študijska knjižnica mm K r a n 3 ST. 3« 21. SEPT. LETO V. 1966 (GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, Elektroniko, avtomatik^j^^elemente Generalni direktor ZP Vladimir Logar: Zaključki in smernice poslovne politike ZP ISKRA Popoln uspeh n Takšna je na zunaj nova tovarna, ki jo je Iskra zgradila v Indiji \ V našem poslovanju v pr- 683.000 S din na zaposlenega. Vtem polletju 1966 so bili do- če ugotavljamo vzroke za sežerai pomembni pozitivni relativno pozitivne rezultate poslovni rezultati. Imamo poslovanja v prvi polovici, nad 30 % porasta v fizičnem moramo zlasti poudariti, da obsegu proizvodnje. Obstaja je k tem rezultatom pripo- ToVSrnO V BombayU bo Odprl prgcls. pozitivno gibanje v politiki mogla boljša oskrba z re-poslovanja, kar je imelo za promateriaiom, boljša^ sorti- že večkrat smo poročali o Direktor tovarne P. A. Bhat vodarja je dokazala odlično posledico porast prodnktlv- ranost zalog pri večini orga- našem prvem inženirng po- je poslal upravi podjetja te kvaliteto sestavnih delov iznosi! dela. Tudi na področju nizacij, boljša oskrba z uvoz- slu za indijsko družbo »Asi- dhi dopis, v katerem sporo- delanih na 'temelju jugosdo- ekonomičnosti in rentabilno- nim repromaterialom, kar an Electronics limited« iz ča, da so vsa dela za izgrad- vanske licence, kar nam bo S. Radakrišnan ¿ti poslovanja ugotavljamo (Dalje na 2. strani Bombaya. L PREDSEDNIK REPUBLIKE \ Beograd, 13. septembrai1966. RADNOM KOLEKTIVU PREDUZEČA "ISKRA" KRANJ Zahvaljujem na pozdravima koje ste. mi Wm uputili sa proslave 20-godišnjice vašeg predu-zeča i želim vam uspjeh u daljem fadu. njo nove tovarne končana in omogočilo nadaljnje sodelo-tudi poskusna proizvodnja vanje v tej panogi in hitro elektronskih sestavnih- delov rast elektronske industrije v je popolnoma uspela. Hkrati Indiji. ' . s tem obvestilom je sporo- Zavedajoč se važnosti raz-čil, da bo novo tovarno od- voja elektronske industrije prl^ predsednik dr. S Rada- jg naš priljubljeni predsednik kri sna n na dan 22. septemb- s. Radakrišnan prijazno ra. K slovesni otvoritvi je sprejel povabilo, da svečano vabljeno tudi vodstvo našega odpre novo tovarno, na dan podjetja. 22. septembra. Prepričani Družba »Asian Electronics, smo,, da bo prisotnost našega limited« pa je poslala pred- 'predsednika, dala veliko sedniku SFRJ maršalu Titu vzpodbudo za. razširitev !ak-tudi poseben"telegram-, ~ki ga javnosti med Indijo in Vašo v celoti priobčujemo: »Posredujemo vaši ekselen-ci najlepše pozdrave z obve- državo. Vaše ekselence se bomo ob ... _ , . , I ., . - otvoritvi vsi spominjali prav stilom, da je dokončana iz- . , , , ■ ,, ... i-i.jf vi __ j • . , , . , .. tako pa tudi Vaših ljudi, la gradnja tovarne elektronskih Y ,__,__ pozitivne premike. Pozitivni ekonomski rezultati prvega • polletja so zlasti za konsolidacijo združenega podjetja zelo pomembni. Ob primerjavi ostanka dohodka kot merila za ekonomičnost odnosno rentabilnost v združenem podjetju vidimo v prvem polletij«, da je bil tukaj dosežen pomemben rezultat.. Če seštejemo ostanek dohodka vseh organizacij vključno z Zavodom, ugotavljamo, da ostanek dohodka znaša preko 1,890 milijonov. Ob primerjavi drugega polletja preteklega leta, ko je združeno podjetje imelo dohodek nižji od izplačanih OD in je bil tedaj krit, z rezultatom prvega polletja preteklega leta, vidimo znaten napredek. V prvem polletju pade na zaposlenega 142.000 S din ostanka dohodka. Uspešnost poslovanja nam potrjuje elementov pri kateri je sodelovalo Vaše renomirano podjetje ISKRA—KRANJ. Projekt je bil zaključen v izredno kratkem .času in celo. pred so tako požrtvovalno prispevali veliko pomoč -pri razvoju naše elektronske industrije.« Uprani odbor. ZP je na zad- tovame direktor dogovorejnim-rokom. Olirab- obravnaval poslano remi z odličnim rezultatom te vabilo družbe: »Asian Elecj prve indijsko-jugoslovahske tomics« in odločil, da bo ob kooperacije v privatnem sek- šlijvesni otvoritvi torju, planiramo sedaj v so- nbvzoč generalni delovanju z ISKRO naslednji Vladimir Logar, projekt za proizvodnjo še Obširno reportažo, o tem drugih sestavnih delov. V zanimivem dogodku bomo ta namen že imamo potrebno priobčili v eni izmed nasled-. soglasje indjjske vlade. njih številk našega glasila. Dosedanja poskusna proiz- Marjan Kralj UO o polletnem poslovanju ZP ISK] Upravni odbor združenega podjetja je na seji 7. 9. sprejel zaključke o poslovanju združenega podjetja ISKRA v prvem polletju 1966 in smernice za nadaljnjo poslovno politiko združenega podjetja, ki jih je v uvodnem govoru podal generalni direktor. Uredništvo zaključke in smernice posreduje članom kolektiva združenega podjetja'’Iskra v naslednjem sestavku. I. Fizični obseg proizvodnje: II. Zaposlenost: UO ugotavlja, da je porast UO potrjuje ugotovitev go- • ■ * — • — Ug V/»*»* V AJ K*, UU J C v A MK»» -- I— *— — J A—q— — — K— V —— — ¿A —• —— “J —— *■ —. primerjava s prvo p _ fizičnega obsega proizvodnje spodarsike komisije, da še ljenja pogodb dela jo, na izboljšanju situaci- obračuna za tretji kvartal do-je in približevanju k planira- seči predvidena delitvena ni kadrovski strukturi. razmerja; v primeru, ¡.če tega Strokovne službe ZP se za- ne dosežejo, bo UO predlagal dolžujejo, da med posamez- delavskemu svetu ZP, da pre-ninii organizacijami ISKRE kliče garancijo za odobrene uskladijo potrebe na eni in kredite, odvišno delovno silo oz. štipendiste na drugi strani, da ^ Blagovni promet na do-he~bi prihajalo do razvel jav- macem tržišču: preteklega leta, ko smo ime li le 69.000 S din ostanka v prvem polletju 'ugoden in vedno obstajajo znatne razli-naj se organizacije tudi v bo- ke med kvalifikacijsko struk- ISKRE. dohodka na zaposlenega. Ra- držijo dinamike prvega turo in zasedenostjo delovnih Osebni dohodki: zumljivo je, da je ta ekonomska situacija po organizacijah dokaj različna. Ostanek dohodka na enega za- štipendisti UO se strinja s predlogom gospodarske komisije, da je končno tr.eba pristopiti k formiranju konjunktur, služ- polletja v skladu s tržnimi most na eni ter dejansko potrebami. " kvalifikacijsko strukturo na Organizacije pa, ki pollet- UO ugotavlja, da nekatere be oz: službe za raziskavo tr-organizaeije ZP niso dosegle žišča, bodisi v podjetju ali drugi strani. To stanje se v delitvenega razmerja med OD izven podjetja, za domače in primerjavi z onim- v prejš- in ostankom dohodka po zunanje tržišče. poštenega pri Avtomatiki je nega plana mso uspele izpol- •¡gam ni bdstvbno izbolj- predvidevanjih gospodarskega Strokovne službe ZP naj tak, da ravno 'pokrije iz- niti, naj analizirajo vzroke in §aj0. - plana. pripravijo predlog organizaci- plačane OD, najvišji pa je. do konca leta dosežejo pred- Organizacije naj s svojo Organizacije ZP morajo je te službe ter predračun pri Polprevodnikih, ki znaša videne planske postavke. kadrovsko politiko vztrajno najkasneje do periodičnega (Dalje na 6. strani) Zaključki in smernice poslovne politike ZP ISKRA S sestanka ZK »Elementi« (Nadaljevanje s 1. strani) vse pa je posledica predvsem likvidnosti vseh organizacij. Nesporno so- k boljšemu rezultatu pripomogli tudi učinki novih proizvodnih kapacitet, boljša organizacija dela, manj zastojev v proizvodnji itd. Ne smemo pa prezreti, da sta na boljši rezultat v nekaterih organizacijah- vplivala tudi korektura cen, izbor rentabilnejših proizvodov itd. Eden izmed važnejših faktorjev za izboljšanje poslovanja v organizacijah je nesporno tudi velika samostojnost organizacij v novi obliki združenega podjetja; saj* so organizacije prvenstveno odgovorne same za svoje poslovanje. Seveda obstajajo 'še razih drugi faktorji, ki so pripeljali do dviga proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta. V naslednjem obdobju v smeri realizacije naše poslovne politike moramo imeti zlasti pred očmi nadaljevanje proizvodnje v naslednjih mesecih po predvideni dinamiki, ob upoštevanju