Katolisk cerkven list.
Teča) A'.
V Ljubljani 30. maliga travna 1867.
Mjisf #*.
Mer si rtreh zamurskih rte kile ee r
Loki.
(Konec.)
Gotovo bo pa zdaj naše bravce mikalo, nekoliko zve-diti od življenja in lastnosti teh osrečenih dekličev. Podamo torej nektere čertice, kakor ste jih deklici same povedale: Mlajši, Goroufila, stara okoli 12 let, zdaj po sv. kerstu Johana imenovana, je rumenkaste barve, veliko bolj omikanima vedenja in bistrejši glave kakor una druga. Kojena je v llartumu; njen oče, Ibrahim po imenu, je z drazimi mazili in dišavami kupčeval. Ker je bil Še mlad in močen, je bil vzet v vojaški stan in zapustiti je mogel svojo ženo z enim otrokam, našo Gorontilo. Ali tudi to še ni bilo dosti grozovitnosti; koialo potem namreč pride velik, po vojaško oblečen turk in silovito odpelje mater v svojo hišo (škan-darijo jo dekle imenuje), otroka pa pusti samiga doma. Mati po imenu Tajbalhatir, je svojo hčerko, ktero je Fatimo klicala, serčno ljubila in ji ni pustila prepirati se z drugimi otroci, ter jo učila, de je en Bog, ki po smerti dobre v nekim prijetnim kraji poplačuje, hudobne pa v drugim kraji kaznuje. Ko je deklica svojo mater zgubila, jo je materna sestra flababti, k sebi vzela iu zanjo skerbela. Med tem je pa mati vender po noči svojiga otroka obiskovala; ali kmalo so jo zapazili, de uhaja, in od tega časa je bila vklenjena, de ji ni bilo mogoče se kam iz hiše podati; ravno tako pa tudi deklica ui mogla do svoje matere priti! Ko se je Fatima ali Goronfila enkrat pod milim neham z drugimi otroci igrala, plane med nje roparsk turk, zgrabi Fatimo in še dve drugi deklici, jih zveže, posadi na konja in hitro odteče. Ali tabart je bila srečno rešena; neki vojak jo je namreč spoznal in očetu naznanil, kteri je svojo hčerko sužnosti otel. Drugikrat pa ni bila tako srečna, ker zavolj svoje bolne noge ni mogla pobegniti, kakor drugi otroci, ko so turke zagledali; turk jo zgrabi, deklica joka in vpije, al on ji pravi, de jo bo k materi nesel. Kje so mati? ga deklica vpraša. Daljej, daljej ji odgovori; tode namesto k materi je bila pripeljana v Masur (neko mesto kakor Loka*), Kjer je bila koj nekimu turku prodana. Aii tudi ta jo je kmalo drugimu prodal; tako de je v kratkim I gospodarje imela, pri kterih se ji je večidel hudo godilo, ker bila je neusmiljeno pretepana. Pri zadnjim turku, kteri jo je Gorontilo imenoval, je mogla njegoviga otroka varovati in prenašati, ker je bila pa še prešipka, se ji enkrat oirok zmuzne in na tla pade; zato je bilo revše od razser-dene gospodinje tepeno. Neki drugi turk, znan z gospodarjem naše Goronlile, prosi gosp. Olivieri-la, naj bi Gorontilo kupil. Uboga deklica, ko sliši de bo zopet noviga gospodarja dobila, milo joka; vender je bila tolažena s tem, de pride zdaj k prav dobrimu gospodu. In res te-
*J Masur. Masb'r se imenuje po arabsko Kaira, ktera je pac precej več kakor Loka. ali deklica blezo ni ne ene ne druge dosti premerila.	Vr.
inu blagimu možu se ima za Bogam nar bolj zahvaliti. de je v smiljene roke prišla in dosegla gnado sv. kersta.
