Edini store nski dnevnik < v Zedinjenih državah. Veiji je ostala situacija neizpreme-njena. Vn »o mislili, da se bo že včeraj odločilo, kdo bo zmagalec na Kiinko-Poljakem, kjer si stoji nasproti najmanj 500.000 mož. Hitka je še neodloeilna, ker so dobili včeraj Rnai moena ojaeenja. Avstrijei stoje severno od Čen-stofaova v ofenzivi. Rusko poročilo o zmagi. London, Anglija. 23. novembra. Iz Petrograda poročajo o velikih ruskih uspehih ob vzhodno pruski meji. Armada generala Hin-denburga je prenehala s prodiranjem proti Varšavi, ker je naletela na močan ruski odpor pri Knutuu, 25 angleških milj vzhodno od bowicza. Nekateri časopisi poročajo, da so vjeli Rusi zadnje dni nad 12,000 Avstrijcev in Nemcev. Ls Uradnih poročil je pa razvidno, da so bili uspehi le delni, ne pa popolni. tfje je prestolonaslednik? London, Anglija, 23. novembra. Tnkajfinji časopis "Daily Telegraph " se vedno zatrjuje, da je zapustil nemiki prestolonaslednik pred nekaj tedni zapadno armado in se podal na vzhodno bojite. Zanimivo je poročilo, katerega je dobil danes list od svojega petrograjskega poročevalca: — Rusi so vrgli nazaj oni del nemške armade, kateremu poveljuje nemaki prestolonaslednik. Kakor kaše, tudi na Poljskem ne bo veliko opravil. Varšavo bo rav-notako zavzel kot je zavzel Pariz. Armada se je umaknila m»»d rek« Vislo in Varto, kjer se nahaja sedaj v zelo nevarnem položaju. Nemci upajo, da bodo zmagali Berlin, Nemčija. 23 novembra. Na Rusko-Poljskem se še vedno vrši med Plozkom, Lodzom in i'enstohovoin velikanska bitka. Nemški vojaški strokovnjaki so prepričani, da bodo Nemci zmagali Vse govorice o nesporazumu med nemškimi in avstrijskimi četami so neutemeljene. Lvov. Berlin, Nemčija. 23 novembra. Tukajšnje časopisje je mnenja, da bodo morali Rusi v najkrajšem času zapustiti Lvov. Takoj v začetku vojne, ko je bila bojna sreča na njihovi strani, so Rusi lahko delali natančno po načrtih, sedaj pa morajo z ozirom m nemške operacije skoraj vsak dan izpremeniti svoje bojne. J" načrte. Nekatera poročila pravijo da primanjkuje Rusom m uniči je in orožja. Rusi sa vseli Gumbinnen. London, Anglija, 23. novembra. "Telegraph" je dobil od svojega petrograjskega dopisnika brzojavko, ki pravi, da so si Rusi osvojili mesto Gumbinnen v severnem delu vzhodne Pnusije. Brzojavka se glasi: Iradna poročila so tako pomanjkljiva, da se ne more nihče zanesti. Iz verodostojnega vira sem zvedel, da so Rusi pred par dnevi zasedli mesto Gumbinnen, ki leži v severnem delu Vzhodne Prusije. V bojih so ae posebno odlikovali kozaki. ki so z vso silo naskočili sovražne baterije. Izgube so na obeh straneh ogromne, vendaz* pa natančno število rar-še ni znano, de* mesto, so videli, kako strašno škodo so na-j Turki vedno bolj napeto razmer-pravile njihove granate. Posadka se je skoraj brez vsakega boja udala. Civilno prebivalstvo je bilo že prej odšlo v notranjost dežele. je. Pred par dnevi so oplenili Turki več trgovin kristjanskih trgovcev. Turki in Rusi. Berlin, Nemčija, 23. novembra. Iz Carigrada poročajo, da Turki v Egiptu uspešno prodirajo ter da so dospeli do Sueškega prekopa. Vse angleške čete, ki so se jim postavili v bran, so z lahkoto premagali. V Kavkazu je njihov cilj Batum. One turške čete, ki so vdrle v Kgipet. so naletele kakrh 18 milj vzhodno od Sueškega prekopa na močan oddelek angleških vojakov. Vnel se je hud boj, po kate-' padlo 795 mož, rem so se morali Angleži umak-,141 častnikov, niti. Bojišče je bilo pokrito z mr-vimi in ranjenci. Pri EI Kantari so dospeli prav do prekopa. Carigrad, Turčija, 23. nov. — Iz raznih poročil je razvidno, da so dospeli Turki do Sueškega Angleški poraz v Vzhodni Afriki. Lcndcn, Anglija, 23. nov. — Angleško vojno ministrstvo je pripoznalo, da so bile angleške čete v Vzhodni Afriki težko poražene. Danes zvečer je bilo izdana sledeče uradno poročilo- — V Vzhodni Afriki so stale naše čete nasproti veliki premoči in so se nrorale po kratkem ustavljanju umakniti. Izgube so bile na obeh straneh precejšnje. Sovražnik se je nahajal v tako izboruih pozicijah, da bi ga bilo brezumno še enkrat napasti. Na naši strani je med njimi tudi ui ničesar povedanega glede usode mesta Ypres, vendar, pa se glasi, da je končan boj za to mesto. V poročilu se govori le o ostrih artilerijskih bojih na severu od JSoissons in Rheims. 450,000 Angležev na fronti. Število v Franciji in Belgiji na fronti naliajajočih se Angležev se ceni tukaj na 400,000 do 450 tisoč mož. Izgube Angležev na mrtvih, ranjenih in pogrešanih se ceni na 07,000 mož, vendar pa so na njih luesto stopile sveže rezerve. prekopa. Med Kataso in Teabo jejZ14ieilia. qqoq turških jezdecev je pr.s o do vročih bojev. Vjeli smo' adlo ^rj^ mesto El-Ariš ob veliko angleških častnikov in vo- j Sredozemskem morju. Ker niso jakov. j lll0gij ničesar opraviti, so se u- suak-nili na polotok SinaL __Izgnana iz Carigrada. London, Anglija, 23. novembra. V Carigradu so bila ostala še dva člana srbskega poslaništva, da bi Vojni jetniki v nevarnosti. Berlin, Nemčija, 23 novembra. Oficijelni tiskovni urad je izdal danes izjavo v kateri se glasi, da je prinesel londonski " Daily Ci-itizen" poročilo nekega obisko-Angleži so izkrcali svoje čete. tvalea Newbury jetniških taborišč. Rim, Italija, 23. nov. - Iz Aten V poročilu se glasi, da je hrana poročajo, da so izkrcale angleške jetnikov nezadostna. Nadalje se transportne ladije veliko svojih ' poroča, da skušajo jetniki počet v Jafi, pristanišču mesta Jeru- j begniti ter da se je bati izbruha epidemije. Turki se umikajo. Petre grad, Rusija, 23. nov. — - - , Generalni štab ruske armade v pomagala ameriškemu poslaniku Kavkazu naznanja, da so se zapri izvrševanju srbskih diploma-1 čeli Turki pri Erzeruinu umikati tičnih poslov. Včeraj jima je vla-jin da neka ruska kolona uspešno da naročila, da morata v teku 24 prodira severno od Jusverana. ur zapustiti mesto. Diplomata so takoj odpotovala. Angleško brodovje ob belgijski obali. Turki in Židi Berlin, Nemčija, 23 novembra. Carigrad, Turčija, 23. nov. —j Topovi .katere so postavili Nem-(Turška vlada je izdala odlok, da ei ob belgijski obali, so se izka-postanejo lahko vsi oni Židi, ki Z£di kot zelo uspešni proti angle-stanujejo v Turčiji turški drža-v- škemu brodovju. — To je ome- ljani. Po vojni se ne smejo vrniti na Rusko in se tudi ne smejo sma-jtrati za niske državljane. njeno v danes objavljenem ofici-jelnem poročilu, iz katerega je razvidno, da se nadaljuje z boji j pri Nieuport in Ypres. V Argo-Pri Sat el Arabu. ; »'h se borita nasprotnika za vsa- Londcn, Anglija, 23. nov._ In-lko ped zemlJ^ vendar pa se za- Idijski tajnik, marki Crew! je iz-1 fl*JuJe' da Nemci polagoma pro-' dal danes sledeče uradno poroči- j tiiraj°- Oficijelno poročilo se gla-lo: — Naše operacije ob Perzij-'s*: Nieuport in Ypres Iskem zalivu so uspešne. Turki so Se Vlii napreMal° angleško se morali umakniti in pustiti na' hrodovie se Je dvakrat približalo bojii*, skoraj vse svoje topove iobah' a so ga PrePodili ««»» ob-Zasedli smo pristanišče Basro ki-rezm toP°Vi- Topovi na angle leži ob reki Šat-el-Arab. Vsi ta-mošnji Angleži so na varnem. Mesto leži šestdeset milj severoiz-točno od izliva. Turki v Kavkazu. Berlin, Nemčija, 23. nov. — Turki uspešno prodirajo proti Batumu, glavnemu mestu Transkav-kazije. Ruse so na več mestih pognali v beg in po hudih bojih zasedi i vse ozemlje med inejo in Čurskom. Neka turška kolona je z naskokom zavzela Artvin. Zadnje dni so se vršili v okolici He-maua obupni boji.. Oni perzijski rodovi, ki so se priklopili Turkom, neprenehoma vpadajo v rusko ozemlje. Ustaja v Rusiji. Berlin, Nemčija, 23. nov. — Na Dunaj je dospela brzojavka, da je izbruhnila v Tiflisu ustaja. Vsjr prizadevanja ruskih oblasti, da bi jo zatrle, so ostale dosedaj še brez uspeha. Ojačenja. Atene, Urško, 23. nov. — Iz Carigrada poročajo, da je skoraj vsa turška posadka zapustila Od-rin (Adrianopel) in odšla v Tra-pezunt. Iz Trapezunta bodo morali skorajgotovo oditi vsi kristi-jani, ker poiitaja med njimi in ■BMfeMHBHHMMHBi Vsake tri tedne izgotovijo po eno Zeppelin-kričarko. Bazel Švica, 23. novembra. — Danes se je tukaj ugotovilo, da dovršijo Zeppelin naprave v Prie-drichshafen vsake tri tedne po en vodljivi zrakoplov. Glede poškodb, katere so povzročili angleški avijatiki, krožijo nasprotujoče si vesti. V splošnem se pa priznava, da je povzročena škoda kaj malenkostna. V Frie-drichshafen je bilo vsled bomb razdejanih , tudi par privatnih hiš. Dogodek v Friedrichshafen pred angleško poslansko zbornico. London, Anglija, 23. novembra. V angleški poslanski zbornici je poročal danes prvi lord admira-litete. Churchill, o poletu treh francoskih avijatikov nad Friedrichshafen, kjer se nahajajo Zeppelin naprave. Churehill je izjavil, da se je polet ugodno za-vršil in da sta se dva avijatika vrnila, dočim so tretjega ujeli Nemci. V oficijelnem poročilu izjavljata oba avijatika. da so vržene bombe v celoti pogodile cilj ter povzročile veliko škodo. Ena bomba je baje padla na enega izmed zrakoplovov, vendar pa avi-jatik ni mogel videti, kako škodo je povzročila. Ostra kontrola potnih listov. London, Anglija, 23. novembra. Zloraba ameriških potnih listov, katero se je ugotovilo v številnih slučajih, je napotila tukajšnje ameriško poslaništvo do izjave, da bo odobrilo od sedaj naprej le take potne liste, ki so opremljeni s sliko dotičnega. Vse potne liste je treba tekom dVeh tednov izročiti poslaništvu ali konzulatu. Priložena slika mora nositi uradni pečat. Po poteku tega časa se ne bo odobrilo nikakega potnega lista. Sedaj se vrši preiskava, na kak način je dobil Bridgeman Taylor, alias Horst, svoj potni list, ki se tglasi na ime Bridgeman Taylor, veliko hiš in tudi zvonik kate-[Horst je bil major v Mehiki za drale. Obstreljevalo se je tudi i časa Madera, a se ga je zavrni-mesti Soissons in Rheims. V Ar-jlo, ko je hotel vstopiti v nemško gonih so se vršili ostri boji.' Nem- j armado. V Rotterdamu je dobil ci so skušali s par ostrimi ataka->od ameriškega komiteja podporo mi prodreti naprej, a niso imeli na ime Taylor. On je sin nemških nikakega uspeha. V Vogezih injstarišev ter' je dorastel v Nem-Woe v re-dist r i k t u je situacija ne-. čiji. izpremen jena.'' Poloftaj neizpremenjen. Pariz, Francija, 23. novembra. V večernem oficijelnem iUii&M ških bojnih ladijah niso bili uspešni. V Argonih napredujemo korak za korakom, jemljemo eden okop za drugim ter zavzemamo oporne točke sovražnika. Vsaki dan se napravi veliko število jetnikov. Odbili smo močen naskok, ki se je obračal proti naši poziciji iztočno od M osel." Artilerijski bqji Pariz, Francija, 23. novembra. Nadaljuje se z močnim obstreljevanjem mesta Ypres in tudi v Soissons in Rheims padajo nemške granate. V današnjem popoldanskem oficijelnem poročilu se glasi: "Ostri artilerijski boji so bili značilna poteza, včerajšnega dne. Glavni naskok Nemcev se obrača proti Ypres, kjer je razdejanih Vojni davek Amsterdam, Holandsko, 23. novembra. — "Handelablad" poro-danee, da bodejo dobiti Nemci ' rn^rnmmk ■ od Antwerpena na vsak način vojni davek v znesku $10,000,000. Raditega se vrše pogajanja med vojaškimi oblastmi in županom. Angleži hočejo koncesije. Tokio, Japonska, 23. nov. — Anglija se pogaja z japonsko vlado glede prevzetja koncesije nemške železnice od Či-fu v Vaj-sien. To progo so zasedli Japonci. Ako bodo prizadevanja Anglije uspešna, bo imela Anglija svojo lastno železniško progo, ki bo segala od Indije do Mandžurije. Tukajšnji zunanji urad noče potrditi vesti o tozadevnih pogajanjih. Italija povdarja svojo nevtralnost. Berlin, Nemčija, 23 novembra. Italijanski poslanik, ki se je vrnil danes iz Rima, je ponovil izjavo, da bo opazovala Italija najstrožjo nevtralnost. Poslanik je imel tekom svojega bivanja v Rimu pogovor z italijanskim ministrom za zunanje zadeve. K tozadevni konferenci se je pozvalo domov tudi italijanske poslanike v Franciji, Angliji in Rusiji. Liferantom cvete pšenica. London, Anglija. 23. novembra. Da vojni liferanti ne zamude lepe prilike, da pokažejo svoj patriotizem, je razvidno iz obtožb, katere je dvignil "Daily Chronicle". V listu se zatrjuje, da plačuje vlada nesramno visoke cene za dobave. Za jeklene plošče mora plačati .