iste barve, kakor kopalna obleka ali kakor pižama, je letos nenavadno priljub« Ijen (zadnji model). Model na naši prvi sliki je tudi v toliko zanimiv, da nosimo čez kopalno obleko omenjeno Jopico in poleg nje tudi hlače, nekake kratke pi* žamske hlače, torej nova kombinacija, ki je zelo mična, obenem pa varuje telo hu* dih solnčnih žarkov. 7822 £)ffle|fe si veliko izbiro svilenih oblek, vzorčostih svil in apaških rut v zadnjih novitetah pri r se meša galica med apno in ne narobe, kakor se pri nas še vedno dogaja. Preden se Škropi. Je treba v vsakem primeru škropivo preizkusiti, in sicer z bdim fenolfta-lelnovlm p.upirlem, ki mora, pomočen v nh pordeči tL Končno bod! omenjeno, da se za škropljenje uporabljalo el dobre škropilnice z dobrimi priSlniki. šknopl se na f.no. hi sicer tako, da so poškropljeni enokomemo vsi deli lista in pJodov od vseh strani. Cim finejše je to delo obavljeno, tem boljše je za rastlino. Modra galica Je torej izredno važno zatl-ralno sredstvo ln služI za povečanje ter izboljšanje kmetijskih produktov. Merodajnim čindteljem, ki jim Je procvit našega kmetijstva na srcu, naj podvzamejo vse potrebno, da bo galica prišla poceni In v zadostni množini v kmetovaičeve roke. F. KafoL VINOGRADNIKI pazite na VaS« trsje Z deževnim vTeme-nom se razptodl naftnjS sovražnik trte, kis* firviček. Dokazano sredstvo z* nni-6ev»nJ* Je »Schweiofurtso« rel eni to. Toi-no navodilo ter sredstvo se dobi v »Dro-geriR Satthas«, CeHe. (Pri narofihi le prinesti oblastveno dovolilnico ta nabavo strupa.) 6598 pri slabokrvnosti po prestani težki bolezni uživajte samo CHinoferrin Dobi se v vsaki lekaraL 3-a ¥ Fr. Ž.: 1 Skavt govori resnico Tako se namreč glasi prvi skavt ski zakon. Skavtslki zakoni seveda ne lažejo, zato ie res, da skavti govore resnico, io jo je govoril tudi skavt Peter, pa naj je bila komurkoli prijetna aH neprijetna. Včasi namreč resnica ni prijema onemu, ki jo govori. . N. pr. če te vprašajo: »Kdo je potri uro?« ali »Kdo neroda je razbsi Spo?« ali »Kateri pujs je posvinaal tla?« un če porveš resnico in Vijudino odgovoriš: »Pandon, to sem bU jaz!« ne pričakuj bogve kako prijaznih pogledov i-n besed nikakor ne! Zato se marsikdo rajši potuhne in pravi, da nič ne ve, ra da m bil on in da se je nemara potrto, ubilo, posvinjalo kar samo od sebe. _ Toda ta, ki tako govori, m skavt. Skavt Peter se je neizkrosno izogibal sleherni laži in je skušal biti skavt m resničen ne le v besedah, nego tudi v m slih, nikdar ni svojih misli zahrbtno prikrival. To mu je bilo včasi prijetno, včasi neprijetno. N pr. se skavtu Petra m zdelo neprijetno, če je mogel na promenadi m je z iskreno besedo razodel dami par-don! da linija njenih nogavic ne ustreza zakonom lepote, in pardon! da so ji ustnice preživo barvane, naokoli pa je stalo obilo hvaležnih poslušalcev, loda štejejo dame vsako in kakršnokoli resnico rade za žalitev in imajo v rokah dežmike ali solnčnike in jim je pri rokah policaj, pa se lahko zgodi, da pokaže resnica roge in postane neprijetna. Zlasti ko ima policija za svoje nazore jako tehtne razloge, ki se jim pravi pendrek. Neustrašen in neutruden se je skavt Peter ur l v resnici in je dosegel na tem polju tolikšne rdkorde ,da so nazadnje doma rekM im v šoli, da tako ne gre naprej. Zgodilo se je itn ga je vprašal gospod profesor, koliko prebivalcev šteje Ljubljana. Pa je skavt Peter vstal in spodobno odgovoril, da čisto po resnici ne ve, koliko da jih šteje, kajti da jih ni štel. »Predrzni poba!« se je budoval profesor, »Kdo ti jih je ukazal šteti! Mar si spal zadnjo uro, ko sem razlagal Ljubljano ?« Skavt Peter je spodobno odgovoril, pardon! da ni spal in da je gospod profesor zadnjo uro povedal, da ima Ljubljana prebivalcev tniinipetdeset tisoč, enega več ali manj, s. predmestji pa petinšestdeset tisoč. »No« je dejal gospod profesor, ko veš. zakaj pa ne poveš?« Vljudno je odgovoril skavt PeteT: »Pardon! — Vprašali ste me, koliko prebivalcev ima Ljubljana. Tega ne vem. Niste me vprašali, koliko ste gospod profesor rekli, da jih ima.« »Mar ne verjameš mojim besedam? Mar sem lažnjivec?« Dejal je skavt Peter: »Pardon, tega nisem rekel! Tudi ne morem reči, da site lažnjivec, dokler sam ne preste jem prebivalstva. Če želite, gospod profe- sor, da po svoji vesti povem resnično in zanesljivo število, prosim odHoga in dopusta tri mesece, pa jih bom preštel. Ves razred je bruhnil v smeh in se smejal z ustali, rokami in nogami. Gospod profesor je zagrmel: »Tiho! Sedi, falot, in boš koncem leta rajši štel svoje aveke! Ti bo treba celega leta, da jih prešteješ! — Pa ti vstani, Pavle Tinta! Koliko prebivalcev ima Jugoslavija?« Rekli smo, da ima resnica včasi prav prijazno lice, pa se je tisti hip taka zdela tudi Pavlu Tinti in je strumno vstal in odgovoril: »Gospod profesor ste včeraj rekli, da jih ima dvanajst milijonov, enega več ali manj.« »No, pa jih ima ali jih nima?« je sladko vprašal gospod profesor in so se mu v očeh skrivali bliski. Pa je Pavle Tinta sledil bleščečemu zgledu skavta Petra in odgovoril da ne ve, ker da jih ni preštel. »In si želiš tri leta odloga, da jih prešteješ, kaj ne?« ie preljubeznivo dejal gospod profesor. Potem pa je za-bliskalo in treščilo: »Sedi cvek na kvadrat izdajalec domovine in sramota novega veka!« — Ta cvek na kvadrat je bila gorjupa stran resnce, njena sladka stran pa je bila ta, da je tudi Pavle Tinta žel zvrhano mero navdušenega grohota, en sošolec je kar z glavo butal ob klop, drugemu pa se je pričelo kolcati in bi se bii skoraj zadavil. Gospod profesor je razjarjen odiropo-tal iz razreda in je pozabil tobakiro 'n očala in robec in seveda tudi dežnik, toda je bil dežnik pozabil že prejšnji teden in je bil nemara že sploh pozab:!, da ga je pozabil. V konferenčni sobi se je bridko pritožil, kaj se mu je zgodilo, kako in zakaj, in da je v razjredu pričela razsajati resnica. Zernljep:sju je sledil veronauk in je bil prvi poklican skavt Peter. »Tako, tako,« je dejal gospod kate-het in si mel roke, »silišal sem, da si bil pri zemljepisju nespodoben in predrzen — to ni prav!« Skavt Peter je ponižno odvrnil, da je govoril le resmco; če je bil potemtakem kdo nespodoben in predrzen, je bila nespodobna in predrzna le resnica in naj bi resnica dobila cvek in ne on! Pa je vzrasel še gospod katehet: »Zapomni si, jezik' nemarni: če si zem-Mepisje vprašan, zemljepisje odgovarjaj in ne resnico! Kadar boš vprašan resnico, tedaj odgovarjati resnico! Pa te ne bo nikdo izpraševal resnice — za resnico s: še premlad. Glej ga, mokro-nosarja! Sedi! Oziroma stoj, se bova še miid/va pomenila nekoliko iz »Zgodb«5! — Povej mi, kdo in kaj je bil Gedeon?« Skavt Peter je slutil svojo zlo usodo in je klavrno odgovoril: »Gospod katehet ste povedali...« »>Ne vprašam te, kaj sem povedal jaz nego te vprašam, kdo in kaj je bii Gedeon?« Skavtu Petra ni dalo, da bd zatajil resnico, in je povedal: »Na svoje oči nisem videl Gedeona, na svoja ušesa ga nisem slišal, zato sam nič ne vem o njem. V »Zoodibah« stoil zapisano na strani 84...« »Kdo te je vprašal, kaj stoji v kngSgi! Sedi! Cvek! Še v razredno knjigo te vpišem, čakaj me!« In je gospod katehet hitro odprl kateder pa so s katedra padla očala in tobakira in robec, ki so ležali tam še od prejšnje ure. Očala so se razb:la, tobak se je stresel. Razred pa je drvel iz klopi, da pobira, pa je neusmiljeno pričel kihati in en basovski glas je dejal, da je to Gedeonov meč in kazen božja. Nato ni bil v razrednico vpisan le skavt Peter, nego mu je druščino delal ves razired. O napredovanju skavta Petra v resnici in njegovem nazadovanju v šoli sta zvedela tudi miia mu majka in dični mu oča. Pa se je zgodilo, da je skavt Peter prijaznega pomladanskega dne razkladal očetu in so mu žarela lica, da bodo skavti letošnje poletje taborili na otoku Kiku in kako da se veseli morja, nikdar da ga na še videl, in valov in parnikov in pomarančnih dreves in rib in fig, ki rastejo tam, in bo s seboj nesel tjakaj riža in sladkorja in čaja za štiri tedne in zobno kirtaoko in dve limoni in obve-veze in skicirko in čokolado in obliž in sveder in nož in klobaso... »Stop!« ga je ustavil oča. Resno je guibančsl čelo in majal je košato glavo: potem je dejal, da na lepo in da ga bolii, da mu rodni sin tako malo spoštuje resnico, ki je božja hči; tega da se ni nadejal od njega, tem manj, ko je skavt. Nepričakovane očetove besede so presunile skavta Petra. Oča pa je nadaljeval: »Ne razumem te, nnoj sin! Kako se drzneš in govoriš o letošnjem poletju, ko ga še nisi doživel in ne veš, ali bo. Tudi otoka Krka nisi še videl na svoje oči, — kako moreš karkoli o njem trditi brez greha zoper resnico? Resnica je zgolj ta, da ne veš, ali je sploh Krk in ali Še bo poleti, ako bo sploh poletje. Skavt naj vedno govori resnico! In morje in otok — kje si ju videl? AH m kdaj si se prepričal na svoje oči, da je morje in da je morje baš pri Krku, ako je sploh Kik na svetu, in da so na morju parni to in ribe im fige in pomaranče? Ha?« »Toda, oča!« je vzkliknil skavt Peter in je bil ogorčen. »Stop!« ga je ustavili oče ln okoli ust so mu igrale gube. »Nič toda! Vem, da nekateri profesoitji in take vrste ljudje trde, da sta morje in Knk in da uspevajo tamkaj fige in ribe in pomaranče in parniki; tudi vem, da se dobe knjige, kjer je vsa ta reč razložena in natisnjena. Toda skavtu je zakon edi-nole Čista resnica in ne to, kar profesorji uče in knjige. Ne spodobi se skavtu da govori, o čemur se ni prepričal sam. Torej uveri se najprej na svoje oči, potem boš smel tja!« Skavt Peter je dejal: »Kako se naj uverim na svoje oči, če ne smem prej tja?« Potem je prijel očeta za rokav: »Oča, ti mi nagajaš!« OČe se je začudil: .»Kaj, ali se da z resnico tudi nagajati? Pa ne, da tudi ti nagajaš z resnico in tako loviš oveke? Kai? Glej ga ptiča!« Pa je skavt Peter sprevidel, da kaže nekoliko odnehati pri resnici in je odnehal. O« Iz življenja naše kraljice Peterček je bil še prav majhen in še ni imel bratca. Kraljevska dvojica se je odpeljala v Pariz. Malega prestolonaslednika so morali pustiti doma, ker mu naporna, dolga vožnja ne bi bila prijala. Vrnivši se iz Pariza sta se kralj in kraljica ustavila na Bledu, da se malo odpočijeta in se naužijeta zimske lepote divotnega kraja in zasneženih planin. Na blejskem kolodvoru je pričakovala visoko dvojico med drugimi tudi iz Beograda došla komornica kraljice Marije. Ko jo kraljica zagleda, pohiti mimo vseh k njej, ji iskreno stisne roko in jo nestrpno povpraša: »In kaj dela moj mali srček, moj Ijubček doma?« »Zdrav ie, Veličanstvo in pošilja dobri, ljubljeni majčici dva vroča poljubčka.« Kraljica se veselo zasmeje in vpraša šegavo: »Kam me poljublja miljenček moj?« ».Mamici na vsako lice en poljubček,' tako je dejal, tako naročil.« In kraljica nato: »Da mi poljubčka naknadno tudi res predaste, prav kakor je rekel moj sinko. Kako rada bi ga skoro videla in privila k sebi.« Kraljevska mati, prav taka si kakor vse majčice! Lepše od sijaja in lepote tvoje kraljevske krone, je tvoje srce vse ožarjeno od vroče materinske ljubezni. Kako je postal Danušek • V •¥• VI 1 . najsrecnejsi človek na svetu Osemsto dvaintrideset kilometrov od Ljubljane stoji majhna vas. Tam živi bogati posestnik Mrkogled. Prav imenitno bi se mu godilo, a ker je velik skopuh in hoče imeti še več denarja, dela od zore do mraka in si na vse načine skuša povečati blagostanje. Nedavno tega je vzel v službo mladega Danuška, zalega dečka, da mu nosi čebulo na prodaj. Danušek nima več sta-rišetv in je bil ves vesel, ko ga je vzel gospod Mrkogled v službo. Ko je zjutraj vstal, je napolnil veliko vrečo s čebulo in jo nesel od hiše do hiše na Nafbo^še, najtrajnefše, zato 13 najcenejše! prodaj. Časih se je tudi peljal v mesto in je stal na trgu in prodajal čebulo. Nosil je sivo čepico na glavi in na nogah je imel obute velike cokle. Nekoč je šel spet v bližnjo vas, da napravi kupčijo z bogatim kmetom Jernejem. Ko je odpravil svoj posel, mu je ostalo v vreči še sto čebul. »Dobro bi bilo, če bi p-rodal tudi te!« si je mislil Danušek. Tako je postalo poldne, solnce je vroče pripekalo in Danušek se je vsedej v senco velikega drevesa. Iz žepa je vzel kos prekaje-nega mesa in kos kruha, da si uteši la- Gustav Strniša: < Srebrni pokrovec (Konec.) Potem se Je obrnil stric k birmancu in pripomnil: »Preveč divji si! Midva ne bova prijatelja! Če najdeš pokrovček, ti odpustim, drugače boš pa delil zemljo z bratrancem. Par njivic in travnikov pojde rakom žvižgat.« Oče je skušal strica potolažiti, a čudaška samec je samo zmajal z glavo in odšel. »Ti paglavec ti,« se je hudoval oče. »Kakšna sreča te je čakala, pa je morda nikoli ne boš deležen. Kako lepo bi bili vsi otroci preskrbljeni, ko bi enkrat odrasli Ti rogoviJež, ti si vsega kriv!« Oče Je pri tem grdo gledal In stegni! roko v Jernejčkovo glavo ter fanta zlasal, da so se mu pocedile solze, kakor bi bil hren strgal. Potem se je pa pričelo novo Iskanje. Vsi so iskali pokrovec, še oče je pri oranju gledal, da bi ga dobil, pa ga ni bilo nikjer. Krt je imel pokrovček za skledo. Le pomislite, srebrno skledo je imel sta- rtih, še vi je nimate. Kadar pa je sedel krt na prestolu, pa je rabil srebrni pokrovec za krono. Tega še ne veste. Ko Je našel krt srebrni pokrovec, se je oklical za kralja in se s pokrovcem kronal. Vse živali so mu morale biti pokorne. V njegovem rovu je bilo vse v najlepšem redu. Miši so stregle strogega kralja, bramorji so odnašali smeti in boječe čakali, kdaj si črno veličanstvo izvoli koga izmed njih za južino. Vsi prebivalci podzemlja so pridno izvrševali ukaze črnega tirana. Krt je svoje kraljestvo zelo razširil, njegov zadnji rov je segal skoro do kleti Jernejčkovih roditeljev. Neko leto so gnezdile v žlebu tiste hiše prijazne lastovke. Ko je nekega dne počivala stara lastavica na travniku. je prihitela iz krtine drobna poljska miška. »Kam se ti pa tako mudi?« Je vpia-šala lastovka. »E, pri nas je hudo,« je potožila miška. »Kralj krt je danes šmentano slabe volje, že tretjič moram pomesti njegove rove, čeprav ni niti praška v njih.« »Kaj slišim: kralj krt! Kakšen kralj pa je to?« se je začudila lastavica. »E, ta neumni starina! Našel je srebrno krono in se oklical za kralja. Če bi mu kdo krono odnesel, bi ga že minile neumnosti, tako pa sitnjari, da je strah,« se je pritoževala miška. »Kje pa ima tisto krono, bi jo pa jaz poskusila odnesti,« se je ponudila dobra lastovka. Miška jo je pogledala: »Saj res, morda se ti posreči! Prav nad kraljevo shrambo, kjer je krona, bom dvignila smrček iz zemlje, ti pa vtakni tam glavico v mehko prst Poskusila bom krono kolikor mogoče dvigniti, da jo boš laže zgrabila s kljunom. Prav zdajle je krt v daljnem rovu. Kar urno na delo!