Hamisa. po sv. kerstu Marija imenovana, stara okoli 14 let, je rojena v Kobe nekim kraji bolj srednje Afrike, in ima še 3 brate in 3 sestre. Njeni oče Ibrahim je velik pijanec: mende je ravno zavolj tega njegova hči. naša Hamisa, bolj slabe glave. Fniga dne začne ves pijan otroke in ženo pretepati, posebno ženo tako hudo po glavi udari, de ji čel ust odbije in na tem udarcu je umerla. Ko otroci svojo mater mertvo vidijo, planejo vsi razkačeni nad očeta in potolkli bi ga bili, ko bi ne bil zbežal. Hamisa ni liotla zdaj več doma ostati in materna sestra jo je k sebi vzela. Ali kmalo je bila od roparskiga turka /.»rabljena in prodana drugimu turku, kteri jo je berž tretjimu prodal; iu od tega je bila po gosp. Olivieri-tu iz sužnosti odkupljena. Ta je zelo boječa, sramežljiva in veliko manj brihtne glave kakor njena mlajši tovaršica. Ko je še doma v očetovi hiši bila, je zdihovala: „0 Rabena t. j. o Bog! daj mi enkrat v dobro hišo priti!" Zdaj pač s hvaležnim sercani spozna, dc je bila uslišana.
Kdo bi se res v Bogu ne veselil s tema srečnima dc-klctama. ker je njima toliko milost skazal in ju tako prečudno prerodil? Kako srove. obdivjane, nečloveške in k vsim napakam nagnjene ste od začetka bile, je le čast. go-spem znano, ki so z njima opraviti imele. Posebno ste bile ena drugi nevošljive, in če je le ktera kaj več kruha dobila, kakor druga, ali če je bolj pohvaljena bila. jc druga jezna in togotua razsajala. Ali ko se jima jc jel z resnicami sv. vere uin razsvetljevati iu scrce boljšati, ste kmalo spoznale, dc je nevošljivost greh in ste jo sčasama zapu-šale. Kne dni pred sv. kerstam jc ena rekla: Zdaj pa žc spoznam, tle ne smem več nevošljiva biti: „ich nikes mehr neidiseh" t. j. jest ne več nevošljiva! Nad vse ste pa žc pred kerstam resnico ljubile, tako dc ste vsako še nar manjši laž močno obžalovale, in če ste le kaj pri druzih zapazile, kar je bilo laži podobno, koj ste jih zavernile: ..Ne pričaj po krivim!" Pa tudi druzih grehov ste si kmalo varovati prizadevale. Ko je enkrat Goronfila pred podobo Jezusoviga serca klečala, se ua enkrat vzdigne in glasno vpije: .,Zakaj jest in drugi ljudje greli delamo in Jezusa žalimo! nobeniga greha nočem več storiti". Kdo je v stanu popisati nju goreče želje po sv. kerstu? Večkrat je Goronfila glasno molila: „0 Jezus, daj kerst Gorofili!" Takrat ko je bil 7. sušca tudi v Loki velik potres. ste sc kaj zelo prestrašile in ena zavpije: ..rhristus za m Gericht: ich noch nicht getauft!" Hotla je reči: Kristus pride k sodbi, jest pa še nisim keršena! Hitro vstanete in začnete sv. rožen-kranc moliti z namernim. de bi Kristus še ne prišel k sodbi, ker niste še keršene. (O ko bi sc pač vsaki grešnik tako sodbe bal!) Kolikor bolj pa ju je težila butara grehov , tolikanj bolj ste se veselile tistiga sreeniga dneva, ko sir imele od vsih madežev greha očišene biti. Zadnje dni velikiga tedna ste se hotle ob suhim kruhu postiti, de bi sc
zu sv. kerst vredno pripravile. Tisto noč pred sv. kerstam ste do polnoči molile in Boga prosile, de bi doživele prešernu dau. Pri tako gorečih željah po sv. kerstu se ni čuditi, de se zdaj prerojenje v sv. Duhu kaj lepo razodeva. Mame niste vedile. kako bi svojo zahvalo do Boga, do Olivieri-ta, do čast. nun, do g. očeta in g. dekana na znanje dale. \a vprašanje: Kaj de imate nar rajši med kerst-nioii darili? vzamete križ in rečete: „Kreuz Jesu", {križ Jezusov). ..Za denar so z menoj kupčevali, reče .Johana, s sv. križem pa sim sužnosti greha rešena. O kako lep je sv. križ za ves svet ga ne dam!" — Vsi so se danes najne sreče veselili, reče na dau sv. kersta Johana, le eden ne, namreč hudobni duh. ker je mogel naji zapustiti.