$9 pro tono več kot pa se zahteva od privatnih oseb. To zvišanje cen pa diktira kartel, kateremu pripada 20 tvrdk. Morilna industrija cvete. Swanson, Vt., 23. novembra. -Neka tukajšua tvrdka je dobila kontrakt za dobavo patron v znesku dva in pol mjlijona dolarjev. Naročilo prihaja od neke države, ki se nahaja v vojni, katere pa družba noče imenovati. Družba je naročila večje število novih strojev ter se bo vršilo o-bratovanje noč in dan. Potop dveh nemških bojnih ladij. London, Anglija. 23. novembra. Nemška mornarica ima zaznamovati nadaljno izgubo enega torpednega čolna rušilca in enega podmorskega čolna. Rušilec je bil prerezan na pol pri slučajni koliziji z danskim parnikom "Anglo-Dane'* ter se je potopil, ko so eksplodirali kotli. Podmorski čoln pa je postal žrtev angleškega rušilca in sicer na severni obali Škotske. Admiraliteta je oficijelno potrdila vest o razdejanju nemškega podmorskega čolna "U 18", ki je bil najnovejšega in najuspešnejšega tipa. Domneva se, da je bil "U 18" oddaljen od svoje baze pri Wilhelmshafen nekako 500 milj ter da se je nahajal na lovu na angleške bojne ladije. V oficijelni izjavi se glasi, da se je potopil "IX 18" eno uro po spopadu ter da se je rešilo tri častnike in 23 i^ož. Utonil je le en mož. "U 18" je bil dovršen leta 1912. * Poročilo o izgubi nemškega torpednega čolna rušilca 4 S 124' je došlo v Kodanj s prihodom parnika " Anglo-Dane". Kapitan je sporočil, da je kolidiral z ru-Šilcem "S 124" južno Od (dioda v Sund. Častnike in moštvo se je rešilo. "S 124" je bil dovršen leta 1905 ter je vseboval 420 ton. Vozil je a- hitrostjo 24 vodjev na V®. Nemška postaja v Pacifiku. Lima, Peru, 23. novembra. — J Danes je krožila tukaj vest, da vzdržujejo Nemci na višini pred Valparaiso, Chile, mornariško postajo, kjer je zasidranih veliko ladij s provizijami in premogom na krovu. Sem došli čilenski listi pravijo, da hoče vlada preprečiti to kršenje nevtralnosti. Poročila o pogrešanih pamikih. Sault St. Marie, Mich., 23. novembra. — Danes popoldne se je izvedelo, da so na varnem parni-ki "Sinaloa", "Nipigon" in Ni ko', o katerih se je domnevalo, da so se potopili tekom velikega viharja, k je divjal, v četrtek na Superior jezeru. Obratovanje v polnem obsegu. Lynn, Mass., 23. novembra. — Uslužbencem General Electric Co., katerih je 15,000 po številu, se je danes sporočilo, da se bo prihodnji ponedeljek zopet pričelo s polnim obratovanjem. Več tednov se je delalo le tri dni v tednu. Ameriške čete so zapustile Vera Cruz. Vera Cruz, Mehika, 23. nov. — j Vera Cruz je postal zopet čisto mehišjco mesto. General Punston je zapustil danes s svojimi vojaki pristanišče, katerega je bil pred šestimi meseci zasedel. Ob deseti uri so zapustile predstraže Los Cocos, ob dveh popoldan je pa že odplula transportna ladija z vso ameriško posadko. Skoraj ob istem času so dospele v mesto Carranzove čete pod poveljstvom generalov Aguilara, Maganesa in (Millana. Nad poslopjem, v kate-, rem je nameščeno generalno po-I veljstvo, so razvili mehiško zastavo. j Kmalu zatem se je zbrala pred mestno hišo velikanska množica (ljudi. Raz balkon je govoril Senor Favila, Carranzov zunanji mini-[ster. in v svojem govoru rekel, da 'je Villa izdajalec domovine, proti kateremu se mora boriti vsak zaveden Mehikanec. — In borili se bomo toliko časa — je rekel, — dokler ne bo porabljena zadnja patrona. Predsednik Wilson je mehiško vlado ravnotako prepre-! čil kot sta jo preprečila Huerta in Villa. Za njim je govoril general Aguilar. toda v svojem govoru ni niti z besedico omenil Združenih držav. Prebivalcem je zagotovil, da bo nova vlada rešpektirala o-sebne pravice in prostost posameznika ip da se ne bo niti do-i taknila privatnega premoženja. Med prebivalci ni vladalo posebno navdušenje. Večina uglednih ! meščanov je ostala doma. ! Washington, D. C., 23. nov. — (General Funston je prinesel seboj kakih $1,000.000, katere je sko-lektal v Vera Cruzu kot carino. Francoska vlada pravi, da se ji mora izplačati del tega denarja. Razen vojaštva je vzel Funston na brod tudi 293 ameriških civilistov, 275 Mehikancev ter 200 francoskih menihov in nun. General Funston bo skorajgotovo dobil daljši dopust, potem bo pa prestavljen v Chicago. Eksplozija v zmodnišnici. Chicago, III,, 23. novembra. — Na stotine oken v Garn je bilo danes razbitih vsled eksplozije j nitro-glieerina, ki se je dogodila | v Aetna tovarni za smodnik, štiri milje od tu. Odprtina v kotlu za petrolej, katero se je malo pred eksplozijo opazilo, je služila delavcem kot svarilo, da so še pravočasno pobegnili. Poškodovanih je bilo tudi več farmskih poslopij v bližini. Usoda Franka zapečatena. Washington, D. C., 23. nov. — Sodnik Lamar - Zveznega nadso-dišča je odklonil danes priziv Tied M. Frarika. Ako ne bo noben drugi sodnik odredil revizije procesa, bo moral Frank, ki je umoril 114-letno Mary Phagan, na veša-la. Proces proti Franku je vzbu-: dil svoj čas veliko* senzacijo. Ob-1 sojen je bil vsled izpovedi črnca j Jim C'onley-a, pometaČa v National Pencil -Factory v Atlanta. Ga. kjer je bil Frank superintendent. Deklico so našli mrtvo na kupu pepela v kleti tvornice. Conley je priznal, da je pomagal spraviti truplo v klet ter je bil raditega obsojen na eno leto ječe. Frank je imel na vesti še več drugih deklic, ki so bile zaposlene v tvor-nici. Naznanilo glede knjig. Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige in Pratike." Kakor hitro , bodemo obveščeni« da se nahajajo na kakem par-niku, bodemo to naznanili. Zato zaaeda} nikomur ne moremo ustreči s temi knjigami Slov. PubL Co. Opourjamo na oglas glede "K OLI DiB J A" na Povratek na delo. Chicago, 111.. 23. novembra. — 2000 mož se je vrnilo danes na delo v Illinois Steel Co. naprave, ki so bile zaprte od zadnje pomladi. Kmalu se bo pričelo s polnim obratovanjem. Denarje v staro domovino. Promet s Avstrijo se je toliko sboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim osebam, bodemo istega vrnili pošilja« tel jem. V sedanjem polofaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na< ilovljenca tako hitro* kakor preje v normalnem času, ker vsakdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bo-de denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le sa nujne potrebe in sa enkrat ne več ka. kor 600 K. K *•• 10.... IS.... 10.... *•• 80.... 3S.... 40.... ... G0.... 61____ 60.... 66.... 70.... 75.... 80.... OlBl! t K i Lie 100.... 20.00 ».10 110.... 23.00 8.10 94.00 4.10 180.... S6.00 5.10 140.... 28.0) S. 10 150.... 80.00 7 10 160.... 89.00 8.10 170.... 84.00 9.10 180'... 86.00 10.00 190.... 88.00 11.00 800--- 40 no 19 00 300<«». 50 00 18 01 8P0.~... €0 00 1400 15 00 SB0.... 400.... 70 0) 80.00 1« 00 4&0...» 90 00 17 00 509«.•• 1C0 00 18.00 * f ' * '* "GLAS NARODA" (Slmnic Daily.) Owned and published by the Slovexuc Publishing Co. (« corporation.) FRANK SAKSER, President. JANKO PLEŠKO, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers ; 82 Cortland t Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. Za celo leto Yelja list ea Ameriko in Canado........................$3.00 " pol leta....................... 1.50 leto za mesto New York........ 4.00 ' pol leta za mesto New York ... 2.00 ' Evropo Zh. vse ieto...........4.50 " pol leta............. 2.55 " *' četrt leta..... ...... 1.70 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemaj nedelj in praznikov. "GLAS NARODA** ("Voice of the People*') issued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. it on Dopisi bras podpisa in osobnosti se ne pnobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA** 82 Cortlandt St., New York City. Telefon 46«7 Cortlandt. 14» Zanimiv eksperiment. a je izavživanje žganja v tej i naravnost ogromno, prina-idi ogromne dobičke, nič manj kot 500 milijonov dolarjev na leto. Tem velikanskim dohodkom pa se hoče Rusija sedaj odpovedati. Že dalj č&sa je bilo opaziti reformna stremljenja, da se ustavi neimemo za v ž i van je žganja v Rusiji. Vsa taka stremljenja pa •o se dottdaj m vedno izjalovila radi dejstva, ker so bili davčni dohodki dežele v veliki meri od-viani od konsuma žganja. V fi-nancijelnem interesu države je bilo, da se je kon*»um čim bolj razširil. Prodajalce te pijač« se je obdarilo z nagradami. Porabilo se iliko ter zavajalo na-lančevanje in smatralo se "patriotično dolžnost" ■ati čim največ žganja, so dovedle tako daleč, danes na Ruskem vse: molki, ženske in otroci. Žganje j« povtalo narodna pijača ter se pozna pivo in vino le v višjih krogih. Posledice pa niso izostale. Fizično je sedanja generacija strašno nazadovala. Za rek rute potrebno najnižjo mero je bilo treba opetovano znižati ter stoji dane« za merami Nemčije, Avstrije in celo Francije, ki je stavila najmanjše zahteve, odkar je uvedena splošna vojaška obveznost. Vse to je moralo konečno vzbuditi pomisleke. Ogrožena je bila obrambna moč dežele in česar niso mogli doseči moralni pomisleki, to ae je posrečilo skrbi za militarizem. V vladnih krogih se je vedno bolj utrdilo prepričanje, da ae mora nekaj storiti. Ni pa bilo mogoče premagati odpora finančne oblasti, ki je vedno povpraševala: MKje pa boste dobili denar naših železnih rudnikih, bi se njegovo prepričanje o sedanji vojni vse drugače zavrtilo." On ne ve, da je po rudnikih vedno vojna, kateri se mora rudar pokoriti, če hoče sebe in obitelj preživeti. Res je v Ameriki dosti kruha, ali žalibože je treba zanj prositi, pa ga še ne dajo. splošnem sem pa tega mnenja, da se ameriškim državljanom. ki niso nič interesira-ni v stari domovini, ni treba vmešavati v tamošnje razmere. Prepustimo to raj še drugim, ki so še navezani na "dom. — Poročevalec. Milko Vogrin. Novela. — Spisal dr. StojuL (Nadaljevanje.) VIII. Odkar je bil Vogrinov oče na smrtni postelji blagoslovil svoje otroke ter se, vzemši slovo o> sledila tužna noč. Slabo brleča lučiea je razsvetljevala bledo Milkovn lice. A zraven njega je točila mati solze ter molila kleče pred božjo podobo, proseč, naj ji Bog ohrani edinega sina. Zunaj pa je sk o vikala sova, gledajoča skozi slabo prozorne šipe v sobo, kjer je vladala tuga in žalost, In glej. to je bila ravno ista sobica, kjer je pred kratkim časom Olga v svojo največjo radost spoznala, da jo ljubi Vogrin. Tako menjujc na enem in istem mestu veselje in žalost, sreča in nesreča! v Medtem pa ko je trpel Vogrin s*mrtne bolečine ter so mu nehote lile svetle solze po velem licu, veselil se je njegov zmagovalec baron Robert Benda svoje slave. Njegovo srce je izopet radostno bilo. On je zdaj prosto in lahko dihal. Srd in sovraštvo je izginilo iz njegove duše. Saj se je maščeval nad svojim tekmecem, pobivši ga kakor črvička v prahu. Neskončno se je radoval Robert nad Vogrinovo nesrečo, vedoč, da mu ne more ta človek od sedaj naprej zahajati več v škodo. Vsled tega se je pa tudi baronova zunanjost kar izpremenila. Hodil je zopet radostno, * noseč glavo pokonci, ter bil samosvesten v Vo-grinovi domovini kakor doma na madjarskih tleli. Njegova ošab-nost je dospela kmalu na prejšnji vrhunec. Prihodnje jutro je prišel Benda navsezgodaj v kavarno na za-jutrek. Žvižgaje pričakuje ondi svojega sekundanta, stotnika Ely, Minn. — V naši naselbini I Raadiča. 