\ DO SCTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RIMKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R(MKE OO )č turistov, Id z organiziTa- im k-uTjenjem kvarijo nara- 3 in onečiščujejo prelepe jlenice, je občinska skupšči- a v Slovenskih Konjicah na­ učila zavodu za gospodar­ no v Celju idejni načrt za •kreacij ski center na Rogli. u je upoštevan odlok o za­ biti narave, o zazidalnem Icolišu za vikende in o pro- »ktih, ki bodo postopoma ostavljeni. Občinska skup­ ina v Slovenskih Konjicah 0 iskala investitorje, ki naj 1 posamezne objekte finan- raU. REVIJA PEVSKIH ZBOROV Zborovodje mladinskih pev-. feih zborov občine Slov. lonjice so sklenili, da bo Bvija mladinskih in pionir­ jih pevskih zborov občine lov. Konjice v Kulturnem omu' v Zrečah, v nedeljo, ne 23. aprila 1972. Pokrovi- jljstvo nad to kulturno pri- sditvijo je prevzela tovarna metnih brusov Comet v Irečah. Upraviteljstvo osnov- .6 šole pa bo dalo na razpo- igo prostore za pogostitev aladih pevcev. Z vsake šole osta nastopila najmanj po Iva zbora in to pevci iz niz­ ih razredov osnovnih šoli in evci višjih razredov. Zbori e temeljito pripravljajo, da KXio pokazali, v koliko so tapredovali od zadnje revije, j je bila pred dvema letoma. Ireče so zbrali zato, ker bo am obnovljen kulturni dom a ker so Zrečani vedno na- )0Lnili dvorano ob takih pri- ikali. ODBOR ZA PLANIRANJE Na pobudo občinske kon- erence ZK Slov. Konjice se e pred dnevi, sestal širši »litični aktiv občine, zastop- lik mladinske organizacije, culturne skupnosti, zveze Lulturno prosvetnih organi­ zacij ter ravnatelji centralnih iOl. Izvolili so odbor za pla- liranje vseh kulturnih, šport- lih in ostalih prireditev na področju občine za leto 1972. Takšen odbor je bil nujno potreben, kajti pogosto se je isgodilo, da je bilo na isti dan planirano več priredi­ tev. Odbor bo tudi izdal tis­ kano brošuro, ki bo vse pre­ bivalstvo že vnaprej obvesti­ la o prireditvah. Mnogo so govorili še o preenovanju Dneva mladosti in praznova­ nju 80-letnice predsednika Tita. Sklenili so, da bo os­ rednja prireditev za celo ob­ čino v Slov. Konjicah 25. maja v kulturnem domu inv primeru lepega vremena v mestnem parku. Ob tej pri­ liki bodo podeljena zasluž­ nim mladincem in mentorjem mladinskih organizacij po­ sebna priznanja. Na predve­ čer pa bodo zagoreli kresovi na vseh vrhovih konjiških gora. V ZREČAH OBNAV­ LJAJO KULTURNI DOM Po dolgotrajnem čakanju »lepših dni« so končno v Zre­ čah zbrali toliko denarja, da so se lotili prepotrebne adap­ tacije kino dvorane, ki jo uporabljajo tudi v druge na­ mene. Kompletna adaptacij- ska dela bodo končana do Medobčinskega pevskega sre­ čanja odraslih zborov — ob koncu maja. Strokovna dela opravlja domače Komunalno podjetje. PLANINCI SO ZBOROVALI Planinsko društvo v Šo­ štanju upravlja z Andreje­ vim domom na Slemenu, ki leži ob cesti Šoštanj—Črna na Koroškem. Z njim pa ima zadnja leta več izgube kot dobička. Ker cesta Za- vodnja—črna pozimi ni plu"- žena, je skoraj šest mesecev zaprta. Poleg težav s cesto, ki je tudi sicer slaba, bo treba dom v najkrajšem času elektrificirati, kar pa društvo ne bo moglo izvesti samo. Lani so šošcanjski planinci organizirali več izletOv v na­ še gore. Izredno uspešni so bili tudi izleti mladinskega odseka. Delaven pa je tudi šaleški alpinistični odsek, ka­ terega člani so opraviU lani 98 vzponov in pomagali pri raznih akcijah gorske re­ ševalne službe. Za uispešno delo v dru*štvu je Planinska zveza Slovenije podelila štirim članom u- pravnega odbora srebrne