35. številka.
Ljubljana, v torek 12. febrovarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSl nedelje in praznike, ter velja po poitt prejeman za av.lro-ogr.ke dežele za vse leto 26 K, za pol et* 13 K, za Četrt leta 6 K BO h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za poBüjanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plačuje se od Btiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se drakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole" frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12.  Upravnlstvu naj se blar govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — .Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Delirij dr. Šusteršiča.
Dunaj, 11. svečana.
še vedno živimo, kakor živi na smrt obsojeni, ki ne ve. bode Ii pomiloščea ali se. Jedaa sama Češka interpelacija, ki naj bi se v zbornici prečitala, lahko provzroči konec celemu našemu parlamentarnemu — nedelovanju. Jedioi človek, ki v negotovih teh časih kaj dela, je naš dr. ŠasterS Ö. Dela pa s tako gotovostjo, kakor bi nosil portf-lj bodočega ministrskega predsednika v svojem žepu, in kakor bi imel v zbornici kompaktno večino, ki komaj pričakuje njegovega prihoda!
Sedaj, ko ni izbran niti proračunski odsek, niti kak drogi važnejših odsekov, sedaj, ko živa pravi ministri od danes do jutri, kljuje dr. ŠusterSič od ure do ure nujne predloge, o kojih ve že naprej, da so sami mrtvo rojeni otroci. Mož je na najlepši poti, da persiflira nas slovenski položaj, in da ga na vse strani prav korenito kompromi-tuje. Vse kaže da je tako zvano .slovansko središče" padlo v roke političnemu otročaju, katero v svoji srajčici najrazličnejše kozolčice preobrača po suhih tratinah našega novega parlamenta.
Pri tem pa je politično to otroče tudi hudobno, ker ravno vidi, da na Dunaju nima tistega vpliva, kakor ga ima v ljubljanskem katoliškem društvu! Oglodati je pustil najprej ves hrvatski narod, in njega zastopnike na Dunaju zapisal je mej liberalne Žide. Če je na Hrvatskem Se kaj občutka za dostojnost — in upamo, da ga je povsod še obilo — smemo pač pričakovati, da bode mali Šasteršič iz Dalmacije in drugod dobil primeren odgovor, ki mu bo 3e dolgo časa zvenel po ušesih. 0 tem torej nobene besedice več.
Pač pa moramo spregovoriti o .jasti-fikaciji", kojo je izvršil nad štajerskima poslancema, in sicer samo zategadelj, ker nista hotela vstopiti v Šosteršičev „lepi" klub Že pred nekaj dnevi je v lastnoroč nem dopisu z Dunaja „Slovenöevim" bral-
cem namignil, da hoče v kratkem na grmadi sežgati dva Štajerska intriganta, ki ae nista hotela slepo pokoriti .Gospodu" iz Ovijačeve hiše. Obljubljeni avtodafe" izvrSil se je zadnjo soboto, in pod nož sta prišla dr. Ploj in Robič. Po stari navadi zavratnih napadalcev skril se je dr. Šasteršič za grm in svoj dunajski dopis prekoval je v dopis s Štajerskega! To je že samo na sebi precej ostudno. Še mnogo oatudnejši so pa osobni napadi — druzega dr Šasteršič itak ne ve povedati! —tako na dr. Ploja, kakor na Robiča. Tega skufienega parlamentarca, in za Štajerce biezdvojbeno zaslužnega rodoljuba, je mladi Šasteršič kar s kože dejal. Prešteva mu vsak vinarv žepa, in da se doseže vrhunec dostojnosti, privleče v kalno polemiko Se oelo Robičevo hčerko in njenega gospoda soproga! Prav res, to že ni več otročarija, tn imamo opraviti že z delirijem gospoda dr. Šusteršiča. Za Hrvate in obmejne Slovence pa more gnjasna ta igra voditelja kranjskih klerikalcev biti prav poučna! Tak, kakor je sedaj na Dunaju, je dr. Šasteršič dan za dnevom v beli Ljubljani. Sedaj se pač pametni politiki ne bodo čudili, če nam časih kri vskipi, in če se branimo z jedino primernim orožjem proti na-silstvu in umazanemu terorizma, kakor se nikjer drugod v taki surovosti in nagoti ne pojavlja!
Razbobnal je .Slovenec" tudi predlog, na j n i predlog, kojega je stavil dr. Šasteršič radi ljubljanskega potresnega posojila. Ces celo to posojilo napravil je dr. Šasteršič mogočno črto, in če bi se nnjni predlog posrečil, moral bi se tega veseliti vsak prijatelj bele Ljubljane. Žali Bog, da se je predlog stavil pod okoliščinami, da se kar vidi, da ga hoče Šasteršič staviti samo radi ljube reklame in samo zategadelj, da bi vrgel kolec pod noge svojemu naprednemu kolega, zastopnika ljubljanskega mesta. Menili smo, da se bode za Ljubljano pričela resnaindobro premišljena akcija, in da bodo pri ti prepo-trebni akciji združeni vsi sloven-
ski poslanci brez ozira na politično prepričanje. Ali tudi v tem mnenju prevaril nas je dr. ŠusterSič, in sicer samo radi svoje drage osobice, katero nad ležno in vsikdar v ospredje sili! Pri podpisu nujnega svojega predloga je Šasteršič na laSč prezrl slovenske napredne poslance, in prezrl je pred vsem tudi zastopnika ljubljanskega mesta. Tako je z nenaravno in nezdravo hitrostjo pritihotapil dr. ŠusterSič v zbornico nujni predlog, ki je za Ljubljano največjega pomena, kojega pa niso podpisali kranjski meščanski poslanoi in tudi ne poslanec ljubljanskega me ta! Kdo bode pri teh razmerah smatral korak Šasteršičev resnim in u važevanja vrednim ?Vsakbode na prvi hip razvidel, da s« gre zgolj za političen manever in za druzega nič! In kdo naj smatra predlog nujnim, ako se dr. ŠusterSiču niti vredno ni videlo, pridobiti si za svoj predlog pod* pis poslanca ljubljanskega mesta? Tako se je dr. ŠusterSič z otročjo svojo strastjo brezvestno igral z interesi ljubljanskega mesta, in srečno je pritiral s svojo nerodnostjo stvar do tja, da se bode potisnila na dolgo klop, kar je mož pač sam najbolje vedel že tedaj, ko je tiho-tapno priSel v zbornico z nujnim svojim predlogom. Potreboval je reklame, za Ljubljano pa se je pri tem preklicano malo brigal! O tem se bode javnost prav kmalo prepričala! Tedaj pa hočemo tudi mi o tem Se pisati I
Melioracijski urad za Kranjsko.
Ni dolgo tega, kar smo v našem listu beležili vest o ustanovitvi melioracijskega urada za kronovino kranjsko. S to ustano vitvijo reBilo ae je po našem mnenju jedno najvažnejših gospodarskih vpraSanj za našo kronovino, ugodila je vlada na toliko in toliko prošenj naBib poslancev in sklepom deželnega zbora, storjenim v nadi, da se s tem uradom prične i v naSi kronovini iz-
boljšanje kmetijstva in sploh povzdiga kmet skega stanu. Komaj pa je preteklo par mesecev, zapel je temu uradu tadi že mrtvaški zvon. Te dni odposlala je baje tukajšnja deželna vlada nekaj zabojev z instrumenti in drugimi za melioracijski urad potrebnimi sredstvi osrednji vladi na Dunaj, baje z motiviranim poročilom, da naša Kranjska Se ni za to godna — za kar so že zdavnaj bile sosedne kronovine Dalmacija, Primorje, KoroSka itd, in da je ustanovitev in upe-ljava tega urada tu nemogoča.
Ne bodemo iskali po vzrokih za to, konStatujemo pa. in to naj ostane pribito, da kaže to le, kako vlada nima prav nika-cega razumevanja za potrebe in koristi dežele.
Kdor pozna našo kronovino v poljedelskem oziru, ve, da je najmanj polovica najplodonosnejSih ravnin močvirnatega značaja — koliko lepih travnikov, livad in lahko rečemo, celih pokrajin rešil bi bil lahko melioracijski urad. Leto za letom odpisovati je vladnim organom davke vsled poškodb po vodah — a koliko več Škode pade posestnikom samim. Vsa ta dela — tudi osuševanje ljubljanskega barja — bila bi dala dovolj gradiva, in lahko se reče, ako živi v suhi Dalmaciji in na kraSov-skem Primorskem melioracijski urad, da bi imel istotako pri nas več dela, nego ga ima v obeh imenovanih kronovinah.