tržnih zahtev. V skladu z ekonomsko rastjo naše države pričakujemo tudi porast kupne moči prebivalstva ter tsafeo razširitev tržišča in nadaljn jo ekspanzijo prodaje naših proizvodov. V pogledu izvoza so bili v preteklem obdobju doseženi pozitivni rezultati. Za vsako ceno moramo izvršiti naše planske obveze. Predvsem je v redu ugotovitev, da je struktura izvoza katera se orientira predvsem na konvertibilno področje, pozitivna. V naslednjih mesecih v drugi’ polovici letošnjega leta moramo nadoknaditi izpadli izvoz v prvi polovici letošnjega leta. Po pregledu ekonomskih rezultatov posameznih orgife-nizacij pa zopet ugotovimo, da nekatere organizacije ne bodo v stanju pokriti vseh svojih obvez iz dohodka. Prvenstveno bodo morale same podvzeti vse mere za sanacijo svojega ekonomskega stanja. V skladu z določili statuta bo treba imenovati komisije, bi bodo proučile situacijo v teh organizacijah in tudi v skladu s statutom predlagale določene ukrepe za sanacijo teh. organizacij. Nujno je, da čimprej dosežemo maksimalno aktivizaci-jo naših osnovnih fondov. Investicijsko področje bo moralo v čim krajšem času, po možnosti že do konca tega meseca, dati informacijo, kako je z aktiviranjem naših osnovnih fondov. Dinamično rast proizvodnje moramo v prihodnjih mesecih uskladiti z razpoložljivimi viri obratnih sredstev. V ta namen moramo inten- DOPISUJTE V »ISKRO«! zivneje nadaljevati napore za povečanje koeficienta obračanja obratnih sredstev, po drugi strani pa zagotoviti tudi povečanje virov pri lokalnih in osrednjih bančnih institucijah. Ena izmed prvih in najvažnejših nalog PSO in organizacij* ki same opravljajo prodajo, je obvezno znižanje naših terjatev, ki so v prvi polovici letošnjega leta močno porasle. Pri gibanju obratnih sredstev pot organizacijah ugotavljamo pozitivno gibanje v primerjavi z lanskoletnim na razredu 3 in. S. Stabilizacija združenega podjetja mora biti osnovna postavka naše poslovne politike v naslednjem obdobjih Porast v pogledu ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti dela moramo nadaljevati. Nesporno so v vseh organizacijah ZP še velike rezerve. Ža vsako, ceno moramo zniževati, naše poslovne stroške in dvigati naš dohodek. te v povečanju dohodka, ostanku dohodka, leži ključ reševanja problemov. Z lastno, ekonomsko bazo- haa» ustvarjali pogoje za razširjalo reprodukcijo- in normalno poslovanje. V pogledu OD- vidimo močan porast v primerjavi z lanskim letom. Jasno nam mora biti, da bodo obveznosti izr preteklih let povzročale ISKRI še ogromne težave, ki jih pa lahko prebrodimo le, če bomo ustvarili več dohodka. Ko bomo prihodnje leto sprejemali proizvodne in gospodarske plane, bomo morali planirali in realizirati tak obseg dohodka, dar bomo lahko pokrili naše* obveznosti iz preteklih Jet. V -okviru take poslovne politike moramo z vso- intenzivnostjo nadaljevati z izpolnjevanjem sanacijskega programa. Ugotoviti moramo, da v nekaterih organizacijah s premajhno resnostjo in skrbnostjo izvajajo sanacijski plan. Vrsta organizacij; je, ki sanacijskemu planu ne sledijo, čeprav so ga same postavile in sprejeli njihovi samoupravni organi. Vodstveni kader tako v podjetju kot v organizacijah mora imeti stalno skrb za izvajanje sanacijskega programa. Moramo se zavedati, da če tega ne bomo izpolnjevali, bomo prišli v težave, iz katerih ne vidimo izhoda. Organizacije morajo same izdelati analize svofega poslovanja, zlasti pa analize o svoji likvidnosti. Za tovarno Aparati smo formirali posebno komisijo ekonomskih in drugih strokovnjakov, ki bo analizirala poslovanje; te tovarne Ca dala predloge za rentabilnejše in ekonomičnejše poslovanje. Ko bo ta študija gotovp, jo bomo posredovali organizacijam, da bi tudi ostale organizacije na tej osnovi naredile slične analize. Imeti moramo jasno perspektivo poslovanja V bodoče bomo skušali formirati ekipe strokovnjakov, ki bodo delale razne poslovne analize po organizacijah in dajale predlo- ge ukrepov organizacijam za izboljšanje poslovanja. Treba je imeti na umu, da je v o» ganizacijah še veliko obrtniške mentalitete, skritih rezerv in da je reba pristopati k analizi celotnega poslovanja in z v zvezi s tem začrtati jasno perspektivo. V naslednjem obdobju moramo mobilizirati vse sile v našem proizvodnem procesu. Krepiti moramo tudi iniciativo posameznih organizacij v reševanju svojih proizvodnih kakor tudi komercialnih problemov. Nekatere organizacije so že tudi aktivno posegle samostojno na komercialno področje s ciljem, da dosežejo čimboljše ekonomske rezultate. Nadalje morajo organizacije predvsem same delati analize na naših proizs-vodnih programih ob pomoči strokovnih služb' združenega podjetja. Tiste proizc vode, ki so nerentabilni, je treba elissnnirtiti, kar je bilo že večkrat poudar jeno v sklepih samoupravnih organov ZP. Nesporno je eden osnovnih problemov kadrovska politika tako na nivoju združenega podjetja kot tudi na nivoju organizacij. Umestno bi bilo tako v organizacijah kot v strokovnih službah pregledati in analizirati situacijo š kadri in predlagati določe1 he spremembe. To so v kratkem nanizani, zaključki in smernice poslovne. politike združenega podjetja, ki nam morajo biti vodilo v našem bodočem poslovanju. Člani ZK tovarne elementov so se sestali v petek 16, t. m. zato, da bi se pogovorili, o stanju v obratu »Ferki«, o višiini- sredstev', ki so potrebna, da bi ta obrat — tovarna, — začel' normaino in rmtabil-o poslovati'. . . Kaka j.e s- »Feriti«?’ Tovaar-ha feritov,’ ki' je v izgradnji, trenutno še ni povsem | opremljena in zato še hi sposobna ža normalno obratovanje. Investicija še ni dokončana, ker manjkai še nekaj opreme-. Zato ' tudi tovarna no more začeti, z redno proizvodnjo-Očitek, da. pa obstoječa o-: prema ne jistraza nikakor, ne drži. Po izjavah nekaterih tujih strokovnjakov- je oprema najsodobnejša, le da še ni korapleitmai Tovarna- bi morala Takim, por pelinoma opremljena in njene naprave preizkušene o d st ranil tovarn, ki jih izdelujejo-. Za to pa ni sredstev,: mati čaša, kar je>. zelo negativno,-šele pb teh preizkus ihnaj bi začeli s poskusno proizvodnjo. V času poskusne proiz—. vodnje se proizvaja- po naprej pripravljeni tehnologiji, ki jo med tem še izpolnjujejo; Očitek, dd tehnologija ne Ustreza, da so strokovnjaki nesposobni in podobno, je zgrešena, V starih prostorih, in po starem- načina so- znali delati, sedaj pa ne? Tovariši iz obrata »Feriti« so na to. jasno odgovorili, da je postopek na novih napravah, z novimi -— večjimi količinami, povsem drug., in da ga jie potrebno-šeie s poskusi obvladati. Ta- Jesenski Zagrebški velesejem Minulo nedeljo so zaprli vrata zagrebškega jesenskega velesejma — 7T. v zgodovini teh svetovnaznamih vsakoletnih desetdnevnih prireditev. Letos je na velesejmu sodelovalo 57 držav iz vseh kontinentov razen Avstralije, med njimi prvič podjetja iz Argentine, Burme, Libije, Mongolije in Španije. V 40- paviljonih oziroma na 475.000 m2 razstavnega prostora, je predstavilo svoje izdelke okrog 6.200 razstavljat cev. Uprava velesejma je morala zaradi pomanjkanja prostora odbiti marsikatero prošnjo podjetij;, ki bi rada razstavljala na večjem prostoru. Čeprav je razstavni prostor v povprečju vsako .leto za 10.000 m2 večji, je še vedno pretesen. Če bi hoteli ustreči vsem- željam -razstav-Ijalcev, bi morala uprava velesejma že sedaj dograditi še 30.000 m2 prostora Naše podjetje je na jesenskem velesejmu, ze stalni razstavljalec. Tudi letos je razstavljajo skupno s podjetjema RADIOINDUSTRUO—Zagreb in RUDI ČAJAVEC— Banja Luka in sicer v paviljonu VT na razstavnem prostoru 464 m2. To je bil že; sedmi skupno organiziran na- stop treh podjetij v okviru poslovnega sodelovanja. Medtem, ko sta oba soraz-otavljalea imela poudarek predvsem na televizorjih,-je prikazala ISKRA le nekatere nove izdelke, predvsem -tiste, o- katerih je komisija menila,, da bodo vzbudili veliko