zna­ ke. Etebili so jih: Franc Gre- benšek, Franc Drev, Marjan Pusovriik in Tomo Hudo- letnjak. ZA VZGOJO TRGOV- SKIH IN GOSTIN­ SKIH DELAVCEV Na nedavnem posvetu pred­ stavnikov trgovskih in gostin- skeh delovnih organizacij ve­ lenjske občine so podprli po­ budo o ustanovitvi poklicne šole za vzgojo trgovskih in gostinskih delavcev pri velenj­ skem šolskem centru. Glede na to, da celjski šoli doslej nista mogli sprejeti vseh kandidatov, se z velenj­ sko pobudo odpirajo mno­ gim mladim ljudem nove možnosti za nadaljnje poklic­ no izobraževanje. KVIZ O ZUNANJI POLITIKI Klub OZN Gaberke je pri­ pravil skupaj z mladinsko or­ ganizacijo quiz o ekonomski politiki in dogodkih po sve­ tu. Tekmovanje je bilo v dvorani SZDL v Družmirju. Zmagali so mladi iz škal pri Velenju, druga je bila ekipa kluba OZN z velenjske gim­ nazije, tretji pa dijaki osnov- ie šole Karla Destovnika Ka- juha iz Šoštanja. PRAVLJIČNE URE ZA MLADE BRALCE Mednarodno leto knjige bo z delovnim programom poča­ stila tudi velenjska knjižni­ ca. Tako bi rada okrepila delo knjižnic v Šoštanju in šmartnem ob Paki. V Vele­ nju nameravajo ustanoviti od­ delek za pravljične ure, ki bi jih obiskovali mladi bral­ ci. -V- Tovarna nogavic na Polzeli se neprestano širi. Medtem ko so lam zgradili novo barvarno in skladišče, so letos pričeli z gradnjo nove pletiLne hale. ki bo opremljena z najsodobnej­ šimi stroji in klimatskimi napravami. Dela pri gradnji hale izvaja Ingrad iz Celja. Foto: T. Tavčar Na zadnji seji članov obeh zborov velenjske občinske skupščine so med drugim raz­ pravljali o minulih zborih volilcev. Ugotovili so, da so lepo uspeli, tako po udelež­ bi kot razpravi, zlasti na po­ deželju, zelo slabo pa v Ve­ lenju. Ko so se odborniki vprašali zakaj, je nekdo iz zadnje vr­ ste ugotovil: »Zaradi staindarda vendar!« Zadnje lepe, sončne in tople dni so izkoristili tu­ di preboldski jamarji in se odpravili na eno svojih raziskovalnih ekskurzij. S to ekskurzijo so otvoria: letošnjo raziskovalno se­ zono. Odpravili »o se na Dobro vije, točneje na Čreto. Po daljši vožnji skozi Gornjo Savinjsko dolino in nato po gozdni cesti so se pripeljali vse do crete. Tam so s po­ močjo domacmov po krajšem iskanju le našli dolgo iskano »Jarekovo jamo«. Jama se nahaja sredi vi­ sokih pečin in je težko do­ stopna. Ima dva vhoda, ki sta medsebojno oddalje­ na okrog 100 m. Ideakio zatočišče za razbojnike in tolovaje, bi rekli pred sto leti, danes v dobi atom­ skih poskusov pa odlično zaklonišče. Jamo je razis­ kovalo šest jamarjev in to: D. Naragiav, J. Ribič, J. Dolinšek, S. Kvas, Z. Farčnik in T. Vedenik. Ta­ koj za vhodom, ki je vi­ sok 3 m in 1,5 m širok, se vhodni rov z blagim na­ klonom nadaljuje še 10 m, nakar se odpre veUka dvo­ rana, visoka 13 m, široka 5—10 m in dolga 25 m. Stene in strop dvorane že krasijo lepe kapniške tvor­ be, ki pa so žal precej p*)- škodovane od priložnost­ nih obiskovalcev. Jama se nadaljuje po ozkem pre­ hodu v še večjo in lepšo Kapniško dvorano, ki si svoje ime res zasluži. Kapniška dvorana je dol­ ga 30 m, visoka 12 in po­ prečno široka 13 m. Krasi­ jo jo prelepi stalaktiti, ki so na stropu tako gosti, da komaj najdeš kakšno prazno mesto, stalagmiti vseh oblik in velikosti, žal precej polcmljeni, ponvi­ ce s sigai.