« Miška je odhitela. Lastovka je kmalu zapazila njen smrček ter začula njen cvileči klic. Prihitela je, potisnila glavico v prst in že začutila s kljunom nekaj trdega. Sunila je na vso moč kvišku — še trenutek in zletela je v svoje gnezdo s krtovo srebrno krono v kljunu. »Moje kraljestvo je šlo med koprive,« je žaloval krt, ko ni več našel srebrne krone. Še vedno je gospodaril po svojih rovih, toda nič več ni bil tako siten; nič kaj si ni več upal, odkar je bil izgubil znamenje svoje vla- darske moči, itn živalice so se oddahnile. Minulo je deset let. Stric Tomaž je še vedno živel, toda zelo star je že bil. Rad bi bil predal vse posestvo Jernejčku in žal mu je bilo, da je obljubil toliko zemlje dečkovemu bratrancu, ki je bil zelo bogat in ošaben fant. Stric je vedel, da se je prenaglil, zakaj Jernejček je bil postal pridni Jernej in vsi so ga radi imeli. Tomaž pa ni hotel snesti besede. Nekega dne je Jernej pcpravljal domačo streho. V žlebu je videl zapuščeno lastovičje gnezdo. Ze ga je hotel vreči na tla, pa se je spomnil, da se morda lastovke še kdaj vrnejo in pustil ga je. Radovedno je ogledoval skromni domek hišnih prijateljic in opazil, da se na dnu gnezda nekaj sveti. Segel je vanj in prinesel na dan — srebrni pokrovec. Pogledal ga je na notranji strani in kar zavriskal, zakaj tisti pokrovec je bil pravi pokrovček njegove ure, vanj je bilo vrezano Jernejevo ime in čas birme. Hitel je s pokrovcem k stricu in že čez nekaj tednov je bil lastnik njegove kmetije, ošabni bratranec se je pa obrisal pod nosom: »Fec, fec!« koto. Ko se je spočil, je vstal in nadaljeval svojo pot skozi g-eza. Tu mu je pr hitela naproti stara ženica in zavpite : »Kako dolgo že tavam okoli, da bi našfa kakega človeka. Princeska je splezala na visok stolp in zdaj ne more več dol. Hiti ji pomagat!« In ženica ga je potegnila za komolec, tako da je moral teči z njo. Še pomisliti ni utegnil. kaj prav za prav hoče starka od njega in kakšna princeska želi pomoči, zakaj princesk je mnogo na svetu. In ko jo je vprašal, kakšna princeska potrebuje pomoči, ga je kratko zavrnila : »Moj Bog, kako si zabit! Nikar ne vprašuj, podvizaj se rajši, da ne bo prepozno!« »Zelo neprijazna je!« si je mislil Danušek. »In kaj poreče gospodar, če ne prodam vseh čebul!« Ženica je tekla naprej, kakor da bi bil Turek za petami in klicala na ves glas: »Tak stopi vendar malo hitreje!« »Ne morem!« je zastokal Danušek, »čebule v vreči so tako težke!« »Neumnost! Vzemi jih iz vreče, naj hodijo same!« Danušek je storil, kakor mu je star-ka velela, in glej, čebule so dobile roke in noge in so jele dirjati kakor za stavo. Čez nekaj trenutkov so zagledali med drevjem star visok stolp. Nikjer ni bilo videti ne oken ne vrat in stene so bile iz gladkega kamna. »Hitro! Hitro!« je velela stara ženica. »Splezaj na vrh stolpa in reš! princesko, zakaj ona sedi gori in ne more doli.« »To je lahko reči!« se je ujezil Danušek. »Sai nimam lestve in v svojih coklah ne morem plezati. Vi bi me menda tudi na luno poslali!« Tedaj pa se je oglasila največja čebula in rekla: »Nikar ne bodi žalosten, saj ti bomo me pomagale. Vse se bomo prijele za roke in tako bo nastala dolga veriga, po kateri lahko splezaš na vrh stolpa!« In res, čebule so stopile druga na drugo 'in si podale roke in baš toliko jih ie bito, da so dosegle vrh stolpa. »Nu, zdaj lahko splezaš na vrh!« so zaklicale čebule. Danušek je urno splezal na vrh in zagleda! princesko, M le sedela vrhu stolpa. Bila je tako lepa, da jo je ubogi Danušek samo gledal to ni našel pametne besede, da bi jo ogovoril. »Zakaj molčiš? AM si tako neumen, da ne znaš govoriti?« ga je ošabno ogovorila princeska. »Tu doli ne bom splezala, zakaj bedak, kakršen si, bi si nemara še domišljal, da te zdaj poročim, ker me boš rešil. A jaz te poročiti ne maram; vzela bom bogatega princa. ne pa navadnega prodajalca čebul!« »Kaj za to?« je odvrnil Danušek. »Kar pridi dol in ne boj se. da bi te hotel poročiti. Vzel si bom dobro kmečko dekle za ženo, ne pa tako razvaije-no princesko, ki si domišlja vse mogoče!« Princeska je res splezala do! in zdaj gotovo mislite, da je povesti konec, a motite se. Princeska je šla domov v svoj krasni dvorec in je bile nesrečna, da Še mkoli ne tako, zakaj ne da bi se bila zavedala, se je zaljubila v zalega Danuška. Hotela ga je pozabiti, a vendar je morala ves čas m sliti nanj. Med tem se je Danušek napotil v domačo vas, da vrne gospodarju čebule, ki j h ni mogel prodati. A tudi on je vso pot mislil na lepo princesko. »Bog si ga vedi, zakaj je tako neprijazna? Tako rad jo imam. življenje bi dal zanjo in za njeno srečo!« je misli ■r. v srcu mu je bito tesno. Čebule so videle, kako so Danušku tekle vroče solze po licu, in največja čebula se je ojunačila in rekla: »Če hočeš, te popeljem k njenemu dvorcu?« »Kai naj delam tam, ko me ona ne mara?« je žalostno odvrnil Danušek. »Vendarle pojdi, morda se je premislila!« je svetovala čebula. Danušek je vzel ves svoj pogum v roke in šel za čebulo, ki mu je kazala pot Kmalu sta prišla do krasne palače, ki je stala sredi velikega vrta. Vrata so bila odprta in Danušek je vstopil. Princeska, ki je slonela na oknu, ga je takoj zagledala in priletela na vrt. Ko pa je videla, da jo Danušek samo gleda in ničesar ne reče, je sedla na kamen in zajokala. Takoj je stopil k njej in jo vprašal, zakaj joka. >Kaj ne bi jokala, ko me niti ne vprašaš, če bi te hotela vzeti za moža?« je zaihtela princeska. »Tako dolgo bom jokala, dokler me ne poprosiš, naj te poročim!« Nu. Danušek se ni dal dolgo prosit?. Mislil si je, da so pač vse princeske muhaste in da znajo biti tudi dobre in ljubeznive. Vprašal je princesko, ali bi ga hotela poročiti. Čeprav ni ne princ ne begat, in ona mu je veselo odgovorila: »Seveda te vzamem. Zidaj ostaneš pri meni v dvorcu a tvoje čebule nasadiva na virtu v spomin na mojo rešitev iz starega stolpa.« Tako se je tudi zgodilo. Odslej sta živela srečna in vesela v svoji palači sredi velikega vrta, kjer je rasla sama čebula, in ves svet ju je zavidal. ort Hašlc Komb, : IHrija komb. Danes bomo po dolgem presledku zopet Imeli priliko pozdraviti v naši sredini naj» mlajšega gosta is Zagreba. Popularnost imena Hošk zadošča, vsaka reklama Ln po» veličanjo znanja zagrebših akademikov je skoraj odveč, naša publika bo gotovo v velikem številu posetila tekma da se z o« pet navžije res lepe prvovrstne ifre Haš« kovcev. Citatelje smo že seznanili z naj» markantnejšimi igrači gostov. Z ozirom na prijateljski značaj igre je pričakovati, da bodo Zagrebčani odprli vso registre svojo ga bogatega repertoarja in nam nudili igro, ki bo brez dvoma navdušila vsakega gle« dalca. Po končanem boju za točke, kjer ne gre toliko za lepoto igre, kot pa za končni uspeh, si vsakdo želi spremembe in si raci ogleda tekmo, v kateri ima vsak igrač pri« lito, da pokaže vso svoje znanje, katerega pri prvenstvu v trdem boju ne sme risbi* rati. Tudi Ilirija postavi ▼ boj predvsem igTa« če, ki se v trdnem boju ne počutijo tako, kakor pa v tekmah, ki imajo prijateljski enačaj. Nekateri izkušeni starejši igrači bo« do dali ostalemu moštvu potrebno oporo. Hašk nikakor ne bo imel lahke naloge. Tekma se vrši na igrišču Ilirije in prične ob 17. Jako zanimiva bo tudi irredtekma, kjer se srečata prvak I. b razreda Svoboda 9 prvorazrednim Jadranom v prvenstvenem boju. Ta tekma bo odločila kdo izmed obeh bo igral jeseni v prvem razredu. Gle« dakri bodo imeli priliko videti razliko med tiipično prvenstveno borbo in prijateljskim srečanjem dveh tehničnih moštev. Pričetek tekme je ob 15. Zaključek prvenstvenih tekem LNP za 1928/29 Zadnjo prvenstveno tekmo za leto 1938« 1929 v Ljubljani odigrata danes ob 15.15 na prostoru SK Ilirije SK Jadran, na predzadnjem mestu plasirani klub L razreda in SK Svoboda, prvak I. B razreda. Po sklepu predlanske glavne skupščine LNPa se zni* ža letos število prvorazrednih klubov _ v Ljubljani na štiri na ta način, da se poleg tega, da izpade zadnjeplasirani klub, odigra še kvalifikacijska tekma za obstoj v 1. raz> redru oz. napredovanje v I. razred med predzadnjim klubom I. razreda in med pr« vim klubom I. B razreda. Izgledi današnjih tekmecev Jadrana hi Svobode za ohranitev oz. pridobitev pr« vorazrednosti so dosti enaki. Jadran po svojih letošnjih uspehih sicer zaostaja za Svobodo tako kar se tiče rezultatov in teh« ničnega znanja kakor tudi glode agilnusti in serijoznosti kluba kot cclote Vendar utegne biti Svoboda za enk-at še premlado moštvo da bi moglo z uspehom vzdržati 90 minut ostre borbe s fizično močnejšim nasprotn kom, v čigar moštvu vsaj deloma igran; ftari, rutinirani igrači. Tekma bo prinesla vsekakor zanimivo, n-ap^to borbo. Izid bo ouločii, ali bo Jadran ali Sv(,doba v jesenski prvenstveni sezcni tekmoval s Primorjem. Ilirijo in Herme« som v I. razredu. — Tekmo vodi g Vod:- Propa^ancfoi štaletni tek za Shellov pokal Danes »e vrti v Lj-ubljani eden ns^animdvei- »h propagand»ih 5-taietnih tekov, pri katerem bomo imeli priliko videti v lepi borbi rekordno Število Stafetnih moštev, ka iih postavita stara rivaia ASK Primorje in SK Ilirija. Poteg tega se borba vrši po starostnih razredih. Predstavili se nam bodo najmlajši atleti, stari 13—14 let, k! oberajo postati v doslednem času naši reprezen. t ant i, ter naši rekorderji in prvaki Zorga, Slap-ničair, šporn, Močan, Stepišnik, Perovič, Režek itd. Seveda tvori višek prireditve srečanje senzorskih moštev, kjer se bo vodila najogorčenejša borba za zmago, toda tudi srečanje juniorjev letnikov 1911—1912 obeta biti nad vse zanimivo. ker bodo star tali mnogi že rencmirani atleti, Jci so svojemu klubu prinesli že marsikatero dragoceno točko, odnosno zmago. Saj smo iih imeli priliko občudovati pri lanskem srednješolskem prvenstvu Slovenije. Po do sedanjih prijavah starta preko 120 tekačev. Javnost se opozarja, da bo sitarter točno ob 10. nri spustil prve štafete — t. J. one najmilaj-Mi — s starta. Naproša se. da v interesu rednega poteka same prireditve uipošteva navodila prireditvenih funkcionarjev in se po možnosti »adržuje za časa tekmovanja na hodnikih. Jubilef ŽSK Hermes V dneh 23. do 30. junija praznuje Želez* ničarski SK Hermes desetletnico svojega obstoja Ako se ozremo nazaj ter razmo* trivamo prilike v letu 1919, ko se je usta« novil SK Hermes, je zanimivo ugotoviti, da se je v tedanjih razoranih povojnih raz« merah sestalo dokaj požrtvovalnih in agib nih športnih delavcev, ki so se sporazume« li ustanoviti v Šiški športni klub, ki bi imel predvsem nalogo, da odtegne mladino v Šiški, ki je bila po večini železničarska, pogubonosnemu veseljačenju ter jo prido* bi za športno delo. Ta naloga ni bila rav« no lahka, ako pomislimo, da je bila Šiška v vojnem času velik vojaški tabor, zaradi česar je mladina v moralnem oziru mnogo trpela. Toda ustanovitelji Hermesa so s trdno volio in vztrajnostjo dosegli svoj cilj. Hermes je kmalu postal zbirališče ši« šenske mladine in STedišče nogometnega športa v Ljubijani. Vzgojil je mnogo do« brih nogometašev, zaradi česar so se vsi klubi prizadevali pridobiti njegovo prija* teijstvo. Leta 1925 se je SK Hermes pretvoril v Jtelezničarski SK Herme«. Njegove gmotne razmere v desetih letih njegovega obstoja niso bile ravno rožnate. Apelirati je mora! na požrtvovalnost svojih članov. Zaradi svoje agilnosti si je klub kmalu pridobil simpatije v najvišjih železničarskih kros gih. Direktorja inž. Kneževič in inž. Schnel« ier sta prevzela protektorat nad klubom. Hermes, ki je dal inicijativo, da bi se vsi železničarski športni klubi v državi, orga« nizirali v enotni organizaciji, je izvedel vse priprave za to združitev, ki bi imela go« tovo lepe gmotne in moralne uspehe. Ne« davno je deputacija železničarskih šport« nih klubov posetila prometnega ministra g. dr. Korošca, ki se ie iskreno zanimal za športne prilike ter obljubil svojo moralno in gmotno podporo. Ob priliki desetletnice obstoja ŽSK Her« mes se bo vršil v Ljubljani nogometni tur« nir za pokal, ki ga ie poklonil prometni minister. Sodelovali bodo poleg jubilanta, mariborski, zagrebški in subotiški Železni« čarji, eventuelno tudi ostali železničarski športni klubi. V okvirju tega turnirja se bo vršilo tudi tekmovanje Junlorskih mo« štev izvenljubljanskih klubov za pokal, ki so ga poklonili protektorji kluba. Protek« torat nad prireditvami ob priliki desetlet« niče je prevzel minister dr. Korošec. Gospodom LukežKru. Sepinu, Barlu, Do« linarju, Kepcu in ostalim, ki so kot funk« cionarji ŽSK Hermes dosegli tako lepe moralne uspehe želimo, da bo tudi gmotni uspeh zadovoljiv in da bo mogel ŽSK Her« mes realizirati srvoj načrt, da zgradi lastno igrišče, na zemljišču, ki ga bo v to svrho dala na razpolago železniška uprava Službene objave LNP (lz seje posl. odbora 5. VI. 1926.) Poslovni odbor jo verificiral naslednje igrače: s pravico nastopanja dne 15. t. m. za SK Javornik: Seme Josip; za SK Elan: Se« dovnik Rudolf; za SK Rapid: Zorzini Prič, Gol mar Ivan; za ISSK Maribor: Bizjak La« do« Cerič Heribert, Vesnaver Ljubo; za SK Grafika: Korbar Franc, Zeman Zdenko; * pravico nastopanja dne 7. decembra t. 1.: za ISSK Maribor: Kocbek Rudolf; za SK Javornik: Makovec Leo. SK Krakovo se poziva, da predloži do 11. t. m. za igr. Kotarja Leopolda, ki se je prijavil za d:rug klub. Posl. odbor je verificiral prv. tekmo Ra« pid rez. : Svoboda rez. 3 : 0 p, f. ter odo« bril prijateljsko tekmo Ilirija komb. : Hašk komb. dne 9. t. m. v Ljubljani. Na prihodnjo sejo posl. odbora dne 12. L m. ob 20.30 v kavarni »Evropa« se va« bita kapetana SK Reke in SK Šlavije Jež Josip in Petrič Silvo, da pojasnita netoč« nosti v seznanim moštev za prvenstveno tekmo dno 30. m. m. — Kazenskemu od« boru sta predana igr. Loborec Veleslav (SK Reka) in Bogel Franc (SK Slovan) za« radi prestopkov povodom rez. prv. tekme Reka : Svoboda 2. t m. — V smislu skle« pa posl. odbora na seji 29. m. m. se na« knadino dovoli gostovanje igr. Košenine Ivana (SK Hermes) v rezervi ASK Primor« ja proti rez. Gradjanskega ŠK v Zagrebu dne 30. m. m. Odločitev glede gostovanja igr. Ermana Josipa (SK Jadran) v isti tek« mi brez predhodnega dovoljenja SK Ja« drana in LNP prepušča posl. odbor uprav« nemu odboru. Tajnik II. (lz seje uprav, odbora dne 25. V. 1929.) Upravni odbor je vzel na znanje demisi« jo člana poslovnega odbora g. M. Marte« lanca in člana kazenskega odbora g. Ivana Freoeta ter je kooptiral na izpraznjena me« sta v kazenskem odboru gg. Antona Urši« ča, člana SK Slavije, in Viktorja Logarja, člana SK Ilirije, ter v poslovni