Z napravo tega važnega zavoda bile so vse stranke jednega mnenja, in reči se jim mora zahvala za trud, katerega so imele s tem; da so zbog tolikanj nasprotstva — i tacega tudi pri nas ni manjkalo — dosegli ustanovo tega urada.
Obžalovati je pa. da je Sel up na uspehe melioracijskega urada tako hitro po vodi brez najmanjšega sledu, a nadejamo se, da se to stvar ne pusti zaspati, ker vendar ne gre, da bi se pri naših odnošajih toli važni in potrebni zavod opustil brez vzroka, in takega — vsaj tehtnega — tu biti ne more.
Zlasti pa se mora v tej reči zanimati naS deželni zbor, kateri jetolikrat zahteval
L#I STE* K..
Pesnik Prešern — pred llešičevo sodbo.
(Konec.)
Ilešičev zaključek v prvem oddelku njegove razprave, da je .Prešeren začel kot kranjski pesnik, a je nehaval kot slovenski", pač ni nič novega, in Ilešič je ž njim sam priznal, da Prešeren ni bil okorel konservativec, temveč da je napredoval tudi v svojih političnih nazorih. V nekaterih točkah pa bi izrekel svoje pomisleke. Prešernov .pisar" menda ni bil .slavist", kakor tolmači Ilešič, temveč meril je na domače može, na cenzorja PavSka in mimogrede" tudi na kakega druzega Prešernovega protivnika, katerih ni bilo malo. — Da bi bilo občevanje z Vrazom vsililo Prešernu izraz .slovenski", mi ni jasno; saj je bilo to občevanje prav intimno Sele 1. 1837., Prešeren pa že 1. 1836 v svojem .Krstu" ne rabi več Kranjcev! — Tudi IleSičev izrek (str. 13), da se je ves slovenski preporod izvršil pod vplivom Kollarjevega Slovan 8tva in ilirizma, se mi ne zdi povsem resničen. Brezdvomno je vplival na južne Slovane preporod severnih Slovanov, pri katerih je nova doba pričela dokaj let po-Prej, na jugu pa se je preporod zadel
hkratu pri Slovenoih in Hrvatih, in kakor trdi dr. Murko, gre Ljubljani zasluga, da je začela prva na slovanskem jugu novo dobo. — Na str. 16 je UeSič pozabil omeniti, da je tisto podtikanje želje, da bi slavizem kmalu izginil po naših slovenskih deželah, ironično, kar daje vsemu drugo lice. Posebno čudno pa se mi zdi, da se je Ilešič, ki je vendar presojal v prvi vrsti Prešerna-politika, samo a par besedami dotaknil Prešernovega pravega političnega konfiteorja, ki nam podaje njegove zadnje in najzrelejše politične nazore, to je njegove .Zdravice"! V njej se pač kaže Prešeren navdušenega Slovenca in Slovana, in to ni prijalo — duhu IleSičeve razprave, ki bi bil Prešernu najraje očital naroden indiferentizem.
Dobro pa je popravil Ilešič nekatere napake v Kulakovakega .Ilirizma". Lepo in zanimivo je tudi llešičevo dokazovanje Kollarjevega vpliva na Prešerna, kakor sem si ga želel že tedaj, ko sem ocenjal Glaserjevo zgodovino, ki nam je podal namesto pojasnila tega vpliva — Kollarjev životopis! Sioer se mi pa zdi, da je Sel IleSič predaleč v tem. — Prav to llešičevo dokazovanje pa zavrača njegovo trditev .Prešeren razen materinščine ni poznal nobenega drugega slovanskega jezika" (19)! Kakor Murko mislim tudi jaz, da je Prešeren čital Kollarjev .Slavy doero" v iz-
virniku, ker drugače si ne morem tolmačiti, kje bi bil dobil nekatere Kollarjeve izraze! Tudi apodiktične trditve Ilešičeve .hrvaški Prešeren ni razumel" ni jemati tako resno, saj citira IleSič malo niže Vraza, ki piSe: .Oa (Preš) čita ilirski. Ja njemu tumačim, Sta ne razume", torej je vendar večino razumel. Smešna je IleSičeva opazka, da si je Prešeren iz Moravije zapomnil le — Sidovke! — In koliko poljščine zahteva IleSič od PreSerna? Ali za moža, ki je sedel dan za dnevom nad akti, ni lepo, da je poznal Mickiewicza, čegar vplivi se kažejo v nekaterih pesmih, da je prevel njegov sonet in Korytkovo pesem v čast Ljubljančankam, in da je Korytku napisal celo poljski nagrobni napisi
„Da je Prešeren hotel pesniti le za izobražene kroge, in da mu ni bilo za od-gojo naroda", zato nam je ostal IleSič dolžen — dokaz. IleSič trdi »konično: .Prešeren je ilirizem slabo pobijal". No, kdor je čital Prešernova pisma, mora reči, da je trezno in mirno sodil o tem vprašanju, pobijati pa gm ni hotel In zakaj je sodil tako trezno? Na to odgovarjam z IleSiče vimi besedami: .85 let je bil star, mož s že utrjenim obzorjem, ko je vzplamtel ilirizem; Čope. ni bUo več"... itd. (str. 31.)
listič očita PreSerna, d« je zlagal nemSke pesmi, da pozneje ni imel energične iniciatoreke moči, skratka, da je bil
recimo — lenuh! Da so slovenske poezije rodile Prešernu le mržnjo in sovraštvo, to je istina; njegovi rojaki ga niso razumeli, in ko se je skrčil mali krog njegovih somišljenikov, ni imel nikogar, ki bi ga bil razumel. Ali naj poje zaprtim usnjatim ušesom ljudi j, ki so ga samo blatili? Drugič je hotel, da ga razume Julija, ki ni čitala njegovih poezij, in končno: pridobiti si je hotel ugleda pri ljubljanskih Nemcih, ki so bili tedaj brezdvomno izobraženejši nego Slovenci To tudi danes ne Škodi njegovemu spominu, saj je s tem le pokazal, da bi bil lahko v Nemcih postal pesnik svetovne slave, za katerega nas naj zavidajo oboli sosedje, da pa je raje oral poetično ledino svojega malega naroda, kateremu je s tem pokazal svojo gorko ljubezen. — KordeSevi nameri Prešeren ni bil nasproten. Zakaj ni IleSič dostavil konca Prešernovega pisma, ki se glasi: .Solite nur die geringste Hoffnung vorhanden sein, dafls sie der slo veni sehen Literatur einen Vorschub leisten dürfte, so wollen wir sie naoh Möglichkeit unterstützen." Ali tudi to ni sodilo IleSiče vi nameri?
Da ni imel iniciatoreke moči in da pozneje ni ved mnogo delal, za to ni odgovoren Prešeren. On je bil pretežno lirik in lirik, če hoče biti iatinit, se ne more in ne sme siliti. Pravi lirik poje, dokler mu narekuje srce, dokler ima vzroke in po-
ustanovite? melioracijskega nrada in Ee tudi votiral dotična sredstva. Naša kronovina je povsem poljedelska, tre a je tedaj v prvi vrsti v tem oziru za njo kaj storiti.
Vlada je ustanovila Se nekaj uradov, katerih delovanje meri na isboljSanje odno-Sajev kmetijstva in obrta. Pri vseh teh ustanovljenih uradih se je Kranjska kot nekaka pasterka vedno priklopila kakej drugi kronovini, tako na pr. glede uredbe hudournikov priklopilo se nas je mali Ko roSki, glede obrtnih nadzornikov se je pretočeni mesec za nas imenovalo središče v Gradcu — nasprotno pa je mala sosedna KoroSka dobila svojega nadzornika. Razumljivo je vsled tega lahko, zakaj je prvi urad, ki obstoji okoli 18 let, tako malo storil na Kranjskem, dvomiti pa tudi ne more nikdo več, da nam v bodoče ni pričakovati bolj-Sih razmer. Jedini samostojni in prepotrebni urad, ki se je priboril za Kranjsko — melioracijo —, zavod, ki nam je potreben kakor slepcu pogled — tega pa naj pokopljemo sami. To bi bilo vendar preveč! Pasterka ostane naj tedaj Se nadalje naSa kronovina. Kaj nam pomaga Se tako cvetoča kmetijska družba, kaj kajnit in žlindra, ako nam moča pokvarja Se nadalje naše najboljše travnike. Ne pomagajo pa tudi oni tisočaki, katere jeden ali drugi poslancev po hrupnih potih — morebiti na Škodo na roda — priberači.