Pred me je bilo še po dnevi strah kam iti, zdelo se mi je, de me bo hudobni duh vergel; zdaj se ničesar ne bojim. in le tam bi me bilo strah. kjer Jezusa ne ljubijo. Zvečer niste hotle spat iti: zdaj ste vero upanje in ljubezen, zdaj zahvalo itd. molile.
Se veliko lepiga in spodbudljiviga bi se lahko od teh deklic povedati dalo; vender to je dosti, de vidimo, kaj milost Božja in kcršanska ljubezen tudi iz divjih ljudi storiti zamore. In kaj hočemo k sklepu tega spisa druziga pristaviti, kakor gorečo prošnjo: O Bog! usmili se ubozih zamurcov iu pripelji jih v obilnišim številu v Svojo sveto cerkev, de bodo Tebe edino praviga Boga spoznali častili in ljubili! Amen.
Pogled nazuJ na Lusko
in popotvanje v sveti Rim.
(Dalje.)
2». rožnika, v sam praznik sv. Petra in Pavla, sim v cerkvi teh aposteljnov sv. mašo bral, kjer je bilo pa zavoljo obilno mašnikov nekoliko težko na versto priti. Bog iisli>i slabo molitev ubogiga grešnika, opravljana v materi vsih cerkva za vse prijatle, dobrotnike, preljube bravce Zgod. Danice, uboge zamurce itd. Bog jo usliši zavoljo kervave iu nekcrvave daritve neoiuadežauiga Jagujela, ki je Kristus Jezus! Potem smo na prostoru, posebej nam od-ločeuiui. prihoda sv. Očeta pričakovali, ki so ta dan iineli z naj veči slovesnostjo veliko peto sv. mašo. Iiueli so troj-nato krono ali tiaro na glavi, ktera je obilno pozlačena, sicer laka kakor se vidi pogosto uainalana, vender pa ue tako velika, kakor sim si jo vsaj jez večkrat vmišljeval, ampak skorej bolj majhna in prijazna. Pred sv. mašo je kuševanje noge in roke ter poklonovauje, nato se obmoli deveta ura ali ..nona". in potem se prične sv. maša. Pri povzdigovanji se sv. Oče obernejo k ljudstvu, kakor de bi hotli vsimu svetu pokazati nezmerno ljubezen Kristusovo. Pred obhajilam prenese dijakon sveto Rešuje telo na tron, pred kteriiu sv. Oče v globoki ponižnosti kleče iu ga molijo. Sv. Oče vžijejo le polovico sv. hoslije, drugo polovico pa dijakon in subdijakon. Ravno tako podele njiiua tudi del sv. Rešuje kervi. To sveto opravilo se je dokončalo o poli ene s papeževim blagoslovaui; je tedej terpelo poltretjo uro.
Popoldne ob 5. smo imeli redko srečo, pred sv. Očeta pušeni biti. Ker sim to dogodbo že v svojim dopisu iz Rima nekoliko popisal od svoje strani in po svojih čutilih, uaj naslcdova tukaj se popis od tega sprejetja, kakor ga naš popotni tovarš, preč. gosp. L. Ti d I, dekan Ujezdski v ..II lasu" podaja. On pravi med drugim: Pridši ob odlo-čeiiim času smo bili peljani v dvorano čisto enotero, v kteri so bile le podobe svetnikov po stenah in klopi ob stenah. \i bilo dolgo, kar stopijo sv. Oče med nas v belim oblačilu brez vsake posebnosti, spremljani od dveh hišnikov, v čemim židanim špaujolskim odelu. Klečeče v polkrogu so nas sv. Oče blagoslovili v latinski besedi, ktero prav ročno govore, z nekako temi le besedami: „Veseli me. de Vas tukaj vidim — dragi romarji! Obiskali ste grobe sve-