odbor go« spoda Alojzija Mariniča, člana ASK Pri« morje. Upravni odbor je vzel na znanje novo« izvoljeni odbor SK Grafike (predsednik g. Viktor Kune, tajnik in novi naslov klu« ba g. Ciril Kemperle, tiskarna »Slovenija«, \Volfova ulica). Prijavo SK Celja v zadevi izključitve igralcev Suholežnika in Gobeca je od« stopil upr. odbor v rešitev JNSu 9 pred« logom, da se proti imenovanima igralcema vporabi § 11. o. p. Upr. odbor je izjemoma naknadno odo« bril gostovanje igr. Ermana Josipa (SK Ja« dran) v moštvu ASK Primorja v Celovcu dne 19. in 20. V. Upr. odbor je odobril prvenstveno tabe« lo I. razreda LNP za leto 1928/29 ter pro« glasil za prvaka LNP za to leto ASK Pri« morje v Ljubljani. Na dopis SK Železničar v zadevi igr. Karla Paulina odgovori tajništvo pismeno. — Glede prijave proti igr. Unterreiterju (ISSK Maribor) n »poroča SK železničar« jo, da »o je upravni odbor izjavil nekom« petentnega za reševanje to zadeve, ker za to nima podlage v kaz. pravilniku JNSa. Upr. odbor jo vzel na znanje dopis Sek« cije ZNS z dn« 17. V. v zadevi delegira« nja a. s. g. Deržaja k prv. tekmi Primor« jo : Maribor, odigrani dne IZ V„ ter v »Jutru« s dno 12. V. objavljenega »Prote« sta ASK Primorja«. Upr. odbor je osvojil naziranje Sekcije ZNS ter sklenil v zvezi s tem kaznovati A9K Primorje zaradi ob« iave članka z globo 500 Din v korist ne« zgodnega fonta LNP § 55. al. 2. k. p. ASK Primorje prejme tozadevno sub 7. t. m. po« seben dopis. Z ozirom na dopis Sekcijo ZNS z dne 24. V. opozarja upr. odbor vso klube, da je treba v izogib posledic po § 52. k. p. zaprositi pri Sekciji ZNS (naslov: Kavarna »Evropa«) odn. pri pristojnem poverjeni« štvu Sekcije v Mariboru in Celju za dele« giranje sodnika k vsaki tekmi in to 8 dni pred tekmo, na vsak način pa do četrtka pred tekmo opoldne; kasnejše prijave so dopustne samo s tehtno utemeljitvijo. ŽSK Hermes se z ozirom na dopis Sek« cije ZNS 7. dne 24. V. poziva, da v roku 8 dni poravna pri Sekciji sodniško takso 140 Din za tekmi z Atl. SK 19. in 20. V. Ex praesidio je odobrena prijateljska tekma Grafika : Amater 9 t. m. v Ljub« Ijani. Novi naslov SK Trbovlje se glasi: Tr« bovlje p. p. 15 (g. Albert Borišek). Tajnik I. Po svetli AH trna Amerika Sanse, da *i zopet osvoji Davisov pokal? — Ar ne Borg se ne boji povedati resnice — Šport na barcc Ionski svetCfvni razstavi Najdragocenejša trofeja v tenisu, Davi« sov pokal, je sedaj v Franciji. Dolgo so morali Francozi skakati za belimi žogami, predno se jim je posrečilo odvzeti Ameri« čanom to darilo svetovnega slovesa. Letos se boj zanj vrši zopet z vso silovitostjo. Kakor znano, tekmujejo države v dveh pa« sih, in sicer v ameriškem m evropskem. Med maloštevilnimi tekmeci v ameriškem pasu ima Amerika sigurne izglede za zma« govalca. V tej lastnosti bo morala nasto« piti proti finalistu evropskega pasa, dočim bo imel zmagovalec tega boja opravka s samimi Francozi, ki čuvajo pokal. Ugibanja o letošnji usodi Davisovega pokala so seveda v državah, ki količkaj upajo na udeležbo v zaključnih bojih, prav živahna. No, in v Ameriki tudi! Trenutno ima Amerika 5 igralcev, izmed katerih bo lahko izbirala moštvo za pri« hodnje boje za Davisov pokal. John Van Rvn, Fritz Mercur, John Hennessev, Wil« mer Allison in Francis Hunter! Vsi so v prav dobri formi, toda za težke nastope v pokalnih turnirjih bi potrebovali — učite« lja. Za dosego naziva »kralja raketa« ne zadostuje samo zmage na turnirjih, treba je treninga pod posebnim vodstvom z me« todami in skrbnostjo. Takole in slično pri« poveduje o teh zvezdnikih profesijonal in trener različnih klubov George Agutter. Mož dvomi, da bi Američani že letos slavili zmago nad Francozi. Amerika ne more postaviti na teren tako močne ekvi« pe kot je francoska. Lacoste, Cochet, Bo« rotra in Brugnon so igralci, ki bodo lahko še dolgo ohranili Franciji Davisov pokal. Največja odgovornost zato zadene prva dva, ki sta najboljša, a se deloma zaradi starosti, deloma zaradi drugih poslov no« lakoma odtegujeta belemu športu. Če do« sta ta dva izstopila, bodo izgledi Amerike za zooetPo osvoboditev Davisovega darila ponolnoma drugačni. Danes pravijo pač. da bi bila senzacija, če M moral nevvvorški žurvan še letos do« ločiti m 76 73 81 76 60 68 Solnce vzhaja ob 4.14, zahaja ob 19.44, Najvišja temperatura danes v Ljubljan Vreme Je bilo te teden po Bvrojri vendar precej drugačno nego zadnje tedne. Po dolgem presledku se }e izobličil« nad severnim Atlantskim oceanom večja depresija, prodrla na Severno morje, kjer se je še izdatno ojačila, potem pa počasi potovala čez Jožno Skandinavijo nad baiHi&ki predel. Velika depresija se je močno razširila na Jug, tako da oi spadala v njeno območje samo vsa srednja Evropa, marveč tudi severno obrobje Sredozemskega morja. Velika depresija, ki se je pri nas pokazala M pr. v zelo nizkem stanju barometra, je temeljito premešala ozračje širom Evrope. Na svoji vzhodni strani je potegnila daleč proti severu segreti zrak s Sredozemskega morja, zapadni in severnozapadni sektor njenega vetrovnega sistema pa je pognal na jug hladno polarno strn-jo s severnega Aitlantsikega morja, d očim Je od jugozapada silil vmes tok z vlažnejši-m zrakom ■> iužneišesra At1antske?3 oceana Rezultat stika Smer vetra io brzina ▼ m in sek. mirno mirno mimo mirno mirno Is o * 2 Padavine Vrsta ▼ mm d« T. sr« • • mirno 1 • luna vzhaja ob 4.20, zahaja ob 21.37. i: 27.1 C, najnižja 13.6 C. in mešanj« različnih zračnih plasti »o bife ve5-}e Bovihte, pa tudi sa Široko segajoči močni nalivi r Alpah to o«-tali srednji Evropi. V d rad polovici tedna se nam je depresija že precej odmaknila in vreme se Je »opet umirilo. V naših krajih >e prevladal zopet tok s Sredozemskega morja, ki nam je dal vrsto vro-fflh dni. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pretežno Jasno, morda t nevihtami. — Toplejše vreme le al zanesdtfvo. Dgl«#nJ« ter popra-rfj« kUrlrj« ta harmonij« «tr»koT. b* t Trdit* ^P1 9• 3uxdbek LJubljana, njaS»TOif««k» nlica 8/n, rhoil Mertnj trg It. 98 in Cankarjev« na-breije It. 18. 136-a tcnarna CarI Pollak d. d a tekma ¥ detajlno trgovino TANDARD" cesta Št. 23 na dvorišču NOVOST! MOŠKI lakasti pol-čevlji, garantiran dober lak od Din 190*- do 200a- Gojzerce po švicarskem tipu: Moške Din 300--Ženske Din 280«-Tudi po MERI Ugotovili smo, da MNOGO PREBIVALCEV Ljubljane in okolice še ne nosi ^STANDARD11 ČEVLJEV* zato nudimo vsem onim priliko z našo poletno razprodajo z dosedanjimi in deloma se žasiiml cenam^ da si pravočasno nabavijo »STANDARD - ČEVLJE", ki so po kvaliteti in ceni nedosegljivi. VELIKA IZBIBA v sfedečih vrstah: Ošročjje čevlje, kakor dekliške in fantovske od Din 40'— oa naorei do velikosti. Satndale^te ženske v vseh barvah in moderne oblike • SandaSeite dekliške v vseh barvah in moderno kopito. Ženske španger,e, najmodernejše "blike in usn;a . • • te na še približno 600 parov raz-1 enih potniških vzorcev iz zadn e SEZ1JE po izredno nl^ki cesil od Din do 1fi0'— oške črn boks, polčevl e, vseh oblik....... = Moške z Š VANIM1 podplati od Din 10'— do e • • e samo 100-— • • • • samo Din 80-— od Din 140'— do Din 180'— od Din 165--. do Din 190*— od Din 140-— do Din 180-— v% * n 20*— več. I Moralna višina športnega Splita U VaSem clj. list« od 22 o. mj. prtpu« stili »to dopis Iva Sancina pod naslovom: ■Moratea višina »partnega Splita.« Ume ljavumo Vaa, d* na osnov u rakoma o štampi dooesete »lijedeči ispra-vak: Nijo tetina da jo Hajduk rrao Primon« je u Split, nego je istina da we Primorje potrudilo pismom od 8. jamisra 1929. Nije istina da je Hajduk o-tkazao Primorju igre radi zagrebačke Conoordie, nego je istina, da Hajduk nijo htio primrti Primorje na Uskrs nego mnogo bolju zagrebačku Con« cordiu, a Primorje se samo za Uskrs na« rivavalo. Nijo istina, da te delegacija Primorja d jživela u »sportskom Splitu« ono što se nije dogodilo nijednom gostujučem klubu na kontinentu, nego je istina da delegacija Primorja nista neugodno nije doživela, osim golova. Nije istina, da je Primorje pokazalo da umije uspješno zaigrati nogo. met, nego je istina da igraju vrlo primitiv« no, samo fizičkom snagom, Nije istina dla je Primorje izgubilo simpatije publike, kad je pokazalo da umije igrati uspješen nogomet, nego je istina da je Primorje iz« gubilo simpatije publike kada je počelo surovo igrati. Nije istina da je sudac svo* jim odlukama štitio prestiž splitskog no« gometnog športa, nego je istina da je ka« /nama morao obuzdavati po-gibeljnu i su« rovu igru Primorja. Nije istina da je Haj« duk bio pri kraju sa svojim umječem i da je postojala opasnost poraza za Hajduka, nego je istina da je Primorje bilo pri kra« ju sa svojim nogometnim znanjem i poče« lo surovo igrati. Nije istina da su Haj« dukovi igrači počeli tvornim napadima na igrače Primorja, nego je istina da su igra* či Primorja počeli tvornim napadima na igrače Hajduka. Nije istina da je Hajdu* kov igTač V. Poduje udario Uršiča i Ter« čka, niti Je istina da je Hajdukov igrač Renčič opetovano otraga faulovao Zemlja« ka, nego je istina da su igrači Primorja Uršič i Terček udarili V. Poduju, a Zem« ijak je otraga faultovao u više navrata Benčiča. Nije istina, da Je atmosfera, o kojoj je prvi dan dokončevala prijateljska igra, dala slutiti za Primorje slabe perspektive za drugi dan, nego je istina, da je znanje što ga je Primorje pokazalo prvi dan da* lo slutiti, da 6e dvobroičano izgubiti dru« gi dan. Nije istina da je bilo vjerovatno« sti, d'a če Primorje drugi dan biti ravno« pravan protivnik Hajduku, nego je bilo očito da če Primorje sutradan biti inferio* ran protivnik. Nije istina da je Hajduk drugi dan nastupio bez Bonačiča zato što mu je J. N. Savez zabranio nastup, nego je istina da Hajduk drugi dan nije stavio Bonačiča obzirom na slabog protivnik a, pa je dao prilike jednoj rezervi da igra. Bo« načfč je mogao nastupiti kao gost po do« rvoli splitskog nogometno« podsaveza. Nije istina, da su igrači Primorja zaigrali drugi dan takovu igru, koja Hajduku za trideset minuta nije dala doči do sape, ne« go je istina da je Primorje zaigrailo samo strrovu i po život pogibeljnu igru. Nije istina da je sudac jasnim offside odredba* ma priječio Primorju, da realizuju svoje sigurne šanse i tako pokažu svoju nadmoč* nu igru pozitivnim rezultatom, nego je isti* na da Primorje nije uopče moglo preči Hajdukovu halves*liniju, a sudac je morao neprestano kažnjavati njihovo nastojanije, da nogometmi igru, gdje treba znanja I umječa, pretvoore u rugby i tešku atletiku. Nije istina, da sudac nije htio priznati re» gulami goal Juga, nego je istina da j« goal dan iz offside. Nije istina da je sve na to ukazi v a lo, da če Primorje biti nadmočno u jgri, nego je istina da ništa na to nije ka zivalo. Nije istina, da je publika proti igra* čima Primorja vikala »ubij ga«, nego je rstina da je vikala »hočemo golova«, što je dokaz, da je ona htjela a Hajduk bio u stanju kazniri onakvu igru i ponašanje igrača Primorja. Nije istina, da su igrači Primorja morali paziti ne na igru nego na svoja uda, nego je istma obratno, naime igrači Hajduka morali su izbjegavati straš* ne udarce po nogama, guranje otraga. pod» metanje no-gu, pogibeljno zaskakivanje i nasrtanje čitavim tijelum. Igrači Hajduka kraj ovakerve »nogometne igre« Primorja samo svojoj tehnici i kombinatomoj igri, koje su potpinno nepoznate Primorju, za* h valju ju rezultat. Nije istina, da je Hajdu* kov igrač V. Poduje udario tri puta Zem» liaka. tako da ga je krv oblila, nego je istina da je Zemljak prvi tvorno napao Poduju, našto je on reagira©, a sudac je oba udaljio sa igrališta. Nije istina da je sudac na intervencijii kapetana Primorja uskratio da primi Zemljaka u igru radi publike, nego je istina, da je svoju škratu motivisao tako što pravila to ne dozvolja« vaju. Nije istina da se igra nastavila uz tvorne napade na igrače Primorja, nego je istina, da je Primorje igralo sve divljije, neodgojenije i izazovnije, ali Hajduk je samo sa golovima reagirao. Nije istina, da je ijedan gol pao iz ofsside, ali je istina, da su tri gola pala iz jedanaesterca, a to je najbolj i dokaz za fair igru Primorja. Istina je, da je sudac isključio kapetan a Primorja iz igre, a to radi izaaovnog po« naifemja i smetanja sučevim odlukama. Ni* je istina, da je Slamič radi bl-esure ostavio ignclište, nego je istina, da je igrališto ostavio iz nakane, da se što više opravda poraz Primorja. Nije istina, da je golmain Primorja davao lopto Hajdukovim igrači* ma na nogu. nego je istina, da je poslije devetoga gola. da bi Primorje moglo oprav« dati poraz, jednu loptu bacio pred noge Lemešiču, koji je je pretvorio u gol. Nije istina, da miko nije očekivao niti da itko može razrrmiti rezultat 11 : 0 za Hajduka, ne<*o ie istina, da je tai rezultat svakome razumljiv obzirom na igru, koju je Pfimor« je dalo. Nije istina, da su igrači pretrpjeli bilo sta izvan igrali.vta niti je istina, da je publika psovala igrače i slovenski narod najnogrdnijim psovkama, nego je istina. da je publika vrlo srdačno primila izbjeglice iz Istre. aH je žalila što igrači fiisu znali dostojno reprezentirati slovernagki šport i šport glavnoga grada Slovenije, Ljubljane, nego su sve to vukli po blatu. Nije istina. da Hajduk Primorju nije te« platio irgovorene svote (12.000 Din), nego je istina, da je Hajduk bio pripravan ispla* titi samo 10.000 s razloga što je Primorje, da opravda svoj poraz, kod stanja 8 :0 (po» hivrijeme 5 : 0) sabotiralo igru 20 minuta, tako da je sudac bio prisiljen, da radi ne« kavalirske i kukavne pasivne rezistence u igri, koju je Primorje počelo provoditi. prekine igru 11 minuta pri je svršetka. Vo« dja puta Primorja nije htio da primi svetu od Din 10.000, našto je Hajduk rečeni iznos , KARL HAMPEL MARICA RIBARIČ poročena I4oM9aoa, * S. Jona 193t t>vAr-Krilonr4 1.1, CSR. Maribor -a, i m o c rili la drag« potreblMae kupujte vedno urno pr) strokovnjaka Rudolf Sever tapetništvo, M arij is trg 1 ki tm najbolje ia najcenejše postreže. I položio odmab nakan igre kod prečiš j edni« ka splitskog nog. podsaveza inž. Dobri ča. Ostatak od Din 2.000 Hajduk je zadržao, jer Primorje jedan dio igre nije igralo, na* im« nije se držalo utanačenja. Nije istina, da Primorje može smatrati da su prekinuti sportski odnosi sa Hajdu« kom, nego je istina, da dosada nisu izmedju dva kluba postojali nikakvi sportski odno« si, a prvi pokušaj, da se razviju sportske veze, mizerno je propao uslijed još mizer« nije igre i ponašanja Primorja. Nije istina, da je skrajni čas, da se poč« ne akcija proti dogodjajima u Splitu, m a* kar ne u smislu kako želi Ivo Sancin, ne* go je potreba, da se eksemptarno kazne igrači Primorja. Ne može ni J. N. Savez. ni Ljubljanski Nog. Podsavez, a ni sva slo* venska sportska javnost uzeti u zaštitu klub Primorje, kako to sugerira Ivo San* cin. Ne može jednostavno s toga što se Primorje nije ponijelo kao klub J. N. Sa* veza, nije se ponijelo kao prvak Ljubi j. Nog. Saveza, nije se ponijelo kako doli« kuje Slovencima radnicima i seljacima, a kamoli kako bi dblikovalo Slovencima koji su akademski izobraženi. Potpisani klub se u ovoj Ispravcf ogradio od neistina iznesenih od Iva Sancina, a šta se tiče uvreda koje je Ivo Sancin nanio na* šem klubu i našim gradjanima, mi mu ih bacamo u lic«, i to njemu i samo njemu. Split, 26. maja 1929. Za J. S. K. Hajduk: Predsjednik Dr. A. Kovačij tajnik M. Pilič- Ob) ara. £rg. pomočnik s SofersMm izpitom, dofeer prodajalke, želi premeniH mesto. Naslov pove oglatsnl oddelek »Jutra«. 