Nadejamo se, da bodo naSi poslanci brez izjeme tudi v tem oziru storili svojo dolžnost in rešili melioracijo kronovina Kranjske. _ X. Y. Z.
V LJubljani, 12 februvarja. Predsedstvo parlamenta pri cesarju.
Kakor običajno, se je poklonilo nevo-izvoljeno predsedstvo parlamenta cesarju. Po nagovoru grofa Vetfcerja je dejal cesar: „Vtliko zadovoljstvo mi daje nagla in razmeroma soglasna izvolitev predsedstva. Iz tega dejstva zajemam nado, da nastopijo sedaj v parlamentu boljše razmere. Pojdite na delo, to je najvažnejše in najnujnejše!"
Bivši srbski krslj Milan umrl.
Docela pozabljen in od vsega sveta zapuščen je včeraj ob 4. pop. umrl na Dunaju bivši srbski kralj Milan. Pokojnik je bil za Srbijo in za srbsko kralj, rodbino največja nesreča. Uživanje, zapravljanje in spletkarjenje — samo to je bilo Milanovo življenje. Težak kamen se je odvalil Srbom od srca in gotovo že dolgo ni sprejel noben narod poročila o smrti svojega bivšega vladarja s tolikim zadovoljstvom kakor včeraj Srbi. Milan Obrenovič je bil rojen 10. avg. 1854 v Rumuniji. Njegovo prave ime je Emil Katargji. Mati mu je bila razupita, slabo glasna rumunjska princesinja Katargji, njegov oče pa baje neki — lakaj. Knez Miloš srbski ni hotel Milana nikdar priznati svojim sorodnikom. Milan je bil od-gojen v Parizu, kjer se je navadil največ le razbrzdanosti in nesramnosti.  Ko je
vode, da poje; ko pa mu nedostaje teh — umolkne raje, nego da bi samo rimal. Ali ni to častno za Prešerna, ker kaže, kako vzvišena mu je bila poezija! Da pa bi bil Prešeren nastopal kakor političen agitator, zato ni imel talenta, bil je prtfia. In ker je morda to čutil in ker se je hotel pokazati skromnega, je pričakoval drugega Or feja in je samo oznanjal boljšo bodočnost. Bil je tudi že telesno in duSevno potrt, ko je prišla prava doba političnega delovanja. Dvomim, da je bilo res kaj takih tepcev ki so čitali PreSernove poezije, pa niso vedeli, da so Slovenci. Potem gotovo niso razumeli PreSernove .Napitnioe* J
Dalje trdi Ilešič: „(Pres.) naglasa le, kako je in česa ni, nikjer ne spodbuja naravnost, kako naj bi bilo. Ni bil torej Prešeren propovednik, duhovnik svojega naroda, učitelj mu ..." Na to si dovoljujem samo vprašanje: Ali iSče IleSič v Prešernu — pedagoga, hofmeistra?! Zakaj tudi Prešeren ni zastonj pel o svojem muČeniSkem poklicu, to pojasni IleSiču morda Murkov omenjeni članek. — Nekako zametujoče izjavlja Ilešič: .Prešeren ima velik pomen le za slovensko leposlovje". Ali ni to nič? Ali je leposlovje IleSiču samo Sport raznih peresarjev, ali ni to bistven del narodne kulture, tak bistven del, da narod brez literature niti ni narodi
Naravnost frivolen pa je IleBičev končni odstavek: »Spomenik, ki se postavi Prešernu v Ljubljani, ne more biti izraz hvaležnosti slovenskega naroda za t r u d itd...."
umrl njegov stri j o knez Mihael III, je prišel Milan na prestol. To je bilo 10. avguste 1868. Takrat je bil Milan Se nerazvit mladenič, zato je vladalo mesto njega regentstvo. L. 1872 pa je bil proglašen polnoletnim ter je prevzel vlado kot knez Milan IV. L. 1878—1878 se je vrSila vojna s Turčijo. Srbiji je pomagala do zmage Rusija. Berolinska pogodba je prinesla Srbiji razširitev ozemlja in neodvisnost Milan si vzlio temu uspehu ni mogel pridobiti ljubezni naroda in so se Srbi vedno iznova puntali proti razbrzdancu na prestolu. L. 1882 si je nadel naslov kralja, a nemiri v notranjih delih kraljevine niso prenehali. Milan je izz al končno vojno z Bolgarijo, v kateri je bila srbska armada poražena. To je izpodkopalo tla Milanu. Ker je bil njegov zakon vrhu vsega Se skrajno nesrečen ter je stala večina naroda na strani kraljice Natalije, ki ga je zapustila, se je Milan, boječ se, da ga narod sramotno požene, prestolu odpovedal L 1889. Sinu Aleksandru je zapustil velikanske dolgove in največje zmeSnjave. Milan je za par milionov prodal vse svoje pravice do srbskega prestola in se kot navaden grof Takova naselil v Parizu Toda kmalu mu je zmanjkalo denarja, delal je dolgove, izsilil srbski vladi, ženi in sinu vedno nove svote ter se končno vrnil v Beligrad Sin mu je dal nadpoveljništvo srbske vojske, in skupščina mu je 1. 1894 določila plačo letnih 360 000 frankov. Milan je tedaj zopet gospodoval. Da bi se otresel svojih političnih nasprotnikov, ra-dikalcev, je vprizoril proti sebi atentat Nato je dal voditelje radikalcev vreči v ječo in jih obsoditi na več let. Ali kralj Aleksander je končno izpregledal. Afera med sinom in očetom radi Drage MaSin, sedanje srbske kraljice, je storila Milanovemu vplivu konec. Zapustiti je moral deželo, Aleksander se je oženil z Drago in pomilostil radikalce. Odtlej je skuSal Milan Se spletkariti proti sinu, a nihče ga ni poslušal. Včeraj pa je umrl na pljučnici na Dunaju, jedva 47 let star. Za pogubni nemški upliv avstrijskih vlad na Srbijo je Milanova smrt hud udarec.
Vojna v Južni Afriki. Poroča se več bojev. 30. januvarja se je vršila med Blcemfonteincm in Smaldelom med Buri, katere je vodil baje Dewet, in med generalom Pilcherjem boj. Angležem je prihitel na pomoč major Cre-.e. Buri so se umaknili za par ur, potem pa zvabili Angleže v tako pozicijo, da so streljali na nje od treh stranij. Angleži, katerih je bilo 700, so izgubili jeden top in veliko Število ubi tih in ranjenih. Baje so imeli Buri 2500 mož. Iz Kapstadt« poročajo, da je general French zasedel Ermelo. Buri, ki Štejejo 6000 mož, so se umaknili v Amsterdam. 6 t. m. so Bari naskočili predstraže generala Smith-Dorriena pri Bothwellu. Angleži so imeli velike izgube in so le z najhujšim naporom zavrnili Bore, katere je vodil Louis Botha.
Ta odstavek je nevreden slovenskega profesorja. Zakaj in kakšnim pesnikom pa se postavi ajo spomeniki? Morda samo takim, ki so v potu svojega obraza na-krpali z največjim trudom celo biblioteko bobnečih političnih fraz? Seveda po tem principu Prešernu ne sodi spomenik, ker, kakor pravi Murko, .rodoljubne frazeologije pri PreSernu ni, ali to je njegova prednost Preiskave o Prešernovem slovenstvu, slo vanstvu in rodoljubju imajo po takem vedno nekaj nenaravnega, ako ga merimo posedanjih in ne vedno najboljših pojmih" — kakorSne mora vsekakor tudi IleSič imeti.
Brez truda tudi Prešeren v nerazvitem jeziku ni ustvarjal svojih krasnih poezij. Igraje tega gotovo ni delal. Trudil se je, da je ustvaril slovensko poetiko, da je ustvaril slovenski pesniški jezik ter položil temelj slovenski literaturi in kulturi S Prešernom so postali Slovenci narod in Se danes se prav s Prešernom lahko postavljamo ob stran drugim kulturnim narodom.