zanimanja. To je bil novi os emx-milimetrski kinoprojektor, ki je bil že razstavljen na letošnjem bienalu industrijskega oblikovanja v ’ Ljubljani in na velesejmu, v Brnu, bo pa tudi razstavljen na svetovno mami mednarodni razstavi Fotoktna v Kolamu, nadalje nov mešalnik, električni nož, dve novi obliki stereo ojačevalnikov, kazalom instrumenti novih izvedb, nov UHF adaprter za II. TV program, »kombi« vrtalni stroj z raznimi dodatki- in asimetrične avtomobilske žarnice- ; Precej zanimanja so bili deležni tudi električni brivski aparat ISKRA-BRAUN. Obiskovalci sejma so se lahko z njimi brezplačno obrili in se tako sami prepričali o solidni kvaliteti. Britanska tovarna/ bo že letos pričela s proizvodnjo teh brivskih aparatov. Manjam Kralj ko delaj o- povsod. Podobna tovarna; na Poljskem (povsem dograjena-)'; jte. bila .dve leti v poskusnem obratovanju preden je začela- niommal-no, proizvajati. To so dejstva prek katerih- ne moremoi Iz obrata- »Feriti«- poročaj©* da imajo* velike težave- s- surovinami; Če kvaliteta surovin ni konstantna je treba postopek povsem drugače; izpeljala,, za kar je potrebno tudi več poskusov. V' tovarni »Fercti« je novi lii> stari; kolektiv? (iz prejš-. njega obrata). Iz razprave je-bik* nadalje razvidno* dla razmere medi delavci tudi niso take kot bi morale biti.. Veliko nezadovoljstvo- .izvira predvsem iz tega, ker .dobiva jp 80.%, 0D-. -Proizvodnja namreč: še ni taka kot bi* morala, biti, zato-bi bilo. prav, da v tovarni, kjer še: teče poskusna- proizvodnja, korlvse ? naprave- dejansko-: šele preizkušajo taki- pogoji ne bi sine-li- vplivati na OD delavstva. Posledica, nizkih OD- j,e velika fluktuaci-ja delovne- sile, -kar zelo negativno vpliva- na celotno, delo v obratu. - Končno' se je izkristaliziralo mnenje, da je rešitev za • tbvamo »Feriti« v tem, da sei čimprej zagotovijo finančna sredstva, s katerimi bi nabavili manjkajočo opremo. Dobiti, če bo potrebno, tudi zu-iianje strokovnjake, da bi bi-. la tovarna čimprej pripravljena za redno proizvodnjo/ Pregledati ves vodilni kader, če ustreza zahtevam,., ki jih postavlja nova tovarna. Pri. vsem tem je treba skrbeti za kvantiteto in dobro kvaliteto proizvodov ter pri tem doseči konkurenčno ceno. Postav-vljena je bila tudi zahteva, naj se pravno ugotovi — uredi — kam bo pripadala tovarna feritov, ali bo to ob-‘ rat. v okviru tovarne eienaen-' tov, ali samostojna tovarna v okviru ZP ISKRA in tretja varianta; samostojna tovarna izven ZP ISKRA. , Pozitivna ugotovitev je , bila. ta, da poti nazaj ni, pao pa je trelba. začete- investicije čimprej; dokončati im tovarno usposobiti: za rentabilno postaranje. Prisotni so zahtevali konkreten odgovor od' članov ko-, lektiva »Feriti« v- kakšnem času bo tovarna sposobna za normalno poslovanje in ^oliko sredstev je za to potrebno. Tovariši iz feritov so' na to odgovorili, da je pot-rebnoi eca 100 milijonov S dinarjev za manjkajočo opremo, ko pa bo opredla v tovarni monti-rana, bo do rednega obratovanja potrebnih še šest mesecev. Prisotni so bili s tem konkretnim odgovorom zadovoljni.- Tovarna — obrat — Feriti je nujno perspektivna, saj. so tovrstni elementi na začetku osvajanja trga in so zelo iskani in konjunkturni. Potezo ima kolektiv v Fe-ritdh. Prepričani smo, da bd, ob polni angažiranosti vsega kolektiva svojo obljubo oz.' dolžnost tudi v- redu izpolnil. Janez V Zagnebu je bila podpisana pogodba o sodelovanju treh institutov podjetij ISKRA, RIZ, R. 6MAVEC, ki so jo M. septembra podpisali (od leve) direktor instituta »R. ČAJAVEC«, Boris Kuštrin, direktor ZZA — »Iskra«, Franc Dobnikar in direktor IETA — »RIZ«, Zdenko Vernic Sodelovanje treh institutov 14. septembra je bila v Zagrebu podpisana okvirna pogodba o sodelovanju treb institutov podjetij ISKRA — RIZ —RUDI CAJAVEC V našem časopisu sme že večkrat poročali o pripravah za bodočo integracijo podjetij Rudi čajavec, RIZ in ISKRA. V zvezi s pripravo za integracijo potrebnega gradiva je zadolžila glavna komisija, komisije za posamezna področja, da pripravijo podatke o tehničnem in ekonomskem pomenu integracije, obenem pa je priporočila že v sedanjem obdobju čim tesnejšo povezavo posameznih služb.. V smislu omenjenega pid- nje med ZP Iskra —''Zaivo-poa=oflia so 'direktorji lasti- dom za avtomatizacijo Ljub-tutov vseh teh podjetij raz- tfana. Institutoma tovarne __ i. i» _ v;-., .••' 11itiflm »Rjuidi Caja/vec« Banja Luka pravljali -o moznositm sedelo- ,. _T ...J. . „ .... Af.| .v ^ . »ter Institutom za elektroni- vanj a Že v pneertku • 3*ja fco .tdatomunikacije in av-je' bil pripravljen predlog tematizacijo* podjetja RIZ teksta pogodbe o sodelovanju Zagreb. S podpisom okvirne -na področju raziskovalnega pogodbe o medsebojnem so-in razvojnega dela. Ta pred- delovanju na področju vseh log so obravnavali tudi delaiv- svojih dejavnosti - so se te siki sveti omenjenih institu- znanstveno raziskoval n c in tov; vsi So odobrili sklenitev razvojne institucije dokonč-pogodbe. no odločile, da poslujejo i . ' sk upno. Na osnovi odobritve samoupravnih organov so se drie pre,a tem dogodkom so 14. 9. sestali v Zagrebu di- t>H; večmesečni stiki vseh treh podpisnikov pogodbe. rektorji vseh treh institutov ter podpisali okvirno pogod- H, . , . .a bo- o sodelovanju. Menimo, Pogovorno dejo prt IR. ida je podpis pogodbe o so- najboljših oblik sodelovanja delovanju institutov -treh pod- in možnosti skupnega najetij zelo pozitiven korak k stopanja je balo uspešno za-bodoči integraciji, čigar po- ključen», pian bo prišel do trapaza po—- kebej itedaj, ko bo prišlo do Brez dvoma se lahko trdi, kooperacije in integracije v da je pomen tega sodelova-proizvodnji. Ob prilik i pod- aja mnogovrsten: racional-pisa pogodbe so dah direk- nejSe izkoriščanje kadrov in torji instatutov o pomenu sredat ker se ne bo več •r amm m Irrn . r\ ■ v» O n I on O I O 1 11 _ tega akta tudi. naslednjo informacijo za tisk: dogajalo »dupliranje« t. j. da se je na dveh-ali več mestih Danes, 14. 9. 1966 je v pro- delalo im trošilo sredstva za starih IETA — Instituta za istega problema; s elektroniko, telekomumkaci- revzamam rešitev je, in avtomatizacijo podjet- * ... . vs . .. ja RIZ Zagreb, s členjeno nf Posočju tehnologije, pogodbo dobilo svojo >do- skupne standarizacije, tipnza-kcsnSmo obliko dejansko po- crie materiala in drugega se slovno — tehnično sodelova- ne bo doseglo samo ekono- mične j še poslovanje samih institutov —■ podpisnikov te pogodbe, ampak bo o tem omogočeno tudi proizvodnjam, ki se poslužujejo rezultatov dela teh organizacij, da v bodo ■ lahko poslovale rentabilnejše in ekonomdč-•liejše. Gospodarski učinek je torej mnogo širši in pomembnejši kot to izgloda na prvi pogled. V tem sporazumu ¡je nekaj, kar mu daje še večjo vrednost. To je poudarjanje možnosti, da je mogoče sodelovanje- razširiti, kar na primer čl. 14. »POGODBE« dobesedno določa: »K tej pogodbi lahko pristopijo tudi druge organizacije, če sprejmejo obveze iz te pogodbe in, če s tem soglaša večina pogodbenih strank.