7825-a Posestvo iz 2 stanovanjskih hiš se proda ▼ trgu Ved. Mengeš, Hš. St. 104-157 obstodeče k 6 njiv, dveh »a dni h vrtov, betonska vrt iwed hišo St. 157, hlev k podfcSetena klet, ena hiša ima 4 sobe in kubiojo, drug» biša dve sobi, kuhinjo, klet in shrambo; obe imata dolžine po 16 m, ena Je široka 6 tn, druga 9 m, pripravno za priijioTske emigrante, Amerikanc«, obrtnike »li penijo niste. — Vei se izve pn lastniku v Spodnja Si3ki, Jernejeva ulioa Sft. 24, Franc Pavli č. — Cena za vse skupaj 120.000 dinarjev. 7S30. Gostilna pri Tratniku Sv* Petra cesta 25 kpodrninlca pri Pau&korf Kette Murnova (ivrej Martinova) cest* točijo prvovrstna dalmatinska vina. Ve Škrat tedensko sveže morske ribe. — Za obilen obisk m priporoča A. SUNARA 7655 Upravni Odbor Samo stalne MonopolSke Uprave doneo Je odlukiu pod M. Rr. 9235 od 12. jupirila o. g. koju Je odobrio i Opspodiin Miniisitar Finansija pod Br. 108 od 28. maja o. g. sledeče sadržine: Da se odtoke Upravnog Odbor« od 24. Jaimaira ove godne M. Bt. 1917, koju Je odobrio i Go-apodin Manistar Finansija pod Br. 24 od 28. J«-niuara ove godine, povuče i da se S. 3. Pravilnika za te vršenje Zakona o monopola peiro-leiuima temeni i da glasi: Pod petro le umom podrazumevadm »e: 1.) S vi destilati nafte, katrana, kameno« trgtja i parafinsiko« škriJjea, kao I svil drugi produkti ttjjotrebljiivi za osvet4]emJe u normalnim petro-Lefekim lampaima, &Je Je specifična težina, n« 15° C tomedifu 0.795 J 0.860 bez obzira na nji-hovu bo$n, tačkm zapaljivosti i količku petro-leirmskih frakcija, koje n sebi zadrže; Z.) Svi produkti poimemrti a tai. 1.) Je apeciiiCna težka ne 16° C maroja od 0.795, a.ko •e Btvrdi: da sadrže 60% liH više frakcijiu, kola prelazi temedjo 150° C i 280° C, kontimieitiotm destiilaclioim na »En:aleT«-ovom apara*n fli imara tačk« za-paljivosti o aparatu »Abel Penskic 21° C Hi više; 3.) Sv4 pomenuti prodmkrtl a »tava 1.), Bije Je specifična težka na 15° C vefia od 0.860, ako ee utvrdi, da sadirže 60% i!J više frakci^u, koia prelaizi temedjn 150° C i 280° C, kontun-uefeoim destilaoijom na »En'gler«-ovom aparatu i'H imajn tačkm zapa!Jivosti v aparartn »Abel Penskii« 50° C 1K nižu. U evom Sami naveden« gr^ntoe za odredj!- produkta na ko^e se plača monoipoteka taksa na petrolenm, može Sa.mostailna Monopol-Ska Uprava prema ukazno] potrebi menjati i regnHsatl naro&tim raspisima. Iz kancelarije Uprave Državnih" Monopola MPr. Br. 18.347/29 godiiu. Beograd. 31. ma}a 1929. r. Pšenlena kava Vidrove kave, ki jo je pred vojno razpo« šiljala tudi v Slovenijo češka tvrdka Vidra iz Prage, se še marsikdo spominja. Vidra je tudi izdajal znani časopis »Domači pru jatelj krni, je zadovoljen in naš stalen odjemalec Prepričajte se in naročite »Java* pšenično kavo. Priporočajte »JAVA« pSenično kavo rvo« jim znancem! Kdor pridobi deset naročni« kov, dobi en 5 kg paket «»JAVA« pšenične kave brezplačno in poštnine prosto. Pržiona kafe »JAVA« K. D., Beograd. Lomina ul. 11/b. DA1SKA FRIZERKA mlada, izurjena za tako) se iače pittre, brivec kočevje Lepota in mladost POVOJI IZ CUMB (O postali ▼ čx jD&Snji koimetiki od jako velike Tai nosti, ker te je pokazalo, o ca dovršeno nsgo terut od neprecenljive vrednosti Rezultati ao aaravDOet fra pantni, ter radi tega vsi »vetovni instituti ta nego lepote na ta na&is dosežejo velike uspehe. PAPILLON POVOJ 5tev L Bara eluii ta odstranitev nabuhlih in umrete nih podoSnjakOT — Din 8S. POVOJ ZA CELO odstranja popolnom« vse gube na Sela Din 60. PAPILLON It. II od?tranja aamrelno koio pod oSmi in na alepoticih. — Din 70. MASKA u eeti obrat odstranja gube iz eelegt obraza. Obrat postane to-pet gladek. Sist in bel, t koia nategnite ln elastična. Uspeh )e izvaa-reden. — Din 155 POVOJ ZA PODBRADEK odstranja dvojni podbradek, kakor todi ve« ! gube in taret« na vratu m podbrad ka. Prevelika debelost itgine 00 Din PROČ STOJEČA CSESA kvarijo vsakega, a najbolj otroke. S povojen it gume is uleea se on* poravnajo v normalni pololaj — Din 50 LAIT cODALISQUES» POUR LES MUSCLES. It najdragocenejšega biološkega olja ta hranitev in krepitev obraza, ter t« popolno odstranjevanje gub in namreiene kože Din 74. LAIT DE BEAUTB «IR!S» ta odpravljanje gub. — Nateie mišice, ter je najboljše sredstvo za popolno Siščenje obraza Din S5. EMULZIJE ZA POLEPSAVANJB OBRAZA,- Maogo iskana in neprecenljiva biološka sredstva ta iiiSe-nje obraza. Nenadomeetlljiva za dame t nežnim te-nt»j«r«ka v4e« po BaJfiiSJfli eemak. Topla k mrzla Jedila vedno aa raw>o!ago. Sprejmejo te abooenti na dobro h tečno hrano. Ta obilen obšsk »tarih hi aovih «o«tor te priporoma LEOPOLDINA MUC. Približajoča se letna se®ona stavi nove ve?ike zahtev® na Vašo ganderobo! Ako Vara Vaši skromni dohodki ne dopuščajo, da udovoljiite zahtevam družbe io mode, ne obupajte, kajti lahko si nabavite vse potrebno blago najmodernejših vzorcev prvovrstne kvalitete na dolgoročno obročno odplačevanje brez vsakih posebnih pribitkov, pri čdCaeiCnica ffANA M. VASICA, Beograd, Makensifeva 32. 7t94 eJAVA. Upravni Odbor Samo stalne Monopotske Uprave deneo je ediuko pod M. Br. 10.708 od 29. aprila o. g., koju je odobrio i Gospodin Mini-sta.r Finansija pod Br. 119 od 28. maja o. g. sledeče sadrž-ine: 6. Stalni reservoari, n toojfena se žeti smeStatl pe.troleu.rn, morajo biti predhodno pregledajii i premereni od ko.misnje, koju sacimjavaju: Jedan inženjer, Jedan faemdčar i Jedan vi&i čtaovnik Uprave Državnih Monopola a od strane Carinarnice u čijem se delokrugu nalaze reservoari, jedan računu sipi', ač ili revizor. Komisija ima utvediti kapacitet reservoara, da ne postoje tajne odvodne cevi, i ispravmost skale, pomoču kojib se vrši konstatacija sadr-žane količine petroleuma. Po jedan primerak zapisnika o izvršenom pregledu i premeru reservoara predaje se Upraivi Državnih Monopola — Odeljenju Prodaje, nadležno) Carinarnici i sopstvensku reservoara. Uprava Državnih Monopola le dužma, da po-■vremeno podvrgava kontroli opžte stanje reservoara, več jedanput pregledanih. Kad god se petroleum iz b rodova, tanJcova 1 šlepova puSta, pretače neposredno u reservoare, isti se imaiu u pogledu ispravnositi predhodno komisijski pregledati od strane komisije, koju sačinijavaiu dva organa nadležne Carinarnice (jedan revizor i Jedam carinik) i je dam hemičar Uprave Državnih Monopola. Carinarnice so dolžne, da odmah po prispečn objekta sa pe•■ro-j&uimom zveste Upravu Državnih Monopola radi uipučivanja hemičaTa. Pre početfka pretatainja — prepumipavan^a pe-troleuma ista komisija ima, da ue premerom utVTdjena. 2. Kad se petroleum trvozi brodovima, tanteo-vnna i Sleipo^fcna koji dolaze ia kiostranstva morem do poedintih domačih taka, monopolska taksa naplačiivače se tia stvarno iznadfenu količina petroJeusna, koja Je prepurnipana n reservo ar. TroSlcovi ofco premera reservoara kao 1 !*«• gleda 1 pretakanja peitroleimi« ia pkmiih obje-kata b reservoare, padajo sa teret n-voanika. Drlaivmm ongainiim« pripada dnevnica 1 naklada putnih troškova po uredbi D. R. Br. 150« 28 g. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola MPr. Br. 18346/29 goJu tira«._7739 1 StrofepssGc-§| stencgra£iti}o 19 inirjeno, s perfekteim znanjiem slovenščine ter hrva-||| ščine aK nemSčine Iščemo za takojšen nastop. Pred-|i| nost imajo one, ki obvladajo oba zadnda jezika, Poji msdfoe na tovarno »TITAN« d. d., Kamnik. Hud. (Baraft Telefon 7980 priporoča tvrdka r£H3fl!CJI - Tone Poljšak Ljubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ z bateruamii Rarfloaparat, d tih o« potrebo}« m t* radi teti najcenejši, Je: 4-cevni radio-aparat »Potto&hma IV« sa priključek na električni tofc, vsforaa dotiku 200—2000 m, »kraki a leieJotivoost ia Jaikoat, m Bvmoipa r zvočnifou. brez moteni elefctničneza toJca. Cena z elektronkami Din 8250__, Vse radlopotrebičine najceneje! A. & E. Skaberne Ljubljana Hladilne naprave tooHrane t phrtovino sa »oapodlnjstvo, restav-raterj« hi mesarje »deiuie »VEHA« d. ■ o. l, Ljubljana, Gosposvetska 8. Airtomatičn« hladilnice br« led« I IVAN KAPELJ LJUBLJAlfA VII (ŠIŠKA; ALJAŽEVA CESTA ŠT. 4 Izvrševanje ln vsa popravita bakrenih del za kemično industrijo, pivovarne, tovarne za špirit, tovarne klobukov in si mnikov, kandiiov in bonbonov — Izvršuje naprave za tanin in ekstrakt, kompl. navrave za barvarne, desti-lacijske aparate, duplikat-kotle, širne kotle za parno ali airektno oprevnnje, rezervar/e, cevi. kurilne ln hladilne kače. T in -f- kose. kolena, armaturi, vsakovrstne kotU za žgan/ekuho, kotle za kuho in pranje, kotličke za štedilnike itd. itd — Stro-kovnjaška izvršitev Konkurenčne cene Po najnovejših fotografijah, izdelane v vzornem ba-krotisku po najnižji ceni dobavljamo takoj. Zahtevajte vzorce in proračun na oglasni oddelek »Jutra« pod »Razglednica«. čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbira SjPgJ puškar, LJUBLJANA I»rCj Kongresni trg št 9. HERCEG - BOSNA, splošna zavarovalnica, podružnica za Slovenijo v Ljubljani mi je zelo kulantno izplačala požarno odškodnino. 7glJ Mali Tabor, 20. maja 1929. _JOSIP ŠRIMPF O^Ias! 7804 Sad ke: pora, čebi le, belega in modrega zelja, karfiioie, rdeče pese, letne eiaivije, kakor tudi iazno cvetje, petunije, pelargonije, fuhsije za okna, razen ega korrpos no zemljo, črno vrtno prst ii toplih gred ( nojako ) po najnižjih ceraa pri tvreki prvovrstne kvalitete 7816 Prvovrstne furnirske stiskalnice Zahtevatajte cenik in vzorce, vseh velikosti, vsakovrstne mizarske pripomočke ter železne konstrukcije po lastnih in priloženih načrtih izdeluje edino le strojno podjetje Anton Krem žar, v ' St. Vid nad Ljubljano prvo Jugoslovansko največje vrtnarsko podjetje MARIBOR, KorošJcva nlfca 44, Čopova ulica 17 iS M a i i u s k a Otok Rrk &\ StOGW6r Lud. Baraga, Ljubljena. i Salenburgova ulica 6 I. Zahiala. Podpisanim posestnikom v Kočevski Reki je pogorelo ob priliki groznega požara dne 9 aprila 1.1. skupno 40 poslopij. Zavarovalna družba „Jugoslavija", pri kateri smo bili zavarovani je izvedla takoj po požaru cenitev in izplačala odškodnino v našo popolno zadovoljnost. Smatramo za našo dolžnost, da izrekamo tej družbi javno svojo iskreno zahvalo. Lackner Marija, št. 4, Miklitsch Marija, št. 5, Jonke Ivan in Ma ija, št. 6, Gruber Ivan in Elizabeta, št. 9, Braune Franc, št. 12 in 15, Knaus Franc in Frančiška, št. 44, Dulcer Ivan, št. 45, Wittine Ferdinand, št. 46 in 47, Gerbitz Marija št. 48, Ožbold Marija, št. 49, Repinc Josip št. 55, Schlindra .van, št. 57, Zekoll Josip št. 58, Lesar Joško, št. 60. Kočevska Reka, dne 6 junija 1929. 7811 §§! Novo urejeni hotel z prvorazredno kuhinjo, vsako- H§ vrstna jedila, dobra vina in dnevno sveže pivo. lil vse po zmernih cenah. III Postrežba točna in solidna. — Priporoča se prejšnji H| dolgoletni restavrater in lastnik »Slavije« na Sušaku II Franjo Cvetko, poslovodja hotela »Velebit« ts-tssrmsss^isffbimmblja e mffl ss3rssbsib!xa9!& r wkse981s9 bsmlsfiun Xa drobno! Oglejte si zalogo! Knlifnfsko posodo porcelan, steklen dei>elo! Najboljši in najekonomičnejši [z znanih čeških tovarn Škodovi Zavodi v Pfznjit -ss^^^^^^p se nahajajo v velikosti 1/4 do 30 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo gkodovili Zavodov _. v Ljnbljana, 8elenlmrgova 7. Telefon 97 pločevino cement ter nosi najceneje pri Z ah vala. 7SC Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom izgub naše dobre matere, tašče, gospe poleg F igo ve a poleg Figovca Ia Portland cement svetovne znamke se tem po'om vsem nsjiskrenejše zahvaljujemo Posebno zahvalo pa izrekamo čč. duhovščini g. zJravnikom, oso-bito pa g. dr. Guzelju ter končro vsem ki so drago pokej-nico v tako lepem številu sprtmsii na njeni zadnji poti. Lji bijara-Škofja Loka, 6. junija 1929. ŽALUJOČI OSTALI. »« v Kupujte v lastnem interesu 9 samo stroje špecijalnih tvornic, ki so najpopolnejši in na pnklad-neiši! Glasovite dobavljamo v juta in papirnatili vrečah promptno iz naše tovarne manjše količine pa iz našega ljubljanskega skladišča poleg špedicije Ranzinger „SPIiIT" d. d. za cement Portland __Masarykova cesta 23. 68i3 motorje original I^oreaiz m lati 2 niče original £>obry kosilnice original Knotek sejalnice original Praciier trijere original I»li«iTix sekalnice original MaiS|> motor original Lorenz ter ostale stroje kupite najpovoljneje pri Kmetijski družbi za Slo veni, o, Ljnbljana Udnržsnie vcletrgovaca vinom i rak Kraljevine SKS sa sedištein u Beogradu Vsem uradom, zlasti občinskim, sod' nim in žandarmeriiskim priporočamo pravilnik k temu zakonu, pravilnik o izdelavi in prodaji orožja in komentarji k njim, v izdaji dr. OT. PIRKMAJERJA. Vezana knjiga velja s poštnino vred Din 67.50 ter se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54, v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. po mogudnosti ju nista, sa poznavanjem trošarinslkih i poresik h zakona, poznavanjem vinarske i allcoholne struke, te srpsko-hrvatskog i njemačkog jezika. - Na-stmp 1. ju j a 1929. g. a za predrad>nje eventualno i od-inali. — Reflektanti sa potrebnim podatcima i zahtje-v;;ina neka upute svoje ponude na adrrrinistraciju pod »Sekretar 88«. ll?C\ PreSkovičeva 35 Micbel Zevaco: 145 V krempljih inkvizicije Zgodovinski roman. »Se drugi razUogl so, ki trt n« dado verjeti trtftvam princese Favste. Kakor veste, gospod vitez, so ml pripovedovali* da so mocega očeta usmrtili na kraljev uikaz in v njegovi prisotnosti. Povedal sem vam, kako sem sovražil morilca svojega očeta. Ln kako naj si zidaj razložim, da ga še vedno sovražim? Aill se ne bi moralo mode sovraštvo raztajati kakor sneg na solocu, kakor hitro sem zvedel, da je kralj moj oče? Zdaj vidite, da ne more biti res!« »Kaj pravite!