IleSiča je Prešeren sicer velik pesnik, ki pa je — menda slučajno! — v slovenskem jeziku izražal evropsko kulturo. Ako se Ilešič še ni prepričal, da je Prešeren tako naroden pesnik, kakor nimamo nobenega drugega, in ako misli, da je naroden samo tisti, kateremu je vsaka druga beseda slovenski narod in domovina, mu moram namesto PeruSkovega .Čestitam" zaklioati pošteno zasluzen: Obžalujem!
Dr. Fr. Vldlo.
Na Dunaju v februvarju 1901.
Angleži so imeli 24 mrtvih in 24 ranjenih, Bari pa 20 mrtvih. Dewet namerava južno Jagersfonteina prekoračiti železniško progo in odmarširati proti zahodu. Iz Kaplandije poročajo, da preganjajo angleški oddelki Bure proti severa.
Dopisi.
Iz Dolenjega Logatca, 10 februvarja. .Corpo di loštro Karnistra". Jedet! Jedet! Tinčeta že zopet napenja njegov dihurski .dunst" in izpustil je iz .zahribške zbornice" po dihurskem listu znani puh po logaških liberalcih.
Martin Luter je rekel: „Das sind......
die nicht schaden und nur stinken". — Za taki dihurski „dunst" naj sprejme Tinče Greuterjev „fej"!
Mi na take surove pamflete sicer ne bi odgovarjali, a ker se je Tinče izrazil, da ne odneha, ako je tudi precej „hin", ho čemo vendar spoštovani farovSki mamici nasvetovati, da napravi za popčeta otročji .cucek", da bode svojo pokvarjeno „go-faloo" zamašil. Tudi naj ma skuha večkrat .kamelic a kimelčkom" pomešanih, da izbruhne iz sebe ves smradljivi „dunst" ka teri mu dela toliko nadlego; mogoče, da mu potem odleže. Tinčetu pa naj veljajo naše zadnje besede: „Krscanska ljubezen naj nas veže vse; saj je ljubezen božji dar." Pomilovanja vredno Človeče pač, ako mora radi nesrečne ljubezni postati „far"! — (o tej zadevi postrežemo lehko Tinčetu po lastni izpovedi s pikantnimi stvarmi) Tinče! — Beri zadnjega „Rodoljubav ka terem piše „katcliski duhovnik", ki pravi v svojih nedeljskih premišljevanjih : ,,Kristus je sovražil in zaničeval jeruzalemske klerikalce, ljubil pa jeruzalemske liberalce. To si dobro zapomni slovensko ljudstvo, po tem se ravnaj, in božji blagoslov bo s teboj." Naše geslo pa ostane: Liberalcem srce in roko — klerikalcem pa čelo in pest, in če je treba tudi — jajca!
Iz Šmarje pri Jelšah, 9 februvarja. Ne ve se, ali res ni tukajšnjemu notarja v teh 8ih letih, kar tu prebiva, nikdar pSenica cvetela, ali je pa on, ko je bila zrela, ni znal spraviti, ve se pa, da sedaj Sila in kopita zbira z namenom, da se preseli k sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Ve se tudi, da njemu ni bila sreča tukaj toliko mila, da bi bil zasedel sedež v kakem javnem zastopu. Vendar se mu je pa boginja za slovo toliko nasmehnila, da je dne 11. prosinca po milosti volilnega komisarja bil poklican v volilno komisijo za državnozborsko volitev skupine mest in trgov. Gotovo je ista boginja s tem zasledovala namen, naj ima ta gospod vsaj jedno priliko vsem istim, ki so ga vselej trdovratno prezirali in ga nikdar niso nikamor volili, pokazati, kakšno luč razuma in znanja da so v svoji nevednosti zameta-vali. In res, Cencl je to priliko vporabil! Protestiral je proti izvrševanji volilne pravice treh slovenskih volilcev! Farna sicer molči, ali je to storil iz lastnega nagiba, ali pa po naročilu kozavih svojih somišljenikov; vendar je pa slednje bolj verjetno, kakor prvo, ker se sploh dvomi na njega lastni inicijativi. No, pa naj si bo, kakor hoče — protestiral je! Pa je že tako, da kdor ima smolo, se nje ne znebi; zvesta mu ostane z neomahljivo vstrajnostjo in se konsekventno pojavlja. Ker ima pa naS .war gewesen" obče znano smolo, je toraj vsled doslednosti že neizogibno bilo, da je moral s svojimi protesti pogoreti. In po gorel je; strahovito je pogorel! Prepričani pa smo skoraj, da bi bil ta gospod v zabavo volilne komisije Se kak protest sko-kodakal, da mu ni volilec, kojega se je s tretjim svojim ugovorom bil lotil, oddavSi svojo glasovnico v obraz rekel: .No, gospod notar, mar ste sedaj zadovoljni, da ste se kot Jurist ki bi ja moral najna-vadniše postave znati, tako temeljito bla-mirali"! To in pa mogoče tudi opomba nekega druzega volilca o hvaležnosti in nehvaležnosti sveta mu je sapo popolnoma zaprla In tih je bil. Navzoči so pa imeli vtis, da mu je nekako tako okoli srca, kakor je to dečaku, katerega zjutraj mati, kazoč na zmočeno rjuho odkrite postelje, ostro kara in krega. Tako revše je pomilovanja vredno, ker ne more za to, da je dotični organ slaboten; a Cencl se ni nikomur smilil; vsak mu je to lekcijo iz srca privoščil. — No, pa bodimo pravični in ne obsodimo prestrogo, da ni gospod notar v določbah drla v nozbor skega volil-
nega reda prav nič doma, ker to pač ni stroka njegova. Uzadovoljeni moramo biti, da je le v civilnem in kazenskem zakona dovolj podkovan. Ker pa o tem nočemo javno dvomiti, radi bi od njega zvedeli kako on o naslednjem činu sodi. Recimo! cPo nekem paragrafa kazenskega zakona je neko dejanje kaznjivo. Dotičnik, ki ja takega dejanja kriv, je pa čestokrat se tako pregreSil, ker ma je nekdo za to priliko nudil, ker ma je tisti nekdo z lastnim poroštvom in še na drugi način pomagal kaznjivo dejanje izvršiti. Gospod notar, ali ni tisti .nekdo" tudi kaznjiv? Javno mnenje, morala sodi ga strožje, ker je on zapeljivec, a ovi samo zapeljanec. Kako kazen zasluži tak zapeljivec? To bi radi od vas, gospod notar, izvedeli! Za slovo pa še nekaj. Nekdo, ki je Pommerja volil, ponudd se je javno za „vunbacitelja" ia bi kot takšen rad posloval pri slovenski družbi. Povedano pa bodi istemu ponudnika, da je zanj in za ljudi njegove baze „vunbacitelj" že najet in da bo kmalu začel kidati. To je jasno! Ne?! —
„Veliki pustni korso"
delav. pevskega društva „Slavec".