tih aposteljnov, se poterdili v veri; poterjujte pridši domu
tudi nvoj? domače in rojake. Zmed vas so duhovni _so
fajmoštri, vzemite tedaj seboj svojim ovčicam moj žegen. Recite jim, de naj se stanovitno derže svete vere, de naj služijo Bogu v svetosti in pravičnosti in tako dosežejo cil in konec svojiga pozemeljskiga popotvanja". Ko jim na to naš vodja, korar Onofrio, v laškim jeziku naše čutila razodene, so sv. Oče v ravno tem jeziku prijazno odgovorili, in rekli, de se ne morejo dalje z nami muditi, ker se 50 do 60 ljudi na zaslišanje čaka. Ako imate kake prošnje ali želje, jih oddajte mojimu hišniku, de jih Vam podpišem. Vara duhovnam dara oblast s škofovskim poterje-njera na 3 leta križe, roženkrance, podobe, svetinje blago-slovljevati. Viditi naše reči na klopi ležati, ki smo jih v blagoslovljenje seboj prinesli, rečejo: „To so gotovo spominki, ki jih hočete iz Rima seboj nestiu, in jih s trojnim pokrižanjem blagoslovijo. Bivši pripušeni k nožnim kušlje-ju in prejeinši žegen smo se od njih odpravili, in rekli so nam še besede: „Povernite se v miru in srečno vsak v svojo domačijo". Od sv. Očeta so šli nekteri zmed nas domii, druiri v cerkev, de bi bili pri slavnih večernicah pričujoči. Jez sim bil med pervimi, ki so šli v stanovanje. Sedel sim pri mizi ter hotel poznamnjati, kar smo ta tako sveti dan doživeli, kar nas neprevidama domači zvonec doli pokliče. Na moje vprašauje, kaj de je? slišim, de nas sveti Oče hočejo šc enkrat viditi, de pol ure pred Marijnim zvonilam naj k njim pridemo. To je bilo nepričakovano razveselje-nje. Takrat smo bili peljani v drugo manjši sobo, in berž so stali zopet Pij, ta preljubljeni oče, med nami, le z enim hišnikara seboj, ki je imel srebern krožnik v roci, na kterim smo vidili nekaj se lesketati. „„Se Vas hočem opomniti"", so rekli, „„de ne pozabite za-me moliti, ljubi romarji! Molite tudi za svojiga Cesarja, ki je toliko delo dokončal ter sveti Cerkvi svobodo v svojih okrajnah povernil. Prosite Boga. de bi inu moč in zmožnost milostno podelil, tle bi zamogel srečno dokončati, kar je tako srečno zapo-čel. De bote imeli tudi od mene kaj spomina, dam sleher-nirau zmed vas svetinjico"'\ — Jez (Tidl) sim dobil svetinjo sv. Benedikta in sv. Skolastike. Pri ti priložnosti sim pokazal hišniku odo (pesem), ki so mi jo duhovni učeniki naše dekanije pred mojim odhodam zročili, de bi jo sv. Očetu podal, ako bi bilo moč. Hišnik jo je vzel in sv. Očetu pokazal, ki so svoje dopadajenje razodeli in se k meni obernili. Z nekterimi besedami razložim naš namen in zapopadek s prošnjo za blagoslov. Z očetovskim radostno ginjenim glasam rečejo: Sitis omnes benedieti et Dorainus vobiscum (Bodite vsi blagoslovljeni in Gospod bodi z Vami.) Vzamejo pesem (ki je bila zložena v latinskim, češkim in nemškim jeziku) iz roke hišnikove in se podajo v svoje stanovanja. Toliko gosp. Tidl.