>tim robom po­ dobnim kitajskemu zidu, makaroni, raznobarvna si­ ga — vse. to se ti zvrsti pred očmi in te popelje v pravljični svet. Iz te dvorane pelje ozek rov, ki te privede ob pre­ cej težavnem plezanju in stiskanju na svetljo pri drugem vhodu v jaino. Ja­ mo bi Se izpdačaio uredi­ ti za obiskovalce, ki vse Ix)gGsteje iščejo oddih v zelenih Dobroveljskih go­ zdovih. Nedaleč stran si gradijo svoj dom planin­ ci Planinskega društva Vransko—Tabor, ki bodo tako lepe jame v svoji bli­ žini sigurno veseli. Res, lepa priložnost, ki se red­ kokdaj ponudi sama. Ddbr ovije pa skrivajo v svojem drobovju še ve­ liko jem, ki jih bodo ne­ utrudni preboldski jamar­ ji še raziskali. T. Vedenik Jamarji pred akcijo. Od leve proti desni stojijo: Z. Farčnik. S. Kvas. D. Naragiav, J. Ribič in J. Dolinšek NE UPAJO GOVORiTi Vajenci so imeli svoje probleme že nekoč. No, danes stvari vendarle čisto drugače stoje, pa kljub temu se uba­ dajo učenci v gospodarstvu z mnogoterimi problemi, ki njihovim vrstnikom po drugih šc-lah niso znani, oziroma se z njimi ne srečujejo. Vprašanje delovnega časa, nagrad, dopusta, odnosov in še marsičesa drugega, vse to tare mlade ljudi, ki so bodisi v privatnih ali pa v družbenih delavnicah učijo svojega bodočega poklica. Napotili smo se med! vajence v žalsko občino, jih pobarali o njihovih pogojih, v katerih se učijo poklica, in dobili naslednje odgovore: FRANC KOTNIK, u-čenec za poklic strojnega klučavni- čarja, uči se tretje leto v Fe- ralitu: Pogoji, v katerih se učim so dobri. Naš mentor zelo skrbi za to, kako napre­ dujemo, kaj delamo. Morda še najbolj pogrešam to, ker je po mojem premalo prak­ tičnega dela. Tega bi moralo biti vsekakor več. Odnosi starejših delavcev do nas so v redu. Nagrade bi tudi lah­ ko bile večje. IVANA VEVCER, ločenka za frizerski poklic, uči se drugo leto pn Julki Krassr v Žalcu: morda je največji problem v tem, ker imamo deljeni delovni čas. Toda to je samo začasno, dokler se kolegica ne vrne iz šole. Na­ grado dobivamo po učni po­ godbi, včasih tudi več. V šoli sem cula, da dobivajo nekate­ re manj kot jaz, nekatere pa sploh nič. Nimam nobenih posebnih težav. Odnosi do mene so dobri. ANICA CIZEJ, učenka v lesni stroki — parketarka, u^či se že tretje leto pri Omerza Ivanu v Petrovčah: Doma sem iz Bistnce ob Sotli in tu, pri miOjstru tudi stanu­ jem. Odnosi do mene so zelo dobri. Delam osem ur na dan. če delam več, je to stvar moje volje, dobim pa posebej plačano. Tudi tečaj za šoferja mi plača mojster. Skratka, moji pogoji so dob­ ri m z vsem sem čisto zado­ voljna. MIRAN KRISTAVČNIK, uči se za ključavničarja, tre­ tje leto pri Klinarju Milošu v Celju: Verjetno je za mla­ dega človeka največji prob­ lem nagrada, saj imamo tudi mi svoje potrebe. Prej sem popoldne delal pri drugem obrtniku, da sem nekaj zaslu­ žil. Sedaj mi je mojster pK>- vi.šal nagrado, če delam po­ poldne, dobim pKDsebej pla­ čano. Pogrešam delo v mla­ dinski organizaciji, saj smo premalo organizirani. RAFKO DOLINŠEK, uče­ nec ključavničarske stroke, uči se drugo leto v Sigmi, obrat v Zabukovci: Pogoji so srednje dobri, najve^^i problem je v tem, ker delav­ nice niso zadostno opremlje­ ne. Nagrade so slabe, težave pa imamo tudi z dop^usti, ker nam ga mojster ne da. Tudi menda ne ve, kohko nam ga pripada. Stroške za vožnjo v šolo v Celje pa nam povr­ nejo. Sicer pa so odnosi sta­ rejših delavcev do nas kar dobri. Osnovna ugotovitev, ki pa je mladi niso izrekli, tem­ več pokazali, je v tem, da pravzaprav ne upajo govoriti, boje se posledic, saj bi se jim lahko marsikaj primerilo, če bi. . . Pus.timo to. Našim anketirancem se ni kaj bati, saj na koncu koncev niti nimajo ne vem koliko problemov, ki jih z dobro voljo mojstrov in mentorjev ne bi bilo mogoče urediti.. . Tekst in slike: BERNI STRMCNIK