.Slavec* je poletel na svojih velikih in lepih maskaradah letos že drugi ^ na italijanska tla. Lani nas je peljal na Markov trg v Benetkah, letos pa nam je prinesel italijanski korso celo v Ljubljano. Ni Marijinem trgu ter po Wolf ovi in sv. Petra cesti, na Francovem mostu in po Spitalskih ulicah se je vršil prav v italijanskem raz-košncglasnem in razbrzdano veselem slogu ta prelepi veliki pustni korso. „Siavec" more biti tudi letos brez zadržka in v polni meri ponosen na sijajni uspeh svoj-maskarade, ki je bila nedvomno med na) lepšimi, kar se jih je kdaj priredilo v Ljubljani. Na korsu je vladala od početka do konca pristnopustna živahnost in največja veselost. Animiranost je vsekdar gin v znak „Slavcevih" maskarad, letos pa se je tej pridrnžila še izredna eleganca mask, ki bi se smele udeležiti vsake, in tudi najfinejše maskarade. Vrli društveni odbor skrbi, da je družba na njegovih maskaradah kolikor možno izbrana, zategadelj pa se udeležuje ,S!avčevih" maskarad le boljše občinstvo. Reči se sme, da vživajo „Slavöeve" maskarade najboljši vgled ter so na -posebno dobrem glasu radi svoje zabavnosti in zanimivosti. Nad 800 oseb, med tem nad 100 maskirancev, je napolnilo Sokolovo dvorano in vse spodnje prostore na obeh straneh poslopja docela. Človeku se je zdelo, kakor da je zašel v panj čebel, ki se pripravljajo rojiti. Na plesišču pa je vladala uprav nevarna gnječa. Četvorke je plesalo vedno 80—120 parov, ki so se v silni množici le izteška kretali. Za žaba so skrbele zlasti še posamezne skupine maskovancev. Mod prvimi moramo omeniti škotske dame in gospode, ki so doSli v j h so okusnih in veleelegantnih angleški narodnih kostumih. Vzbujali so ves večer največjo pozornost ter želi za svoj na rodni ples vse priznanja. Mnogo smehu so povzročili muzikaliČni g i g r 1 i, ki so ob osebnem sviranju svoje himne „Gigerl bit, zmeraj sit' nastopili z grandiozno finostjo in domišljavostjo. Klasičen je bil tudi sprevod „brne", ki pa je bila letos dvonoga in moškega spola. Dva vodnika v obleki bebastih Avgustov in priganjač filozofske zunajnosti ter imenitni muzikantja so izzvali s svojo komiko cele salve smehu. Prav posebno je treba pohvaliti ö r e v 1 j a r-skega pomočnika z bebastim vajencem. Bila sta originalna, dovtipna in ži-vahna do ekscesov. Izmej drugih mask pa smo si zabeležili tele: Carmen, Estela, solnčna roža, banditinja, dva eskima, sodnijska svetovalka, Faust in Margareta, cvetličarica, koledar, Grkinja, vrtnarica, borilka, Asra, hrizantema, Avstrija, zvonček, mucika, punčika, jokeja, Sokolioi, bebeji, vitez, klovni in harlekini, Tirolka, mornar, lonce vez, Kranjica, Francoz, domini, netopir, satanele, ogrska magnatka, okrajna glava-rica, metuljček, postrežček, kranjski kmet, kuharica, italijanski ribič, policaj, mesar in prodajalci konfetija. Bilo pa je Se nekaj drugih mask, katerih nazivi nam niso znani O vseh skoraj se mora priznati, da so bile lepe in dobro karakterizovane.
V stranskih prostorih ste bili gostilni pri .belem volku" in pri .Cvajerju". Tam je vedno vladal hrup glasnih pivcev, ki se pa niso prav nič vtikali v skrivnostno fiepe-
tanje neprestano se menjajočih zaljubljenih parčkov.
Ako Se omenimo, da je svirala meščanska godba pod vodstvom gledališčnega kapelnika g. BeniSka jako marljivo in vstrajno, in da je g. Zirkelbach prav lepo vodil kadruje, smo povedali o .Slav-cevem" korso vse. Pohvaliti pa je treba posebej g. slikarja Kramaršiča, ki je prav spretno spremenil dvorano v Marijin trg z razgledom na grad. Konfetija se je razmetalo na tej maskaradi po italijanski modi cele koSe in bombardiranje je bilo včasih uprav laško strastno.
Razen zastopnikov narodnih društev se je udeležilo te prelepe maskarade več odličnjakov, med temi gosp- podpolkovnik Lavrič, g župan Hribar, podžupan g. vitez Blei weis, veö občinskih svetnikov, mnogo častnikov in gostov z dežele.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 12. februvarja.
— Osebne vesti. Deželnovladni tajnik v Ljubljani, g. Ivan Tekavčič je prevzel začasno vodstvo okrajnega glavarstva v Logatcu. Višji okr. komisar v Logatca, g. Leopold, vitez R o t h, je poklican na službovanje k dež. vladi v Ljubljano.
— Umrl je včeraj zvečer v Ljubljani g. Josip Mubej, ces. kr. komisar vojne mornarice. Pokojnik, ki je bil rodom iz Spodnje Bele pri Tupaličab, je šel šele pred 8 meseci v pokoj, užival je torej zaslužni mir ie prav malo časa. Umrli komisar Mubej je bil kremenit značaj in vseskoz odličen narodnjak. Pogreb njegov bo jutri popo-Sudne ob treh. Bodi vrlemu možu žemljica lahka in prijazen spomin!
— Vojaštvo in civilisti v Celovcu. „Ostdeutsche Rundschau" javlja, da je polkovnik našega kranjskega pešpolka štev. 17. v Celovcu vsem častnikom sploh prepovedal občevanje s civilisti. To je odredba, ki mora vzbuditi senzacijo, zakaj o tem ni dvoma, da so jo morali provzročiti jako tehtni razlogi. Rečeni nemški list je tudi namignil, kakšnega značaja so ti razlogi ; češ, da ge s takimi odredbami prepreči prodiranje nemškonacionalnega mišljenja v armado. Kaj smo že res tako daleč prišli, da so začele dobivati ideje „Ostd. Rundschau" pijateljev mej častniškim ko rem slovenskega pešpolka št. 17. in sicer v taki meri. da se je moralo častništvo celo občevanje s civilisti prepovedati, da bi se te pogubne ideje še bolj ne razširilie ? Stvar je res interesantna in smo jako radovedni, kako se pojasni.
— Občinska volitev v Podragl vršila se je dne 5 t. m. ob nepričakovani udeležbi, ter se končala s sijajno zmago naprednonarodne stranke v vseh 3 vol. razredih Vipavski klerikalci so se bili zalotili, da morajo posl. BožiČ3 v domači občini ob županski stol pripraviti, da nima niti v domači občini, .kjer ga najbolj poznajo", nobene veljave in zaslombe. Razvili so bili najživahnejo agitacijo doma in po sosednjih občinah in namestniki božji — eksmisicnar Ferjančič se je baje posebno odlikoval — zaklinjali so volilce, da morajo iti volit v Podrago pod smrtnim grehom. V Podragi sami imajo n. pr. v III. vol. raz. le nekaj glasov — oddali so jih 10! — nasproti našim 75; ali ker ima v tem razredu tudi blizo 200 tujcev vol. pravico, računali so na zmago 3 tujci, pustili so pa popolnoma iz vida, da imamo tudi mej tujci mi večino; kako so pa mogli v II. in I. raz. o zmagi samo sanjati, nam je čisto ne umevno, četudi se je Koller babal, da ima .premožnejši in razsodnejši del" na svoji strani! Resnica je, da so bili klerikalci zmage tako gotovi, da so jo že naprej v svet razbobnali, in da je župnik Koller povabil vse vipavske služabnike božje .na pojedino", pri kateri so nameravali slaviti zmago na Božiče v i h razvalinah. Toda Božič jim ni tega veselja privoščil in služabniki božji, ki so bili prišli ,na pojedino* slavit zmago, so se sicer po vseh predpisih dobro nakrmili, da bi pa blamažo prikrili in ljudstvu peska v oči vrgli, šli so na tihem za V« ure v cerkev, da bi se mislilo, da so prišli na kake ascetične duhovne vaje! Kako gin-Ijivožalostno ! Volilna komisija zavrnila je 14 klerikalnih in 5 naprednonarodnih glasov, ker niso bili pravilno vpisani, zbog ***** so klerikalci upili in se tolažili, da so
le s .sleparijo" premagani, četudi so oddali le 28 glasov nasproti našim 110 glasom, in bi ne bili niti polovice naših glasov dosegli niti v slučaju, da so vsi prignani klerikalni volilci smeli glasovati. Ker so Podraški klerikalci ob Št Viški volitvi po Št Vidu agitovali, prišli so bili tudi naši pristaši is Št Vida v častnem številu in prostovoljno na pomoč in ker je bil eka-misionar pred svojim odhodom v zapor poskrbel tudi za udeležbo iz Goč, imeli smo res povod, da smo se zmage veselili na veliko Kollerjevo žalost, ki je doživel ta večer ob zvonjenju kravjih zvoncev neki tako serenado, kakoršne ne bi se smel sramovati noben klerikalen španski Grand; to pa zato, ker vsako nedeljo raz lečo upije, da je liberalizmu odzvonilo, četudi Podražani liberalno volijo.