'ogovori zdaj baron svojega prijatelja, prihajajočega sem po cesti in mu gre naproti.. j "Govoril sem z dr. Sirnikom, ; ki je došel ravno zdaj od Vogri-na. Bil je eelo noč pri njem." "Ali mu je že — temu plebej-cu — roka odpadla? Ne bode se mu več zl j ubilo objemati z njo plemenite gospice!" pristavi porogljivo Robert. '"Da bi se mu le kaj lrijšega ne zgodilo! Dr. Simik se mi vidi jako zamišljen. Govoril mi je o vnetju in prisadu. Majaje z ramama, rekel mi je, da pričakuje najhujše. V nekih dneh ,se bode vse raz- i sodilo, ali na dobro ali na slabo." "Prav mu je!" odvrne trdo-srčno in škodoželjno baron Benda. "Kar je iskal, to je našel, in basta! Tudi zajcu ne prizanašamo, če nam hodi mladice obirat. Kako bi pa ja*< temu plebejcu, ki se sprva potuhnjeno v naše kroge ukrade, a potem nam izneverja blaga, visokorodna ženska srca! j Saj mu je bilo znano kakor tebi, ila je Olga moja bodoča nevesta ! On se pa naj zdaj s smrtjo ženi in pri njej išče ljubezni! Eden Slovenec več ali manj. to je pač vseeno! Ali ne, stotnik Randič:" V tem smislu sta se naša znanca še dalje pogovarjala. Randič je sicer včasih pomiloval našega nesrečnega rojaka, ali baronu Robertu je žarela zgolj radost na licu, ko je govoril o svoji včerajšnji zmagi in nesreči nasprotnikovi. Z veliko navdušenostjo je tudi pripovedoval, kako hoče! svoj dopust sedaj porabiti v to, da se v kratkem njegova zaroka z Olgo izvrši. Češ, Vogrin je uničen. Olga nima nobene zaslombe več. Njegova zveza z njo je tedaj že kakor gotova. V jesen prevzame sam svoje posestvo in graj-šeino ob Blatnem jezeru, poplača z Olgino doto vse dolgove in potem bode živel prav po kavalir-sko v krogu bogatih madjarskih plemenitašev! Tako jc slikal baron Robert svojo srečno bodočnost stotniku Randiču. Slednjič še povabi prijatelja, naj ga obišče prihodnje poletje na njegovi grajščini. V roko si sežeta potem ogrska rojaka v znamenje, da se gotovo vidita prihodnje leto na baronovem posestvu. Dogovori vši tako med seboj, vstaneta polagoma. Spravljata s*' ravno na sprehod, kar stopi pred njiju sluga Janoš z velikim pismom v roki. "Kaj j»» zopet i ' za kriči nad slugo nadporočnik Benda. In vzemši mu pismo iz roke, pregleduje ga od vseh strani. "Od vojaškega poveljništva je, glej. stotnik Randič!" Baron Robert postaja zdaj bled, zdaj rdeč. Roka mu trepeče. Neka huda slutnja prešine mu dušo. Nenavaden strah prehaja njegovo s reel Hlastno pretrga tedaj ovitek, prebere površno in nagloma pisanje. A zdaj omahne ves obledel na stol ter udari z obema rokama po mizi, kolneč: "Teremtette! Strela gromska! Tega pa je še treba! Da bi jih le peklensko žrelo pogoltnilo te ij^i-di, in jih sama kuga in a«renj pomorila, da ne dajo mini!" "Ali so ti, dragi prijatelj, dopust odpovedali in te pozvali zopet v službo?" vpraša ga ves radoveden stotnik RanTlič. "Gromska strela naj vse ubije! Na. beri sam in premišljuj to pro-kleto povelje!" Znano je po vsem Avstrijskem in ne najmanj, med nami Slovenci, kakšni dnevi so nastopili s 4. julijem leta 1878. Tedaj se je napovedala druga mobilizacija. Poklicali so pod orožje mnogo sinov in očetov iz vseh slovenskih in neslovenskih pokrajin. Zbiralo se je silno vojaštva po vseli večjih mestih na Slovenskem. Kmet je popustil plug in motiko, rokodelec je vrgel v kot svoje orodje, dijak pa je zaprl svoje knjige in uradnik zamenil pero s puško ii» ^.abljico. Hipoma se je začelo v Avstriji novo, vojaško življenje. Po sklepu berlinskega kongresa je imela Avstrija zasesti Bosno in Hercegovino. V desetih dneh je morala biti vojska tbl to potrebna na nogah. In res, okoli srede meseca julija so že zapuščali polki, popevajoč in vriskaje, naše slovenske garnizone in se podajali v tabore ob turški meji. A ne samo pehota, tudi konjeniki so se poklicali na vojno. Med temi pa je bil izbran za okupacijo 7. huzarski polk, kakor je vsem onim znano, ki so se tedaj zanimali za vojaške razmere. Našega nesrečnega rojaka Vo-grina pa ni dohitel vojaške trom-be glas, kakor da bi bili vedeli, da itak ne more zdaj slediti ta k«nra pozivu. Sedaj.niso bili nam- ron Abele", pri katerem je služil Vogrin za rezervnega častnika, poklicali pod orožje. Pae pa je bilo barona Bendo, nadporočnika pri 7. huzarskem polku, hudo zadelo to neljubo povelje! Kakor strela iz jasnega neba, tako nenadoma mu je došel danes ukaz, da mora biti v 48 urah pri svojem polku. Ta novica ga je celo omamila. Sprva je omahnivši na stol preklinjal Bošnjake in Ilercegovce ter sploh vse Slovane. zakaj nikdar ne mirujejo. A spoznavši potem, da mu kletev nič ne pomaga, jame se tolažiti z mislijo, da ni tu nobene pomoči in izpremembe. Povelje je pač zdaj tukaj in on mora iti brez ugovora na odkazano mu mesto. (Pride fte). Kupite farmo! Zemlja v "Wisconsin stane aker $15 in več. Mala na plačila, lahki pogoji. Sedaj je čas, da si ogledate to zemljo in najboljše, pridelke, ki se jih pospravlja. Pišite za pojasnila ali pa naznanite, kedaj pridete. JOIIN MARINČIC, Willard, Wis. (Nov 3-11 2 v t) NOVO! NOVOI "SVETOVNA VOJNA". Popis pričetka sedanje vojne § 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske. Cisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mož v sedanji vojni. Rojaki, pomagajte dobri styari 1 Cena zvezka 25^. Naroča »e pri: V. J. KUBELKA, 53S W. 145. St., New York, N. Y. (30-10—29-11) KOROŠKO. Na meščanski šoli v Celovcu je v deškem oddelku 316 učencev in na dekliškem 401 učenka. Rezervna častniška šola peš-pclka št. 7 v Celcvcu. Dne 26. oktobra je prišlo v Celovec približno 200 enoletnih prostovoljcev, povečini iz Koroške, v izvežbanje. ROJAKI POZOR! Naznanjam, da izdelujem prave domače mesene, jetrne, krvave in riževe KLOBASK. delane prav po starokrnnjskcm načinu; dobe se tudi pečene klobase z zeljem. Cene nizke. Priporočam se rojakom za mno-gobrojni obisk. Anton Baucar. 161 Graham Ave., Brooklyn, N.Y. (24-25—11) pri Montrose Ave. IŠČEM dobro deklo ali pa moža z ženo, katera naj bi pomagala v kuhinji. Nadalje iščem tudi 12 dobrih mož. kateri so vajeni gozdarskega dela. Plača dobra, podnebje povoljno in zdrava, voda. Pridite ali pa pišite na naslov: Joseph Sedlack, (24-25—11) C rest m on t. N. C.. Iiad bi zvedel za naslov JOSIPA ŠKFFCA. Doma je iz Velikega Pcdljubna, fara Šmihel pri Novem mestu. Lansko leto je prišel v Ameriko in se naselil nekje v državi Utah. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi naznani, ali naj » se pa sam javi. — John Gasper, 425 Coleman Ave., Johnstown. Pa. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PCZDI&, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glaa Naroda" in is-davati pravoveljavna potrdila is ga rojakom toplo priporočamo. 8 spoštovanjem Uprav* iatvo Glaa NaroAa Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za ieto 1915 Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto llilo onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo načelni ka tajne službe Združenih držav. Williama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnic no zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za vratnih umorov. Že sama ta po vest je vredna male svote. Pole® tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno uga jal našim čitateljem. Cena: 30c. Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene: Koledar stane 30 centov s poštni, no vred za sledeče drfiave: Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire. Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države: Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, West Virginia, Wisconsin. Za še bolj oddaljene države stane Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države ao: California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah in Idaho. V naši podružnici Frank Salter, 6104 St. Clair Ave., Cleve. land, O., pri L. Balantn v Barber tonu, O., in pri Frank Lebenu v Fcrest City, Pa*, se prodaja na! Koledar po 30 centov. Kdor naroči Koledar, naj aa ozira na te cene. Naročite ga pri: Najmodernejša TISKARNA 9f "GLAS NARODA' izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah. Oelo okusno. Izvršuje prevode v druge jf rike. linijsko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y, Ako kupite uro naravnost iz tvornice, si,prihranite najmanj $19.00 k"r hi morali plačati vsakemu prodajalcu zs» i-.t» uro najmanj d oči m je nu.s j>'» sobna tvorniška cona za to uro !e ST».8'>. KrJor pa naro«-i na-* uro. dobi ^rori n«-slikanih deset predmetov popolnoma zastonj z uro vr< d. Ti predmeti -o: J kn-iiber revolver, mod centov v znamkah. Gotovi borno da v resnici želite naš«> uro ter vam bomo poslali uro s trmi 1" predmeti vr->d popolnoma zastonj. Kdor naroči od nas to uro, ne riskira fM>polnoma ničesar, ker ima pravico presedali n«.%» uro terse prepričati da je prav taka kot se popisuje. Kadar Fte prepričani, da j" ura vredna $'.!!».OOt da je resnično 14 karatno pozlačena, od tvornice jam<» na '» let s svetovnoznanim kolesjem, potem p!a*-ajte ostanek $o.:V> t»r ek«pr*-^i.- st -> ške 25 centov. Ako bi pa ne bili zadovoljni, vam vrnemo onih 2-"> centov. Tek<. -i 20 let popravljamo ure popolnoma brezplačno ali jih pa izmenjamo pp>:j povra čilu pošiliainih stroškov 2"» centov. (Iz Canade se mora dog I at i denar v naprej.» Pozor? Nad darili so slikf pi-t^rih različnih ur. Označit*- s križrm t at»T > naj vam pošljemo in pišite, ali želita žensko ali rnožko uro. Naslovite tak' National Commercial Co , 90-92 W. Broadway, Dept. 900, New York, N. Y. giafaniiaiiinifi^ i Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je 21 pri 28 palcih. 1 3© Cena 15 centov. —i Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d-V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide po«ameznih držav, kakor naprimer od Kutiije, Nemčije, fr'raucije, Belgije in Balkanskih drža t. \ si so vezani v platno in vsak stane SO centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenk Pablishmg Company, 92 Cortlandt Street, New York,' K. Y. THREE survivors or "L on* w/v 9ATTTOV ROVAL MOJ^E ki dne v-i* New V or k Times'" ve-Im*ii č4*nek. ol»*egujoe strani. V njem pledira pomožni generalni advokat Združenih držav, Jaimu M. Beek. tožbo trospormzuma (Rusija. Anglija. Francija) proti dvo-zve*i (Avstrija in Nemčija pred dozdevnim najvišjim sodiščem, to se pt»vi pred javnim mnenjem celega olikane«* »veta. Iteck je eden pr\ ;h advokatov v Ameriki, pomožni generalni advokat av/.etnal nekako tako mesto j.- v Avstriji pomožni pravo-ii tu i ntster. Njegova izvaja-imajo |trav {>osel>en pomen. «>kt biik lepotne i dve eel kVI rt j a)i j i Ko je kol nove, ki so kot kobilce cepal preti sovražnikom. lieek stavi vpr-išanja in jih drugo za drugim odgovori. koi sledi: 1. Ali je Kila Avstrija opravi če na Srbiji napovedati vojno? J. Ali je bila Nemčija opravi eepa napovedati vojno Rusiji ir Franciji * .». Ali je bila Anglija opravičena napovedati vojno Nemčiji? Ker je zadnje vprašanje najiaž je, jru naprej razmotrimo in od govorimo. Opravičen je Anglije. Trije preživeli baterije Royal Horse Artilery so branili v bitki pri Mons celo baterijo proti premočnemu sovražniku ter jo rešili. Po daljšem boju. tekom kojega so prizadejali sovražniku veliko škodo, jih je rešil močan oddelek infanterije in kavalerije. (Slika je povzeta po angleškem iistu "Sphere"). Rusi v Galiciji. — j "Rusko Slovo" poroča: Rusi a. — Mož samega sebe bije po j več oči vidna. Razsodba najvišje- 'roto. (Pomnimo tudi, da so bi li so železnico v L vovu popravili in čeljustih. Pis.). Francija je lah- j ga sodišča v tej točki mora biti morilci Bošnjaki in avstrijski dr-| preuredili v širokotirno železni- žavljani. Pis.). co. Promet se vrši ima ime * Voj. !»'!oje Slovo* t V ojna beseda . "Nowiny Wiedenskie poročajo: V krogih petrolejske. industrije se zatrjuje, tla so petrolejski vrelci in petrolejske tovarne v brez težkoč , Drohobvezu v Vzhodnji Galiciji jM>staja , nedotaknjene Petrolejski indu- ko čakala, mi nismo mogli (spet j jasna in neizprosna. _ _ ►riprosta laž). Francoski naskoki ! Od časa do časa se je polurad- Za Brodyjein je prva ,-------strij; pomagalo dejstvo d- so la. naše krilo ob dolenjem Renu j Avstrija ni bila opravičena Srbi.no javljalo z Dunaja, da name-^asne. kjer se je vreil prv,, Jn Francozi v* to podjetji napovedati vojne. i —a Avstrija nastopiti Z veli k :nij iJ^Z j« investiran mnogo denarja in >i bil laliko za nas usodepoln. Za- o smo bili prisiljeni prezreti o-1 ~ " • samozatajevanjem in na najbolj železničarji. Imena postaj so pravičene ugovore Lukseinburga | Pred vsem naj bi se najvišje j miroljuben način. Niti enkrat se n belgijc. Krivica — (Nemec en-j sodišče blagovolilo ozirati na dej- ni namignilo, tla se nameravata1 bodeče žice in jarke. Zivlje-krat priznava sam krivico !> go-jstvo. da niti Nemčija niti A vstri-1 Nemčija in Avstrija z gorečo bak- j nJe v Lvovu je sedaj zelo tiiio. vorim odkrito, katero prizadeva- j nista cbjavili najvažnejših li- j 1 jo približati evropski smodnis- j *ekaJ nemških trgovin je zapr-mo, bodemo skušali popraviti, stin, o katerih vemo. tla obstoje. Iniei. jtih- poljske in židovske trgovine kakorhitro dosežemo svoj namen. {Anglija in Rusija sta oči vidno t 20. julija je vprašal angleški j80 odprte. Povsod govore samo Komur se grozi, kot se nama objavili vse — ker ni nikjer ni- zunanji minister Sir Edvard Grev poljsko. Ruska policija in orožni- in red. Mest-iztlalo poziv. lgovori. da ne ve. j da se naj ljudstvo ne zbira na čepa, tla bo Avstrija jrotovo !stah- Gostilne so odprte, prodaja ruska. Ob železnici se vidi raztr- ^ sedaj diplomatičnim potom do- segli pri Rusiji, da j- prizanesla in kdor se bojuje za najvi: j kakeg-j najmanjega vrzela! A v- nemškega poslanika, če kaj ve. ptvo skrbita za mir ti objavila ničesar kaj nameravajo na Dunaju s Sr-h'o poveljništvo je izdalo liltimatuma. (In toh-ijo. Ta mu otlgovori. da ne ve.