« Pairdaiian nI bil videti nič kaj prepričan. In če bi tudi biil kraljev sin,« je nadaljeval Torero, »in bi gospa Favsta položila predme nesporne dokaze o mojem poreklu — ali veste, kaj bi storil? Vzlic temu bi se branil priznati kralja za svojega očeta. Potlačil bi svoje sovraštvo im pobegnil iz Španije, da ostanem, kakršen sem: neznaten človek brez Imena.« »Oho! Zakaj neki?« je vzkffiarfil PafldaiMan in oči so se mu spet zasvetile. »Evo, vitez: če bi mi kra® moj oče, ponudil roko ta bi me priznal ter sJoišaj popraviti, kar je bilo, a® ne bi bilo potkaj prav, da sprejmem novi položaj, ki bi ml ga ponudili?« »Ce bi vam oče ponudil roko,« je resnobno dejal Pardlalan, »/bi bilo celo vaša dolžnost, da ga pritisnite na svoje srce in pozabite vse zlo, ki vam ga je storil.« »Jelite?« je veselo rekel Torero. »Tudi jaz mislim tako. A meni ponujajo vse nekaj drugega.« »Vraga, kaj pa?« »Ponujajo mi milidone, da vzdignem ljudstvo na vstajo, in pomoč neznanih Dud!, ki tfh vodi bolj gotovo Sastittepfe nego vdanost Ne ponujajo ml očetovske ljubezni. V zameno za te miHttone ta to pomoč mi predlagajo, naj vstanem zoper rvojega lastnega očeta. Moje prvo sinovsko dejanje naj bo upor!« »AH ste sprejeli ponudbo?« »Vitez, vi ste tisti, kj ga ne vtsem svetu najboij spoštujem M-česar vam nočem prikriti. Vedite te-daij, d* tem bil tako alab ta see zaigral na ustnicah, »krona je lepa sitvar. Tudi če Jo poberete v krvi ta blatu — množica je vselej pripravljena častiti tistega, ki jo nosi.« »Razumem vas. Bodi tako ali tako, govorila ml je take besede, da sem bil kakor ob pamet od ožaboiositi in častihlepja, ki »ta se nenadoma vzdramili v meni. 2e mi je bi'lo na jeziku, da bi bil pristal Na srečo mi je princesa prav tisti mah povedala svoj zadnji pogoj.« »Kakšen je bil ta pogoj?« Je vprašal Pardailan, čeprav je skuti! odgovor. »PonucKla mi Je srvodo roko.« »He, he, marsikdo bd vas zavidal« je posmehljivo dejal Pardaillan. »Ponija vam bogastvo, prestol, slavo, pravljične osvojitve, kaj vem, kaj še, in kakor da tega nI dovolj, hoče priložiti na vrh še ljubezen najlepše žene. Vi pa se pritožujete in niste zadovoljni!« »Ne norčujte se, vitez! V tisitem trenu/tiku sem pomislil na to, da me je moja Giralda iz vsega srca BfuMa, ko sem bfl še ubog pustolovec brez beliča v žepu. Zaslutil sem, da ji preti nevarnost; zavedel sem se, da bi moja pot na prestol vodila preko njenega trupla. In verjemite, sram me je postalo.« »O, ljubezen!« je pomislil Pardaillan. »Kdo more po vsem tem še tajiti tvojo moč!« »Nu,« je dejal nato, »upam vsai da niste bili tako neoprezni ta niste odklonili te ponuidlbe?« »Nisem je utegnil odkloniti.« »Tedaj ledrse btgubfeoo,* h rekel Panbfflan. Njegov glas je postajal vse bolj ta bojj posmehljiv. »Princese ml ni dala odgovoriti Zahtevala Je, nai se do pojutrišnjem premislim.« •Cernu ta odlog?« ParttaHan Je nastavil uho. »Ona pravi, da se bodo JUibrl zgodile stvari, ki bodo vpHvaJe na mojo odDočitev.« »A! kakSne neki?« • ( »Tega mi nikakor m hotela povedati.« Cštatelj Je gotovo že opazil, da je Torero zamo&al vse, kar mu Je biia Favtsta povedala o morilskem naklepu zoper njega. Zdelo ae mu je, da' bi se ponižal. Če bi — pa bodi le posredno — klical viteza na pomoč. Pardaillan s svoje strani Je dobro sžutil, da mu mladi mož ni povedal vsega. A bistvo tega, kar je sflcrival, mu je bilo itak znano: Slišal je bdi Favsto, ko je pozvala zarotnike, naj pridejo na biko-borbo, da rešijo princa, ki ga mislijo sovražniki umoriti. »Hraber deSco!« ga Je pohvalil sam pri sebi »Ve, da ga bodo napadli, a ničesar ne črhne o tem. Na srečo vem tudi jaz in bom na svojem mestu, ko pride usodtoa ura.« »Reke! sem vam, da še ni vse izgubljeno,« je dejal na glas. »Pojutrišnjem lahko rečete princesi, da ste pripravljeni b.ti njen srečni soprog.« »Ne pojutrišnjem ne rtBkoi,« Je odlo&o rekel Torero. »Nadejam se, da je ne bom videl nflkoM več. Vbekako ne bom ničesar storil v ta namen. Moje prepričanje je trdno: nisem kraljev sin ln nikake pravice nimam do prestola, ki naj ga ugrabim. In če bi tudi bil, kar pravi, da sem, in bi ime! pravico do prestola, moj sflaep Je neomajen: Torero sem, Torero ostanem. In kaT se tiče Favstine ljubezni — ona sicer pravi, da o Čuvstvih ne bi moglo biti govora — z vso dušo vem, da mi je GiraMina ljubezen dražja od vsake druge na svetu.« i i epse ske čevlje Izdelali smo t tem leta vse, kar si more poželeli ženski okus. Ni novosti, ni sezonske barve, ki ne bi bila zastopana med našo obutjo. Toletni naši čevlji so v svoji dovršenosti brez konkurence. Gornji deli so izdelani iz najboljše vrste boksa, ki smo ga tako izgotovili, da po mehkobi in sijaju nad-kriljuje ševro, a pri tem ohrani čevelj stalno svojo prvotno obliko. Poleg tega izdelujemo sedaj tudi galanterijske čevlje v nekoliko širinah, tako da zamoremo postreči vsakega odjemalca z najožjo b najširšo nogo. Taka izdelava v Evropi je popolna novost in se ne prakticira niti pri čevljih, ki so mnogo dražji od naših. Pri vsem tem so cene naših čevljev take, da zamore vsaka dama kupiti barvi svoje obleke primerne čevlje. 1045—00686 bs japonskega Tovo • tekstil« pletiva. Zračni čevlji v raznih barvnih kombinacijah. 3945—60905 Udobni čevlji za dnevno po« trebo in delo. Iz dobrega bo« ksa ali ševroa, samo v čmi barvi. 1645—00605 Popoldanski usnjeni čevlji; barva drap, samun ali siva s temnejšo paspulirano kombinat cijo. Nizke lesene pete. 1045-00687 Ti Toyo čevlji so lahki in zračni in neobičajno lepi. Naj« bolj priljubljena sezonska no* vost ^a Vaše otroke Din 89.— 8651-01751 Za najmlajše ljubljenčke! Gib« Ijivi čevlji iz fine kože v drap barvi, sjena in črnem laku. Din 129.— Din 149.— 9642—07705 Otroški čeveljčki prešivani, barve drap, rjave ali si j en a s temnejšo obšito kombinacijo. Din 129 9843—66713 Za dekletca. Iz najboljšega črnega laka, okrašene z luknji« cami. 3222-40808 »Mokasin« športni čevlji za ži» vahno deco. Iz rjavega dool« boksa z gumastimi podplati »Indian«. Moško obutev *mo povsem izpopolnili. Stare modele smo uničila in izdelali nove. Za nove modele prinašamo nove Dfo 129.— cene. Din 199.— Din 149.— 1137—10903 Poletni čevlji iz angleškega platna z usnjatimi podplati v sivi ali beli barvi. 1937—40961 Prešivani pol čevlji iz dobrega črnega ali rumenega boksa z usnjatimi podplati. 1137—10090 Čevlji iiz belega angSeškega platna s podplati iz krom« usnja in gumastimi podpetniki. 9637—70926 Elegantni moški polčevlji iz najfinejšega usnja, dovršene iz« delave. Barve rjave ali rumene. Suhe gobe, arniko cvetje, podleskovo seme, Jelenov jezik in druga zdravilna zelišča kupuje po najvišjih cenah V. H. Rohrmann, LJubljana, Sv. Petra nasip št 27. 7682 Oglejte si naaUf M Trt«—j»m, p* Tiljon H — raznorotcih emajliranik tei lakiranih StediicikoT nsei rellkosti »TetoTBoauuM tovarne H. K a i o •• a i, WeH Zastopstvo Tehna d. i o. i. — Ljubljana. Mestni trg S6/L Telefon št. 2580. 6641 Kupujte pri frvrdkah ki inserlrajo ▼ našem listu! Prešernova ulica 4 polog Frančiškanske cericve H. Suttner L*nMJaaa4 Največja salora ur, sla tedne hi sre-bratae. Lastna protdkoKrana tovarna ur r Švici. Birmanska darila Birmanske ure za dečke od Din 49.60 napred Birmanske zapestne ure od Din 9ČL— napred Srebrne vratne verižice (Cofflers) od Din 20.— napred Zlate vratne verižice (Coffiers) od Din K,— naprej Siguren obstoj! Stara, dobro vpeljana galanterijska ter engro trgovina je z potovalnim avtom zaradi družinskih razmer ugodno naprodaj. Event. lahko pristopi kot družabnik z 300.000 do 400.000 Din. Auto se tudi posamezno proda. Ponudbe na M. Končnik, Maribor, Slovenska ul. 2«. 7805 nsBsassEHi Parketne deščice Trstje za strope Baknla "g-bT Strešno lepenko In lesni cement Jos. K. Puh, Ljubljana Grada ška ulica 22 -- Tel. int. št. 2513 gg fHM Kupim stalno vsako množino kostaiijeuega tanisssbega lesa. smrekove skorje, cele ta drobljene, smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja. po najvišjih cenah. Akreditivno piačilo. Franc Oset. Sv. Peter v Savinjski dol. Novost! Novost O^le/te si (crastio raxstavo na Veleseštnu v paviljonu »H« št 463—467 različnih elektrotehničnih predmetov in najnovejše električne stroje ter novi patentirani pralni stroj »HANNA« na ročni, električni in vodni pogon. (Specialna novost). Cisti perilo belo kot sneg. Na ogled v paviljonu št. 519 tvndJke diplom, ing. FRANC VREČKO, Ljubljana, Rutarjeva ulica štev. 7. Cmm tnalrm oglasom t Za oglase. ki služijo v posredovalne tn socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*., je plačati posebno pristojbino 2 Din. če pa je oglas priob-(en pod šiiro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke 2492, 3492 C«JJ . * Mf- * se matih ot la~cv naj prt da se mu posije po posti naslov ali GaGo drugo informacijo ticoco /a * _ sicer ne bo iJLP ff • t » • mamGab prejel odgovora t tCene malim oglasom t Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda l Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposlati obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priobčijo. Številka čekovnega računa pri Poštni hranilnici v Ljubljani, 11842. Mesarski pomočnik t«M metunkih dei, 2 mizar, pomočnika 21158 dobri in samo.-tojna stavbna delavca sprejme v traj- Prodajalko Mno t galanteriji t« »aaulaktiirt — prvovrstno gprejm« Ivan Savaii, Kranj V knjižnico I Dobro kuharico sprejmemo goopoda ali gty-1 starejšo, za gosti no izven spodično. Ponudbe na ogL | mesta iščem. Plača po do-oddelek »Jutra« pod šiiro I govoru. Naslov pove oglas. »Knjižničar«. 21306 oddelek »Jutra«. 21215 no delo Avg. Primožič, strojno mizarstvo, Tržič. Učenca iz dobre hiše in poStenih staršev, ki M imel v. a j meščansko 8olo in veselje Prodajalko fci Je zmožna samostojno voditi podružnico sprejmem, rredno t imajo e kavcijo ali garancijo. Natančne ponudbe pod šitro »špece-rija Kranj«. 21264 Šiviljo energično in samostojno do trgovine, sprejmem v. 6pre.une tovarna pletenin Potnike zanesljive in pusten« » stopnike ter agente »prejme proti dobri proviziji tvornica pijač — Ponudbt pod »Zanesljiv 28« na og! I.UiiO MJVttiU« 1 ,, , , T...-U - i dobri plači. Ponudbe oddelek »Jutra«. 21468 Pletilja ilče službe. Nasilov t od. oddelku »Jutra«. 21170 21129 Korespondentinjo __________i starejšo, veščo neanščine, I srbohrvaščine, strojenja in Tfg, pomočnika | stenografije ter knigovod-—tneea maJiufaktunsia, stva, sprejmem takoj. Le Elreao moč aarejroe Ivan res dobre moči naj pošljejo * 21128 ponudbe na upravo »Jutra« _ I v Mariboru pod »Komori- Brinja«. 21844 21250 'rgovino z mešanim blagom j proti _ Ponudbe na oglas, oddelek poj št. 200357 na oglasni | oddelek »Jutra«. 21255 potn|ku alj potniCl »Jutra« pod šiiro »Pošten učenec«. 21183 Savšik, Kralj. fotograf, pomočnik Aober retušer dobi takoj 7nHO*<*hnfkji službo. Stanovanje /.O&O.emiiaa fchrana r hiSi, drugo po asistenta sprejmem. - Po- ^ _ Atelje vVaiss, nudbe na oglasni oddele* j^ela," 'Savinjska doliua^ »Jutra« pod »Zcbotelm««. Vajonca Pošteno služkinjo u mizar. obrt sprejme ta-■dravo in snažno, ki razu- j koj jurjj Wendling, Kranj, at« TOaj ie nekaj kuhe m ' 212.2 m vešča ter pridna tudi za Sroga lahka hišna deta, »prejme takoj boljša hiša. naslov t oglasnem oddelka ^ •Jutra«. 2 dobra delavca , ui izdelovanje cementne strešne oipeke sprejmem na __—— akordno delo. Stanovanje in " j t, hrana v hiši. Ponudbe na UraanlKa oglas. oddelek »Jutra« pod g »trokovno naobrazbo t gifr0 »Delavec za strešno ♦lektrotehniki. tudi vešče- opa.o«. 20S63 n v akviziciji sprejme rtektrotehni5.no podjetje takoj v službo. Ponudbe z označbo predizobrazbe in prakse na" oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Elefc-teotehaiki. 21084 Jelonošo zmožnega nemščine, sprejme restavracija hotel Šrru- j nudbe kelj. 21327! 100001 na oglasni oddelek ' Jutra. 21256a Samostojno šiviljo sprejmem za pet do šest mesecev. Plača dobra. Po-i zahtevki pod Blagajnlčarko zmožno strojepisja, i š i e restavracija hotel Štrukelj Brivski pomočnik ki prevzame tilijalko in reže bubi glavice, dobi takoj službo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. Učenko zdravo, močno, i dobro 21328 šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino mešanega blaga. Pre ieli „ t nas —-------:.; ,)„.-!..;, 3 plesk. pomočnike (iobro izurjene in enega vajenca sprejime takoj Ivan Stro- jan, pleSkajr in ličar. Ljubljana, Sv. Petra testa 65. 21295 Hišnika teet otrok, i večletna E&kso sprejmem takoj — _ , . »ljši obrtnik: mizar ali rTlZerKO ključavničar ima prednost, dobro Izurjeno išče za ta- Ponudbe na ogiaa. oddeleik koj ali pozneje dam^fei sa- »Jutra« pod šiiro »Hišnik«. Ion Alobs. Gjud, Ljubljana 21026 — Kongresna trg §t«v. 6. 21287 Elektromehanike stikalne naprave, samo Perfektno kuharico za vsa samostojna gospodinjska dela, za tako'šen na?top išče štiričlanska družina. Zdrava dekleta, ne nad 35 let stara, ki imajo veselje do stalne službe, naj se predstavijo na poštnem uradu v Št. Vidu nad Ljubljano. 20813 Deklica 21273 j lSletna, zdrava, z meščansko šolo. ki bi opravljala tudi hišna dela. sprejme me=to k otrokom "Dopise pod »Začetnica« na oglasni oddelek Jutra v llariltoru. 21346 šiviljo za ženske obleke »prejme na dom A. Foltjn, Sv. Petra ceeta 53. 21477 Kavarn, vajenca s brano in stanovanjem ^prejm™ takoj. Naslov v Šivilje in učenko za šivanje perila, tudi za trgovino sprejme II. Šlibar, Celje, Gosp. 27. 21349 Natakarico tudi začetnico z neka; kavcije, ki bi pomaga, a tudi v kuhinji, ter trgovsko vajenko obe b popolno oskrbo v hiši, sprejmem takoj. Predpogoj: pridnost in poštenost. — Ponudbe na I. ii. Pozor, potniki, zastopniki, penzijonisti Mesečno fiksno plačo do 1500 Din, kakor tudi največjo provizijo za proda.o raznih izvrstnih predmetov (slike na platnu itd.), kav-cija 50 Din. nudi edinole iamo tvrdka Speciaiimport, Ljubljana — poštni pr1 dal št. 174. 21203 stranke bi dali tudi u»!jnlije5l pr6ra6niti dosedanje proizvod. Ponudbe po lati, J, Naslov v oglasnem na oglasni oddeleik Jutra odieiku ,jut.ra«. ^ pod »Tekstilna tovarna. ^ 21296 Učenka trg. i mešanim blagom bi rada svoje učno mesto pre-menila radi družinskih razmer. — Dopise na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »St. 16«. 21458 plica 25 - Kamnik. 21319 Okni , . j „ j. ^ 2 dvo. tn 2 trodelnl, popol- »Jutra «pod »P.adioaparat« Doma novi pr0,Ja.m ^ oiz. 21442 i; cpni. Maribor, Radvsnj-ska ui. 16. 21345 Čebelnjak I Chevrolet za 16 A. Z. panjev, prlkla ! 