« Smatramo, da so delavski sveti delovnih organizacij — podpisnic; te pogodbe o sodelovanju — zrelo presojali, ko so sprejeli sklep o sklenitvi pogodbe in ko so pooblastili svoje predstavnike, da jo podpišejo. Pogodbo so podpisali s strani ZZA ZP »ISKRA« direktor Franc Dobnikar, s strani Instituta »Rudi Čajavec« direktor Boris Kuštrin in s strani IETA direktor Zdenko Verni č. Mislimo, da bd bilo potrebno pozdraviti to iniciativo tembolj, ker je dana možnost, da to pogodbo podpišejo predstavniki Se drugih znanstveno — raziskovalnih in .razvojnih organizacij. Naš razgovor PREDPOGOJ: »NADALJNJE UTRJEVANJE SAMOUPRAVNEGA SISTEMA« Na izredni seji tovarniškega komiteja ZK »Elektrarne-hanike« je bil po ostavki inž. Franca Mokorela 'imenovan za 'novega sekretarje tov. PAVEL RINK, mojster iz ročne delavnice v DE »PRODUKCIJA«. Na isti seji je bila imenovana posebna komisija, ki mora pripraviti stališča do reorganizacije zveze komunistov v tej tovarni pred predvidenim izrednim kongresom ZKJ. O tem bo morala načeti tudi -obliko dejavnosti ZK na navoju podjetja »Iskra«. Uredništvo je poslalo novemu sekretarju tovarniškega komiteja v »Elektromehaniki« tov. Pavlu Rinku nekaj vprašanj, na katere nam je poslal naslednji odgovor: Za -eno poglavitnih nalog smartramo, da se uspešno izvede reorganizacija znotraj Elektromehanske; kakor to ¡predvideva Statut' tovarne. Obrati in službe, katere organiziramo morajo biti čimbolj ekonomsko in samoupravno samostojni ter tehnološko zaokroženi Od strokovnih služb pričakujemo, da bodo pospešeno delale na tem procesu. S samostojnim obračunom in razpolaganji s skladi na ni vp ju teh organizacijskih enot bo tudi decentralizirano | samoupravljanje dobilo svojo materialno osnovo. Za .pripravo' stališč o bodoči obliki dela. ZK v Elek-tromehaniki je tovarniški komite ZK že imenoval posebno komisijo. Spričo uvajanja decentraliziranega. samoupravljanja bodo prav gotovo osnovne organizacije ZK imele neprimerno večjo širino svoje dfejavnosti,,. kar so organizirane po .posameznih organizacijskih enotah. Tovarniški komite pa naj bi še v bodoče imel vlogo koordinatorja med OO ZK. V tem sklopu bo, potrebno -proučiti tudi obliko povezave. komunistov v združenem podjetju Iskra. Četrti plenum CK ZKJ je obravnaval. vrsto, tekočih vprašanj za naš nadaljnji razvoj. Ena od bistvenih je to, da moramo iti po poti nadaljnjega -utrjevanja samoupravnega sistema. V tem procesu bodo morali komunisti biti v prvih vrstah, da si bomo izborili takšno pot v naši družbi, ki bo zagotovilo za nadaljnjo demokratizacijo odnosov med ljudmi. Osnova integracijskega procesa je kooperacij a. Kooperacija se pri integraciji lahko začne tudi pori vprašanjih združevanja sredstev, nastopa na tržišču, razvoju itd. V primem združevanja* sredstev bodo verjetno obstojali najtrdnejši temelji za njen nadaljnji razrast. 'Povsem jasno mb da morajo kolektivi v- -takih združevanjih videti svojo jasno račuoico in jim mora biti ta tudi prikazana. Tovarniški komite ZK Elektrornehanike je že v lanskem letu sprejel stališče, da ni potrebe. :za •obstoj komiteja ali podobnega- organa na, nivoju združenega podjetja iskra. Morda bi bila oblika .posvetovalnega organa primernejša za naše prilike. Gradiva IV. plenuma je naš komite posvetil veliko pozornost, posebno pa še izvajanju njegovih sklepov. Ko smo , obravnavah,, negativne pojave o katerih" je razpravljal plenum, ¡smo ugotovili, da v maši tovarni ni bik* vpliva službe za varnost na delo .samoupravnih organov. , Javno smo se zavzemali za uveljavitev samoupravnega -sistema in obsojali vse negativne pojave v tej .smeri. Smo v obdobju priprav za letne konference, ki bodo predvidoma -'konec tega leta oziroma v začetku prihodnjega. Za -to obdobje imamo na programu razpravo o odnosih z religijo. Poleg tega bodo morah člani ZK aktivno sodelovati pni reorganizaciji in utrditvi ZK. Spremljali bomo procese reorganizacije tovarne in sprovajanje statutarnih .določil. Združeno podjetje ISKRA Kranj Tovarna električnih aparatov LJUBLJANA, Savska cesta 3 razglaša prosti delovni mesti za: — 2 orodjarja z vsaj 5-letno prakso Za zasedbo delovnega mesta je poseben pogoj, določeno poskusno delo. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek tovarne. -K sodelovanja vabimo elektro inženirja energetske smeri z diplomo H. stopnje in nekaj leti ustrezne prakse za delovno' mesto TEHNOLOGA PROJEKTANTA — ELEKTROENERGETIKA v investicijskem področju združenega podjetja Iskra v Ljubljani. Ponudbe pošljite do 5. 10. 1966 na naslov: ZDRUŽENO PODJETJE ISKRA KRANJ — Organizacij« sko-kadiovsko področje Kranj, Kidričeva 40. Iz obrata keramičnih kondenzator]* ev Za boljšo perspektivo obrata in njegovo njem tržišču je nujno vsaj del ustvarjenih modernizacijo in avtomatizacijo Delovni kolektiv obrata tovarne elementov za elektroniko v Žužemberku, ki proizvaja keramične kondenzatorje se letos lahko .pohvali z lepimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati. Njegov letošnji proizvodni plan znaša 1 milijardo 800 milijonov starih dinarjev,; vendar je do konca avgusta že dosegel realizacijo v višini 1.242 milijonov starih dinarjev, kar pomeni, da je osemmesečno obveznost presegel za: 2 %. Rezultat je še tolikanj ugodnejši, če upoštevamo, da je dejansko zaposlenih dvajset delavcev manj, kot jih predvideva za letošnje leto plan delovne sile. mer so v obratu razvili sami in njihova: proizvodnja sicer že teče, vendar imajo pri tam še vrsto težav, ki preprečujejo, da bi zmogli predi-videno dnevno: količino teh triinerjev. Nemalo si prizadevajo, da bi sedanje težave čimprej prebrodili in trgu dali zadostne količine cevastih triinerjev. So večji problem pa- predstavi ja joj koteuta-sti trimerji, katere za obrat v Žužemberku 'razvija ZZA. Po pogodbi bi ZZA moral to tipo trimerjov razviti .. in. obraitiu, predali celotno tehnično dokumentacijo; in usrezna orodja . že do 1. januarja letošnjega leta, vendar te naloge še doslej ni uveljavitev na zuna-sredstev nameniti za proizvodnje Svoj proizvodni program pa bo delovni kolektiv razširil še na nov, zelo perspektiven izdelek, to je na miniaturne keramične kondenzatorje iz tankih ploščic, Katera zlasti uspešno uporabljajo pii tranzistorskih aparaturah. Zavod za avtomatizacijo je razvoj teh kondenzatorjev sicer že dokončal, vendar proizvodnja še ni stekla, ker je za to potreben posebeai stroj-, katerega bodo uvozili iz ČSSR in bi že moral biti v obratu. Vprašam se lahko, kako so mogli ob višjih cenah reprodukcijskega materiala za povprečno 10 % zn ižati cene Njihova proizvodna Zadolžitev je lef.bk.lPšaVj. gh prav skoraj enaki lanski, ki so jo preseli za 5 %, v resnici pa je večja, kajti letos so cene njihovih izdelkov, kljub občutni podražitvi reprodukcijskega materiala celo za povprečno 10 % nižje od lanskih! Letos, za razliko od lanske in v prejšnjih letih, proizvodnja teče dokaj enakomerno in brez zastojev, katere je včasih povzročalo zlasti pomanjkanje materiala. Letos v tem pogledu nimajo težav, niti z uvoznim, niti z domačimi materiali. Prav tako so se letos bistveno izboljšali kooperantski odnosi med obratoma v Žužemberku in obratom »Keramika« v Viž-marjih. še lani je namreč proizvodnja v Žužemberku pogostokrat utrpela zastoje, zaradi nerednih dobav polizdelkov iz obrata »Keramika«. Prizadevnost delovnega kolektiva obrata »Keramika« v letošnjem letu še ni povzročila, da bi v Žužemberku pogrešali njihove polizdelke, kar vsekakor zasluži pohvalo. Seveda bi bili proizvodni rezultati v Žužemberku lahko še veliko večji, ko ne bi bilo težav v proizvodnji trimer-|ev. Cevaste trimerje na pri- Delavec Mirko Vidmar se je pred dobrima dvema letoma priučil in doslej pokazal veliko marljivost in prizadevnost^ Kamera ga je ujela pri spajkanju, zadnji dan pred odhd^ dom k vojakom, »žal mi je, da moram zapustiti delo, vendar trdno upam, da me bodo po končani vojaščini spet sprejeli na staro delovno mesto. Tega si zares najbolj že-1«!