— Iz Št. Vida pri Ptujl se nam piše: Nič več .Bürgermeister". Občinske volitve vršile so se dne 6. februvarja. Zmagala je narodna stranka. Narodni pristaši držali so se z vso vnemo možato, zavedno na korist vse občine. Nasprotniki, naščuvani po znanih in slovitih hujskačih Strašil et Consorten, so zoper volitve vložili protest, pa ne bo nič pomagalo. Tedaj gospod .Bürgermeister", ki ste izgubili že lase samih skrbij za občino, ne žalujte, ter pustite pravico pravičnim !
— Občni zbor, Muzejskega društva" bo v ponedeljek dne 25. februvarja ob 6 uri zvečer v bralni sobi muzeja.
— Poročil se je v Ilirski B strici, gospod Alojzij Žnideršič z gospodično Josipino Samsa- Lun Čestitamo! — Včeraj 11. t. m. se je poročil namestni gimnazijski učitelj v Ljubljani, g. Janko K oŠ t i al, z gospdč. Antonijo Erbežnikovo iz Novega mesta. Čestitamo! — Dne 11. februvarja poročil se je v Novem mestu g. dr. Karol Grossmann, odvetnik v Ljutomeru z gdčno. Matildo Mehora iz Novega mesta, čestitamo!
— Pevsko društvo „Lipa" priredi v soboto dne 16 svečana t 1. plesno vese lico v gostilniških prostorih g. Poljšaka na Sv. Martina cesti št 32. Pri veselici sodeluje slavni tamburaški klub .Krim". Začetek ob 8, uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 vin.
— Viško-Glinška čitalnica priredi v nedeljo 17. t. m. v salonu g Trauna na Glincah svojo predpustno veselico. Po vspo-redu vršilo se bode: Tamburanje, petje, šaljiva pošta, srečolov, šaljiv prizor in dramatična igra.
— Tiskarna v Kamniku. Gospod An ton Slatnar je ustanovil v Kamniku tiskarno knjig in umetnin. Tehnične zmožnosti gosp. Slatnerja jamčijo, da bo njegova tiskarna mogla v vsakem oziru ustrezati zahtevam občinstva.
— Trgovski in rokodelski pomočniki v Postojni prirede v nedeljo 17. svečana t. 1. v prostorih .Narodnega hotela" v Postojni ob 7! uri zvečer predpustno veselico s plesom in šaljivo igro. Svira godba na lok. Ustopn<na 50 vin., z rodbino 1 K. Ker je čisti dobiček namenjen v prid šolske kuhinje, se preplačila hvalešno sprejemajo.
— Akademično tehnično društvo ,/Triglav" v Gradcu ima svoj 1. izvanredni občni zbor dne 13. svečana t 1. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Čitanja zapisnika zadnjega zborovanja. 2 Volitev: a) predsednika, b) odbora. 3. Slučajnosti. Gosti dobro došli!
— V frančiškanski samostan je hotel danes dopoludne iti neki 201e ni fant z Dolenjskega, pa mu je policaj to zabranil. Pripeljal se je z dolenjskim vlakom v Ljubljano in je izstopil na dolenjskem kolodvoru. Nekako plaho je gledal okoli sebe in pogleda policajevega, ki ga je motril od nog do glave, ni mogel prenašati. Policaj je slutil, da bode kak „Amerikanec", in ustavil ga je in vprašal, kam da je namenjen. , V frančiškanski samostan*, je bil ponižen odgovor. .Kaj pa bodeš tam?1, ispraševal ga je nadalje policaj. .Frater bom postal". Dobro je dejal policaj, pa pojdiva v samostan. Nista še naredila sto korakov s kolodvora, pa je fantič že priznal, da noče postati frater, marveč da hoče iti v Ameriko, in da so ga le drugi tako naučili, da naj reče policaju, če ga v Ljubljani ustavi, da pojde v frančiškanski samostan. Policaj ga je od peljal na to v celico na rotovt in od tod v celico na Žabjek. Pred tremi leti je bila jednaka usoda doletela njegovega brata, ki pa je po dosluženih vojaških letih šel v
Ameriko, in sedaj bratu poslal denar, da poskusi on svojo srečo, če more pred izpolnitvijo vojaške službe pobegniti v Ameriko. Sreča ma ni bila mila.
— Tatovi v Mestnem logu. Pred dnevi sta bili ženici na Gnezdovi pristavi v Mestnem logu v velikem strahu. Ponoči sta prišla dva človeka in zahtevala, da njima morati ženski dati prešiče, Češ, da sta jih kupila. Ženski sta se branili dati prešiče in sta klicali na pomoč, vsled česar sta moška odšla. Ta dva moška sta bila mesarska hlapca in sta morala iti po prešiče na Počivavnikovo pristavo, ker je bil PoČivavnik res prodal nekemu tukaj šnjemu mesarju prešiče. Mesarska hlapca sta zmotoma prišla na Gnezdovo pristavo in tamkaj zahtevala kupljene prešiče. V neki drug hlev v Mestnem logu je bil prišel ponoči neki ljubljanski mokar iskat in klicat hlapca, pa ga je gospodar odpodil. Menda je že vedel zakaj. Neki navihanec je pa to vae izvedel in je ponoči po Mestnem logu streljal, češ, da preganja tatove. In res je šel k posestnici Joaipini Gnezdovi in jej pripovedoval, kako je prepodil tatove iz njene pristave. Pravijo, da mu je za to nekaj odpadlo v žep
— V obraz mu je pljunil. V vodmat-skih gostilnah je sedaj v predpustnem času jako veselo in živahno. Vsaka gostilna ima svoj .hansbal". Plesi so včasi zelo burni in marsikaterikrat morajo služabniki Her-mandade razburjene duhove miriti. Tako je bilo v neki gostilni zadnjo nedeljo veliko vznemirjenje. Bila je tamkaj Metka, katero ljubi in štima Engelbert, in bi jo menda tudi vzel za ženo, če bi se njen brat Tone temu ne proti vil Metka in Engelbert sta ravno plesala, ko se odpro vrata in vstopi brat Tone. Kakor razjarjen lev se vrie na Eagelberta, mu pijana dvakrat v obraz in ga klofatne, da je neki iskre videl. Umevno je, da je vsled tega nastalo mej plesalci veliko razburjenje. Engelbert pa se ni maščeval, marveč je v svoji ljubezni do Metke vse pretrpel in se potuhnil iz gostilne. Tone pa je še upil po gostilni, da mu bode vrat zavil, če bo za njegovo sestro posti pal.
— Kuhano vino je hotel zastonj piti ključar v tovarni za lep Prišel je včeraj v neko gostilno na sv. Martina cesti in naročil pol litra kuhanega vina. Ko je vino popil, je odšel iz gostilne ne da bi bil plačal. Natakarica je skočila za njim in mu na cesti vzela klobuk, kar je seveda prijatelja kuhanega vina tako razjezilo, da je začel natakarico in gostilničarko obkladati z najlepšimi priimki.
— Kokoši kradel je neznan tat iz hleva gostilničarju Francetu Topolavcu na sv. Martina cesti št. 9 Tat nosi — kiklje-
— Listnico s 100 kronami je izgubil včeraj nekje v mestu potnik M. K. iz Gornjega Trebinja.
— Nsšel je neki dijak v Kolodvorskih ulicah denarnico, v kateri je bilo 60 kron.
— Mestna posredovalnica za delo In službe. Od 1. do 8. februvarja je dela iskalo 9 moških delavcev in 50 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno 8 moškim delavcem in 38 ženskim delavkam. Stano-zanja 7 ponudeb 7 najemnikov, 2 stanovanji sta bili oddani. 88 delavcem je bilo 46 odprtih mest nakazanih in v 36 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 8 moških delavcih in 26 ženskih delavkah. Od 1. januvarja do 8. februvarja je došlo 345 prošenj za delo in 256 deloponudeb 508 delavcem je bilo 300 odprtih mest nakazanih in v 191 slučajih se je delo vsprejelo. Delo ali službe dobe takoj 3 hišni hlapci, 1 trgovski hlapec, 1 graščinski sluga, 1 mašinist, 1 prodajalka, 1 gostilna v najem, 3 natakarice, 4 kuharice, 6 deklic na vsako delo, 1 sobarica, 3 deklice k otrokom, 5 dekel za kmetska dela. Službe iščejo 1 podobar, 1 kovač, 2 mizarja, 5 pisarjev, 1 risar, 3 trgovski pomočniki, 2 izurjeni prodajalki ter vsakovrstni trgovski, gostilniški in hišni posli.