4 sedeien, zelo dobro ohra-den tudi za vzgojo kuncev: njen prodamo za 20.000 d. usodno pro'am. Du- Din. Ogleda se v tovarni športni čoln na Ljubljani.;: prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20528 Prodajalka steklarske in špeccrij. stroke. dobro izurjena, iell službo ta takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21416 Gaterlst-brusač Takojšen zaslužek «iu«>o.. Naslov v 0gi takojšnje nameščenje in ta- odde,ku >Jutra'" 21417 i . " r A uoftt. — rouuuua aa i. oglasnem oddelku »J^ra^ > Salamon, gostilna in trg Akordne delavce leurjene moči sprejme Ju- za izdelovanje ročne opeke gosi. elekfcr. d. d. Brown sprejmem takoj v opekar-Boveri, podružnica, Ljublja- no Prelesie pri St. Kuper-aa. 21-24 tu na Dolenjskem. Plača _______j po dogovoru. 21271 2—3 dohre zidarje 1 _ . . ta delo v Ljubljani sprej- l eriektno Kutiarico me tafkoj ing. Rudolf Treo, k eni sami osebi (zdravni-Btavbno podjet-je, Ljublja- ci) iščem na deželo. Oprav-Ba, Gosposveteka cesta 12. 1 jati bi morala tudi druga 21223 domača, oiiroma go-por: ihvaloan želi službe v trgovini ali 'kaj sličnega. _ . i- , . stara 20 let, plača ni po- Stanovanjska baraka f na Betia Ja-1 krita s strešno opeko, na- 21387 prodaj na Kodeiljevem. — Naslov pove oglas. odde'ek »Jutra«. 214"0 Stenotipistinjo 21408 popolnoma vtščo slov. in nemške stenografije ter knjigovodstva sprejmemo Šofer v--------- -------- — trezen, Seli kot početnlk' , 21406 'Jeno učilišče Gizola Franzl,' m.-Ata proti maU pJači. Po- IZbOHlO KOSO Pnvoz št. 10 — Ljubljana, nudbe na oglasni oddelek 21088 Jutra pod »trezen«. 21318 Vajenca s predpisano meščan, šolsko izobrazbo in popolno oskrbo pri starših v Ljuli-ijani. sprejme tvrdka M. Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14. 21418 . ... . , ,.. starejišo iščem za 1. julij —-----r- za snaženje kuhinje in za V7ernHtoIifoft druSa 'i001154 Raz- ., ,. »/sojueijico _ i lune naj 6e neko:i!lo pri ki ljubi otroke, z znanjem; kuhl. biti mora pridna, pa-n^mokega i metna, poštena in snažna Inštruktorja Plačilni natakar dolgoletnimi spričevali ________________ za priprave k ponavl alne- Ponudbe e prepisi spričeval mu ijritu II. trgovske šo-žeU službe. Ponudbe pod pod »St. 520« na ogla-ni e želim. Dopise na ogla ni »takoj« na oglasni oddelek oddelek »Jutra«. 21522 oddelek Jutra pod »T me- i Jutra v Mariboru. 21341 jita priprava v knjigovod-1 -tvu«. 21395 _ , , , _ Brivski pomočnik Služkinjo slovenskega in jezika ter klavirja želim k dvema otrokoma v starosti 2 in 10 let. Ponudbe .s sliko in navedbo plače je po-j slati na naslov: Hartner, j Murska Sobota. 21393 56. IU srečo je slikar takoj opazil, kaj se je Sgodilo. Ne da bi le trenutek pomislil na »roje lastno življenje, je stekel k jarku in ta noge potegnil gospoda Kozamurnika iz rode. Bil je res že skrajni časi Trg. sotrudnik ter z dobrimi spričevali, j mešane stroke, mlajši, vo Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21176 Vajenca za elek-trotehn. obrt sprejmem. Ponudbe pod značko »Ljubljana« na oglasni od- ' delek »Jutra«. Mesto samostojne gospodinje dobi starejša skromna Žen-samostojnem go- pri jaščine prost, išče službo v mestu ali na deželi. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20354 mlad, želi nastopiti službo. za 20 Din dobite s s m o pri tvrdki Franc Stupica v Ljubljani, Gosposveteka cesta št. 1. 144 Peki! Železne neP.e S—4 metre dolge, oprava za mali obrat kek«ov naprodaj pri Vsak ponudnik mora pred začetkom dražbe položiti v roke 6odnega poverjenika 10 % vzklicne cene kot va-lij. Najvišji ponudek Je treba telkom enega meseca po dneva dražbe plačati v roke sodne-ga poverjenika. Premičnina obstoji iz starega pohištva, obleke, perila, nekaj orodja itd., v cenilni vrednosti 5065 Din ter se bo prodajal kos za kosom, ali pa več komadov naekrat. V hiši se Izvršuje gostilniška obrt, do letošnjega leta tudi trgovina. V delu gospodarskega poslopja se nahajajo pt-kamiški lokali z zidano pečjo, v kateri se lahko speče naenkrat peciva od približno 70 kg moke. Zemljišča pri hiH so Je- k«:> pripravna za lesna skladišča. Hiša leži v neposredni bližini kolodvora Natančnejša pojasnila o dražbenih pogojih daje notarska pisarna v Prevaljah Prevalje, 4. junija 1929. Dr. Dušan Senčar s. r. — notar km* sodni poverjenik Lepe spalnice po 2700 in kuhinje po 1250 Din, priznano solidne iz-de'ave prodaja Vidmar, Zg. Sika 2. 214,32 Za 20.000 Din Razno -pohištvo I posojiia v banki, iščem ži- rabljeno, pro lam. Naslov v rapta — posestn^a. Za oglasnem oddelku »Jutra«.1 usiiigo dobi žirant mesečno 21433 200 Din nagrade. Na lov v __i oglasnem oddelku »Jutra«. 21227 Kuhinjsko kredenco--- it btf^dJ Kateri denar, zavod Na ogled vsato dopoldne, dai 15.000 Din posojiia do 11. ure v reallti.' sred- 7|R m:il1 8 posestvom — 'za nja vrata na dvorišču dobo dveh let. Na-lov pove Kržišnik. 21415 oglasni oddelek »Jutra«. 21321 Kdo posodi 10.000 Din proti zelo vfeo- Hrastova spalnica nova kompi., masivna, po-iitira.ua. rah, zdrav les, so- kim obrestiin. za far lidna izd_elava ugodno na- i secev. Zastavim protivred-proda'. Naslov v oglasnem nost v novi zlatnini in oddelku Jutra. 21260 j drugo. Ponudbe pod šifro »Varno naloženo« na ogl. Starinsko mizo ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. oddelek »Jutra«. 21309 Pohištvo prodam: omara za obleko. 6 fotelov, zofa, po najnižji ceni. ' Naslov v oglasnem; prilika 80«. oddelku Jutra. 21394! Manufakturno trg. 21504 dobro vpeljan«, radi bo-' iezni prodam v predmestja Ljubljane. Potreben kalita- 50—100.000 I/m Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka 21;76 Švicarske ure najboljše kupite 6amo pri »Otplati«, Beograd, Kralja Petra 64. mezanin. Zahtevajte brezplačen cenik za ure na odplačilo in za gotovino. 20553 Srebrne krone kupuje F. Čuden, Prešernova ulica. 113 Za zastopnika s stalno plačo In provizijo sprejmem agilno, zna čajno ia trezno osebo s kavciio 30.000 Din. Ponudbe « podatki na oglasni oddal e-k »Jutra« pod značko »30.000 kavcije«. 21469 Družabnika s kapitalom 100.000 Din ter pogojno sodelovanje, z mesečno plačo 3000 Din — iščem za dobifkanosno podjetje. Ponudbe na ogla nI oddelek »Jutra« pod šifro »Rentab6l«. 21439 Vsakovrstno zlato kupujt po najviSjiB cenah C e r n e — juvelir Ljubljana, VVoIfova uiica 3 Stenska ura narirodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. Družabnlco z nekaj kapitala išče obrtnik radi povečanja trgovine Ponudbe s pravim nas;0vom na ogl. oddelek Jutra pod »Sledi ženitev«. 21253 Uniformo (bričes hlače), event. tudi sabljo in kapo išče rezervni i „ . , . podporočnik. — Naslov v i HraStOVO POdniCe oglasnem oddelku »Jutnu. j ^ h 53 mm Neiamane -1446, hrastove, brstove, jesenove in lipove plohe kujtuie kompletne vagone ter plača takoj pri dupiikatu nad-dnevne cene Ponndbe ped: Officine Mercsniche«, hote' Slon, Ljubljana. 20709 Dva poroka za znesek Din 2,500 000.— 214,10 foieg vknjižb na prvo mesto, proti primerni nagradi iščem. Pojasnila da.e posredovala pi-arna A. Arhar. Ljubljana, Kolodvorska ulica 28. 21435 Naslov v oglasnem oddelku 'T - '"'■' J 'u 13 - ° Jutra »1-«o i "O"1"0 izurjenega pomočnika 21350 Harley-Davidson s prikolico — skoraj nov, Alfredu Maver-ju, Šubot&l i »OTnik Dalmatine lstotam sprejmem za peg, uhc* U' ')r:tl,CJe- ^ Poslovodja mešane trgovine, želi premeniti sedanje mesto in prevzame tudi podružnico na račun. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Garancija«. 21484 Žagovodja z dolgoletno prakso, per- Vajenca za zlatarsko obrt, pridnega in poštenega išče Kajo Mlad fant pošten, vojaščine prost — __________ _______, želi za taikoj v Ljubljani ■ fekten in samostojen, do-„,. , - . _ mesto sluge ali kaj slič- ber organizator, knjitrovod- Vijftj u z 2 otrok;i- 1'onudbe' nega. Naslov pove ogla-ni ja in korespandent, s po-na^ oglasni oddelek Jutra; oddelek »Jutra«. 21286. znanjem tu- in inozemskega tržišča, vešč v izdelavi pod »Znača.na«. 21248 Nov štedilnik prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21413 Majhen štedilnik in razna posoda nareodaj. Naslov v ogla=nem oddelku »Jutra«. 21445 21334 Oficirska menaža artileri skega polka v Kot učenka v trgovino z mešanim blagom želi vstopiti deklica Delič, z atar v Ljubljani,; Mariboru želi sposobnega poštenih staršev , dežele" Vidovdanska cesta stev 2. | ^ dobrega kuharja. 21374 1 ----- ' " ' 21280 Pletilje perfektne in samostojne Služkinjo ki zna tudi kuhati, sprejmem. Ponudbe na Dr. De- 57. Slikar je položil gospoda Kozamurnika v travo, da bi se posušil, in je nato dogotovil svojo sliko. Vroče poletno sclnce se je pri-kaaalo izza oblakov in kmabi so jeli puhteti »d siromaka oblaki sopare. Toda ko je bil •pet suh — joj, joj, kako se je bila sevrkniia njegova lepa obleka! dobe takoj sta'no delo v'[ciPV0) Leskovac — Srbi a tovarni pletenin J. Kuš'an; 21378 — Kranj. 21437' z osemrazredmo šolo. Stanovanje in hrana v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21263 Dve preprogi (pravi Mehmed) ter 6 lepih T s ik takoj radi seli've ze- .riisea, »cev- v , , __, - ___. _ i 'alnib (amerikanskih) I.°?ollno ^ ^ . a m J f«, v ' 1 nudbe na ogla ni oddelek spec . dimenzij, zmožen kavcije išče Ponudbe pol »Agilen« na oglasni oddelek »Jutra«. 21456 214.'« Železne cevi Tolkača (štamparja) in 2 kurjača Sladoledarja prevoznika spr jmem takoj z dobrimi snrlčevali. Z. za žganje ooeke na SlaS6i£araa v vadno peC iščem. - Kupim Bietncl* pa lahek stroj za i-zdelo- van;e op-ke na paro. Ponudbe na oglasni oddelek Učenko »Jutra« pod »Dobro m»- hotelsko, za v kuhinjo, sto«. 21426 sprejmem takoj za sezijo. Naslov v oglasnem odd-Jku JutTa. Vajenca --rotjimem za mizarsko obrt Hrana v hiši. — Po jasni-'a 21388 Mladega vrtnarja daje g. Ju?, splošno mi- ] ki tega opravl jal za-r=tvo, L;ublTana. Can- 'K;'i še druga dela. želim, karjevo nabrež e štev. 23. t Osebno naj ee predstavi v 0I410 tovarni Satumos, Mos"e. _________21396 Cevliar. pomočnika ''obro iTvežbrneta. 30 •eit starega, išče Franc iščem kot družabn-ka v Stanovnik. čev'jar. Vrzdenn redini mesta. Piskač. Cest. 2S. rioSt-a Horjul. Plača Ije, Prešernova ulica St. 8. po dogovoru. 214341 81335 Frizerja (ko) Gospodična ki je imela že 3 leta pi- -arniš&o službo, a je li sve te in navodila za pov- r:ivnr, fa.t-ft Hrtlo./. k.^. _ . imonnw,n,ih na.ninr Katera občina bi bila voljna sprejeti strokovnjaka v vinogradništvu, kletarstva, sadjarstvu in dič, Celje, vrtnarstvu, ki bi dajal ni- za ograje, rabljene, žične mr^že. bodečo žico. r»olje-de'--ko orodje Itd. r.udi po nerodnih ce^ab veletrgovina železnine MERKTR P. Ma' 21:57 Avto štirisedežen, kupim na obroke proti garanciji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Garancija«. 21305 Avto potni?ki, dvosedežni, zamenja za večjega Kuhar, Poljanska ccsia 31. 21304 Moto-karoserije izdeluje solidno in po zelo zmerni ceni Ferdo Lazmk strojno kolarstvo. Radeče 669(i Hlode Samskega trgovca i poštenega, s 40.000 Din. ki ' bi otvoril trgovino v lepi, prometni vasi. zeiim. DoM takoj stanovanje in skladišče v hiši. Tam se je pred časom nahajala trgovina. Zenitev na lepo posestvo ni izključeno. Le resne ponudbe na podružnico Jutra v Cel u pod značko »Lepa bodočnost«. 21364 hrastove, od 20 cm naprej, kupi v.-ako množino parna žaga V Scagnetti. Ljubija na — za gorenjskim kolo dvorom. 9101 Vsako množino drv Soustanovnikl boljših časov! Imate poleg velio vese. 1,'a wa; nekaj gotovine kot sotrudnik prvovrstnega podjetja za popolen gospodar-| s-ki življenski preohrat! Obr-bukovih in mešanih kuidm i nite se ta-koj na uredništvo za izvoz v Italijo — za »Domačije«. Maribor. Ko-plačilo proti odipreainam do-. roška c. 10. 21337 kumentom. Cenjene ponudbe na: Ljub.jana, poštni predal 85. 21449 Poljarmenik Avtomobil dvosedežen. zaprt, v najboljšem stanju, z malenkostno uporabo bencina — poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21011 Opel ravno tako dolgo brez po- J zdigo imenovanih panog. la. želi mesto blaga "ni- • Potreboval bi mailrno .'ta- še nerabljen. 75 cm, poceni _, _ čarke, event. bi šla tudi novanje s prit-ik'inam1 ln: pro-bam. Donlsi na ogla ni 4/16 HP, štirisedežen, ma-k otrokom celodnevno a'i zemlje približno 3 oralov oddelek Jutra pod »Lf«na lo rabljen, ki porabi zelo samo v popoldanskem ča«i za trtnico. matič.njaka. dre- ind. 1352«. 21161 malo bencina, ugodno na- Izvežbana ie tudi v glasbi vernico ln drago. Najem-in ljubiteljica o'?c/k. Po- nino bi plačT.' po dogovo-nudbe na r>odru/.nico Jutra ru. — Ponudbe na ogla-ni Ljubljana VII, pod značko oddelek »Jutra« pod š:fro »Tnprča«. 21483 »Strokovnjak«. 21431 Učenec ki se Je že 9 mesecev učil v trsrovtini s špecerVo, išče mesta, nai-raje v Ljubljani. _____________ Pozor, kupe! Ce in kleti Hiša je nova vih in Javorovih prodam ja pritlična, z ne".a vru. par vagonov. Ponu i.be na Cena po dogovoru. Na-lov oglasni oddelek Jutra pod v oglasnem oddelku Jutra. »Ch. T.«. 21289 21085 Manjša tekstilna tovarna v Sloveniji po ugodni ceni naprodaj Elektrika in vodna moč na razpolago. Ponudbe na oglasni odde- Košnjo okoli 660ii m*, pod Rožnikom za tekoče leto odda- ________ _______ popolnoma nov. c prikolico' mo. — Ponudbe s ceno na iek »Jutra« poli »Predilni-ugodtto naprodaj v garaži Pokojnin ki zavod, Ljub- ca«. 13068 »Lojze«, Miklošičeva cesta, i Ijana, Gledališ&a ulica 8. | 21407 214621 " ~ ..... Enonadstropnn hišo Avto Ford novozidaro, dvostanovanjsko parket, elektrika, vodovod, Dobro vino ,___________________ _______ tipa 1927. odi;irt,_ s Speci-: staro in novo, več heTtto- 800 ms vrta. 20 let davka jalnimi napravami in novo litrov soc-tiranega prodam prosto, prodam do 20. ju- pnevmatiko, malo vožen, i0 zmerni ceni. Andrej niia v Ljubljani, Levčevu predam. Ponudbe na ogla-ni Snrogar, Poličane, S'ove- ulica 8. 21229 oddeleik Jutra pod »Avto nija. 21^72 __ Ford 18000«. 21376 Poltovorni avto v brezhibnem stanju pro-daim. Naslov v oglasnem Vagon jabolčnika vzamem t komisijo. Ponudbe pod značko »Jabolčnik« na podrui- oddelkn »Jutra«. 214481 nico Jutra v Celju. 81358 Hiša (vila) z velikim ograjenim vrtom naprodaj, ali se zamenja* hišo v mestu Celju. — Kramer, Lisce 42, Celje. most Parcelo ▼ mestu ali najbližji periferiji Ljubljane kupim. Ponudbe z opisom lege ia navedbo cene po i »Solnčna lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 21109 Hišo — vilo • trasi: im. tasajonim vrtom 800 m', pod RoZnikom prodamo za 130.fr 0 Din. — Trisobno stanovanje takoj prosto. »Posredovalec«, re-a ltetna pisarna Dalmatinova ulica 11. 21312 Posestvo prodam v gorenjski vasi Rateče Hi4b f trgovino, gospodarsko poslopje. 1 travnik, 4 njive, S gozdi, pripravno za gostilno, de-fet minut od postaje, primerno za vsako trgovino: event. prodam samo hišo z gospodarskim poslopjem. — Poizve se pri lastniku Jo-fcefu Jesih, Medvede. 20397 Parcela naprodaj °b StreMSkl ulici ic Strmi poti. Pojasnila v fostilnd pri »Tioku na grič-u«. 21303 20 oralov posestva l vsem invi-sitarjem in de-telnimi pridolii prodam za 130.000 Din. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 20703 Obratne prostore za manjše industrijsko podjetje vzamem v najem za daljio dobo. Pogoj, bližina kolodvora ob progi Ljubljana—Celje, elektrika in vodoviod. — Eventuelno ee kupi tudi manjši objekt, te je dana možnost dozidave. Cenjene ponudbe z navedbo najemnine, oziroma kupnine na poštni predal 68, Ljubljana. 21005 Avto-guml delavnica t Sloveniji je zaradi bo-iesni in starosti na prodaj. Kuoca se event. te obrti nauči. Potrebno 22.000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20915 Redka prilika eksistence! Radi bolezni pro.dajn inventar delikatesno in suhomes-ce trgovine, mesnico in točenja pijač. Lepe trgov-e':e prostore z električnim pogonom je zajedno prevzeti in dalje poslovati. — Pojasnila daje M. P.adej, t^joviua, Varaždin. 2085S Trgovino odnosno hišo z dobro vpeljano večjo trgovino špecerijskega in kolonijalnega ali tuili mešanega blaga, v večjem prometnem kraju ob železnici v Sloveniji kupim in takoj plačam — ervent. tudi vzamem za daljšo dobo v najem. Ponudbe na poc-redovalno pi-earno A. Arhar, Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 28. 21436 Posestvo oddaljeno pol ure od Celja, na zelo lepem kraju, prodam. Cenjene dopi-u na ha:arir,a Nemec, Peč-m.ik U. fri Celju. 21003 Hišo prodam s 4 stanovanji, obstoječimi iz sobe, kuhinje, prfceklinami, z elektriko in vrtom. 10 minut oddaljeno od Glavnega trga Maribor. Cena Din " 139.000. Naslov v trafiki Ko.roS-a c. 90, v Mariboru. 21340 Realitetna pisarna družba z o. z. LJubljana, Miklošičeva c. 4 proda: HISO, enonadstropno, pritlično 2 veliki sobi, kuhinja, pritiklin«, I. nadstropje trisobno stanovanje,' "dvorišče, 2 delavnici. elektrika, vodovod, parketi. prometna cesta blizu Krekovega trga — 3.'ii.OOO Din; HISO, vili sKCno, enonad-etrepno, novozidano — komfortno stanovanje, 6 sob, vrt. blizu stare šišenske cerkve, 250.000 D HISO, emonadertropno, osem eno- in dvosobnih stanovanj, vrt, dvorišče, Poljan? ko predmestje, Din 200.000: GOSTILNO, trafiko, prMig-iio hišo s trg. lokalom, trisobno stanovanje, hlev in gospodarsko poslopje. V, orala zemljišča, Vič, Din 190.000; STA VBISCE 1000 m«, Po liantf-o predmestje, po Din 90 m'; PARCELO. 1SOO m', krana lega, viWka četrt, bliz.u drž. bolnice, po 50 Din: HOTEL. enonadstr. hiša. pritlično klet, točilnica, pritlično 2 gostilniški sobi, velika steklena veranda, kuhinja, hladilnica. 1 manjša soba. pralnica, v I. nadstr. 10 sob za tujce, prometni 'kraj večjega mesta Dol eoiske. vsled' preselitve 580.000 Din; HISO, pritlično, eno dvo-in eno enosobno stan o varuje, % orala zemljišča, L«*w>. "52.000 D;n: KMEČKO POSESTVO So ora'ov, arondirano.. pritlična hiša. gospodarska poslopja, od zemljišč po-jovica gozda, ostalo njive. travniki, ir.ri Rimskih Toplicah. 75.000 Din; Po'eg navedenih, večje število h:5. vil, trnovskih, gostilniških objektov v Ljubljani, na deželi, kmečka posestva. stavbne parcele v centru in vseh p-edmestjih, v naivečii izbert n ipo najugodnejših cenah. 21453 Stanovanje 3 eob, kuhinje in pritiklin, solnčno in zračno takoj o d d a m v centru mesta. — Na-flov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21156 Solnčno stanovanje r sredini mesta, obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, po mogočno-ti tudi kopalnice, išče miren zakonski par brez otrok. — Ponudbe na ojrlas. oddelek »Jutra« pod «»Za 1. julij« 21118 Pekarno v relo prometnem mestu v Prekmurju, z vsem inventarjem dam v najem. Pojasnila daje Iva.n Kosser, Križevci št. ISO — Prek-murje. 21065 Koncesijo za mešano trgovino prodam ali dam v najem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« t>od šifro »Koncesija 33«. 21486 Trgovino z mešanim blagom (želeani-na in šepecerija) v prijaznem mestu na Gorenjskem, na zelo prometnem kraju oddam v najem. Stanovanje na razpolago. Ponudbe na oris«, oddelek »Jutra« pol »Spreten žel-ezniuar«. 21404 T Brežicah na 5o odvorskj cesti prodam zidano hišo s 8 sobami, kuhinjo, kletjo, živinskim hlevom, ."vinjaki »n drugimi pritikiinami. fcadnim vrtom in. % oralom njive, vse v enem kompleksu. Na željo tudi več parcel na razpolago. Hiša; ee nahaja v najbol šem: etanra z električno razsvet-1 Ijavo. Cena 105.000 Din. j____ Natančnejša pojasnila daje | Ant. Vlnkšel. Kolodvor 1,"o GOStllnO !H pekarijo cesta, Brežice. 21269 od,;am takoj v" najim ^ tudi samo gostilno. Odda se samo zmožni osebi. — Mevželj, Mokronog. 21493 Gostilno dobro Idočo v prometnem kraju vzamem v najem. Ponudbe pod značko »Podjetni najemnik« na oglasni oddelek Jutra. "21323 Hiše, vile posesava. poTarje, gostilne proda Zagorski, Maribor, Tatenbahova ulica 19. 21372 Parcelo manjšo do 500 kv. m. kupim v severnem delu meni ali v bližnji periferiji po ugodni ceni. Ponudbe pod »tehnik 2527« na ogl. oddelek Jutra. 213458 Parcelo r izmed 1000 m», ob Dunajski cesti kunim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parcela I'm takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Rentabilno«. 21239 Restavracijo ra Hici v centrumu Zagreba prod? m radi rodbinskih razmer. Naslov v ogl. oddelku JtitTa. 21382 Hotel novo oprein'jen, na gornji Ja iranski obali s še štiriletno pocodbo. 20 sob. prodam. Kaslov v ogla^n^m oddelkn .rnrra. 21383 Gostilno ▼ centrumu mesta prodam radi bolezni takoj z vsem inventarjem in s povolinimi piačilnlmi pogoji. Prostora Ima 2 sobi, 2 mali sobi, kuhinjo, 2 kleti ter 2 robi za «tann-anje. Vpraša se: Mila Fric. Karlovac. Viečnička ul. 14. 21377 Krasno vilo četrt. ure od postaje Bi-etrica pri Mariboru prodam ta.kof z dvema ora'oma zemljišča in vs^m inventarjem. Event. oddam v najem. Poja-niTa 'Tnic F.^ečko Pro, Maribor, Smetanova 50-1. 21336 Gostilno od-.lam v najem. Ponudbe pod značko »V najem« na podružnico Jutra v Celiu 21352 Gostilno v okolici Maribora želi s 1. avgustom zakonski par brez otrok v najem aH na .račun. Pozneje tudi Ikupi. Xadov v oglasnem oddelku Jutra. 21342 Stanovanje 1—2 sob in kuhinje za ta-' koj išče mirna stranka brez otrok. Nasiov v oglas, oddelku »Jutra«. 21178 Stanovanje 2 ali 3 sob išče mirna stranka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovec«. 21292 Stanovanje 2 6ob in kuhinje, z vrtom, tudi za letovišče oddam v vili blizu Ljubi;ane. Informacije na Poljanski cesti št. 121. 21452 Stanovanje komfort.no, tik stare šišen-al:e cerkva, v novi hiši, otetoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, verande, pritiklin, souporabe kopalnice, parket in elektrika, oddam stalnemu boljšemu najemniku e 1. avg., ev. prej. — Pojasnila daje C-hri.-tof, Domobranska 7/1. 21419 Stanovanje 3 sob, z vsem komfortom, v novi hiši na Strose-mayerjeri cesti oddam s 1. novembrom. Informacije daje ing. Tomago, Poljanska cesta 12. 21450 Več deklic 6prejmem v popolno oskrbo za julij, avgust. Z nadzorstvom pri kopanju in krasnih sprehodih. Naslov v oglasnem oddelku Jutra pod »Novo mesto Din 600«. £0717 Dojilja Nesrečna nezakonska mati, zdravniško ja-eiskana — popolnoma ad.rava, prevzame me-^to dojilje pri boljši in dobri rod»bini. Z zaslužkom bi dala nezakonsko dete v rejo dobrim ljudem. Ponudbe na naslov »Dojilja« na osi. oddelek Jutra. 21373 Sobo 3 separatnim vhodom — 1 vso oskrbo oddam gostiodu Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21214 Opremljeno sobo lepo, svetlo, pafketirano in z elektriko oddam gospodu na Ižanski cesti štev. 15. 21171 Opremljen kabinet z elektr. razsvetljavo, z ali brez prst.režbe oddam v centru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21137 Stanovanje dijaku ali dijakinji, z najboljšo oskrbo dam popolnoma zastonj za prihodnje šolsJko leto. proti posojilu 6000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek. »Jutra« pod šifro »Ugodnost 75«. 21475 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v Jerko-vi ulici v Stožicah oddam s 1. julijem. Plačati je ^ leta naprej. Naslov v og . oddelku »Jutra«. 2US7 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, v novi hiši oddam s 1. julijem stranki brez otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. " 21441 Stanovanje oddam. Velika soba in kuhinja. Oddam onemu, ki ga popravi. Naslov v oglas, oddelku Jutra.* 213S1 Solnčno stanovanje v sriMimi mesta, obstoječe iz dveh ali treh sob e pri-tiklinami išče miren zakonski par brez otrok. — Po nudbe pod šifro »Solnčno« na oglasni oddelek »Jutra« ur Z Stanovanje sobe in kuhinje oddam s 15. junijem mirni »rauM brez otrok. Naslov v oil. oddelku »Jutra«. 21267 Sobico ln kuhinjo želi mirna stranka brez otrok — najraje v šent-potrskem okraju. — Avgust Hraber, tovarna Pollak. 21447 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin želim za konec avgusta. Plačam za pol leta naprej. Za uslugo bi opravil pri hiši razna zidarska dela. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21386 Opremljeno sobo lepo, e souporabo kuhinje takoj oddam v Frankopau-ski ulici 12. 21482 Opremljeno sobo veliko, solnčno in svetlo, s klavirjem ali brez oddam enemu ali dvema gospodoma na Vidovdanskl c. S. 214S8 Opremljeno sobo oddam solidnemu gospodu na Starem trgu štev. 3/1. 21459 Prazno sobo na periferiji tiče starejši zakonski par brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pritličje in vrt«. 21455 Dfrpiti 31. maj Dvignit« piemo v oglasnem oddelku »Jutra«. 21428 Gospodično neomadeževan« preteklosti od 20—30 let, ki naj poseduje vsaj 200.000 Din gotovine v svrho postavitve laiS-tnega doma, želdai ia svojega nekaka, nzla/dega višjega drž. uradnika I. kat. 1 akad. izobrazbo, strogo solidnega geatlema-na pravilne postave s premoženjem v gotovini in s stalno službo. Prosim samo resne ponudbe pod znakom »Poezija življenja« do 15. t. m. na oglasni oddelek Jutra. — Event. slike takoj vrnem. Za absolutno diskretnost jamčim. 21307 Dva mlada simpatična in samo-tojna obrtnika želita znanja z dvema gospodičnama od 18 do 24 let, blagih src in čiste preteklosti. Dopise s .vliko in navedbo je poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kapital«. 21243 Trgovec star 42 let, z dobro ldcčo trorovino želi znanja v svrho povečanja trgovine z gospodično ali vdovo (1 otro'k ni izključen) z nekaj premoženja aii posestva ter veselja za trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Maj« 1929«. 21152 Želiva ljubezni brez razočaranj. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod Magda, Sonja. 21364 Poziv! Vse potnike tvrdbe Zum-bukrvič, ki le niso prejeli proviaije, naprošam u podati« ia nasl o t, kje bi mogli sprejeti do 25. junija moj dopfa. Piiite na: Skrabar Feliks — Arome Contpany, Zagreto, Je ači-čer trg 20. 81480 Gospod Zlhrovskl bivži strojnik t rudniku Orle. oziroma dotični, ki ve za njegov sedanji naslov, naj ga proti nagradi poSlje v Ljubljano, poštni predal 183. 21401 Gospod akadeim. izobražen, srednjih let, želi poznanstvo z inteligentno mlado damo za skupne izlete. Dopi=e po možnosti s slikico na ogl. oddelek JntTa pod »Solnč. n« žarke«. 21324 Lepo, solnčno sobo parf.-etlrano, z elektr. raz-e-vetljavo oddam 1 ali 2 gospodoma z vso oskrbo aH brez na Taboru 5/II — levo. 21476 Opremljeno sobo z zajtrkom dobi zastonj tisti, ki posodi 3000 Din. — Ponudbe na oglas, oddeiek »Jutra« pod »Soba 7«. 21473 Sobo zračno, v lepi vil) sredi mesta takoj oddam enemu ali dvema gospodoma. — Vprašati v Knafl-jevi n!!ei št. 13/11. 21425 Sobo s kuhinjo ali sobo s Štedilnikom išče za avgust mirna gluhonema gosi»a. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stanovanje aveust«. 21403 Kabinet v sredini mesta oddani moški osebi. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 2-1405 Sobico smterensko, strogo eeptrir*-no, z elektriko oddam za 200 Din v bližini Tabora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21409 Slikarsko delavnico dam v najem ali pa prodam. Dopise na Ht-rič Marija, Zavodna 76 pri Celju. 20698 Lokale trgovsko pisarniške oddani na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje pisarna dr. Fr. Frlana. '"dve.nika v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. 21211 Tovarniške lokale z vodno silo 22 IIP takoj oddam v najem v Ljubljani, Krakovski nasip 26 20970 3 cestne lokale trgovske ali obrtna, v novi hiši na Strosemayerjevi cesti, tik nove mestne stanovanjske hiše oddam s 1. novemb-om. — Informacije X !e in?. Tomago, Fo'ja'i-ka cesta 12. 21451 Lokal za mlekarno v prometni nlici proti mali i odstopnim od-lam. Na-lov v 1 oglasnem oddelku »Jutru 21301 Stanovanje krasno, 1 velika soba, kuhinja, jedilna shramba, t najlepšem dolu Podrožnika dam mirni stranki takoj v najem. Isto tam dam v najem tudi opremljeno sobo. Naslov v oslasnem oddelku Jutra. ~ 21389 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam s 1. avgustom onemu, ki plača za 2 leti naprej, v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 21316 Dve dijakinji na dobro hrano in stanovanje sprejme učiteljica s prihodnjim šolskim letom. klav'T in vrt na razpolago Na žel.io nemška konverza-ciia. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21020 Učiteljska rodbina s,prejme za prihodnje šolsko leto mlajšega dijaka v dobro oskrbo ter pod =tr o^o nadzorstvo. Pomoč nri učenju brezplačna. — Naslov pove oglas, oddelel-»Jutra« 20979 Sobo išče stud. trg. akademije, s popolno oskrbo, za prihodnje šolsko leto. Cenj. ponndbe na ogla1, oddelek * Jut ra- pod značko »Trg. akademik«. 81310 Državni uradnik akademik — s pravico na penzijo, 40 let star. želi prvovrstno poznaD^tvo v .-vrho ženitve, s srčkano, lepo, muzakalno in pridno čraivO, vesele narave. Dopise pod »Usoda« na oglas, oddelek »Jutra«. 21487 Drž. nameščenec mlad ločenec, simpatičen, išče sebi primerno družico, fci ima kakšno obrt in nekaj gotovine. Ločenke in vdove niso izključene. Ponudbe na Ogla ni oddelek »Jutra« pol šifro »Srečno življenje«. 21467 Boljši obrtnik želi poročiti pošteno detle Ponudbe na na-lov: Emil liajšek, poštno ležeče, Maribor. 21440 Uradnik v dobri stalni službi ln z lastno hišo v Uipem obmejnem kraju si želi znanja z go-podično ali vdovo srednjiii let. ki govori tudi nemško in ki ima nekoliko premoženja v svrho ženitve in ustanovitve malega rentabilnega podjetja. Ponudbe, ako mogoče s slffto, ki pa ni pogoj, na oglasni oddelek Jutra pod »21241«. Difckrec-ija častna zadeva. 21241 Hotel »Slovenac« V Zagreba, Frankopanska 7 priporoča poceni in čiste sobe, domačo kuhinjo, solidna postrežba, izvrstna štajerska in hrvatska vina. Dnevno sveže pivo Priporoča se Sekulič-Harča. _ 21221 Turistom in izletnikom fci poeečajo Kamniške planine, nudi restavracija v Stranjah — Kregarjevo 13 pri Kamnitu, vedno mrzla in topla jedila, dobro kapljico, prenočišča, v neposredni bližini avto postaja. Za obilen obisk g« prif>o-roča Viktor Malenšek, lastnik. 