|da se naj ljudstvo ne zbirc rrozi je dobrine, mora imeti samo eno strija sploh ni objavila nisei — — kako si bo izseka! razen samo liltimatuma. (In xo j i-ijo svojo pot. ' Neme«- ima vedno prepozno ter brez vsakih doka- sluti ida polna "najvišjih dobrin" zov; obljubila je sicer dokaze, pajna kak način nastopila. opojnih pijač pa je prepovedana.) J"""«1 "^•■"J"' v . — --------------------t - - - - • - - * . IIIK AICKSlJ (čl - hoechsteu Gueter — hkrati pa !Jib je se tlo danes dolžna! Pis.).j Sir Grey je tudi takrat izjavil.|> mestu vlada pomanjkanje slad- j j izbruhom I 1 « • • I • -ti X* ...__* I___ I> I . I___!!______. ■ '-» • a • » » • •* " • i • L" /\ «• T k.'/> I > tih Ir 1*1 1 ll •> I^rt I t I ■•*! tej industriji. Doživljaji delavske družine v Lodzn. Neka delavska drznina. ki sije vrnila v Warnstlorf in ki je bila prej v Lodzu na Rusko Poljskem. pripovednje: Pri njih je stanoval ruski častnik Aleksij Čajev, ki je dni vojne odpovedal nesramno tlela krivico celi sosed- j Nemška Bela knjiga prizna, tla'da je avstrijski zunanji minister ni državi in jo še priznava — tu sta Nemčija in Avstrija izmen ja-! Berehtold zanikal laškemu po-j,,,a surovega masla stane '1 rublja {|f> napovedi vojne: 'VBer tlro tiste nemške'H mnogo važnih listin med seboj1 slaniku. da bi bil položaj resen. 1 mamo pravo jet kljueka kakor lieek. Kot je poročatio, je objavil te uradni Leta is:itt. st► se Pruska, Fran et ski. Angleška, Avstrija in Rusija slovesno zavezale biti porok "večne nevtralnosti" Belgije. Te nevtralnosti celo brezvestni Bi- »tr »J Y* največjim veseljem jih prinašamo rojakom. Neodvisno od Beeka, po resni študiji uradnih listin je pisatelj teh vrst prišel J .v,tm neodvisno do prav istega za- , . , . , , .... , . . 1 ^ I smarek m hotel ki s:ti leta 1H<0. i imei je nialt> več sramežljivosti kot njegovi ničvredni nasledniki. Spomladi I. 1913 (tedaj je začela Nemčija na tihem groziti z vojno — ob koncu balkanskih hoje trdil med tiržavnozbor- pre- , , ' ■ Imel listine. "The New York Times pod imenom "White Papers" < Bela knjiga). Stanejo samo deset centov in obsegajo vse važne listine, listine, izdane od nemške, jn,HtlJ ' ji i kjer drufcje lie dofw* tal ncmtjivih krvavega teh virov mora uvideti vsak raz-i moden človek, kako zlobno in hi-j navsko sta postopali Avstrija in angleške in belgijske vlade kina- sko «<> morebiti že na belgij-nem^kih .-asopisov o vzrokih te skih tleh. (rtJSi>oda, to je proti do- vh„, pa noben si ni drznil niti ločilom m^narodnoga prava. Res . . je, da je francoska vlada izjavi- > besed umi ovreči gromov i tih do- ^ y Bn]1Re]ju rotniki. Mi našega "4Jlas Narotla"(smo pa vedeli, da je bila Franci-t o vojski, če ne preje, zve J« pripravljena vdreti v Belgijo (to je navadna laž. dokazano po poznejših dogodkih. In ee bi bilo kake duhobne- res bi kanceiarju ne b;]0 treha kričati, da je nemški korak zo- kulture. ki se ne sramuje z vezat i »u gotovo tndi z Italijo. Italija'da pa se mora zjasniti. Tedaj je se s Turkom, samo tla bi požrla jil« še ni objavila. Vemo pa, da nemški poslanik izrazil Grey-u že-Slovana. Take kulture mi Slo- Italija smatra vojno Avstrije za ljo, naj Rusija posreduje. To se venci ne maramo in se je mora- napad in je zato odklonila ude-[pravi, ta poslanik je takrat ali mo braniti do konca, če imamo ležbo. Nemška Bela Knjiga trdi. še kaj možatosti v sebi. Pis.). ;da je nemška vlada pomirjevalno Nemški kancelar sam priznava Posredovala na Dunaju — toda krivdo. Gospoda, najvišje sodišče t('h posredovalnih listin ni obja-omikanega sveta, nemški kance- Vlla- ampak so šc varno skrite v lar stoji obsojen pred vami. Kdor berlinskih in dunajskih arhivih.) lagal v korist svoje vlade, ali pa se je strel pripravljal tako tiho, da še nemški poslanik v Londonu ni vedel. Drugače si njegove želje ne moremo tolmačiti. Po ultimatu naznanja angleški sam prizna krivdo, mu je ni tre- zavezniški topovi jih nam 'poslanik na Dunaju, da je bil na zvali, da naj deluje naprej. T ba še dokazovati. Najvišje sodi- odkriti. Pis.). Svet bi Nem- Šče ga inora obsoditi, ker se je Iai!Je vrJel, če bi bila objavi-obsodil sam. Kaneelarjev zago- la besedilo teh listm. Zakaj skri-vor temelji na naukih Nietzsche- va? To ni noben slučaj, ampak ja, Treitscbke-ja in Bernhardi-ja, vazno zgodovinsko dejstvo. Razen ki se glasijo, da je vsak narod o- <,ne- ma,° pomembne, ni objav-pravičen z vso svojo silo, dušno ll(?a Prav nobena beriinsko-du- in telesno, zasledovati svoje se- naJfka |,st,na- T° ne more bitl bične namene. To ni nikak nov fucaJ; Nemčija je rajše prikrila političen evangelij. To je nauk teh listm. dasi navidez- Macchiavelli-ja in Cezarja Bor- objavlja samo njih pomen. Do-gia. Da. brezumno in krivično o- Jlh Nemčija ne objavi, mora pustošenje uboge in nedolžne Bel- dv0m,tl svetovno mnenje in su- gije je Boržijaustvo, povečano ( miti namen Nemčije, spominjajoč Dunaju odmor popolne tihote (period of absolute silence). Med diplomati na Dunaju je vedel za ultimatum samo nemški poslanik, fa Bobrinskega, ki je znan izza Francoskemu poslaniku se 23. ju- pravde v Marmaroš Sihotu. Grof lija po ultimatu ni ničesar ome- Bobrinskij stanuje in uraduje v nilo, še eelo zatrdilo se mu je. da j palači predsedništva. Za guber- natorja je bil imenovan knez odredbe je potrdil generalni gu-j cev so taUo aretirali. Češ, da sr bernator za Galicijo, grof Juri^pijoni? drugim so napravili hiš Bobrinskij, bratranec onega gro- desettisočkrat z modernimi voj.' se Bismarekovega potvarenja u sodne depeše, ki je povzročilo pna je hotela boj. Sam Berehtold je pozneje priznal, da je bil njegov nastop "flemarche", to se pravi naskok. Avstrija je hotela nimi iznajdbami in tnorilnim oro- žjem. Ni čudno, da se je nemški jfrailCosko uemsko 1870. kancelar togotil pred angleškim j Recimo, kar pa ni dokazano, ne poslanikom, češ, da jim Angleška Piiznano. da je bila Srbija kot napoveduje vojno zaradi " papir-ivlada in država zapletena v u-nate cunje'T. namreč ]»ogodbe, ki Inor- Vprašajmo se samo, če je v določa belgijsko nevtralnost. (Ce tem slučaju Avstrija ubrala pra-je bila ta pogodba samo papir- pot pred omikanim svetom, da nata cunja, kaj moramo šele Slo-,bi zadobila zadoščenje. venei pričakovati od prusko-hun-j Prestolonaslednik je bil umor- Srbijo uničiti, ne pa doseči za-skega kopita — ko vendar nima-,jen 28. junija 1914. Skoraj celi mo pokazati niti "papirnate cu- mesec zatem Avstrija se vedno nje" in nas svet komaj pozna, molči in ne objavi avojih name-Ljudje take morale vladajo tudi nov. Svetovno miM*nje je soeu-y Avstriji, Nemee je Nemec, ta- stvovalo s starim\ vladarjem, ko v Berlinu kakor na Dunaju. Srbska vlada pa je j^vnO zani-Pis.). kala ndeleibo pri nmorn in se je Belgija je križana pred celim sarMala kanmsti dr- je ultimatum zmeren! Celo laškemu poslaniku, poslaniku svoje zaveznice, ni Berehtold ničesar omenil! Avstrija je torej skrivala. Skriva še danes. Dokaze je dolžna še doslej. Bala se je posledic, obenem pa je hotela vojno. Zato tak ultimatum, kakoršnjega svet je Czartoryski. Za mir v mestu jamči 16 talov , (Poljakov, Rusinov, Ukrajincev in Židov), med njimi poslanec tir. - Steslovvicz. Zaradi pomanjkanja drobiža je izdal magistrat bone po 1 K. Rubel ima prisilni kurz 3 K 30 v namesto 2 K 50 v. Ta visoki kurz naj bi se ne pomni, o katerem je celo | nadomestil vojno kontribueijo. Nemčija priznala, "da je preoster. Vsi poljski listi razen uradnega Ona ni hotela zadoščenja in ga'lista "Gazeta Lwosvvka". izhaja-tudi ni mogla iskati v Berlinu, i jo še nadalje, samo rusinsko 'bi- lo1 je bilo prepovedano. Na cestah se sme govoriti samo poljsko ali rusko. Trgovska zbornica je stopila s kijevskimi trgovci v stik. Iz Krakova poroča neka lokalna korespondenca: Kakor poro-la cesarica umorjena od laškega 'žajo ruski ILsti sc nahaja avstrij. anarhista? Pis.). Avstrija je ob-'g^ državni poslanec Breiter v doščenja. (Zakaj pa ni ista Avstrija naskočila Italije, ko je bi- sojena pred celim svetom. (Dalje prihodnjič). ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UFRA.VNI- korja, soli in kruha. Pol kilogra- . - . , , . . . stanovanje m rekel ob svojem od-vega masla stane 2 rublja . . _ , ° J hodn i to kron). ,- ... . t> . . . nriu se vidimo . Ruska vlada je Nova Reforma ' piše: Rus, ni- :zaf-eIa izvajati me8eca junija so otlpravili v Lvovu mestne u-(0str0 kontrolo IIH(, tujclr zlasti prave. Mestni poveljnik, general | liad Nemci in Avstrijci. Treba je Seremetejev. je imenoval bivšega hilo vsak dan sproti vse tujce potlzupana tir. Rutovskega za naznajati Ko je bila vojska na_ predsednika, dr. Stalila pa za povedana, je prišel ukaz. tla mo-potlpredsedmka Lvova. Razen te- j rajo tekom dveh ur Jjodz . ga so pustili Rusi vse magistrat-1 stitL Bivše nem.ške častnike so ne uradnike v službi ter jim po-1 takoj zapr!i druge moške pa ta. I1^!1 5IaČ!:/>l,U;',m!kl SVeiSO I k°j policaji izganjali iz hiš na varšavski kolodvor. Veliko Nem- so špijoni, drugim so napravi no preiskavo, jim blago in neni-še liste konfiseirali. V mestu je vladal velik strah in zmešnjava. Na kolodvoru so naložili v en voz 80 do 100 ljudi. Najprej so odpeljali moške od 18 do 45 leta, potem otroke in ženske. Vsega skupaj je šlo iz mesta 40 do 50 tisoč oseb, ki so jih prepeljali v Varšavo. Odtod so odpeljali begun-ce-ujetnike, nekatere v Sibirijo, druge v notranjost Rusije. Ko je prišla vest, da korakajo nemške čete proti mestu je pobegnila najprej policija, nato poštni uradniki, ki so preje vse aparate uničili. Nato so vkorakale nemške čete v mesto, kjer so bile več časa. Nato so zasedli mesto zopet kozaki. Dne 6. oktobra pa je prišel spet glas, da se bližajo Nemci. Rusi so zopet zbeža-. li. Nemci so zasedli Lodz drugič dne 8. oktobra. Mesto ima nemškega governerja. Ves čas so prihajale nove čete, med njimi tudi avstrijske,, ki so marširale proti Varšavi. Lvovo ter je tam poveljnik prostovoljne meščanske straže. Od 1. oktobra naprej je začel izhajati v-Lvovu tndi časopis v ruskem ki velja kot uradni-. lia& .in i. "GLAS NARODA" JE EDT NI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SB NANJ I 'Mik • B-- itgsslBruski B- m a litiL JtdDiti —--0 mmmm — Inkorporima dni* 24. Jamiiji 1901 ▼ državi 8«M ▼ ELY, MINNESOTA, •LAVHI UKADKIUj Predsedniki 9. X GXBX. 607 Cherry W*J or box BT dock, Pa. Fodpredsednik t ALOIS BALANT, 113 Iterling Jr*, Par berton, O. mami tajnik: GEO. L. BBOZTCH, Box 424, Ely, Kini, Blagajnik: JOHN OOUŽE, Box 105, Ely, Minn lanpniki LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Cole, YEHOVKIZDRAVNIK: Dl. MABTIN J. IVEC, 900 N. Chicago Joliet, Si * ADXO KNIKX: UKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETEB S PEHARi 422 N. 4th St., Kansaa City, iTana JOHN VOGRICH, 444—«th St., La Salle, DL JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O, JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POBOTN1XZ: rBAN JUSTIN, 1708 E. t8th St., Lorain, O. JOSEPH PISBLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wye. QBEOOB PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Wamk. POMOŽNI ODBOR: JOŽEF KERTEL, od draitva štr. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva Stv. 2., Ely, JOHN KOVACH, Box 365, od društva atv. 114., Ely, Minn. Yai dopiai tikajoči ae urednik zadev kakor tudi denarne poli Ijatva naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pe na predsednika porotnega odbora. Na oaebua ali neuradna pisma od strani članov m fisBode oairaio. Draftveno glaaflo; "GLAl NARODA«. Vsakdanja tragedija. Iz bolnišnice so pa poslali domov. Da nimajo prostora zanj. in potein jo tudi že tiest tednov v bolnišnici, a njegova bolezen se lahko vleče še vse leto. I>a bi mu vsaj umreti pustili tam — je dejal — ozdravel tako ne bo nikoli vee. Kam bi prišli. «"e bi hodili ljudje v bolnišnico »"akat na smrt — ko mu odgovorili. — Žal jim j«', ali ni prostora in drugi že čakajo na njegovo mesto. Drugi, katerim bi zdravila in zdravniki kaj koristili, a pri njem, — pri njem je pae vse zastonj! Saj se ne upa domov! Žena se ga bo prestrašila in o-trokom bo še tisto malo odjedel od ust, kar jim mati s težavo prisluži in izprosi Kaj naj gre beračit? Kmetje so ga že tako pikali, odkar je bolan: — No, koliko pa zaslužiš? Kako živite, ti, žena in otroci? Tako pride, če se ljudje ženijo samo na roke! — O. siromak nima sreče, nikoli je nima! Usojeno mu je tako že od rojstva! Stisnil se je v kot za mizo. kakor da se hoče skriti in najraje bi bil kar takoj na mestu umrl. Na vse bolnike se je spomnil, kolikor jih je kdaj poznal v vasi. In vsem je bilo težko. Tudi pre- l*a je odšel. Z železnico se je ! možnejsim se je godilo slabo in odpeljal iz mesta, a zdaj ima od!mnogo so trpeli, — ne le od bo-tu, od postaje, še kake tri yre ho-jlezni. Kratka bolezen, ta je še za da. In slaba pot, sueg, močevina. kmeta. Ljudje so ljubeznivi z bol-N'ikakor se mu ni dalo iz gorko jnikom in postrežejo mu, če more-krčme, kjt-r se je ustavil, da se. jo; — dolge bolezni so pa pekel malo okrepča. Kako pojd«' tako daleč, ko je ves slab, medel in bolan! — V bolnišnici so mu naročili zadnje dni, da naj piše ženi, da pride domov in da naj ga pride ona z Vozom čakat na i>ostajo. Pisal ji j*1 pač, a o tem, da pride, jj ni pisal ničesar. Kako naj pride z vozom ponj, reviea. ko reviea nima niti za jed iu kurjavo! Z otroci zmrzujc, sirota! — kaj je to, kar ženska zasluži na dnini?! Za sol komaj, a ne tla lii družina živela od tega. In on ni ž«? vse leto ničesar zaslužil. Lansko zimo se je bil prehladil, a potem je bilo konec z zdravjem. Ob, bolezen! Bogat jo že prenaša, ali bfra<"cm j<» hudo; vsem za vsakogar. Ako ni več upanja na zdravje, potem ljudje samo še čakajo, kdaj bo tak nesrečnež izdihnil. In vselje jim traja predolgo. Kolikokrat je slišal, kako so tarnali ljudje: — Ta se vleče in vleče, — ko bi bil vsaj že konce ! — Žene so govorile tako za svoje može, starši za otroke, — vsi! In ni bilo samo usmiljenje z bolnikom, ki trpi in se muči po nepotrebnem, — to je bil skoraj h- izraz njihove lastne nepotrpež-1 ji vosi i. s katero so čakali odrešitve sitnosti in dela, ki so ga imeli zaradi bolnika. Bolnik jim ni mogel njihovega truda nič več poplačati, niti s tem, da bi ozdravel. In vsak bolnik je sam težko, čakal smrti; — bal se je umreti tistim je hudo, ki žive od svojih ali tudi živeti se ni dalo več. In žuljev ! Saj izpočetka se še živi;[ kolikor bolj so mu domači kaza ko človek misli, da bo kmalu bo- li, da se predolgo obotavlja, d? Ije in potrpi in drugi potrpe ž njim. Ali tako. če nič ne pomaga, ko j«* vse zaman, vsa zdravila, ves trud. ko se vleče bolezen po tedne, mesece, — iu tedni postanejo tako dolgi in neznosni. —-o takrat je težko! Vse gleda takega bolnika po strani, tuji ljudje in domači, in po vasi pravijo, če se pogovarjajo o njem: — Da bi s«* vsaj že preokrenilb na to aii na drugo stran! — In človeka gledajo * tak imi očmi. kakor da uiina vee pravice, hoditi po tem lažjem svetu. Oh, izk;isil je vse to, izkusil! Njegova žena je bila dobra in rada ga je imela, a vendar je dejala enkrat: — Ali ozdravi, ali umri; tako ne gre več! — In prav je imela. Zdravila, vedno zdravila, vino, boljša hrana, — a samo berastvo! Vse je šlo zanj, za bolezen, — drugi so jedli nezabeljen krompir, ko je žena lo pomladi in poleti, ko je žena lila na poljsko dnino, ko ni bi-treba drv in tople obleke in se je tudi vedno kje kaj do-— sadje in na polju kaj, — zdaj I Kaj bo zdaj po zimi? nič, on bolan, otroka & drv ni, ni obleke, ni Ko bi bila vsaj bajta nji-za to treba plače- da je njegov čas potekel in da bi moral končno že oditi, — tembolj si je sam želel konca. Oh, in kako dolgo se ga je še ogibala smrt! Na primer on! Ce bi bil že pred par meseci umrl — ali pa vsaj zdaj v bolnišnici, to bi bilo najbolje. Laglje bi živeli brez njega, zdaj ,ko jim je le ovira in v nadlogo. A zdaj bodo čakali in čakali, kdaj bo izdihnil, od tedna do tedna. Saj ve kako je bilo z njegovo materjo. Bolna in bolna, a umreti ne in ne. In on je bil dober sin in dosti je storil za njo; ali tudi on je čakal nestrpljivo konca, s trepetajočim srcem in zavestjo, da je grdo in greh, ker tako preži na materino smrt. Kolikokrat si je to sam očital in se trudil, da bi se osvobodil nestrpnih misli! — Pri kraju je ž njo, samo še muči se in meni je v težavo in pokoro. Kaj bi ne bilo lepše, da umrje?! — In ko ji je bilo pozlilo, je vselej čutil neko zadovoljstvo: — Zdaj je konec, hvala Bogu! — in razočaran je bil, če ji je zopet malo odleglo. In on je bil dober sin. iz srca rad je imel svojo mater. Vedel je, kako je to, če človek za svoje že odmrje, ko ae sprijazni z mislijo* da je izgubljen za nje, — a on umira in umira brez konce, brez Bolela ga je misel, da je zdaj sam na vrsti, da čaka zdaj njegova žena z otroci na njegov konec ; — ali tega hi zamerjal ženi, saj je vedel, da ga ima rada, da trpi zaradi njega in njegove izgube. Ali to je prav tako kakor gnil prst: prej kakor odpade, bolje je. Saj se ne upa domov! Prestrašili se ga bodo bolj, kakor če bi prišel iz groba. Zdaj na zimo! In morda bode trajalo še mesece. In prositi bo moral! Na občino bo moral, da mu bodo kaj dali in k šolskemu svetovalcu, da dobe otroci nekaj obleke v šoli. Pa ga bodo pikali: — To je od tega, če se ljudje na roko ženijo! — Kar sliši jih. Oh, takrat, ko se je ženil, kako je prosil, koliko je imel potov, preden so mu dali že-nitvanski list! — Saj nimaš ničesar. Tistih par goldinarjev bo komaj za poroko! Mi ne pustimo, da bi se ljudje ženili na roko. To bi vsakdo. a otroke naj redi občina. — In niso mu dali dovoljenja tisto leto. Drugo leto ga je dobil, ko je bilo njegovo dekle že v sramo-i. In kako so ju zmerjali povsod! Zupan je bil strašno jezen in grde reči je govoril, ko mu- je podpisoval tisti nesrečni ženitvanski list. Kakor da revež ne sme bit;. človek! Njegovi vrstniki so se vsi že davno poženili in nihče jih ni grdil- — ali, seveda taki siromaki niso bili, kakor on. Čudno pravica je na svetu. Kaj ni imel rad žene in otrok, kaj ni bil pošten in dober, kaj ni delal, kakor nihče v vasi?! Pa kaj ima od vsega tega? Najraje bi poginil, kakor garjev pes sredi ceste. Ali ni smrt ne pride, kadar bi človek želel. Saj se ne upa domov, ne upa se ženi pred oči, ne upa se iti krast svojim otrokom še tisto bo-ro trdo skorjo, ki so jo dobili kje iz usmiljenja. Obesil bi se ali karkoli. In spomnil se je, kako so pripovedovali v bolnišnici, da se je neki bolnik v gozdiču nad domačo vasjo obesil, ko so ga poslali domov. In ženi je pisal, da ji ne inore delati nadlege, ker ima njo in otroke preveč rad. In vsak. kdor je govoril o tem, je dejal, da je mož napravil prav. In če bi ne bilo sramota 'in greh______I Zdrznil se je... Ura je bila enajst, počasi se je odpravil iz krčme. Strašna pot se mu je zdela; pri vsakem koraku je omahoval. Po ušesim mu je vedno zve-nilo: Najbolje bi bilo, da se človek obesi, najbolje! — Mehanično je potipal za ozki pas, ki mu je držal hlače. Kakor da je prijel za žareče železo, tako ga je zapeklo v prstih. In vendar ga je izpreletelo nekaj, kakor zadovoljstvo, da je pripravljen. Dreves je dosti ob potu in veje so nizke. Nehote je pogledal vsako drevo, mimo katerega je prišel. — To bi bilo dobro in to. Tukaj so veje preslabe, tam bi bilo previsoko! Kmalu ni čutil več bolečin in utrujenosti. Opotekal se je in o-mahoval, kakor pijanec, ali zavedal se ni. Prišel je do malega gozda in tu je primerjal in izbiral ves goreč in vnet. — To bi bilo pravo drevo — je dejal večkrat ravno s tistim dopadajenjem, kakor da bi si izbral debla za hišo. In pod smreko se je ustavil. Lepa smreka, vitka, visoka. Široke veje so segale prav do tal in se plazile po zemlji, kakor da odpo-čivajo v travi. Človek bi šel kakor po lestvi navzgor, stisnil bi se v tiste goste veje, da bi ga nihče ne videl, niti zdaj niti po smrti. Stopil je črez jaiek ui se postavil pod drevesom; čisto se je skril med veje in zadovoljno je gledal proti vrhu. Prav nič ni bil nemiren in žalosten. Dolgo je stal tako, topo in nekako veselo. Odrešen bo — konec bo. — In takrat je hotel seči za pas — ali čudno, roke mu niso ubogale, ni jih mogel upogniti. Še parkrat je poskusil v strahu. In spomnil se je besed iz krščanskega nauka: Duh je voljan, a meso je slabo! — Prestrašeno je strmel v veje, topo in brez misli, kakor otrok in potem ga je prevzela groza^ Vi dčl se je viseti gnilega in prokle-tega med vejami in v ušesih mu je zadonelo tisbčero glasov: — Greh! greh! pekel! — večna ka zen božja! — V strahu je odsko-čil nazaj na cesto. Strašno ae je zasmilil, Zakaj ravno on, zakaj ravno on nima miru, da bi legel in v miru čakal na.smrt! Vsaj to bi mu privoščili. In v svoji kratkovidnosti je proklinjal zdravnike. Ti so ga is-gnali iz boiniiniee, ti! Ne prmft- jo! Ce 1 bil bogat, bi ga nihče ne podil ud tam, ali siromakov ne trpe, pobili bi jih, pobili! Stiskal je pesti. Nimajo srca, nimajo! Da ni prostora, pravijo, ali zanj bi se že našel prostor, drugi bi se lahko malo stisnili, — on bi po-trpel, na slami bi spal na tleh. Kako pa doma? Na eni postelji ležita z ženo in še najmanjšega otroka imata pri nogah — a kak je ta počitek zanj, ko je tako bolan in slab! Zakaj so ga spodili iz bolnišnice?! Oh, ti, ti gadje! Kakor paradiž se mu je zdela bolnišnica, ko je omahoval po ti slabi cesti, po mrzli snežni brozgi proti domu v skrbi, v siromaštvo, v glad. Ali Bog je pravičen, Bog je pravičen! Ne bo dopustil, da bi se vlačil tako okrog, kakor pobito pse. Ali pot je težka, strašna: — leden mraz mu je legel od nog gori proti srcu; saj bo umrl prej, kakor pride domov! Bog se usmili in potem bo žel plačilo, večno zveličanje, nebesa. O, na drugem svetu bo boljše, lepše! Kakor senca se je vlekel po cesti dalje. In vedno je čakal: zdaj, zdaj padem, zdaj umrjem. In ne bo greha, ne bo sramote. Njegovi otročički bodo brez strahu mislili nanj. VeČno se je vlekla pot, večno. In še vedno ga je držalo nekaj kvišku, še vedno ga je nekaj porivalo naprej. Samotna in zapuščena je bila pot. žalostna in obupna. Joj, kako žalostno je ležalo solnce na ledenih mlakah! Počasi, počasi se je odmikala pot in vendar je bil skora prestrašen, ko je stopil iz gozda. Doli v dolini je zagledal vas. Toraj jo vendar še enkrat vidi, torej vendar še ni pal! Težko se umira, joj! In nakrat mu je bilo, da ne bo še umrl. o ne! Ne bo mogel umreti, ne bo mogel! Spomnil se je mačke, katero je hotel enkrat u-biti. Zlomil ji je hrbtišče in jo pustil za plotom, da segnije. Ali drugi dan jo je videl, kako se je vlačila. Ni je mogel ubiti do kraja, čeravno mu je bilo vselej neznosno, kadarkoli jo je zagledal. In še tedne se je vlačila okrog — tako že polpoginjena. Tako bo z njim! Vlačil se bo okrog in ljudje ga bodo, gledali težko, kakor on nekdaj tisto mačko, in žena se bo mučila vsak dan žnjim in težki bo čakala, da pogine. Oh. saj vsi ti ubogi bolniki okrog po vaseh, reveži, siromaki — ne umirajo človeško Lačni so. niti tiste slabe hrane niso siti, lepih besed ne slišijo, nimajo kota, kamor bi se stisnili in mirno Čakali na smrt. O siromaki ne umirajo človeško! Kakor živina, kakor živina in še slabše. In vlekel se je dalje proti vasi, kjer se ga prestraši žena bolj, kakor bi bil prišel iz groba, kjer bo odjedal svojim otrokom kruh, kjer ni mesta zanj in ni zavetja. Zimsko solnce se je bledo in mrzlo nagibalo na hribe... Položaj v Mehiki.. Mexico City, Mehika. 