Visoke in veličastne so cerkvene opravila v dan sv. Petra in Pavla v Rimu, pa tudi za nedolžno veselje dobra mati sv. cerkev Rimljanam poskerbi ta dan. Opomnim silo imenitniga umetniga ognja pod hribcam „Pincio". Na večer ko svete cerkvene opravila in pobožnosti minejo, se pod tem hribcam, proti večernim koncu mesta, toliko ljudstvu zbere, dc bi skorej miška vmes ne mogla, in z velikim hrepenenjem pričakujejo reči, ki imajo priti. In zares je ta umetnost pogleda vredna. Se nikoli nisim toliko umetniga ognja vidil in tudi ne mislil, de človeška umetnost tako deleč seže. Zaporedama so se kazali v lepim redu iz raznih ognjenih preživih in rajsko lepih barv: narpred žlahtni spominki, in stebriči ali štatve; potem se začnejo v naj lepšim redu v zraku sukati eden krog druziga mnogi pre-svitli, pisani venci; na to se prikaže prečastitljivo, veliko drevo iz razločnih barv, vse iz samiga ognja; potem ves veliki grad v silnim mnogobarvnim ognji zagori in se razsveti; začno se ognjene kače z nezmerno urnostjo po zraku viti; silna množica ognjenih studeneov buli iz tla itd. Vselej vmes med drugimi in drugimi prikazni je bilo veliko
germenje, pokanje in šviganje raketeljnov, visoko v podnebje. Vse to počutke tako opana, de gotovo ne more lahko kdo kaj druziga ne misliti ne gledati, in slehern tudi nar bolj merzel človek mora ginjen biti. Mislil sim si: Ko bi v nebesih tudi nič lepši ne bilo kakor je to, bi bilo že veliko. Naj bistroumniši zmed vsiga se mi je zdel pa konec te kratkočasnice. Raketa je švignila v neki obelisk ali visok tenek steber, in ko bi trenil, bil je ves v ognji. Ta obelisk je bil neki v sredi med Ijudstvam, in okoli in okoli množice v krogu so bili koli, na ktere je z obeliska kar naravnost oginj švignil in je svetilnice na njih z naj lepši rudečo lučjo prižgal, in vse je bilo svitlo. S tem se je hotlo blezo reči: „Zdaj pa vam posvetimo, — le berž berž vsak na svoj dom!!" In res, kar ulije se množica narazen in v malo minutah je vse v kraji. Konjki stoje ne deleč narazen po ulicah, de se ne more kaka napaka zgoditi, ko ljudstvo domu — ne rečem gre, ampak teče. Tako se tedaj tudi pri veselicah vidi, kako skerbno je vse tako umerjeno in prevideno, de bi čednost in lepo vedenje kake škode ne terpelo. 30. rožn. zvečer smo se zbrali v cerkvi Marije Device „all' Anima". kjer so nam kardinal Reisach v kratkim ogovoru na serce položili, s kakošniini čutili, dc naj sveto mesto zapustimo, ter so nain žegen s sv. Rešnjim telesam dali. Ob desetih zvečer smo po serčnim slovesu z gospodi v sprejinišu odrinili in smo se celo noč peljali proti Civita-vecchii, vender pa nismo nič tistih razbojnikov vidili, od kterih nekteri pisavci radi po časnikih pripovedujejo, kteri s svojimi omreženimi očmi na Rimskim le kaj slabiga radi vidijo. (D. si.)
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane. Ljubljanski nunski samostan je dosegel lepo in imenitno poslavljenje. Danes teden so Milostni knez in škof osebno blagovolili gospem Cršulinaricam naznaniti. de so Njih veličanstvo Franc Jožef prečastiti prednici Alojzi i Petri če v i zavoljo obilnih zaslug v šolstvu častni red zlatiga križa s k r * n o za zasluge podelili. Pretečeni torek pa je bilo slovesno podeljenje imeno-vanigu reda. V ta namen je bila dvorana lepo ozališana. Na eni strani je bila podoba svitliga cesarja, na drugi pa podobstvo iz živih oseb, šolskih dekličev, bistroumno so-stavljeno. Bil je namreč z zlato krono ovenčan „vath" ali genij'4, ki je v eni roki deržal škit z imenam .JKZUS,ko hramba nad tremi rudeče in belo oblečenimi zamurkami, v drugi roki pa palmo nad 7 drugimi majhnimi belo oblečenimi deklici znotranje šole. Otroci so na strani „varha" (nekoliko veči deklice, ki je višej stala) s sklenjenimi rokami nekaj stali, nekaj klečali iu verno v njega gledali, kar se je prav lepo in mično podalo, in lahko bi bil misiil, de so to mertve podobstva, kdor bi ne bil dobro pazil. Od velikih vrat do dvorane so stale v 2 verstah belo oblečene deklice. Ob 10. dopoldne so imeli poglavar, visokorodni gr. Cho-rinsky, vpričo Njih milosti visokočastitiga škofa in veliko druzih visokih gospodov duhovskiga iu deželskiga stanu iu visokih gospa, pred podobo cesarjevo najpred kratek in ser-čin nagovor do prečastite gospe prednice, na kteriga je bil ravno tako serčin odgovor od njene strani. Nasledvalo je petje. Za tem pripne visokorodna grofnja Chorinskova gospe prednici častni red, za kterim spel nasledva petje samostanske mladosti nalaš v ta namen zloženih pesem, in poslednjič cesarska pesem in slavoklici. Nar bolj priserčno pa je bilo nepopisljivo nedolžno veselje, kteriga je celi ta dan vse razodevalo, kar koli v tem bogoljubnim poslopji živi in giblje, iz česar se je vidilo, kako močno je prečastita prednica od vsih kakor nar boljši mati ljubljena in spoštovana, ktera sicer te časti ni iskala in v svoji ponižnosti čast le na Boga obrača, od kodar izhaja vsak dober dar, zasluge pa na svoje v Kristusu ljubljene sestre odslanja.— Ako se pomisli, de večidel ves ženski poduk ljubljanskiga mesta izhaja iz nunskih šol.