20767 Naznanilo otvoritve Slavno občinstvo in svoje drage odjemalce vljudno obveščam, ua sem V/or.ia delikatesno trgovino na Sv. Petra cesti 24 in priporočam prizimo dobro šunko, čajno maslo, razno pecivo in drugt, dc-likatese. — Za ob.V n <.bi.-k prosim kar nijvljudnejt vdana MARIJA KALUŽA, delikatesna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cev a št. 24, prej Marijin trg štev. 8. 21132 PletHol stroj 8 UD prodam. Nasiov pcr» ogilasni oddelek »Jutra«. 21490 Stroj • za mletje črasia Vnpbn. DraSler, usnjar, Borovnica. 21096 Lokomobllo 75—100 KS prodam radi povečanja pogona vrlo po ceni. Dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Drva 2396« na oglasni oddelek Jutra. 21162 Parni kotel stoječ, z opremo, 614 kurilne ploskve. 8 "Atm. prenapetosti, v najboljšem stanju, kakor tudi močno stiskalnico i leleznim ogrodjem, u vsako uporabo, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 21017 Fotografije vseh t« dobite najceneje is najbolje izdelane, kakor tndi r raznih skupinah pri fotografu Hudmiku v Sp. Šiški (Ljubljana VII) Celtvfta cesta 41. 30930 Urarska popravila izvršuje najceneje ia naj precizneje Franc W01fin; urar, Gosposvetska c. 1 31399 Jermenarsko obrt prodam aii dam v najem Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 21246 Kopalne obleke najnovejše po najnižjih ee-naji izdelujem v Gosposki ulici št. 3/11. — Istotam sprejmem vajenko 21421 Usnjena torbica ,*iva. z večjo vsoto in zelo važnimi dokumenti se je' izgubila na poti od gostil-i ne »Novi svet« do šišenske t cerkve na Celovški cesti. J KeT je z Izgubo tega, vsa' bodočnost prizadete osebe popolnoma uničena, prosi i-ta poštenega najditelja, da proti visoki nagTadi vr-ne_ r Agentumf in komisijski trgovini v Studentovski ulici 7. Ljubljana — ne pa na njen naslov, ker se bo i starfer. 215-V2 Pozor, obiskovale velesejma; Ob priliki obiska velesej ma »i oglejte mojo veliko zalogo pohištva: Spalnice iz javorjevega, fcrešnjt vega in hrastovega leea. jedilni ce in kuhinjske oprave. — Solidno delo in konkureo čne cene. — Jo«ip Kuhar mizarstvo in zaloga 10-hištva, St. Vid nad Ljub-ljano. 21247 Parno lokomobilo znamke W. M., 18 HP, s kurjavo z odpadki, za 8000 Din proda Štefan Marcijan. Dob pri Domžalah. 21046 PražilnI stroj za praženje kave (5—8 kg) rabljen, kupim po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pra-žilni stroj«. 21274 Vodno turbino dobro ohranjeno za ca 2.1 metra padca vode, 1100 do 1500 lit-sek, stoječo ali ležečo z regulatorjem (za pogon diname) kupim. — Kupim dobro ohranjen Dlesel-motor za ca 35 ks kompl. in istosmerni dlnamo 230 Volt, 100 A., s kompl. stikalno napravo. Ponudbe na J. Hobel, Črna nri Prevaljah. 20734 Napustnik (Anlasser) za kra turistični motor 5 HP kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Motor 500«. 21375 Kdor si želi vročih soinčnih dni ob morju, naj ee obrne na upravo hotela »Kvarner«, Malinska. otok Krk. — Prospekti na razpolago. 20772 Najcenejši preneslji-vi dom za poCitniško ali stalno bivanje Vam nudi »Mojmir«. stavbna zadruga v Mariboru, Koroška 10. 21S39 Letoviščani! Hotel-pension vila »Lucija« lastnik Nikola Zic Aleksandrovo — otok Krk idilično lepo ležeče in priljubljeno slovensko letovišče ee cenj. gostom naj vljudneje priporoča. — Za prospekte, informacije in naročila se je obrniti na lastnika ali na »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva C. 4 13429 Razprodaja* Senzacijonelne umetno-obrtne slikarije na sukno so razstavljene v paviljonu I. Koia 559. — Učenke za tečaj takoj sprejmemo. 21245 fXQ pečete , stikate, graverstvo 1 t SITAR aSVETEK, LJUBLJANA *> , ^ - A® .Sfra C® Lisičje, polhove kože m rseb drugih divjih tirali kupuje stalno skozi eelo leto D Zdravič, trg usnja. Ljubljana Florijan »ka ulica 9 1880-a Entlanje izvršuje hitro po 1 Din od metra G. M e n c e. Novi Vodmat. Vodmatska ulica št. 166/1. 13630 Naznanilo. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem na no vo preuredil brivni-o za gospode in dame. BežigTad, gostilna Kačič. Poseben oddelek za dame. Postrežba strogo točna. Se priporoča Stjepan Kralj, brivec, Dunajska c. 58. 21325 Le splošna gradbena akcija (brezobrestno) odprarl 1 novanjsko bedo. Brezdo-inovci, stanovanjski reveži iz vse Slovenije, imejitelji srečk »Dom ubogih«, združite se v kreditni-stavbni zadrugi »Mojmir«, KoroSfca št. 10. 21338 Sobo lepo opremljeno, r, elektriko in posebnim vhodom poceni oddam g 15. junijem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21279 Kabinet s »epariranim vhodom, v vili v centru me^ta takoj oddam za 300 Din. Ogledati v Knafijevi ul. 13/11. 21424 Prazno sobo ali sobo » kuhinjo iščem. Ponudbe na o?las. oddelek :Jutras peid »Nujno I5i. 21443 Za letovišče oddam 2 opremljeni sobi blizu Sore in Save. 21281 Svetlo sobo (lahko kabinet) želi mlad gospod. Lahi: o tudi oddaljeno iz centroma do 30 minut. Separatni vhod. Po-nudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno«. 21153 Za sostanovalko z dobro hrano frrem. Prednost souporaba klavir'a. Ponudbe po »15. juniju« na ogl. oddelek Jirra. 2111.2 Lokal na prometm-m kraiu sredi Ljubljane takoj oddam. — Pojasnila v gostilni pri Majaronču, Stara pot 1. £1444 Delavnico od-lam ?a čevljarja aTi kro-N.v-Vj-r v ogl .vnem oddelku Jutra. 21:380 1 ( ? i fe . Prvovrstno hrano dam eno leto popolnoma zastonj za posedlo 50W 0l1(1am takoj rtvPma Din Ponudbe na ,,„ma ali gospodičnama, oddelek »Jutra« pod šifro | st.iri w 15..I. 21390 vjlk' »Hrana 74«. 21474 0 "K Gramofon »Hi« Masters Voice«, popolnoma nov. z nekaj ploščami naprodaj* v Hrenovi ul. št. 12/1. 21278 Koncertne citre dobro ohranjene, z novim etnijem ter trivrstno harmoniko j s kovčkom poceni proda: Uimerman, Sv. Petra c 53 j 21479 Klavir - citre po nizici ceni proda brivec Franc Boštnar, Gosposvet-ska cesta 13. 21171 Kratek glasovir skoro nov, moderen, kra-! sen ir'y- naprodaj. Dobrajc, j Maribor, Frančiškanska m. : št. 21. 2034S Planino sli Vrni« glasovir kupi Koren. Maribor, Betnavskn št. 13. 21347 Nemška ovčarka 8 me.-ecev stara, že dobro dresirana. zanesljiva čuvaj-ka in spremljevalka, z rodovnikom. naprodaj v gostilni »Amerika« na Glincah Tržaška cesta. 21381 Lep Jahalni konj dober turli ta vožnjo, naprodaj. Po;a.-nila da.ie H. Sch.. Maribor, Aškerčeva št. 7. 21006 Znamka za poznavalca avtomobilov. Pred nakupom si oglejte te vozove pri gen. zastopniku: O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva li Opremljeno sobo Otroka np-etmem v ze'o dobro ovrrbo. Naslov v ogla-nem oddelku »Jutra«. " 21282 Dva gospoda -iore;nie.m bizu Jubilejnega Solnčno sobo s separatnim vbodom, pri operi, s souporabo kobilice oddam. Nnslnv v oirla'-nem odd. »Jutra«. 21398 Srnaka starega eno leto, zelo domačega, prodam. Martin Hrib. Dolenji Logatec, šte-1. '21367 Onrem!ienn sobo mostn, na Sv. Petra na f- oddam dvema gosipodoma. tu št. 39, na dobro doma- Naslov v oglasnem oddelku čo hrano. 213921 Jutra. 21366 , 3 Din. Pljuča! Privatni pljučni zavod — CPrivat Lungenhcilamtalt) — Seeevo, dr. P^č-nik-a. pošta Rogaš' a Slatina Z'ravniki priporočajo zavod! Profppkt 20552 p" Koža v 5mleč-neiii stan j 11 Laboratorij INNOXA dela prod zdravniškim nadzorstvom. Po dolgotrajnih raziskavanjih so bili naposled kronani napo« ri te«a laboratorija s tem, da je bilo iznajdeno MLEKO INNOXA. Če boste vprašali zdra\Tiika za nasvet, Vam bo rekel: 1. Mleko IN.\*OXA čuva kožo izvanredno. 2. ono jo osvobodi vseh ne» čistoč radi svojih specijelnih sestavin. 3. ono jo hrani racijonalno; 4. ono jo napravi gladko, enolično in zdravo; 5. ono je prikladno za vsako kožo. Uporabljano za nego obraza zjutraj in zvečer vam bo mle« ko INNOXA ohranilo vso mladeniško svežost vašega teinta, da se ne boste po« starali. Krema IN"NOXA izpopol* njuje blagotvorni učinek m!e» ka INNOXA. 311,K KO L v vseh par f umerijah, drogerit jah in apotekah. Laboratoire lnnoxa, 60 Rue de Prony, Pariš. Generalno zastopstvo: HENRY H. NEUMANN, ZAGREB, Boškovičeva 42. .J razstava sli: Velika Izbira okvirjev A. KOS, Mestni trg št 25 Nasproti magistrata cAligatorji vseh vrst najceneje pri tvrdki 4. Besednik Ljnbljana, Šelenbnrgova O 2 nova 6 • cilinderska, S lo 7 sedežna Fiat 501 r brezhibnem stanju so zelo ceno naprodaj! O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11. Ležalne stoi^ po 140 Din po povzetju 150 Dir nudi Rudoll Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7. Vse vrste tudnin&fle vode del ikatesa Josip Vitek Lmbljana Sv. Petra c. 13 Največja izbira rabljenih io dobro ohranjenih luksuznih 2, 4 i« 6-sedež-nib Ter tovornih avtomobilov, nadalje m o t o c i k 1 o v znanih znamk z in brez prikolic po najusodnejših cenah! O. ŽUŽEK, Ljubljana Tavčarjeva II. Zahtevajte ponudbe! Vreče nove In rabljen* nel vrst ter *ifo za embalažo 'ma redno * zalogi Mirko Mlakar Ljubljana Slomškov« H Čos je zlato! Pred nakupom oglejte s! veliko febiro po najnižji ceni. Dvokoles« farnih modelov. Motorje* »e{ »rst šivalnih »trojev naJno»eJSc teflfliTdbe. OtroSUih rozičlcor. Športnih vozičkov. IgraCnih vozičkov. Triciktje* Skiro. Hoienderjr* . Ctroiklh avtomobilor 5tobc ta uCenje hole. Triciklje za prevot blag* Dele za vsakovrstne atrofc tn kolesa. Pnevmatika itd Ceniki franka Prodaja tudi na obroke. V posebni oddelek se sprejemalo «sa popravil* ..TRIBUNA ' P. B. L Tovarni tfnokolo M otrolkHi t osa o« LJubljana. Karlovska cesta 4. Kupujte „Zvezdanko"! EDEN IZMED SKRIVNOSTNIH VZROKOV,] _ KI POVZROČAJO MEHAK TEK VOZA, JE CHRYSLER«JEVA ROČIČNA GRED Opekama F. P. VIDIC & Komp Ljubljana, Prešernova ulica fT f 4 Tovarniška zaloga stavbnega materijaja, krasnih lončenih peči in štedilnikov, čeških emajliranih belih ploščic za štedilnike in obložitev sten, češke Samotne opeke itd. -t-nudi v poljubnih množinah prvovrstne — zarezane strešnike — Pravilno žgano gosto blago, prezimr dobro in se ne lušči; ker ne vsebuje apna, tudi ne vsrkava tako vode kakor nekateri drugi iz* delki. — Prekrije ravno kakor borovec, ter so doseže dobro zaprto streho in gost strešni ki-ov. Ekonoma ali trgovskega pomočnika neo ž eni enega, ki ima veselje do potovanja, sprejme vinska veletrgovina. Ponudbe na oglasni oddelek > Ju tra« pod »Stalna služba«. 7815 Dvajest, trideset, petdesetkrat — to je odvisno od hitrosti Vašega Chrys-lerja — se zavrti njegova rocicna gred in prenaša silno moč Silverdom motorja brez tresenja in ropota. Rocicna gred prenaša to moč mehko in tiho, kar je za Chryslerja samega značilno; ona lezi na 7 velikih lezajih in je izenačena s protiobtežbo, katera je nameščena zato, da izena-čevalec ne propušča pri velikem pogonskem momentu tresenje motorja. Razventega obdaja ročično gred v vsakem lezaju in pri vsakem vrtezu, mehka oljnata j>last. Značilno za Chryslerjevo rocično gred je, da onstane tišina in gibčnost Chrys-lerjeve moči istotako po 100.000 km, kot po prvih 500 km. Chrysler ostane popoln. (Glavni zastopnik za jugoslavijo : h. smyth, beograd. zastopništva : ltubljana — american motor ltd. —" za ljubljansko oblast. zastopništva: maribor — american import co. — za mariborsko oblast Chrysler Motort Detrotf Michiga* CHRYSLER IMA SLEDEČE LASTNOSTI: SILVERDOM-MOTOR VELIKE SPOSOBNOSTI ZA VRTIN ČASTI TOK IZOTERMIČNI BATI, KI SO TZ INVAR JEKLA 1EŽAJI MOTORJA SO NAMEŠČENI V ŽIVEM GUMIJU VZMETI LEŽH V GUMIJU ROČIČNA GRED NA 7 LEŽAJIH S PROTIOBTEŽBO IMPULZNI IZENAČEVALEC ZRAČENJE SKRINJE ZA ROČIENO GRED ČISTILEC ZRAKA ČISTILEC OLJA ČISTILEC ZA POGONSKA SREDSTVA MAZANJE S POMOČJO PRITISKA HIDRAVLIČNE ZAVORE. Trije zelo poznani lestcilinderski modeli; Chrys-ler Imperial, Chrysler '75', Cbrysler '65', Chrys-lerjevi vozovi vsake trst« in po vseh cenah. Oglejte si modele pri nalih zastopnikih. Pilite po kataloge in načrt za plačevanje na obroke. Si-«*" ttihatd Taibletc Beg0 m. ^stvo, ® svodov. s« ^SeTod pa-.oivs^ v" vas teirf titA z, da odgovarjajo vsem potrebam modernega časa. Te izborile in točne ure izdeluje le edino 7771 METALIJA« s© Iščejo za takojšen nastop Ponudbe se naj vpošljejo Osječki ljevaonid željeza i tvornici strojeva d. d., Osijek. 7/5S m« ♦•<*<• ii©11' . „ ^tL« ** 1 to), P*0*.««. Ce bte t laflleS* 2 D'» &r ,e taM "ti« fe Gradsake ^ — Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbari e, cd emalne knjižice, bljke, zvezke i. t d. nndim po skrajno ogrdnlh cenah! nu OEBELB — NK oRasnsi Mtm Jane lic LJUBLJRiIH FIcrjsnsHau! H Knjigoveznica in črtaloica trgovskih knji f Dober napeli pri vkuhavanju closežete samo tedaj, če vkuhčvata v lUeck-ovih p ipravah za vkuhavanje. Priporočamo posebno naše aparate za pridobivanje brezalkoholnih sokov. Glavna zaloga Weck za celo državo pri tvrdki Frnctus, Ljubljana Krekov trg 10 Na velesejmu paviljon H koja 456/58 Mladost, svežost. lepota! CREME OSROUMV Najbolj dovršen proizvod modem« tu znanstvene kozmetike Kar po prvi uporabi postane koža sveža, mehka io fina, odstrani vso nečistost, mozolje, spašča-je, pege, rdečico nosu in drugo Na zahtevo smo razposlali okoli 30.000 po-skušnjih puščic ter na temelju tega prejeli mnozo priznanic in nad 20 000 naročil. Ne verujte nikomur, ampak zahtevajte brezplačno poskusno puščico, da se prepričate. Pošljemo Vam Jo brezplačno. ako nam pošljete ra stroške t znamkah Din 2.—. Originalne triojiate puščice dobite po ceni od Din 15__v vsaki boljši strokovni trgovini. S pošto pošlje: H2-* Apoteka BLUM, Subotica 3. Pr liajajo vroči dnevi X Preskrbite se prarodasno z originalno angleško Sparklet- sifonsko steklenico, ker tako sami proizvajate soda-vodo! Svetovni patent! Praktično! Higifenično! Ce hočeš biti zadovoljen ne kupi inozemskih poljedelskih strojev, temveč samo praktično preizkušene prvovrstne domače, katere izdeluje prvo in edino jugoslovansko podjetje Anton Kreinžar Št. Vid nad Ljubljano. Oglejte si našo razstavo na Velesejmn ali pa zalogo v Št. Vidu. 7816 r. z. z o. z. I. jngoslov. tovarna stolpnih nr Trbovlje SHS Slmmeiinger tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Wien XI. Avstrija y Žerjavi in transportne zastopstvo: naprave Inženirska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Originalna %arklet — A. si-fonska steklenica je pravi blagor za vsako gospodinjstvo Sparklet — Tank z 5, 10, 20, litri za točilnice v vsaki gostilniški obrti Enostavna manipulacija, poceni in zanesljiva v proizvodnji Originalni angleški Sparklet — Chargersifon Nenadomestljivo v vsakem gostilničarskem poslu Posodni sistem. Radi tega nikake investicije. Štedi čas in denar '•(HMI •V.V.V.V •v.v.v « Vi n is Garantirabso čista ogljikova kislina! Po v s s^eta ra/sir j eno! Preko 300 zastopstev v važnejših mestih Ju-gos2avije. Shmoprodaja za SHS.