22. nov. General Lucio Blanco je prevzel včeraj vrhovno poveljstvo nad celim mestom. Postavil je patru-le v mestu in okolici ter dal zasesti policijske postaje. Mesto je mirno ter popolnoma v oblasti generala Blanco. Washington, D. C., 22. nov. — Velika Britanija, Španija in Cuba so baje zahtevale od Združenih držav izjavo, kaj nameravajo storiti, ko bodo izpraznile Vera Cruz ter ga izročile v roke različnih mehiških strank. Francija in druge evropske države so naprosile vlado Združenih držav, naj ščiti duhovnike dotičnih narodnosti. Državni department pa je mnenja, da morajo varovati duhovnike konzuli dotičnih dežel. Ako ne dospe nasprotno povelje, bo pričel general Funston jutri izpraznjevati Vera Cruz. Mesto bo izročil v roke katerekoli vojaške stranke, ki ima svoje vojaštvo v bližini mesta in eicer ne glede na to, ali so Združene države priznale sedanjo vlado ali ne. Usoda enajstih morilcev zapeča- Phoenix, Ariz., 22. novembra. V jetnianici v Florence ho dne 19. decembra obešenih 11 morilcev, 6 AmerUtancev in pet Mehikancev. Pri 'zadnjih volitvah se je glasovalo, proti odpravi smrtne kanal ta goveroer Blnnt je da- Razporedni načrt franco-' ske in make armade. V dnevniku nekega francoskega oficirja, ki je bil pri Verdunu ujet, se je nahajal razporedbeni načrt francoske armade, ki se glasi: I. armada Verdun, 1., 2., 3. in 10. armadni zbor. II. armada Verdun 4, 6., 9. in 11. armadni zbor. III. armada Toul 5., 8., 20. armadni zbor. IV. armada Epinal 12., 13., 17. in 18. armadni zbor. V. armada Belfort 7., 14., 1.5., 16. armadni zbor. Vsaka armada sestotji iz 500 tisoč, francoska vojska znaša torej 2 in pol milijona mož. (Pripomniti je, da so to čete ofenzivne armade in da torej teritori-rijalna (domobranska) armada ni všteta). I. armada se združi z angleško in belgijsko armado, okupira prodirajoč skozi Belgijo Kolen in Koblenz in se zažene v nemške voje, ki prodirajo iz Severne Nemčije. II. armada napade in zasede Metz, se obrne proti Sarlouis ter se pri Koblenzu združi s I. armado. III. armada vdere v Lotaringi-jo, okupira severne Vogeze ter u-dari na Strassburg. IV. armada zasede Južne Vogeze ter tvori potem rezervo III. armade. V. armada se polasti Altkircha in Muehlausena ter se pred Strassburgom zedini s III. armado. Po teh operacijah se sestavi nova razporedba: armada A s glavnim stanom v Koblenzu, armada B v Strassburgu, armada C kot rezervna armada. Pregled razsodbe ruske armade: V mirovnem času ima Rusija v 11 vojaških okrajih 38 armad-nih zborov Ti vojaški okraji so: 1. Petrograd (gardni zbor, 1., 18.. 22. armadni zbor). 2. Vilna (2., 3., 4., 20. armadni zbor). 3. Varšava (6.. 14., 15., 19. in 23. armadni zbor). 4. Kijev (9., 10., 11., 12. in 21. armadni zbor). . 5. Odesa (7. in 8. armadni zbor). 6. Moskva (zbor grenadirjev), G., 13., 17. in 25. armadni zbor}.. 7. Kazan (16. in 24. zbor). 8. Kavkaz (1., 2. in 3. kavkaški armadni zbor). 9. Turkestan (1. in 2. turkestan-ski armadni zbor). 10. Irkutsk (2. in 3. sibirski armadni zbor). 11. Amur (1., 4. in 5. sibirski zbor). V vojnem času formira Rusija še 38 rezervnih divizij, ki tvorijo 19 armadnih zborov s številkami 26 do 44. Ta ruska armada stoji na velikanski bojni črti, ki sega od skrajnih vzhodnoruskih mej pa do Karpatov. Prvi del te velike fronte tvori po armadnem povelju gen. Hin-denburga cela Vzhodnja Prusija in obmejne ruske pokrajine do Mlave. Tam stoji poražena Ren-nenkampfova armada ter zavzema defenzivne pozicije, ki pričenjajo pri Mlavi se opirajo na trdnjave Ostrolenka, Lomža in Oso-vijec ter se obrnejo na reko Nje-men, ob kateri se nahaja močno utrjeno Grodno. Grodno brani prehod čez reko, ravno tako tudi plita, odkoder se razprostirajo skoraj nepristopna močvirja do Kovna, ki je silna in moderna trdnjava. Kako poteka ta ruska defenzivna črta do Baltiškega morja dosedaj ni znano. Vemo le, da se je tam pričela nemška ofenziva proti Libavi. Po dosedanjih uradnih vesteh stojita 3. in "20. ruski armadni zbor z nekoliko rezervnimi divizijami pri trdnjavi Kovno. Prehode preko Njeme-na od Olite do Grodna branita 2. in 4. armadni zbor. Pri GA>dnu samem stoji 22. (finski) armadni zbor), nekatere rezervne divizije in 2. kavkaška konejniska divizija. Večje rezerve se nahajajo ob progi Bjalostok-Grodno, kjer stoji, baje tudi 3. sibirski zbor, Busi in Nemci so se spoprijeli v zadnjih denh pri Osojevieu in tudi že pri Kovnu. Nemška armada sestoji iz elitnih pruskih čet ter je, kakor kažejo uradne vesti, začela z jako ostrim splošnim napadom na rusko defenzivno črto. Srednji del velikanskega vzhodnega bojišča se razteza od Mlave do Ceostohove. Po najniovejiih vesteh pripravljajo tam Rosi o- ur ![ Za smeh in kratek čas. V gostilni Nečak: — Oprosti stric, denar sem pozabil doma. Ali bi mi hotel pomagati? Stric — Seveda. Tukaj imaš deset centov za karo. Pelji se domov in se vrni z denarjem. DOBER O D GOVOR. — Zakaj ste poljubili mojo hčer? — Saj sem še vas mislil, pa sem se bal, da bi ne oklofutii li. MACKERJEV BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. ''KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila ae točno izvriujej o Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. I m enik padlih, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s posebnim ozi-rom na vojne oddelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: kje je kdo dozna, lete rojstva, katerem o vejae-■n eddelk« pripada L t. d., tako da lahko taka j najdete onega, za katerega bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli in kje so pokopani, Kri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Tikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M- Dolinar, 45 Veiey St. Dept. G, New York, N. Y. Pazite na Dept: "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po pogoje. Izlili n Vi«« i^ftu Velika zaloga vina in žganja. MARIJA ORHLL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon Črno vino po •••••••••• 50c. ,, 'Orožnik 4 gallone za.................... $11.00 'Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 4 gallone (sodček) za..........$16.00 * Zrn obilno narotbo m priporoča Marija Grill, GIiAS NAKOPA, 24. NOVEMBRA. 19». NOVICE IZ STARE DOMOVINE. w KRANJSKO. Smrt polkovnika Webra. Pozno -ečer 16. oktobra »i je ogledoval trS-r, ki jv povelje-27. pe«polku v nju bojišče. Bilo ga je zabela so-a v pliuca in ga O smrti f mrtvega. Tako se bo še marsikdo oglasil. Ivan I>ožar, brat svetnika zbornice Ložarja; Pran Krese. poštar v* Ljubljani na kolodvoru in Žane Zaje. znani ljubljanski mesar. Nahajajo se v ruskem vjetništvu, oziroma kot bolniki in ranjenci. Tako poroča ruski Rdeči križ. Vjet je v Baraa- Arturja Schmida, stot-!ulu v Sibirij' bivši tr* xpoSka. izpovedujejo P" 1 ( - Ma-verJu v Ljubljani Ka- i so bili v onem boju!™' Tanko. vsrusta! Gimnazija v kazini. Ker se po-jrabi poslopje nemške državne gimnazije v Ljubljani za nastanitev vojakov, bo nameščena nemška gimnazija v kazini. Vcjaško-zdravniške izpremem-be. Crnovojni zdravnik črnovoj-nega oi bosna. Vjfckcjeu je podmaršal Albert pi. Dietrich, trdujavski poveljnik v Sarajevu. I)i d( u* Ha jih ICC vojaške službe —*> „ e začel umi-17. pešpol-m, (iress-ii, kadetom »t zastavono-rjem in euo-►voljcem Hoiiom; po-il Sch m id. Šli so v Przetnvslanoin. Pot, t dogodkih izredno je proti pol 11. uri ioči ob gosti temi vodila skozi go vas. Sprednji konec oddel-kjer je bil stotnik Selimiil, jc no dospel na kdnec vasi, ko s»' račulo peketanje skokoma dir-H-ih konj. Čeprav se v gosti i i ni prav nič videlo, ni moglo nobenega dvoma o tem, da se ša kak kozaški oddelek pre-i skozi. C'retla je v najostrej-i diru drvila mimo oddelka, tej priliki se je na obeh stra- živahno streljalo. Ob ognju „ •lov SO še videli stotnika "''JSLjfi8™: niida stati visoko vzravnane-in streljati iz revolverja. Ves ode k komaj nekaj hipov, naje streljanje potihnilo. Kli-so stotnika Schmida, toda ta i i več oglasil. Začeli so ga iti in ga našli napol sedečega na ob eesti, kamor se je bil pri bos.-here. pehotnem polku št. 2 dr. Konradu Smidu. štajefske-mu rojaku, se je izreklo najvišje pohvalno priznanje «za junaško zadržanje pred sovražnikom. Za vojaškega karata je vpokli LISTNICA UREDNIŠTVA. can Vaclav Jast'rebnik, kaplan v F. G^ Little Falls, N. Y._Kte- Lrok-I pri Zidanem mostu; sedaj vilo 1.657.208,747 je toliko kot ti-Krakovu. |S0£ -š^sto sedeminpetdeset mili- Umrla je Josipina Jakša. žena.j0nov dvestoosem tisoč sedemsto-veleposestmka in graščaka Ivana sedeminštirideset: drugače se tu-Jakša v Loki pri Zidanem mostu, d i lahko čita: milijarda šesfsto Samomcr. Dne 19. oktobra seje sedeminpetdeset milijonov, dve-ustrelila v vlaku med Pragerskim'stoosemtisoč sedemstosedeminšti-m Celjem v II. razredu 201etna: rideset. Angela Kosi iz Dobrave pri Celju. Kroglo si je i»ognala v prsi. Prepeljali so jo v ecljsko Gizelino bolnišnieo. Nesreča. Iz Griž pri Žalcu poročajo: Pri Sv. Pongraeu sta po- Vojne nevarnosti na farmah v Wisconsinu ni! Pouk v angleščini. Prva in ediaa Slovenka Korespoa-denčaa Sola. Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, Slovenska Korespoadeacna Sola €119 St Ckir An., Clcrdud, O. naznanilo! Tem potom opozarjam člane društva "Boritelj" št. 1 S. D. P. Z. v Conemaugh, Pa., da se polno-številno udeleže prihodnje mesečne seje dne 6. decembra 1914. Znano je že vsakemu članu, da se vsako leto v mesecu decembru vršijo volitve društvenega odbora za prihodnje leto in da ako članov ni na sejo, kakor navadno malokedaj več kot eno tretjino, ni mogoče dobiti zadostno število članov, kateri bi bili zadovoljni sprejeti mesta društvenih odbornikov. Zato se je na zadnji mesečni To je gotovo! Ravnotako je go-sestnik Medved in hlapček Pote-'tovo in resnica, da se v okraju •novojni zdravnik crnovoj- ko podirala drevje. Pri tem je do-'Chippewa dobi najboljša farmar-idelka v St. Petru na Kra- bil hlapček tako hude poškodbe.1 ska zemlja v državi Wisconsin dr. Ivan Zajec prevzame tudi da je na mestu umrl. [Kupilo je tam pred kratkem več v o« 1st v o kolodvorske bolnišnice Zeltrniška nesreča na Prager. I rojakov, ki se bodo za ranjence v St. Petru. Dr. Kni- skem. Budimpeštanski poštni spomlad naselili. Vsi hvalijo kra--t -ely. ki je dosedaj vodil to bolnis- vlak je 25. oktobra ob S. uri zju-'sno okolico in rodovitrfo zemljo I " f ne U?cleZ1 g°ri omeuJen* mco. je prestavljen v bolnišnico traj zavozil mesto ua I. na III. I na kateri obrodijo raznovrstni S°Je * tehtne^a vzroka točno v graščini kneza Windisehgratza, tir. Pet voz je skočilo iz tira. Ra-Jpoljski pridelki; tudi tobak raste dr. Nigris pa, ki je doslej vodil to njeni so trije uradniki. Tračnice tam. Črna, prhka prst. br bolnišnico, je odpu^en zaeasuo iz so popolnoma raztrgane. fkega peska. Vsi nredDO! . jseji dne 1. novembra sklenilo, da 1 vsa k i član v krogu društva, ka- in se preseli v Trst. Iz zaporov v Ljubljani so bili zadnje dni izpuščeni: Gajo 15one-faeič. Ivan Kušar in Anton Au-drijčič, poslanec in deželni odbornik v Istri: poslednji je že odpotoval iz Trsta v Poreč, da prevzame zopet svoje posle pri dežel- 701etnico svojega rojstva je izpolnil 24. oktobra duhovni svetnik Simon Zupan, župnik na Jezici. K' smrtno zadet zgrudil. Kadet Hau-ger je dognal, da mu je še par-krat utripnilo srce, toda rana je trila absolutno smrtna, krogla mu je sla skozi usta in mu ji' predrla tilnik. Zavest je nedvomno izgu i»il takoj prvi hip. Pri mrtvem Selimidu so našli oporoko, v kateri določa, naj s«*' naj bližnjemu PRIMORSKO. Pogrešajo se Franc Mravlje, Anton Furlan in Anton liobič, vsi trije vojaki 9. stotnije planinskega polka, doma iz Buj-Rihember-ka, ter Vinko Perineie 7. stotnije planinskega polka iz Kobarida. Pogreša se rezervist Peter Kofol. pešpolk štev. 97., 3. stotuija. Po njem poizveduje Fani Rijavec, Dol. Trebuša, p. Slap ob Idriji. Pogreša se Ludovik Bavdaž. na- Iz šolske službe. Kot suplenta _ domestni rezervist, pešpolk št. 97, bil . . . ,, . i • ti- - . 