de se za dušno in telesno srečo vse goreče gospe s pre-častitima ondotnima duhovnama vred z okoli 900 deklici trudijo, ako se sad tega poduka le malo prevdari, na pr., kako lepo so otroci za pervo spoved in sv. obhajilo pripravljeni; mora slehern spoznati, kako na pravim inestu je častitljivo postavilo Njih veličanstva.
* Slovstvo. Ravno nam je prišla v roke lepo natisnjena knjiga:„Cvetje keršansko-slovenske zem-lje. Pridnim mladenčem in dekličem v darilo nabral Jož. Rozman, korar stolne labudske cerkve itd." z 9 podobami, ktero slavnoznano ime visokočastitiga gospoda pisavca nar bolje priporoča. Priporočimo jo pa tudi mi z vso pri-serčnostjo, ne le šolam, ampak vsim Slovencam sploh, kteri v nji najdejo premični popis svojih deželnih patrouov z njih podobami vred, kakor sv. Mahorja iu Fortunata. sv. Maksimilijana, sv. Miklavža, ss. Cirila in Metoda, sv. Jeme itd. — Tudi ..Drobtinice" imajo vsak čas dokončane biti.
Razgled po kersanskim sreln.
V Bernu šmarnično pobožnost takile opravljajo: Zjutraj zgodej je sv. maša: popoldne pa roženkranc, ogovor ali pridiga, litanije, žegen. Marijue pesmi. — Dr. Peter II a-tala, duhoven vesprimske nadškofije, ki jc med popotniki v Jeruzalem, je dobil od kardinala Scitovskiga dovoljenje. 4 leta v Palestini za misijonarja ostati, kakor piše C Vri 11 a Meth. — V Kuzmincu na Itervaškiiu je judinja. devica Rozalija Brodmaiuiova, s sv. kerstam v katoliško cerkev sprejeta. Dau pred sv. kerstam pride k nji njena mati iu jo hoče po vsaki ceni od tega sklepa odverniti. Hčerka pa ji reče: Ljuba mati! zdaj je že prepozno, ali ko hi bili tudi pred 14 dnemi prišli, bi bilo tudi prepozno; ker terdno sim sklenila kristjana hiti, iu od tega sklepa me ne more nič odverniti; — sini že slišala nauk od Jezusa Kristusa, kdor hoče njegov naslednik biti, de mora pripravljen biti tudi očeta in mater zapustiti. — pripravljena sim, rajši umreti, kakor od tega sklepa odstopiti". Ta deklica je vidila. kuko kristjanje v cerkvi lepo molijo. in to jo je spodbudilo, vero Jezusovo spoznavati. Po sv. kerstu zopet njena mali pride in delj časa z njo govori, in hči materi med drugim reče, de naj ne misli, de zato, ker se je pokristjanila, jenja njena hči biti, ali jo ljubiti. Keršanska vera namreč uči, dc otroci morajo svoje starše spoštovati, ako hočejo srečni biti; nči, de je dolžnost tudi sovražnike, ktere koli vere. ljubiti, s tem bolj pa svoje starše. Obeta ji, de ji hoče vselej hvaležna hči ostati, ako en groš zasluži, de hoče dva krajcarja nji dati, in je nikoli ne zapustiti. S tem in enakim govorjenjem se mati umiri, jo objame in z njo popolnama spravljena odide. (Zagr. I.) — V Benetke pride pred uckaj časam nenišk umetnik, de bi se v voljnejšim obuebji persne bolezni ozdravil. Zboli pa šc hujši, tode v telesni bolezni spozna dušno zdravilo. Neka usmiljena