— Popravek. V včerajšnjem .pcsla-nem" naj se bere pravilno: Gosp. Jaka Vidmarju, vulgo Mokar ju (in ne Mlakarju), posestniku na Karolinški zemlji.
• Učiteljska legenda. Pred prestol vladarja vseh svetov je stopila duša slovenskega učitelja. Boječa in slabotna je stala tam, kakor v času, ko je hodila še s telesom po sveto. Gospod, ki ta dan ni imel časa, da bi bU sodil, kajti po deželi so ravno molili aa srečen izid volitev, je po-
slal jedinega šolskega nadzornika, ki je prišel v nebesa, naj zasliši moža. .Lepe reči sem slišal o tebi", je dejal nadzornik strogo, kakor bi vodil disciplinarno preiskavo; ,v knjigah so zabeleženi sami grehi. Predpostavljenih ne spoštoval, fajmošterskih oblasti ne častil, naročen na brezverske časopise, nepotrpežljivo prenašal lakoto in ponižanje, v katoliškem društva ne zapisan, štiri disciplinarne kazni za politične reči — a, moj dragi, iz nebes ne bo nič*. — Žalostno odhaja duSa s nakaznico na 40 let vic Pri vratih mu zastavi Gospod pot. „Na40Iet! — se začudi božansko lice — .kaj pa si bil uboga daša?" — .Učitelj". — „Koliko časa?" — .Štirideset let". — .Štirideset! Pa kje?" — .Na Slovenskem". — ,Na Slovenskim?" — „Torej pojdi, saj si prestal vice že na zemlji. Slovenskemu učitelju je treba za bedo in sekatoro, katero je prestal, Culo večno pogubljenje odpustiti".
.Učiteljski Tovariš".
Telefonska in brzojavna poročila.
Brežice 12 februvarja. Poslanec Žičkar bil je kot načelnik katoliškega političnega društva .Sava" tu pri društveni seji, in se je mogel sam prepričati o splošni želji — njegovi stanovski tovariši so izvzeti, pa ne vsi — naj se čim prej loči od dr. Žlindre. Izstop viteza Berksa iz Žlindrovega kluba radostno odobrujemo, z željo, naj se pridruži klubu, kjer sta že vrla štirska poslanca dr. Ploj in Robič
Dunaj 12. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice je vlada predložila proračun za 1. 1901. Proračun, ki izkazuje prebitka okroglih 800.000 K, obsega mej drugimi tudi naslednje postavke: za preložitev zagrebške^ državne ceste pri Trebnjem 28000 K, za preložitev Karlovske drž. ceste pri Kandiji 35200 K. za regulacijo Save 140.000 K, za zgradbo uradnega poslopja v Novem mestu 60000 K, za Matico Slovensko 1000 K, plačo za mesto 2. deželnega šolskega nadzornika, ki se sistemizira s 1. julijem t. 1. Najprej je prezident grof Vetter prečital renun-cijacijo nadvojvode Franca Ferdinanda. V tem, ko je gospodska zbornica to izjavo brez razprave vzela na znanje, je v poslanski zbornici dr. Gross predlagal, naj se voli odsek 37 članov, ki naj o tej renuncijaciji poroča. V imeni čeških poslancev je na to dr. Kramaf podal državnopravno izjavo, da Čehi državnemu zboru ne priznavajo pravice v tej zadevi sploh kaj sklepati, kar bi imelo veljavo za češke dežele, češ, da drž. zbor sploh ni legitimiran v to. Protestiral je proti vsem sklepom, ki se store. Izjavil, da se češki poslanci glasovanja ne bodo udeležili ter končno dal izraza živim simpatijam češkega naroda za prestolonaslednika. Češki poslanci so potem zapustili dvorano in z njimi vred vsi dalmatinski poslanci. Nemci so to spremljali z različnimi klici. Zbornica je potem sprejela Grossov predlog, na kar se je začelo čitanje došlih interpelacij in predlogov. To je trajalo dve uri, ker je bilo podanih nad 300 vlog, vštevši razne vladne predloge. Po nasvetu Plačeka pridejo vse vladne predloge na prvo branje. Ministrski predsednik Körb er je tem povodom izjavil, da mu nikakor ni samo na tem, da bi zbornica volila delegacijo in kvotno deputacijo, ampak na tem, da parlament sploh dela. Na to je dobil besedo finančni minister Böhm, da utemelji predloženi proračun. Minister govori še.
Dunaj 12. februvarja. Parlamentarna komisija češkega kluba je izdala izjavo, v kateri pravi, da zahteva brezpogojno, da se morajo sprejemati, citati in protokolirati vse nenemške interpelacije, predlogi, peticije itd.
Dunaj 12. februvarja. Pogreb raz -kralja Milana bo v petek popoldne. Vršil se bo po dvornem ceremonijelu z vsemi kraljevskimi častmi. Pokopan bo Milan v samostanu krušodolskem v Sremu.
Madrid 12. februvarja. Ljudska nevolja zoper menihe, zlasti zoper je-zu vite postaja vedno večja. V Valen-ciji, v Granadi in v raznih drugih
mestih straži vojaštvo samostane. Ljudstvo napada zdaj pa zdaj oni samostan. Duhovniki se sploh ne smejo na ulicah prikazati. Menihi so se oborožili in streljajo na ljudstvo, če se to približa samostanom. V provinci Valencija je vlada razglasila obsedno stanje. Demonstracije s klici „Smrt jezuvitom", „Smrt vsem redovnikom" se vzlic temu vedno ponavljajo. Vsi tukajšnji listi pravijo da je nastala prava revolucija zoper duhovništvo, in da bi ljudstvo redovnike pobilo, če bi jih ne varovali državni bajoneti.
Contango Malaga vino.
(Želodec krepčujoce vino.)
Sunja, 23. septembra 1896. Blag. gospod M. Leustek, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je VaSe Condurango Iffalaica vino pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krepi telo, lajša In vzbuja slast do JedlJ. Tjr. j. Folne*ovle,
(27—6) obC zdravnik.
Se dobiva povsod! 1 _
neobhodno potrebna zobna Cromo
vzdržuje sobe čiste, ttele in -rfroip,
Umrli so v L ubijam:
V otroški bolnici: Dne 3. februvarja: Franja Apih, posestni-kova hči, 9 let, škrlatica.
Dne 4. februvarja: Ana Samatorčan, delavčeva hči, 6 mes., božjast.
V hiralnici: Dne 3. febravarja: Fran Smerajc, črevljar, 66 let, kap.
Meteorologično poročilo.
Viiin» n»d morjem 306 3 m. Srednji tračni tlak 786-0 ram.
Stanje! Ž S* čas opa- j baro- j §, > zovanja i metra g g _lvmm.| g g
Vetrovi
Nebo
11
12
9. zvečer
7. zjutraj 2. popoL
734 2 — B1 al. szahod del. jasno g
7365 — 46 sr. vzhod oblačno jj 7359 — 2 5 sr. jjvzh. .deloblač. §5
Srednja včerajšnja temperatura —5 5", normale: -06'.
Dunajska borza
dne 12 febravarja 1900. Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dole v srebru .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4%  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/,......
Ogrska kronska renta 4V, .... Avstro-ogrske bančne delnice   .  . .
Kreditne deklice........
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark.
20 rnaok...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
98-50 9840 118-30 98-20 118*30 93 6*) 1685-672 75 24065 117'47V, 23 61 1912 90-30 1131
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne knjižice ter iste obrestuje po 4 •/, od dne vloge do dne dvlgra,
9°/0 rentnl davek od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
izplača tudi veeje svote brez odpovedi. (11—35)
Zunanjim vlagateljem
so na željo poStno hranilnične položnice na razpolago v svrho  poštnine proste
vpofiiljatve zneskov.
t
Fran Mubej, posestnik v Spodnji Beli, naznanja v svojem in v imenu sorodnikov in prijateljev prežalostno vest, da je njegov preljubljeni brat, gospod
Mubej
c. in kr. komisar vojne mornarice t p.
po dolgi in mučni bolezni, v 51. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega ranjcega vršil se bode jutri v sredo, dnö 13. februvarja, ob 3 uri popoludne iz hiSe žalosti, Go-spodske ulice St. 4, k večnemu počitku k sv. Krištofa. (321)
V Ljubljani, 12. febravarja 1901.