7. stotnija. Domneva se. da je na državni realki v Ljubljani sta " — _ . .. , ,, " ... na severnem bojišču. Po njem po- nastavljena Oskar Gruazecki in j. ji dr. Hans IIuszl. na gimnaziji v Kranju pa Josip Rus. Dr. Ivan Pregel je bil imenovan za defini- II Ji bil so tivnega profesorja na gimnaziji v Kranju. Smrtna kosa. Nad 20 let sta redno vsako leto prihajala na Bled ogrska kanonika Ignacij Krenez in Evgen Szubories (Su-borič) iz Stolnega Belgrada (Szč-anu izplača 60 kron. da mu keafeWrvir, Stuldweissenburg). *krbi krsto in pokop. To zad- »«»©vala sta v vili "Ivana . o-željo so mu tovariši izpolnili; bedovala pri Petrami je krog 2. ure po polnoči, ko|vsak dau °.b vsakem v /bobnali kvišku obč-mskegalvadno ob lstl im na blejskem o- I izveduje njegova mati Katarina Rijavee. Dol. Trebuša. pošta Slap ob Idriji. Dijak se je nstrelil. V Trstu se je ustrelil 18 let stari dijak VIII. gimnazijalnega razreda Bogoljub Marki, sin višjega zdravstvenega nadzornika pomorske vlade. mase vala i vsak dan ob vsakem vremenu, na- (b ijnika, ki je nalogo prevzel in izročil pobotnico o prejetih 60 kronah. Padel je na bojišču pri Grmičku nadporočnik Emil Fink, sin Ivana Finka, c. kr. ravnatelja pomožnih uradov v Ljubljani. Smrt vejaka. V Ljubljani je umrl ranjen vojak 58. pešpofcka Nikolaj Pav link, star 2-ri let- Njegov dom se nahaja v Galiciji, dober kilometer oddaljen od ruske meje. Ranjenci v Ljubljani. V e. kr. tobačni tovarni je bolniea za ranjence, katero vodita oba tovarniška zdravnika dr. Ilogler in dr. Košenina. Tenia dvema pomagata pri obrezovanju Marica dr. Koše-ninova in gdč. Zalka Potočnik. Poleg tega je še cela vrsta požrtvovalnih in dobro izvežbanih strežnic izmed tovarniškega osob-ja. V tej bolnici je pet velikih, zračnih in izborno urejenih sob za ranjence. V m* iiobe so polne ranjencev, katerih polovica je težko ranjena od šrapnelov. Delavstvo žrtvuje velike, ali težko pri-s| 11 žene novce za uboge ranjence ter ne štedi ne časa, ne denarja, samo da so ranjenci dobro postreže ni Pogreša se infanterist PV. Šare 'divizija 2Mf vojna pošta 7-"$). Po njeni poizveduje njegova žena Marija Šare v Preserju, jiošta Ra-domlje pri Kamniku. V ruskem vjetništvu so: Viso- košolec Zalokar iz Metlike in Aji-ton Gornik iz Gabrovca. Zadnje poročilo je došlo iz Kijeva. Stro- toku. Prt mnogim blejskim letoviškim gostom sta bila znana po svoji ljubeznjivi prijaznosti. Kanonik prelat Szubories poroča z žalostjo, da mu je nagloma umrl tovariš, ki je bil 20. oktobra pokopan v Stolnem Belgradu. Ko se je zvedelo na Bledu o smrti blagega pokojnika, so mu na jezeru takoj vsi zvonovi zazvonili v slovo. Umrli so v Ljubljani: Karol Kainz. c. kr. poštni oficijal v pokoju; v deželni bolnišnici. — Antonija Novak, zasebnica, 64 1. — Frančiška Burger, delavka v tobačni tovarni v pok., 40 let. — Apolonija Ptrnat, mestna uboga, 7:1 let. — Ana Mesaric, hči mornariškega podčastnika. 7 tednov. — Marija Brata nič. hiralka, 87 let. Umrli je v Idriji vsled mrtvo-uda 571 etna posest niča in gostil-uiearka Marija Obid. Oče zabodel sina. V nedeljo 11. oktobra zvečer je z nožem težko ranil posestnik Ivan Fortun iz Damlja št. 14. fara Vinica, svojega lastnega sina; ranil ga je na levi strani blizu srca. Vzrok tega žalostnega dejanja so bili ved ni domači prepiri in družinsko sovraštvo. Oče se je drugi dan sam javil in dela sedaj pokoro začasno v zaporih v Črnomlju. ŠTAJERSKO. Padel je na južnem bojišču geometer v Brežicah Pavel Ettl. Pogreša se od 27. avgusta infanterist Ivan Zoreč 87. pešpolka. kovni učitelj Zdolšek, ki je tudi|6 stotnija. Po njem poizveduje v ruskem vjetništvu, je pisal na- jva'n Trstenjak. posestnik v Ša- lovcih, pošta Središče. "Mrtev" — ruski v jetnik. V septembru je bila gospa majorja Jaroslava Lenček 87. pešpolka u-radno obveščena, da je njen mož zadnje iz Saratova ob Volgi. Friderik Kren iz Ljubljane je pisal svojim starišem iz Fare, ki se nahaja v Sibiriji med mestom Omsk in Tobolsk na reki Irtiš. Zadet je bil od krogle v pljuča, sedaj se :nrtev m da je padel junaške mu pa zdravje že boljša. Pogre- j pri Lvovu. Namišljeni vdo- šani čet o vodja Rudolf Krulc od' vj se je jzpia^ia eelo. posmrtna 17. peši»olka, stotnije, se je o-Letrt Zdaj je pa "vdovi" njen glasil kz Rusije; vozil se je proti ^^ pisaj da je zdrav v ruskem Sibiriji in se tnu še precej dobro vojnem vjetništvu. Bil je odrezan godi. Z njim je vjet tudi Sedej. ^ svoje čete. Pismo je bilo na-retovodja istega polka in stotni- dovljeno s 1. septembrom. j*1 Pi^no je na Kranjsko rabilo 6 Odlikovanje. Stotnik Zborow-tednov. Ruski vjetnik je tudi Ijo-1^-, zet Schonererjev. je odliko-vro Klemeneič. enoletni prostovo- j van z redom železne krone S. raz-Ijec pri 17. domačem pešpolku.1 re — Stotnik pri domobranskem polku št. 26 Fran Zwim, doma iz Stotere pri Ro- precej zdrav. Živi v guberniji To lie»k v mestu Beruaul v Sibiriji. OcH>oslaL je dopianico 24. zept., a šele 22. okt. Hodila jc gatcu, je odlikovali z vojaškim zaslužnim križcem z vojno deko- K0R0ŠK0. Prevoz ranjencev. Dne 20. okt. so prepeljali večje število lahko ranjenih in bolehnih vojakov iz celovških rezervnih bolnišnic 1 in 2 Marijanišča v rezervne zasebne bolnišnice Rdečega križa v Ve!i-kovcu, Pliberku. Spod. Drauber-gu in Brezah v nadaljno oskrbo. Celovško staro hiralnico so sedaj uredili za rezervno bolnišnico. Umrl je 14. okt. Janez Vošic p. d. Kovač, posestnik na Čavi j>ri Št. Lenartu pri Sedmih studencih. Umrl je 17. okt. zaveden Slovenec Matija Kulnik, eerkvenik pri sv. Duhu v Celovcu. Bil je v 60. letu. Ponesrečila se je 17. okt. Marija Stih p. d. Šlemčirija v Št.Jan-žu v Rožu. Prišla je z rokami rezalnemu stroju preblizu, tako da ji je potegnil levo roko med nože in ji odrezal dva srednja prsta blizu prvih členov. Ko je hotela ustaviti kolo. ji je prerezal nož ud na komolcu. Podala se je takoj k zdravniku in odtam v bolnišnico v Celovec. Repatica. Št. 1 vena rt pri Sedmih studencih. Repatica se vidi tukaj vsak večer ravno nad vrhom Dobrača. Prikazuje se že več dni. Vidi se precej dobro s prostim očesom, izvrstno pa z daljnogledom. y Poroka. V Celovcu je bil poročen 19. okt. Jožef Koinig. telovadni učitelj iz Ptuja, z gdč. El-1'rido Griiner. HRVAŠKO. Padel je dne 15. oktobra pri Rogatici mlad nadepolni Hrvat, nadporočnik Sešin. svak soproge podpolkovnika Kavčiča. Hrvatski generali Štiri Hrvati so poveljniki armad (Borojevič, Frank, Ljubičič, Puhalo). Sedaj je general Čieerič, katerega je cesar imenoval za adlatusa fcm. Še-mui. General Čieerič je bil edini avstrijski štabni častnik v rusko-japonski vojni. 401etnica hrvatske universe. 19. oktobra je preteklo. 40 let. odkar je hrvatska Alma mater v Zagrebu posvečena in odprta hrvatski mladini. Del T.iške (dalmatinske) železnice izrečen prometu. 14. okt. so izročili prometu dograjeno delno progo Liške železnice Ogulin-Plaški. Proga je dolga 27 kilometrov s sledečimi postajami: Ošta-rije-Ravnica, Josipdol. Vojnovae, Plaški. "Progo so slovesno ©tvorili v navzočnosti avtonomnih in državnih oblasti. Ker zgradba hitro napreduje, pričakujejo, da bode proga bodoče leto dograjena že ez vsa- peska. Vsi predpogoji za uspešno sadjerejo in živinorejo. Cel okraj že gosto naseljen in na stotine akrov sčiščenega zemljišča. Ob našem svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno-čiste studenenice. Dobre ceste vsepovsod. Pet milj oddaljena železniška postaja mičnega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa stoji glavno mesto okraja Chippewa — Chippewa Falls, eno največjih mest sevefo-zapadnega Wisconsina. z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pridelke. — Pišite nam še danes po natančen popis naše zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Akt-r od $16 do -$20. Vozne stroške povrnemo, ako ni vse to res. kar pišemo. Zdaj je še čas, da si ogledate. Ne zamudite ugodne prilike. Pišite nam takoj! Slovenska Naselbinska Družba, 196 First Ave., Milwaukee, Wis. (21-11 12x ix v t) ^lifr jL~A AT^ JTA AT*. ATA ATA. ATA A^A AT*. ^TA JTA t slovensko-iinaski koloniji] Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koioniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje citate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: The James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. Možje! 2ene! Ako Rt« tn-lni in vam r.i mojrel nihče |ioma-jrati. poslužite ee import. zdravil, katera vas bodo trotovo ozdravila. Importirana zdravila so mnojrrrn pofnajjftla, ki ho že d-ilg-o bolehali. Ravno tako bnnto vam pomntnli, akoprav že dolj^o bolojrste: zato pišite fc danes na [ avstrijsko rilijaIko importiranih zdravil- Dom Lekarna S36 Washington St.. / i_ WW /J. VA2NO NAZNANILO. Val potniki, kateri m a* meravaU potovati t aUro domovino te teden ali marmjo potov* * pri bodnje, naj ostanejo na ito jih mestih, kar so tbs paro fcrodno droib« prekinil« n osdolote čaa s pro motom Kadar m aopsl namere pre orngačij«^ bodimo pravo ■ ■■!!■ II lf.tl - * pvTucau aa m m HARMONIKE JOHN WENZBL, <»b 2. uri popoldan, plača v društveno blagajno 50 starokrajskem načinu žg; na ki-t DROŽENKO in TROPINO VEG. Naročila se izvrše samo proli predplačilu. Dobra stvar se sama hvali toraj poskusite takoj. r^lTiTiiTdfilfiUl DOMAČA NARAVNA OHIO - VIXA kakor Delaware, Catawba, Iwes, in ConkorJ prodaja Sn 1780-82 EL 28th St, Lorain* Ohio. Catawba bclo vino: Sod 6 gal...............$ 7.0o Sod 10 gal............... U.OO Sod 25 gal............... 24.00 Sod 50 gal.............. 42.50 Concord rudeče vino: Sod 6 gal................$ 5-50 Sod to gal............... 8.00 Sod 25 gal.............. 10.50 Sod 50 gal..............30.00 Delaware belo vino, sod 10 galon $13.00. Sod, 35 galon $29.00. Sod 50 galcn $50.«0. Pri vseh teh cenah je vojni davek že uračunan. Vina so popolnoma naravna, za kar jamčim. Naročilu je pridejati denar ali Money Order, Saianranuiti?^ Redka prilika za tajmike raznih društev, trgovce b drage pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in uredili tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško; Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno. p~> kakovosti od $25 do-$60. Cena novim je bila $90 do $120. Pisati na istih se priuči v kratkem čas i vsakdo. Natančne j a pojasnila daje Slovenk Publishing Company 82 Čortlandt Street, New York, N. Y. m m w w 9 W Doli z orožjem! tL tnttner. — Z* "Glmm Narod*'' priredil J. T. # > a a 4<> (Nadaljevanje). «— Da. neumna sem---to vem. Zdelo se mi je, da si me klii*al. Kako bi ine klical? Preveč praznoverna sem bila. Junaška? Ne! Sabo Tel«' bi labko negovala, če bi Te našla. Strašne stvari sem videla. Friderik, stvari, ki jih ne bom pozabila nikoli... Zakaj se vendar tako uničuje naš lepi svet, Friderik? Svet, na katerem se more dvoje bitij tako ljubiti kot se ljubiva midva, tako sre-«-o uživati kakor midva? Kako more svet netiti sovraštvo, ki prinaša le smrt in žalost? z — Tudi jaz sem videl nekaj strašnega, Marta, nekaj, kar mi bo ostalo vedno v spominu... Pomisli: K meni je pridirjal z visoko dvignjeno sabljo---bilo je v neki kavalerijski bitki pri Sadovi---moj bratranec Tešov. — Sin Tvoj«* tete Kornelije. — Da. K »reči me je še pravočasno spoznal iu povesil orožje. — <>n ni toraj izpolnil svoje dolžnosti, ker ni pobil sovražnika svojega kralja in domovine, kaj ne, Friderik? V vojni se ue sine pardonirati ne bratu, ne očetu, ne sorodniku«... — 1'bogi mladenič! Komaj je i»ovesil orožje, je zažvižgala sablja, preko njegove glave. Moj tovariš, neki mlad častnik, me je hotel ščititi in mu preklal črephijo... Friderik je umolknil, jaz sem si pa z obema rokama pokrila obraz. — Ali je mrtev? — sem ga vprašala strahotna. On je pokimal. — Mama, mama! — se je oglasilo nekaj v sosednji sobi in vrata so se sunkoma odprla. Na prag je stopila sestra Lalli z malim Rudolfom. — Oprostita, da vaju motim, toda Rudolf ne da prej miru. Stopila sem k otroku in ga pritisnila na srce. — Oh ul>oga, uboga teta Kornelija! Se isti dan je dospel z Dunaja telegrafičlio" poklicani kirurg iu preiskal Friderikovo rano. Rekel mu je, da ne sme šest teduov hoditi, in rana lw> zaeeljena Prepričana sem bila. da l»o sedaj moj mož zapustil vojaško službo in tudi on mi je rekel, da pod nobenim pogojem več ne ostane. Sicer pa mora biti vojna takoalitako hitro končana. Napoleon je postal prijatelj Avstrije, ki bo lahko z njegovo pomočjo premagala severnega sovražnika. Tudi cesar je želel, da bi bil prejkomogoče sklenjen mir, in ni hotel, da bi dospel sovražnik prav do Dunaja ter ga začel oblegati. Sovražnikova armada se je zelo proslavila, posebna takrat, ko so ^vkorakali Prusi v Frankfurt. Besedi "premirje ' in "mir" sta bili toraj izgovorjeni in vedela sein, da se bo moje upanj** uresničilo. Z mirom je ravnotako kakor z vojno. Kakor hitro začno ljudje govoriti, da se bosta sovražnika udarila, se res kmalo potem udarita. Še celo moj oče je rekel, da tako ne more več iti naprej. Armada je bila oslabljena, sovražnik je imel puške-igleniee. katerim naše niso bile kos. Prusi so prodirali prpti Dunaju. Kaj če ga zavzamejo. V slučaju, da