«' Prepričani smo, da bodo mlade pridne roke res potrebovali v obratu tudi po dveh letih njegove odsotnosti izpolnil. Stvar je še tembolj kritična-kajti zdaj bi morali biti ti trimerji že vy prodaji, če-‘bi za prihodnje -leto hotelo zagotoviti ugoden plašna an na tržišču. Strokovnjaki v Zavodu-' za avtomatizacijo bodo vsekakor marali svoje -delo pospešiti, pa naj so njihove objektivne in subjektivne težave še tolikšne! Samo tri so in vsak daft morajo sodelavcem in sodelavkam postreči kar s skoraj 400 toplimi obroki. Dolgo so pogrešali lastno menzo, zdaj jo imajo, lepo urejeno in po zaslugi le-tcb sodelavk so z njo zelo zadovoljni svojim izdelkom, ko pa so proizvajalna sredstva, razen nekaj novih sortimih strojev, dejansko ostala še vedno tako skromna kot v prejšnjih letih. Odgovor na to vprašanje najdemo v večji produktivnosti dela. Lani je na primer' na vsakega zaposlenega odpadel brutoprodukt v. višini 4,3 milijona starih dinarjev, letos pa je brutoprodukt na delavca 5,6 milijona starih dinarjev. Temu—ustrezno sp se v obratu izboljšali tudi osebni dohodki delavcev. Leti so lani znašali -povprečno okrog 39.000 dinarjev, ¿ letos pa so se na račun večje storilnosti dvignili na 52.900 dinarjev, kar vsekakor ugodno vpliva na nadaljno prizadej nost delavnega kolektiva. Tudi pri izpolnjevanju sanacijskega programa niso brez uspehov. Na razredu 3 so sicer za nekaj nad 40 mili j onov nad normativom, na razredu 5 sé držijo normativa, najbol jši rezultat I pa ; j e aa razredu 6, kjer nimajo nikakršnih ! zalog, saj vse izdelke sproti odvažajo iz Žužemberka. Največji odjema- - lec njihovih izdelkov je El Niš./ Čeprav so letos cen» njihovim izdelkom za povprečno 10% nižje, so vsekakor še vedno previsoke, kar pa je povsem .razumljivo, če upor števa-mo, da pomenijo predvsem ročno -delo, ki je dokaj drago. Treba bo resno pomisliti in odšteti določena sredstva iz .ustvarjenega dohodka za. to, ..da bodo proizvodnjo avtomatizirali in s. tem še izboljšali kakovost izdelkov in dosegli nižjo prodajno peno. S tem bodo omogočili tudi boljši pižamah svojih izdelkov v inozemstvu, ker se ob Sedanji primitivni proizvod- nji prav gotovo ne morejo, ugodneje uveljaviii v močni Inozemski konkurenci.. / Letošnji proizvodni in pi>v slavni uspehi obrata kera-: mičnih kondenzatorjev jam-. čijo, da bodo letni plan ne samo izpolnili, pač pa tudi presegli, s tem pa ustv arili1 tudi nekaj možnosti, da iz-svojega dohodka vsaj del sredstev usmerijo v osnovno nalogo obrata| —- modernizacijo proizvodnje, kar bo nedvomno omogočilo nadaljnje, ;še ugodnejše poslovanje tega prizadevnega delovnega kolektiva tovarne | elementov • za elektroniko. — C — Proizvodnja ZP v avgustu 1966 Tovarne Plan Izpolnitev % , ELEKTROMEHANSKA 15.019 15.445 102,8 ELEMENTI É.737 5.736 85,1, AVTOMATIKA 4,313 4.593 106,4 \ SPREJEMNIKI 3.111 4.056' 130,4 APARATI 2.738 3587 131,0 AVTO IZDELKI 5.034 5507 109,4 ELEKTROMOTORJI 1.272 1.938 152i NAPRAVE Î.425 158 11,1 ELEKTRONIKA 1.103 750 68,0 KONDENZATORJI 2589 2.605 100,6' INSTRUMENTI 1.172 1559 115,9 POLPREVODNIKI 1543 j 940 70,6 USMERNIKI 994 838 84,3 MIKRON 1.655 275 16,6 SKUPAJ PODJETJE 48505 47.787 98,5 £ Sindikalni odlbor Blaktro-mehanike je na seji z dne 14. 9. 1966 razpravljal o proizvodni problematiki in sprejel naslednje zaključke: 1. St at.uit Elaktroanehapike predvideva samostojni obračun po obiraitifa. Zavedamo se, da to ni lahka naloga, vendar pozivamo vse odgovorne Službe, da initanzivnio delajo na teh 'nalogah, da bodo opravljane v rokih, tki eo jih predvideli SO. Samoupravi j a-nje po obratih bo šele s samostojnimi obračuni dobilo svojo materialno podlago. 2. Statistični podatki o osebnih dohodkih v naši občini.kažejo, da smo še vedno na dnu lestvice. Rezultati prvega polletja v Elektrame-haniki so ugodni in kažejo na določeno možnost povečanja OD. Razčiščeno še ni vprašanje obveznosti do starega žiro računa podjetja. Zato zahtevamo, da odgovorne službe podjetja in tovarne razčistijo nerešene probleme v rokih, ki eo jih postavili samoupravni organi. Ko bodo te obveznosti razči-či ščepe,'- moramo pričeti z razpravo o povečanju OD. 3. Združeno podjetje Iskra kot soustanovitelj 'združenja Avtomacija. mora .-. skrbno spremljati-. likvidacijo tega združenja. Če se bo ugotovi-, la izguba pri Avtomaciji, zahtevamo, da se odgovorne osebe, za neuspešno poslovanje, postavi pred materialno odgovornost. Ne želimo, da bi posledice' nevestnega po--elovahja morali kriti dani kolektiva iz ustvarjenega dohodka, saj jih pri tem ne Zadene nobena krivda, 4. Še pred izdelavo plana za prihodnje leto in sklenit- vijo pogodb s strokovnimi službami podjetja za financiranje njihove dejavnosti, želimo od strokovnih služb tovarne, da izdelajo analize o opravljenih storitvah za našo tovarno. Ožja uprava združenega podjetja je brez divo-, ata potrebna za vse organizacije, medtem ko se morajo strokovne službe postaviti na ekonomsko odvisnost. Zakaj bi. plačevali ¿¿kaj? kar nismo prejeli. Smatramo za nepravilno, da so strokovne sluz-; be podjetja financirane na višino vloženih sredstev po organizacijah: Organizacija, ki potrebuje več uslug, naj jih tudi več plačuje. V kolikor statut .podjetja ne predvideva možnosti takšne !■ rešitve; predlagamo statutarni komisiji podjetja, da. to pri pripombah upošteva. Odgovorne službe pozivamo, da dajo odgovore.. Mod drugim je sindikalni odbor razpravljal tudi o stanovanjski problematiki in obravnaval teze, ki so jih na našo zahtevo strokovne službe pripravile za nov Pravih nik. Pri tem smo ugotovili vrsto novitet. Bistvo novega pravilnika hidra, biti v tem,' da bodo interesenti razporejeni po določenem zaporedju, ki ga bo treba strogo upoštevati. Za odločanje pri tem še bo pripravil toSkovalhi sistem. Nov predlog bo tudi v tem, da stanovanjsko komisijo imenuje DS in ne UO. Ta komisija naj bi reševala vpo stanovanjsko problematiko, nieditem ko bi bil DS drugostopenjski organ. 'Vseh kakor pa je treba zagotoviti javnost reševanja te problematike. ta »Ker sem le 7 let v ,Iskri’, zaenkrat še ne bo ,ure’,« je šaljivo dejal tov. Polde Blatnik« rezkalec v strojni orodjarni »Elektromehanike« in nadaljeval: »Dela je dovolj v tovarni, pa tudi doma«. Veste, gradim hišico, in tisti, ki so na istem, že vedo kako se tej stvari streže.,.« Naš obisk v radioindustriji v Zagrebu Na pobudo našega uredništva smo se lani zbrali na Bledu predstavniki uredništev tovarniških časopisov kolektivov elektronske industrije: El Niš, Nikola Tesla Zagreb, Ra-dioindustria Zagreb, Rudi Cajavec Banja ¡Luka in Iskra Kranj, ter se dogovoril,o našem sodelovanju na področju informiranja naših delovnih kolektivov o delu in naporih naših kolektivov elektronske industrije Jugoslavije, Letos je vlogo gostitelja prevzela tovarna RIZ (Radioindustrija) Zagreb in pripravila drugo posvetovanje naših redakcij. Poleg Iskre in RIZ se je posvetovanja letos udeležil le še odgovorni urednik glasila Rudi Čajevca iz Banja Luke, torej predstavniki glasil tistih delovnih kolektivov, ki že nekaj časa koristno med seboj sodelujejo (kooperirajo) in tudi pripravljajo osnove za- kasnejšo še tesnejšo naslonitev drug na drugega in v končni fazi morda tudi integracijo (združitev). Več variant za likvidacijo starega žiro računa Na zadnjem zasedanju je UO sprejel na znanje kot informacijo predloge variant za likvidacijo starega žiro računa podjetja ISKRA, ki jih. ' je pripravilo finančno področje, pri čemer je naročil finančnemu področju, da do nadaljnjega dela po varianti I ob upoštevanju tudi variante II. Nadalje je bil dan nalog finančnemu področju, da do konca septembra pripravi še druge 'predloge variant v smeri likvidacije starega žiro računa, pri čemer naj že predlagane variante izpopolni z ekonoimsko-finanč-nimi posledicami, ki bi jih imele te variante za posamezne organzacije. Zlasti naj se pri dodatnih variantah pripravi varianta, da se upoštevajo tudi poravnave terjatev posameznih organizacij v okviru ZP. Na naslednjem zasedanju DS ZP pa naj se glede starega žiro računa poda le informacija, da za DS še ni izdelan dokončni predlog. Iz razprave in sklepov UO je bilo razvidno, da je za pospešeno reševanje problematike likvidacije starega žiro računa potrebno še naslednje: t- . Finančno področje in PSO naj predlagata samoupravnim organom ZP odpise posameznih neizterljivih terjatev iz poslovanja do 31. XII. 1965. , — Finančno področje ZP je treba kadrovsko pojačati in naj' mu organizacije ZP nudijo kadrovsko pomoč pri delu za likvidacijo starega žiro računa. — Generalni direktor in direktor finančnega področja morata prisostvovati sejam samoupravnih organov posameznih organizacij, kjer bodo obravnavali problematiko likvidacije starega žiro' računa, in