Posebni parte se na ladajo.
2 gld. 50 kr.
se izdelujejo (219—3)
Xr obleke za dame.
Ulice na grad it. 13, II. nadstropje.
(320-1)
Sprejme se takoj
absolviran vinorejski in vrtnarski
pri Ormoški graščini.
Firm. 26.
Razglas.
Ges. I. 80/3.
Objavlja se, da se je izvrSil v tusodnem registru za družbene tvrdke pri tvrdki
„J. Blasnikovi nasledniki"
ali nemški „J. Blasniks's Nachfolger" 1.) vpis izstopa javnih družbenikov dr. Josipa Po kluka rja in Frančiške BI aanikove — vsled smrti taistih;
2) vpis naslednih dejstev:
a) da se je obstoječa družba iz javne trgovske družbe pretvorila v komanditno družbo;
b) da ima pravico to družbo zastopati in nje tvrdko podpisavati edino le osebno jamču-joča družbenica Albina Blaanifcova;
e) da so vstopili v družbo kot osebno jamču-joč družbenik Josip Poklukar, posestnik v Ljubljani, Breg hiš. St. 12, in Štirje kc-manditisti. ' '1 (319)
C kr. deželno kot trgovsko sodišče v Ljubjani
odd. HI, dne 4. svečana 1901.
in vse osobe, katere imajo znanja, ae lieejo takoj povsod proti visoki proviziji za prodajo čisto novega patentnega predmeta.
Ponudbe pod Šifro „C2ut*r Nebenver-dienst]' P. S. 18«« tvrdki Rudolf Hloiie v Pragi« (283-3)
Ces. kr. avstrijsko fgk državne železnico,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod i« Ljubljana jni. kol. Proga čas Trbiž. Ob 12. uri 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal t Aassce, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. nri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovee, Franzens feste, Ljubno, Danaj; čez Selzthal v Solnograd, Ino-most; čez Am Stetten na Danaj. — Ob 11. nri 51 m dopolndne osobni vlak v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal t Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregene, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga li Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Badejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopolndne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijii i h varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastein*, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri HH m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak t Dnnaja, Ljnbna, Bfljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ii Novega mesta in Kccevja Ob 8. nri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob 2. nri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. nri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Oihod ii Ljubljane drž. kol. v ifainn*k Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. Is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri ti m dopolndne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
jiutri v sredo in naslednje dni
v mali sobani, v J. nadstropju Tonhalle /i/harmoničnega društva
razstava skic, risarij, akvarelov in oljnatih slik
Mihael Mappe-ja
odprta vsak dan od 10. ure dopoludne do pol 5. ure popoludne.
Vstopnina 40 h, ja Slane filharmonicnega društva 30 h. Jfatalogi se dobe pri blagajni ja 10 h. (310—3)
Ves čisti dobiček ro3Stave je namenjen podpornemu zakladu ja potrebne učence I. e. fr- višje gimnazije.
z vrtom proda se iz proste roke v Kranji.
Več se izve na Poljanskem nasipu št. 14, I. nadstr., ali pri mizarskem mojstra M. Ažmanu v Kranji. (2H6—3)
(12-34)
Hajd* na beli vrh planine, Kjer solnca žarek sneg topi! Tu gor' mi vsaka bol premine, Veselja srce prekipi, In vriskam, da od skal odmeva:
„Pozdravljena, prelepa zemlja I Pozdravljen, krog sneženih glav! Napijam Vam, kar najbolj pravo Za grlo, tek in za prebavo Očeta Hlauerja „Xrifflav/^6 Z
Dobre cenene ure
s 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnln Most (Brüx) Češko.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 75
Prava srebrna remontoarka.....580
Prava srebrna verižica....... „  1 20
Nikelnaati budilec.......... „  195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2611—17)
03" Ilustroeani katalog catton/ in poštnine prosto.
Prodajalka
za mešano trgovico se išče na deželo Ponodbe pod naslovom ,,Trgovina" sprejema upravni§tvo .Slov. Nar". (304-^
Pekarija
obstoječa čez 20 let, z vsemi potrebnim; prostori in opravo (pripravna posebno ^ začetnike), odda se pod prav ugodnimi pogoji takoj ali pozneje. — Pojasnila daja J. Razboršek, Šmartno pri Litiji. ,226-6;
!!! Restavracija
-»§§§ v provinciji
jako dobro poslujoča z letnim, prometom  35.000 gold. do 40.000 gold. združena s trgo vino delikates, je zaradi družinskih razmer na prodaj.
Kje? pove upravntätvo .»Slovenskega Naroda11. (307-2;
Naznanilo.
Spodaj podpisana si usojam vsem Častitim gospem uljadno naznaniti, da sem se preselila
na Poljansko cesto št. 2i
ter se tem potom najsrčneje zahvaljujem za izkazano zaupanje priporočajoč ae i nadalje.
VeIe8poštovanjem
Marija Altmann
(305—3)
babica.
St. 244 pr.
1.1901.
Razpis.
(318-1.
V deželni prisilni delalnici v Ljubljani izpraznjena je
sluLŽToa- kontrolorja-
s plačo letnih 2600 K, s pravico do dveh petletnic po 200 K in z užitkom naturalnega stanovanja. Razen tega dobiva kontrolor od fabriškega zaslužka tudi delež.
Prosilci za to službo predložš naj svoje z dokazili o starosti, stanu, o dovršenih študijah in zlasti o prebitem izpitu iz državnega računoslovja, o dosedanjem službovanju, o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do SO. marci j a 19 Ol podpisanemu deželnemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dno 6. f#bruvarja 1901.
J. Pserhofer-jeve odvajalne krogljice
so že več desetletij povsod razširjene, in malo družin je, kjer bi manjkalo to lahko in milo uč'nkujoče domače sredstvo, katero priporoča občinstvu mnogo zdravnikov pri zlih nasledkih slabejra prenavljanj* in telesnega zapre^Jn. Teh krogljic, ki so tudi pod imenom Pserhofer-jeve krog-ljlee ali PserhoTer-jeve kri čistilne krogljlce znane, stane škatljiea s 15 krojrljieaml 91 kraj-earjev. 1 zavitek s « škatljleaml i gld S kr., pri prejšnji vpošiljatvi zneska stane s poštnine prosto vpošiljatvijo: 1 zvitek 1 *-ld. ¥5 kr., 9 zvitka 9 arid. SO kr.,  S zvitki  3 gld.  3.i kr.,  tO zvitkov  B «cid. 95 kr.   — Vurlit
vporabe Je priložen.
Jedina izdelovalna in glavna razpošiljalna zaloga
J. Pserhofer'jeva lekarna
Dunaj I., Singerstrasse 15. Prosi ae izrecno, „J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice"
zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatljice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Faerhofer in sicer z rudečlml črkami.
Balzam  zoper ozeblino
J. Pierhofer-Jev, 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
J. Pserhofer-jev sok iz ozkega trpotca £*Ü3&*\. J. Pserhofer-jev balzam
vni\f*r o*nlen 1 steklenica 40 kr. AUrcl Su,su? s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovi Kola-preparati,
izvrstno krepčilo za želodec in živce, 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., Vi litra 1 gld. 60 kr., V« litra 85 kr.
J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura ^ki7
esenca imenovana.) — Lahko raztoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld.
J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, lstÄica
Tannochinin-pomada
J. Paerhofer-Jeva, najboljše sredstvo za rast las, 1 pušica 2 gld.
Zdravilni obliž za rane
pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Univerzalna čistilna sol
A. W. Buir loh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
IS" Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. (190—3)
FoiUJatTS po polti izvršujejo m najhitreje proti temu, da so prej vpoilje denar, večje naroebe tudi proti povzetju zneska.
PST Ce oo prejo vpoilj« denar (najboljša ■ poštno nakauloo), potom Jo poštnina maoffo oonojia, nogo pri pošlljatvah proti povzetja.
Izdajatelj in odgovorni nrodnik: Josip NoIlL
Tisstjuins in tisk .Narodne Tiskamo".