pade Dunaj, bo prišlo tudi naše posestvo Grumitz v pruske roke. To so bile toraj stvari, ki so tudi mojega očeta skrbele. Takrat ni več zaupal v avstrijsko armada Mislil je pa še vseeno, da bodo nasi zmagali Je že tako na svetu. Vsaki slabi stvari mora slediti dobra. . Maščevanje! Zakaj zopet maščevanjej Po vojni je ena stranka zmagale«, druga je pa premagana, ki si bo iskala v prihodnji vojni zadoščenja. In po prihodnji vojni bo ravno tako. Vedno naprej, brez konca. .. Kako naj se doseže pravico, če se hoče poplačati staro krivico. Nobenemu človeku na svetu ni še padlo v glavo. da bi snažil madeže črnila s črnilom, madeže olja z oljem. Samo kri se vedno zmiva s krvjo. Med nami v Grumitzu je vladalo neko čudno razpoloženje. V vasi je zavlada panika. — Prusi prihajajo! Prusi! — je šlo od ust do ust. Ljudje so se strahu tresli, spravljali svoje premoženje na kup in zakopavali dragocenosti. Tudi pri nas v gradu, sta spravili teta Marija in hišna vso zlatnino in srebrnino v neki skrit kotiček. Lilli je bila vsa v skrbeh, ker ji ni Konrad že par dni ničesar pisal. Ne glede na srečo najinega zojM-tnega svidenja, sva Lila s Friderikom precej potrta. V časopisih samo žalostna poročila, pisma, ki so jih pisali sorodniki, so izražala obup iu žalost. Kornelija nama je pisala, da jo skrbi, ker ji sin ni že toliko časa ničesar pisal. Jaz in Friderik sva se spogledala in zajokala. C V smo sedeli zvečer pri mizi, se nismo šalili iti pogovarjali kakor prejšnje čase. ampak brali smo poročila o smrti. V katerikoli časopis je človek pogledal, ga je zbodla v oči besed i ea "vojna *. Friderik je pripovedoval svoje doživljaje. o«-e zopet svoje. Meni so vsi zamerili, ker sem se bila podala na l»ojiš<'-t\ vendar so in oje pripovedovanje poslušali z zanimanjem. Koza se jn navduševala za gospo Simonovo iu je rekla, da me bo pridružila saškim samaritankaui. če vojna še ne bo kmalo koneana. Oče je seveda proti temu protestiral. RazVn usmiljenih s»-Nter in marketendarie. nima v vojni nol*eua ženska ničesar opraviti — s«* je hudoval. — Saj vidite vendar. kaj je opravila Marta. Nisi prav storila, da veš. Mož Te mora posvariti. Friderik me jp prijel za roko rekoč: — Da, nemirnost si napravila. Marta, toda lepo neumnost... < V sem govoril« o strahotah vojne, me je večkrat prekinila teta Marija: — Kako moreš vendar kaj takega govoriti? Ali pa: — Kaj Te ni sram. Žena si, dama. pa govoriš tako grde besede? Ko se m neki večer pripovedovala o ranjencih, katere so gnali kot može v vojno, odkoder so se nekateri vrnili brez spolovil, me je prekinila teta: — Za božjo voljo, Marta? Ali Te ni sram? Dekleta so tukaj!? Takrat me je popustila nestrpnost; v sveti jezi sem zakri- v | * eala: — Seveda, taka je Vaša navidezna dostojnost. Vse grozovito* t i se lahko vidi, govoriti se pa ne sme o njih. 0 krvi in nesnagi ne smejo nežne ženske ničeaar zvedeti. Ženske smejo plestf samo trakove za zastave, ki vihrajo na bojišču. Dekleta ne smejo zvedeti, da so njihovi zaročenei nesposobni sprejemati plačilo njihove ljubezni. Smrt in klanje ni za Vas nič nesf>odobnega. Vi, dobro-vzgojcne dame, če se pa le oineni stvar, ki je neobhodno potrebna za razširjanje življenja, že vse do ušes zarudite in se obrnete v stran! To je strašna morala, veste? Strašna in strahopetna! Samo oni, ki ima pogum, vse pregledati, vse prevdariti... premisliti vse, kar j« videl... BHtP — Nikar se ne razburjaj — me je prekinila teta. — Kaj moremo mi zato, če se dogajajo take stvari ua svetu. Zemlja je bila ae vedno solzna dolina in bo menda tudi vedno ostala... — Ne, de bo! Jaz sem bila ravnokar prebrala novico, da je dospel Benedetti na Češko, najbrže zaradi tega, da bo predložil mirovne predloge. Ničesar se ni >bal moj mali — bil je pravzaprav že velik, toda jaz ga nisem mogla drugače imenovati — kakor premirja. Z vso dušo je hrepenel, da bi izgnali sovražnika iz dežele. V Dunajsko Novo Mesto je dospela novica, da jih bo vstopilo v aktivno službo tudi nekaj iz tretjega in celo iz drugega letnika. Nikdo si ne more misliti, kako je bil moj brat vesel. Kakšna radost, če bo šel iz akademije takoj v vojno! Tako zahrepeni iuštitutka po svetu, po prvem plesu. Plesati se je naučila, kadet se je pa naučil sukati orožje. Ona bi bila rada v bajuo razsvetljeni dvorani v slavnostni obleki, on pa hrepeni po uniformi in vojni. Tudi oče je bil vesel. — Le pomiri se, hrabri deček, Tebe še marsikaj čaka, še marsikaj bos doživel. Ce se ta vojna sedaj konča, ne bodo s tem. še vse vojne končane. Jaz sem molčala. Odkar sva imela tisti spor s teto Marijo, sem se kolikor mogoče ogibala pogovorov, ki so se tikali vojne. Odkar sem videla na svoje oči nekaj strahot, se mi je zdelo, da me je vsak osebno razžalil, kdor je hvalil vojno. Friderik bo izstopil iz službe, moj sin Rudolf ne bo vojak. Nekdaj sem vprašala brata, kako tolmačijo v šoli pojem '4 vojna — Vojna je potrebno zlo (toraj vendarle zlo?) — mi je odvrnil — in je obenem dobro sredstvo, da se zbude v ljudjeh najlepše lastnosti. In te lastnosti so: — pogum, požrtvovalnost. Vojna je brezpogojno potrebna za kulturni razvoj. Vojskovodje in ustanovitelji kraljestev, kakor Aleksander. Cezar, Nopoleon, so možje, vredni vsega občudovanja. To se toraj učijo v šoli. (Dalje prihodnji*.) nil ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi sa vse druge ▼ našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ar k. in okolica: Michael Cirar. Can Francisco, Oil: Jakob Loviin. Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbovc. LeadriUe, Colo.: Jerry Ji nik. Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Roitz in Frank Janesh. Salida, Colo, in okolica: Loiia Costello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. 8af-ich in Frank Blatnik. Indianopolia, Ind.: Alois Rnd- O.: Math. «*»» okolice; John Aurora, HL: Jernej B. Verbis, 635 Aurora Ave. Ogieaby, HL: Math. Hribernik. Depue, HL: Dan. Badovinae. Chicago, HL: Frank Jurjovee. La Salte, HL: Mat. Komp. Joliet, HL: Frank Laurieh in John ZaleteL Mineral, Kana.: John Stale. Wattkegan, HL: Frank Pet-koviek in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-borifc. In okoUco: Frank Kerne. KuXbcry, Kana, in okolico: Martin Kos. Calumet, Mich, in okoUeo: Pavel Skaltz in M. F. Kobe. Manistique, Mich, in okolico: B. Kotrian. So. Range, Mich, in okolioo: M. D. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Share-boa. Sly, Minn, in okolico: Ivan Oocže, M. L. Kapsch in Jos. J. I'esheL Kveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L VegeL Hibing, Minn.: Ivan Poole, tfaahwauk, Minn.: Geo Maurin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh. St Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont: Gregor Zobec Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont: Mich. Krivec. Brooklyn, N. 7.: Alojzij Ceia rek. Little Falls, N. Y.: Ifcank Gregor ka. Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marinčič, Chaa. Karlinger in Prank Kovači«. Bridgeport, 0. tm okottee: *v. Hočevar. — Moj Bog, kaj bo! Mir ae bo sklenil! — je rekel neki dan moj brat Oto. v družinski sobi; Friderik je ležal v naslonjača. O. in Balazrt. CoHinwood, nik. Lorain, Ohio in Kumše 1735 E. 33. St Tonngitown, O.: Ant Klkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Alleghany, Pa. in okolico: Klarieh. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Budolf Fla-teriek. Burdlac, Pa. in Kerstanik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsbnrg, Pa.: John Kok lieh. Bronghton, Pa. in Demšar. Bxport, Pa. in okolica: John Proctor. Forest City, Fa.: Karl in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Valentin-čič. Franklin. Fa^ in ofcoUaa: Fran R. Drašler. Greensbnrg, Pa. in okolica: Venceslav PSalčič. Irwin, Fa. tat okoUeo: inak Demšar. r Johnstown, Fa.: Frank Gabve- nja. Sehults. ■ Moon In, Fa. in okolico: Iv. Maček. Pittsburg* Fa.: Ignacij Pod vasnik, Ignas Magister, Frank Bambič in Z. Jakie. Unity Sta^ Pa.: Joseph Skerij. Steelton, Pa.: Anton M. Pa- 90. West Newttwi, Pa. in okolica: Josip Jovan. Wfflock, Fa.: Frank Seme tn Joseph PeterneL Tode, Utah: Anton Palčič. WinUrqnaitcn, Utah: Lonis Blarieh. Blade Diamond, Wash.: G*. Parents. Bavensdslo, Wash.: Jskob RomŠsk. Davis, W. Va. in okolica: John Bosich. Thomas, W. Va. te Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Sheboygan, Wis.: Anton Sta- rich. West ATlls, W!i.: Prank Skok in Louis Lončarič. Bode Springs, Wyo.: A. Jnstin in Vat Stalich. Kemmertr, Wyo.: Josip Motoh. f I I % % < Po znižani ceni)! Amerika in AmerikancL tev. J. At. Trunk JcSdobiti poštnine prosto m $2.50. Knjiga j« vezana ▼ platno in n spomin jako prftična. Založnik je imel veliko stroikov in se ma nikakor n Izplačala, sato je earn w**mnm. da se vsaj deloma pokrijejo veliki stro&ki. Dobitfje pri: Slovenic Publishing Company, i 82 Cortlandt Street, New York, N. T I I » » I » » I a a a aaas a a Izšla je lična knjiga: "VOJSKA NA BALKANU'*. Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago. Knjiga "Vojska na Balkanu'4 sestoji iz 1-i posameznih sešit kov, obsegajoeih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče'se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Scšitkom je prideljeu tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav. Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York City. PRIPOROČILO. Rojakom v Steeltou, Pa., in okolici naznanjamo, da je Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav in pa kolonjj-skih posestev vseh velesil. Obsega 1 X raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka stran je 10ž pri 13-3 palca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas oh*egn 'devet razsuti zemljnvidor na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. Cena samo IS centov^ Vsi zemljevidi so"narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi.označen obsegfpovršine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 26c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. M. PAPIG, 128 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je peobfaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'CHas Naroda*. ROJAKI NAROČAJTE Sli NA GLAS NARODA", NAJVBCJI SLOVENSKI DNEVNIK I DBSAVAB. M—9 m w—•—• ■ ■ JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, O ■.SLI UMi iaerlka ii Aneriknci. Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCL ROJAKI .NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V EDft. DRŽAVAH Ni naš namen izreči na tem me stu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak ro jak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak Član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprasanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v atari do-novim. Cipagnie generale fiaosatlaitlpe iFrancoska»parobrodna družba.) Direktna (rti do Mavre, Pariza, Švice, leemosta le L|obl|ane >iuraovzNcr rUmkm Poštni parniki so: "l a Mvoraai. naowuwp "U PSaKCE hMjftinJrUjvk. Ekspresni parniki so: "CUngs", "la Toorsne", "Rockunbeas" in "filtra" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORE corner Pearl St., Che sebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57. N. R. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ- ^ VEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. W Denar meCete prof! ako ne podpirata avejega rojaka. Pri meni dobite izvrstni domače vies gal on po 7 5 c« in več. Pri odjema vtC kot 10 galoa dajem p«-p«it, ter se posebno priporočam elarnina »loTsnakim droštvam ob priliki kak« tate-lic«, tudi oalat mm srmtb«. V salofi taam limtaa dom»i» klobas« In vsakovrstno grocarijeko blago, katerega ljubi aaS aared. Poiiljam denar aa rs« strani sveta is parobrodne listke u vse prog«. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam la kapaiem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank 8sks«r sem v trgovski svesi. Upravljam vs« v notarski poaef spadajoče dela, ker seat javni notar. (Watery Public.) PRANK laei w. zzai i JLRJOVQC PHONE 24S Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKBQAN, ILk. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar ▼ stari kraj zanesljivo in počteno. UPRAVLJA tm v notarski posel spadajoča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ! DNEVNIK V j -