vojvodina II., ki mu je telesno postrežbo iz keršanskiga usmiljenja podelila, mu poda tudi svetinjo Marije D. iieomudežuniga spočetja, in mu prigovarja, de naj se nji „tolažnici žalostnih, zdravju bolnikov" priporoča. Nasledek je bil, de je bolnik, protestant, v kratkim spregledal, spoznal svojo zmoto, iu se v katoliško cerkev povernil, čez nekaj tednov pa srečin in pokojin umeri. — V Rimu pri Devici Marii aH' A nima so se Ki. t. m. začele posvetovanja pod predsedništvam kardinala R e i s a c ha, kako de bi se ta naprava obnovila. Posvetvanja na to merijo, de bi se v sprejmišu napravilo s o bi val i še za mlade duhovne iz Avstrije in Nemčije, kteri bi v Rim prihajali, se ondi popolnama izučit. Dr. FI i r. vodja te naprave, spi-suje dogodbe te naprave v nemškim jeziku. — Oče Ven-tura, ki je pretečeni post v cesarski kapeli v Parizu visokim gospodam nosljati dajal, je dobil od cesarja Napoleona lepo z demanti olišpano tohačnico v dar. V Rimu je kapitan Colthurst, ki je bil v krimski vojski, v katoliško cerkev prestopil. Prišel je bil v Rim brez posehnisa nag-
n jenja tlo katoličanstva. v katakombah (pokopališih pervih kristjanov) pa je začel mladi oficir nad svojo angleško vero dvomili in neki O. /ardella mu je dvome rešil, česar nasledek je bil prestop v edinozveličavno cerkev. /Spreobernjenje pripisuje neprenehljivi molitvi svojiga irskiga služabnika. Odprava, ki jo je bil egiptovski namestni kralj za iznajdenje Nilovih virov odločil. je mende raz-pušena. ker njen vodja neki ni bil druziga kot denara že-Ijin nevcdež. Bo tedaj le še Krajnec (g. l)r. Knobleher) pred turki ludi v ti reči pervo roko ohranil. —
Drobtine.
Vzroki samomora po dr. Franku so naslednji: I. Razujzdano življenje, 2. zanikerna odreja, 3. pogub-Ijivc igre. 4. kazališa ali teatri, ki samoinorstvo poveličujejo, in .'). romani, ki mu živež dajejo.
S p o »1 o b u ost pri s v. iu asi. ('esar Korel V. ni le kar sam bil vselej pri sv. maši z naj veči spodbudnostjo in pobožnostjo. temuč je tudi zapoved dal. de naj se nobedin. ne visok ne nizek pod veliko kaznijo nc predcrznc v cerkvah. zlasti med službo Božjo govoriti.
EJublfanskl zamurei svojim dobrot-niham vse dobro in veselo vos(Jo:
(j. —urju: /a vsaki dar — daj Bog nebeški blagodar! — G. kapi. v lir.: Hvala, hvala kličemo — Ti čez mejo šta-
jarsko! — V. č. g. k. —rnu:
Ne moc. n«? mik- Te še žemljica Pokrili, ljubljena ročica: PreBinogo irkl.i hi solzica. lini svoje sere si brrz števila l/.aljrnili ž»- v tolažila: Hog daj Ti lepo omladeli In dolg" dolgo sc živeli!
G. J. V. v B.:
tint;« dobrotna deleč seže. S»ein oil Reke z nami Te veže: Tje pozdrav Ti pošljemo. Zegen Božji vošimo.
G. —cku: Ceda. veda koleda; — Sreča naj 'z sleherne
gleda. G. St. na Vr.n..im:
Aiigelrički — golobicki Naj Te vedno obdajajo; \ prekane. čeme vrane Delec naj ostajajo!