to na podlagi gradiva, ki je bilo že dostavljeno vsem direktorjem organizacij, predlogov, ki jih bodo organizacije same pripravile, in dodatnih predlogov, ki jih bo sestavilo finančno, področje. Tega posvetovanja so se s strani tovarne RIZ udeležili tudi generalni direktor Krešo Piškulič, njegov pomočnik, šef splošnega sektorja in predsednik sindikalne podružnice, s čemer so prisotni predstavniki in vodilru de-lavic dali močan poudarek pa pomenu našega posvetovanja, ter posvetovanju Idalii tudi ton: S PISMENO BESEDO POMAGATI ODSTRANJEVATI VSE NEGATIVNE POJAVE, ki so na poti naše integracije, obveščati delovne kolektive o delu in naporih teh kolektivov pri izpolnjevanju nalog, ki so pogoj in osnova za bodoče združevanje. Menda naše bralce ni treba posebej prepričevati- o korist-. rcisti specializacije proizvodnje, uvajanju velikoserijške ali celo masovne proizvodnje, združevanja pošamearih služb, ki naj delajo v korist, vseh tovarn in organizacij v podjetju; kljub temu, da vsi trije delovni kolektivi vidijo v tesnem medsebojnem poslovanju bol j še delovne rezultate, večji dohodek in e tem večje OD, bo potrebno še precej trdega dela, točnih podatkov- in analiz, pa tudi Is- krenosti, da bo prišlo do dejanske združitve- vseli treh-kolektivov,. Sedaj dejuje v tej smeri več komisij, ki so sestavljene iz strokovnjakov vseh treh kolektivov; upajmo d!a bodlo svoje delo dobro opravile. Ob tej priložnosti smo si ogledali tudi enega od treh obratov RIZ, kjer proizvajajo televizijske sprejemnike ih-radijske oddajne postaje in moram priznati, da je tovarna napravila na mene dokaj ugoden vtis, čeprav me je na drugi strani motilo to,; da imajo v nekaterih montažah delavke zelo nizko OD (med 25.000 -in 35.000 S din). ,, Proizvodnja televizorjev se. pokriva S proizvodnjo televizorjev v RC Bainja Luka, proizvodnje IgramofonOv pa nismo videli, zato ife morem, dati nobenih primerjav z našo proizvodnjo gramofonov v »Avtomatiki« na Pržanu. Iz nagovora generalnega direktorja RIZ se je dala jasno razbrati želja, čim prej in čim ugodneje rešiti za vse tri kooperante . vprašanje proizvodnega programa in. delitve dela, da ne bi vsi vse proizvajali. Naš domači trg postaja z vsakim dnem bolj o- zek, bolj nasičen in s tem bolj zahteven, zato bo uspeval (najsi bo doma in še y večji meri na zunanjih trgih) le tisti kolektiv, ki se bo zah-, ■tovarn trga najbolj približni,' ki bo kvalitetno blago prodajal po dostopnih cenah in pri tem še zaslužil! To doseči pa je moč samo s sodelovanjem ' na razvojnem, . proizvodnem in komercialnem področju« kamor sodita tako nabava z uvozom kot prodaja z izvozom. Te stvari so jasne poslovno lil ekonomsko mislečim ljudem v vseh treh kolektivih«' -manj pa ^nekaterim. posameznikom, zaverovanim v sebe in v svoje znanje, ki: ga nimajo namena deliti še s kom drugim. Toda čas gre naprej« razvojna pot gospodarstva v svetu je že zdavnaj krenila' na pot združevanja proizvodnje v vedno večje; in specializirane tovarne in te zopet v še večja podjetja, do-čim se mi zelo plaho odločamo ža tako pot in še to večkrat bolj na podlagi lepih besed kot na osnovi ekonomskih ih tehničnih pokazateljev: , Vsi trije kolektivi so spoznali, da je treba integracijo pripraviti,- kar najbolj temeljito, in solidno,. zalo z, njo ne hite na 'vrat ;na nos.- temveč pustijo .delata, komisije, , ki bodo že V naslednjih dneh’ podale svoja prva poročila'« o čemer bomo poročali tudi v našem; listu. V želji, da tudi naši tovarniški časopisi * dajo svoj delež, pri iskanju optimalnih rešitev tega p oblema Sit te težnje, bomo problematik^ ko pogosteje seznanjali naše bralce, kot «no tr delali do sedaj. ■ ■ .. I*S« , i Teden boja proti tuberkulozi VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM, ZAVODOM IN USTANOVAM OZ. NJIHOVIM UPRAVNIM ORGANOM TER DRUŽBENO POLITIČNIM ORGANIZACIJAM NA OBMOČJU OBČINE KRANJ ni akciji v tednu boja proti tuberkulozi zberemo. Da bi naše naloge v humanem prizadevanju do nakazanih problemov tuidi v bodoče lahko uspešno izvajali, se obračamo s tem kratkim pojasnilom in s prošnjo tudi vašemu organu samouprav-fi- Varčevanje: da -toda povsod in vsi! Teden boja proti tuberku- upravičila ta preventivni .. . . k-t - J^i «d 18. do 25. septembra uta*. Ce teh boMkov ne bi gggv ¿£¡£*£1 za 1966 bo potekal pod geslom; pravočasno odknh, bi po- £ tuberkulozi« na na »DOSEŽENI USPEHI V BO- znejše zdravljenje zahtevalo __ JU PROTI TUBERKULOZI še mnogo večje izdatke Ko sam prebral sklepe zad- zemstvo naj se uporablja le* njega -zasedanja delavskega talo ali pa vlak, lcer Je cenejši od osebnega avtomobila; 5. v področjih, kjer svojega dela ne morejo opraviti v rednem delovnem času ukiniti proste sobote; 6. direktorju. področja, ki sveta -strokovnih -služb, v katerem se zahteva- -najstrožje varčevanje v vseh področjih kjer so bili dejanski stroški v sedmem mesecu višji od planiranih, sem se namenil, da dam skromni prispevek, kje in kako prihraniti nekaj prekoračuje realizacijo Stroš-slov Občinski odbor RKS 'denarja: kov, znižati OD za toliko pro- Krani številka žiro računa . - ..... centov, za -kolikor je področje NAS OBVEZUJEJO SE NA- tudi uspeh zdravljenja hi bil siUg.jg računa j ukiniti kilometrino; preseglo p£tn .stroškovT Prosimo, da bi to piano — 2. na relacijah, kjer -phata- 7 namesto „.žabe« ali po- °Z; prošnjo obravnavali na jajo redne; prometne zveze v<;>za ;(mercedes) naj sep vašega upravnega odbora «npr. Ljubljana-Kranj) dovo- etroknvne službe nabavijo nov in tako seznanili organe liti službeni prevoz .samo z upravljanja tudi s to dejav- javnim prometnim sredat-lozi je predvsem socialno nostjo organizacije Rdečega vom, oziroma vožnjo plačati zdravstveno vzgojna. Rdeči križa v skrbi za človekovo samo v višini cene vozovnice PREK Geslo letošnjega tedna nam narekuje, da moramo nadaljevati z bojem do konca. Lanskoletna masovna fluoro-graf-ska akcija v kranjski občini mas še posebej opozarja dela slabši. Pomen preventivnega in socialna pomoč ' Naloga organizacij RK na rodročju boja proti tuberku- a a morajo tej s©eiami bolezni je organizator in izvaja- zdravje in širšo zdravstveno tej relaciji; posvečati tudi v bodoče vso loc zdravstvenih prosvetijenost naših delovnih skrb tako zdravstrona služba, prosvetnih tečajev in posa-5 organizacije RK, delovne or- zdravstvenih preda- razumevam, j e v imemi ganszacLje m posamezniki. vanj- ^ prebivaice. Namen mnogih socialno ogroženih Iz podatkov zdravstvene teh preventivnih ukrepov je iskrena vam -hvala, službe je moč ugotoviti; vzbuditi sikrb in odgovornost Občinski komite posameznikov in družbe za organizacije JRK je.^l l> v cOi~- zdravstveno prosvetijevanje - občine Kranj vabljenih _na fluorografski vseJl slojev prehivafefeva. da ^^fotografsko sto- bodo ]judje Igtg pa mladi. 3. znižati tarifo za prevoženi kilometer s 65 S din na jprejšnje 45 S din; ponovni izračun cene za prevoženi ki- CZ 1300, prihranjena razliko pa naj raje nakažejo Počitniški skupnosti, ki že več kot pol leta težko čaka na obljubljene 4 milijone. Upam, da zaradi tega mojega prispevka ne bo kdo hote« začeti »špara®« prav pri me- lometer ne izkazuje nobene ni, zato naj bo podpis samo potrebe po zvišani ceni; z začetnicami. 