Za pisanko iz ......ic:
Dolina, dolina »»vinska premila! Tud ti na> zamuree si v serce vsadila: — Nikdar več palitev naj tebe pogubna Ne tare .-renjica nikar gosioljubna: Naj kimajo s sadjem bogate drevesa. Naj krijejo grozde debele — peresa. Naj dela imajo dost mlinske kolesa; Pregreha nikolj naj nikar sc ne čuje. Naj čednost le sania med vami kraljuje: llodeli lo. lice z nebeške višave! To želje zamureov so serčne in prave.
Preserčili družbi v Sent...rji:
Tud naše serce ima čutilo, Pozna. kje je ljubezen blaga : Oh. nikdar ne bo pozabilo Dobrote Tvoje, družba draga! Od tam. kj*r solnce žarno peče. kjer mlačni Nil otožno teče , kjer krokodil na rop prezuje. kjer lev in slon in ris kraljuje — Ce Bog da. bodo usta naše Hvalile lepo serce Vaše.
\oč — dan duha.
/a hribe večerne se solnce ločilo, Sum sveta brezkončni, trud dneva neha. Od daljniga jutra pa rahlo in milo. Krepčaje naravo nam noč pripihlja.
Živali že trudne k počitku hitijo. Nektere le nočne goinzeti začno; Se ličkov glasovi po gaji zgubijo. Cvetica se stisne, po bes i glavo.
I.e človek, scer spelian. le on ne omaga. Pozabi života duh dela sprosten. Iz njega se vzdigne, njegova je zmaga. Nad zvezde na misli perutih ne*en.
O. v nočni tihoti pac lahko spozabi Se človek vmerjoč. de na zemlji živi! Skerbi ga pustijo, po zlatu nc grabi. Prot Bogu v ljubezni zamaknjen kipi.
Oči proti zvezdam nevtegam stermijo. Tje duh jih obrača. — saj tam je doma! Tam ljubi mu rajnki, tam upi živijo, ki iše zastonj jib med hrupam sveta.
JUH darovi.
Za a f r i k a n s k i misijon: Iz Zaticne 1 gold. — Iz Šent-Jur. 3. gld. 30 kr.
Zaloslnica.
27. t. m. po 9. zjutraj so bili visokočastiti gospod stolni prošt, dr. S i iii o n I. a d i u i g. k sv. Krištofu sprem-Ijeni. Bolezen. ki se je žc nekaj tednov poprej po telesu pasla, jih jc veliko sredo na posteljo položila; iz kora, kjer jim je bilo slabo prišlo, sta jih dva gg. bogoslovca na dom peljala. 24. t. iii. proti polnoči so. prevideni s sv. zakramenti. v ">2. letu svoje starosti za pljučnim oslabljenjein svoje življenje sklenili. Pred po-grebam so bile v stolni cerkvi pred inerličcm velike bilje, potem so Njih milost sami imeli slovesno mert-vaško mašo z leviti. Celjski opat, v. č. g. M a t i j a V o d u-šek, so jih pokopali ki so na grobu imeli tudi kratek nagovor. Opomnili so, dc so prežaljcni prišli svojiga prijatla pokopavat, po kterim dve škofii žalujete: kako dc jc v nar boljših letih mogel časno zapustiti, dc nas vse ravno ta zgmla čaka itd. Neštevilna množica iz vsih stanov jih jc hila na pokop spremila, med ktero je bilo tudi veliko gg. duhovnov s kmetov, in le en glas se je slišal: „Skoda, škoda za gospoda!" H. I. P.!
Duhovske zadeve.
V	ljubljanski škofii. G. I.. Kopitarju, lokali-stu v spodnji Ajdovici je podeljeno privoljenje sc v pokoj podati. Ta lokalija je tedaj od 21. t. m. razpisana in prošnie za njo do vis. c. k. vladije sc navadno v škofijski pisarnici oddajajo. — G. Jož. Barel. duh. pomočnik na Dovjim. je 21. t. m. umeri. K. I. P.!
V	goriški nadškofih Dom. Costantini, popred kaplan in učitelj v llracanu je prestavljen v Topoljan za kaplana. Cmeri je 28. sušca Jan. A brani. vpok. mašnik bratislavske škofije. 70 let star. K. I. P.!