4. za službene vožnje v ino- N. J. kanje) 34.614 občanov Starih nad 15 let, da o'/^rra stih te zahrbtne bolezni ^ odzvalo 30.882 ali 892_ /0. Od motivirani za zdrav način živ- na’ poučeni o vseh nevamo- tega je bilo poslanih na ponovni .zdravniški pregled v prdtiituberkulozm dispanzer v Kranju 1009 ali 327% (zaradi sumljivih ’ znakov) in med njimi je halo na novo odkritih 40 bolnikov z aktivno. tuberkulozo na pljučih. Ti .so bali poslani na zdravljenje na Institut za tuberkulozo in pljučne bolezni na 110 o polletnem poslovanju Združenega podjetja iskra Ijenja; Poleg številnih tečajev in predavanj -smo samo v drugi polovici prejšnjega in v L strani) in način finansira- (Nadaljevanje Stroškov nja. Prdlog naj predložijo v ne v drugem 'polletju lahko gazirana sredstva oz. razko-posldbša. rak med količniki lastna ce- Pravočastn» je potrebno na proti povprečnim sred- _ ______ WÍ __________ . . .predvideti interno vrednost/srtvom -na oni ter lastna cena prvi polovici' letošnjega leta razpravo vsem organizacijam ¿oj-y-ja za prihodnje Jato, pxi proti povprečnim virom na izdali socialno ogroženim “ Ia nato upravnemu odbo- je zasledovati tendón- drugi strani, družinam in posameznikom m . • -o . ggj ;; co znižanja njegove dinarske oblačila, perilo, obutev, hra- V. Izvoz . vrednosti, no in denarne podpore v DO se strinja z gospodar- yj_ (jvoz; m-ujta™ jjí .......... ^ vrednosti nad 2,500:000 S din. sko komisijo, ki ugotavlja. Finančno področje in NO Golnik. Število novo odkritih £aleS J^a vsako lato poši- da je .izvajanje izvoznega ^ :Bkupiao izdelajta predlog tuberkuloznih bolnikov res ^amo 8 do 12 otrok socialno plana y odnosu na planirani minimalnih potrebnih deviz- ncr. . , ni veliko vendar če vemo, ogroženih tuberkuloznih star- izvoz v določenih organizad- nih sredst0Vi e .katerimi bi Bs ZP skupaj s PSO dopol- da je to’bolezen, ki zahteva 5wVTna. “ tedensko letovanje J ah občutno pod. planom. , organizacije prosto razpoia- tabatno. tabelo, dolgotrajno zdravljenje, veza- v, Novigrad v Istro na stro- Ponovno se je pokazala gale zaradi intervencije pri- . , i bo tudi na velike finančne iz- :gke ^ 5td- Škodljivost enotsranske veza- uvozu najnujnejšega rapro- izdela predlog enotne máto- daitké potem nam inora biti Razumljivo, da ooganizaci- mošti Tovarne elektromotor- materiala. .<> '«* js®s\?iVO P?no?uc- popolnoma razumljivo, da ja RK lahko nudi toliko -so- jev Železniki samo na enega VII. Formiranje in koriščenje mh obračunov ^m ,ga po^at>- je íanskoletná fluorografska cialne pomoči, kolikor ima v zunanjega partnerja; potreb- retencijske kvote: akcija, Bo. je stala približno ta namen razpoložljivih Sred- no je upoštevati možnost, da UO nima pripomb. 16 milijonov starih dinarjev, štev, oz. kolikor jih v nabiral- se •fimančm rezultat te tovar- Temu problemu liaj organizacije ZP posvete več paž-nje in Skušajo na vsak način predvideti, kdaj bodo ta razkorak uskladile. Finančno področje naj za Finančno področje ZP naj Jože Ceiiaik — (Nova Gorica) Glasilo Iskre - naš informator VIII. Devizni priliv, priznani priliv, koriščenje in obračun tečajne razlike: UO nima .pripomb. IX. Realizacija stroškovni- seženem soglasju z organizacijami predloži organom upravljanja ZP v obravnavo. Do 30. '9. 1966 naj se reši vprašanje prolongacije anuitet za osnovna in obratna sredstva, da bodo organizacije točno vedele, s kakšnimi To pot naj steče beseda o Bašem glasilu »ISKRA-«, ki je namenjeno vsem članom kolektiva združenega podjetja. S svojo več ali manj zanimivo vsebino seznanja bralce o uspehih ali težavah, ki dnevno spremljajo delovno organizacijo. Zelo redko se primeri, ko posamezniki odklanjajo omenjeno glasilo češ, da je tega pisanja več kot preveč. Res je, da imamo v naši ožji domovini številne časopise, ki obravnavajo, razen političnih |5n gospodarskih dogajanj tudi razna druga področja iz naslova delovnih kolektivov. Nikakor pa ni res, da bi mogli naši dnevniki, tedniki, mesečniki in druga občasna glasila, objaviti poročila oz. sestavke za vsak kolektiv posebej. To zmore le glasilo, iii je last kolektiva in je za njega, kjer dela, pravi informator, ker ga obvešča o tem kako živi, dela in ustvarja. Taka vsebina glasila pa je za slehernega člana kolektiva zanimiva in koristna. No, poglejmo kako je s to zadevo v Novi Gorici. Člani našega kolektiva glasilo prav radi prebirajo, saj se zavedajo, da je to njihov časopis — odraz njihovega deda. V tovarni obstaja interni uredniški odbor, ki si prizadeva pridobiti čimveč dopisnikov. Pri tem seveda naleti na težave. Posamezni člani kolektiva se izgovarjajo češ, da so prezaposleni in zaradi tega ne utegnejo sodelovati pri dopisništvu. Tako je na ramenih omenjenega odbora vsa težina dela, ki se seveda kaže v tem, da so sestavki za glasilo razmeroma redki. Toda zadevni odbor ni vrgel puške v koruzo. Vztrajno, čeprav počasi si bo le utrl pot, da bo le uspel pridobiti k sodelovanju tudi ostale strokovne delavce. Glasilo bo na ta način postalo še bolj zanimivo in ga bodo naši člani še bolj radi brali. In to je seveda tudi naš namen. Interni uredniški odbor apelira na vse člane kolektiva združenega podjetja, predvsem pa na člane kolektiva naše tovarne, da s svojimi članki še bolj popestrijo naše glasilo. Enako velja za predstavnike družbeno političnih organizacij, da z go-spodarsko-političnimi članki pomagajo utrjevati naš, samoupravni mehanizem. Ca bo naše glasilo tako, kot si ga želimo, smo lahko prepričani, da ne bo nikogar med nami, ki bi se odrekel temu zanimivemu in za nas pomembnemu čtivu. __________. ka strokovnih služb, glasila morajo računati S? ?I°djarne: v naslednjih letih. fO potrjuje predlo® go- Finančno ^dročje se za-spddarske komisije, da je ¿ojžuje, da. pripravi poročilo, treba pravočasno podvzeh ,kakšne’ so obveze posamez-potrebne id^e, da realozi- ^ iz dohodka, gg OB sfcrotaroifa služb ne y feliter }e v neki organizaciji -rezdltat negativen (iz dohodka in amortizacije se „ , .. ne krijejo obveznosti), se cem leta vodi do negativnega pj-jg^g postopek, določen po Anviin/Ui nnn TT frtm_ * * r ' .bodo v razkoraku z doseženim dohodkom organizacij ZP. Ta razkorak lahko kon- finamčnega .rezultata v strokovnih službah. X. Analiza dosežkov polletnega poslovanja: statutu. UO zadolžuje generalnega direktorja, da do naslednjega zasedanja DS pripravi UO se strinja z ugotovitvi- prolog članov za komisije, Si jo gospodarske komisije, da naj v smislu člena 73 Statu-obstoječi medsebojni poslov- ta raziščejo vzroke izgub ni odnosi organizacij v ZP druge in tretje stopnje za niso zadovoljivi; preiti bo naslednje organizacije: Avto-potrebno na dejanske ukre- matika, Elektronika, Elektro-pe, da se znotraj podjetja za- motorji. Kondenzatorji, Na-gotovi vsaj enake odnose kot prave in Sprejemniki, ter so poslovni odnosi organiza- naj predlagajo ukrepe, cij podjetja do zunanjih Istočasno naj komisije na-partnerjev. redijo tudi kompleksen pre- Dodatno k .prejšnjim ugo- gled zalo® gotovih izdelkov tovShram je v nekaterih or- po posameznih organizacijah ganizacijah vprašljiva tudi (vključno razred 6, ki .ga njihova nadaljnja likvidnost, vodi PSO) za jasnejši prikaz Problem predstavljajo an- poslovanja. Izvlečki SKLEPI 8. SEJE VO . če bo do takrat sestavljeni osnutek pogodbe med RIZ in Tovarno polprevodnikov. b) Glede problematike Av« tomacije predlaga TJO, ZP članom- tega združenja —-ustanoviteljem, da se. sporazumejo o' naslednjih dveh variantah: — da ugotove višino izgube in jo razdele med člane; ISKRA prevzame izvršitev vseh nedokončanih nalog ob istočasnem riziku vseh ustanoviteljev združenja; — da se ustavi izvajanje vseh nedokončanih poslov po dogovoru ž naročniki in se na ta način sprovede takojš-ja likvidacija združenja. Generalni direktor tov. Vladimir Logar in direktor Nabavne organizacije tov. Vladimir Sodin se pooblaščata, da v tem smislu zastopata stališče upravnega odbora ZP ISKRA pred ostalimi člani združenja — ustanovitelji. 0 Do prve naslednje seje UO ZP (v sredo, 21 9, 1966 ob 9. uri v Kranju) naj se pripravi predlog ekonomskih ukrepov zoper organizacije, ki ne izvajajo sanacijskega načrta, s posebnim poudarkom na izvajanju sanacije v PSO. Seji mora obvezno prisostvovati direktor" PSO-tov. Metod Rotar s pripravljenim gradivom o dosedanjih ukrepih za saniranje PSO. ÉHAÑIKA • Upravni odbor je obravnaval poročilo o realizaciji izvoza za avgust 1966, po katerem je bil plan izvoza tovarne dosežen z 96,16 %; plan, izvoza PSO za tovarno pa s 56,31 %, @ Upravni odbor je potrdil predlog tehnične službe za dopolnitev proizvodnega programa v obratu mehanik mov —Lipnica, ki bo zaradi znižane proizvodnje dvotarif-nib števcev imel sproščene Kapacitete. Iz kranjske tovarne se prenesejo v obrat mehanizmov, nekatere operacije dvotarif-nega številčnika, navijanje releja ter montaža številčnika E 5. V zvezi s prenosom navedenih del iz tovarne v obrat mehanizmov je UO odobril Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva:. Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639 tudi prenos dveh strojev AUMAN iz obrata ATN v obrat mehanizmov. Tehnična služba je odgovorna za -celotni postopek prenosa ter za proučevanje delavcev na novih operacijah. @ Upravni odbor potrjuje predlog finančne službe, da se zaradi pravočasne obdelave podatkov v računskem centru opravi redni letni popis osnovnih sredstev na dan proste sobote 1. oktobra 1966. @i Upravni odbor je obravnaval sklep 3:, zasedanja DS Združenega podjetja, ki se nanaša na problematiko proizvodnje tovarne Mikron v Prilepu oziroma na obvezno nudenje pomoči v kadrih in izpolnjevanju kooperacijskih obveznosti, i @ Upravi odbor je potrdil predlog komisije za osebne dohodke, po katerem se delavcem v strojni delavnici bakelita, ki delajo po normi, s 1. septembrom 1966 poveča osebni dohodek, dosežen na osnovi individualnih meril, za 15 %. 0 Upravni odbor je glede na dodatne odgovornosti, ki so jih vodilni delavci dobili z internimi organizacijskimi spremembami tovarne, potrdil nove plačne razrede teh delovnih mest.. Novi razredi veljajo od I. oktobra naprej. 0 Iz istega razloga bo upravni odbor predložil DS v potrditev predlog za povišanje vrednosti 40. plačnega razreda, v katerega, je razvrščen direktor tovarne. Sprememba naj bi prav tako veljala S 1. oktobrom 1966. ® Upravni odbor je obravnaval vloge za dotacijo v letošnjem letu. Sindikalne podružnice tovarne, Tovarniškega komiteja ZK in mladine ter s tem v zvezi predlaga delavskemu svetu tovarne, da se iz plačnega fonda dodeli skupaj za vse navedene organizacije akontacija v višini 1,900.000 S din Hkrati tudi predlaga UO, da se tudi za gasilsko dejavnost v tovarni, dodeli dotacijo, v višini 100.000 S din. SKLEPI 9. SEJE. UO. (6. 9. 1966) @ Ustrezne službe naj v roku 14 dni- pripravijo' predlog upravnemu odboru, kakšne personalne in organizacijske spremembe bo- potrebno izvesti za ureditev poslovanja centralnih delavnic. @ V zveri-, s ponovno ugotovitvijo, da OD v Zavod u močno zaostajajo za OD drugih organizacij, UO sprejema naslednji sklep: - Splošni sektor je zadolžen, da do prihodnje seje, razišče, če obstajajo možnosti korekcije OD vseh. zaposlenih v Zavodu. © Upravni odbor predlaga Svetu Zavoda v potrditev nadomestilo osebrfega dohodka za prve tri dni bolezen- skega izostanka v dosedanji višini, to je 80 %. Svetom delovnih enot pa naroča, da mesečno spremljajo višino Stroškov v te namene, ker bremenijo OD séktorjev. © Upravni odbor predlaga Svetu Zavoda v , potrditev 100 % nadomestila OD pri izostankih, od dela zaradi poškodb pri dela brez krivde delavca. Za primere poškodb pri delu po krivdi delavca pa velja kriterij kot za ostala nadomestila bolezenskih izostankov. SKLEPI 8. SEJE DS !13. 9. 1966) © Delavski svet v celoti odobrava predlagane spremembe statuta tovarne m ga sprejema v prečiščeni obliki. Obenem sprejema- še naslednje pripombe: — Spremeni se določilo za razpisovanje delovnih, mest. in ima 135. člen statuta sledeča vsebino: »Z razpisom se zasedajo vodilna delovna mesta ter režijska delovna mesta šefov, oddelkov, vodij in mojstrov oddelkov, oziroma delavnic ter delovno mesto organizatorja. Ostala delovna mesta pa se razglasijo.« — K drugem odstavku. 150. člena se- k besedam »štiri delovne dni« doda: »zaporedoma-« ter je ta odstavek sledeč: ; . »Da je delavec samovoljno nehal delati v tovarni, se šteje tudi takrat, kadar neopravičeno izostane z delovnega mestžr štiri delovne dni zaporedoma. Po ugotovitvi samovoljnega prenehanja, in dokončni odločbi o izključitvi iz tovarne, preneha delavcu delo z dnem, ko je samovoljno nehal delati.« © Delavski svet zavrača predlog, sistematizacije delovnih mest s ^pripombo, da se izdela nov predlog po prvem osnutku kvalifikacijske strukture in z upoštevanjem sprejete organizacije tovarne. Po novem predlogu sistematizacije dejo-vnih mest- naj 1 bo izvedeno grupiranje, določijo pa naj se tudi vrednosti grup. Delavski svet bo na enem prihodnjih zasedanj skupno z novim predlogom sistematizacije delovnih mest obravnaval tudi predlog grupiranja režijskih delovnih mest in predlog za vrednosti grap. @ Po predlogu upravnega odbora in v zveri z zakonom o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o< organizaciji fn financiranju socialnega zavarovanja (Ur. I. SFRJ. 29-/66), delavski švet sprejema naslednje osnove za ureditev nadomestila za prve tri dni bolezenskega izostanka: — Za poklicne bolezni in nezgode pri delu se daje 100 odstotkov nadomestila; — Za ostale bolezni, nezgode- izven tovarne, razne zdravniške preglede, spremstvo in nega bolnika pa je višina nadomestila-, odvisna, od skupnega števila dni bolezenskega- izostanka« ki še plačuje: ■—za prvi' izostanek do treh dni. v koledarskem, letu 80 % nadomestila — za drugi izostanek do treh dni v posameznem- koledarskem letu, 65- % nadomestila — za tretji in ostale izostanke do, treh dni v posameznem koledarskem letu 50 % nadomestila.' Višina nadomestila se izračuna na osnovi povprečnega osebnega dohodka (urnega, dnevnega ah mesečnega)« ki ga je zavarovanec prejel v preteklem, letu (zakon o. spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju člen 215, Ur. t SFRJ 29/66). Nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezenskega izostanka daljšega od treh dni se obračunava zavarovancu po 60. členu zakona o zdravstvenem zavarovanju ob upoštevanju sprememb -omenjenega zakona v Uradnem listu št. 29/66. Razglas Oglašamo prosto delovno mesto VODJE ODDELKA TELEFONIJE V SERVISNEM SEKTORJU iŠiKRA — PSO* Pogoji: — Srednja strokovna izobrazba ali VK (visoko kvalificiran) z najmanj 5 let prakse v prodajni dejavnosti Zaželjeno je, da kandidat pozna panogo telefonije Prijave z opisom dosedanjih delovnih mest pošljite na naslov: ISKRA prodajno servisna organiza-. cija, Ljubljana, Kotnikova G — Sekretariat, v 8 dneh po objavi v časopisu Iskra. Tudi strelci in nogometaši so počastili praznik Iskre Na strelskem tekmovanju v počastitev 20-letince »Iskre« Pisma bralcev Za 20-letnico »Iskre« so se pomerili tudi nogometaši »Elektromehanlka« : »Instrumenti. Slednji so izgubili 6:1, kar vse kaže na večjo kondicijo Kranjčanov, želja, da bi se športna srečanja večkrat izvedla, je vsekakor upravičena in prav bi bilo, da bi se ta želja še letos uresničila | Od nas je odvisno jjSPEHI, KI SMO JIH DOSEGLI V BOJU PROTI TUBERKULOZI, NAS Obvezujejo še nadalje* Skoraj pol stoletja organizirani boj proti tuberkulozi nam že prinaša prve sadove, saj zadnja Jeta v Sloveniji oboleva in umira za jetiko čedalje manj ljudi. Vendar nas pa ta uspeh nikakor 'ne sme, uspavati! še vedno namreč odkrijemo vsako leto več kot 2.080 novih tuberkuloznih bolnikov, ki z že znanimi bolniki vred dajo kar visoko število. Prav zaradi tega je vsak prezgodnji optimizem neupravičen in tudi škodljiv. Prav hitro bi nas namreč zavedel v ravnodušnost in bi pri tem kaj lahko pozabili, da smo v primeri z razvitejšimi deželami vendarle še 15 let za njimi. Doseženi uspehi gredo na rovaš predvsem bolje in temeljiteje organizirane protituberkiilozne službe, na račun prizadevanj in razumevanja družbenih dejavnikov, na račun višje zdravstvene zavesti, zlasti pa pripravljenosti prebivalstva za sodelovanje v boju proti tej zavratni bolezni. Da pa bi čimprej dohiteli razvitejše dežele, bomo morali opraviti še precej dela. Vsako -tuberkulozno obolenje zahteva dolgotrajno zdravljenje, ki pomeni za bolnika in njegove svojce precejšnjo obremenitev, pa tudi za družbo samo veliko gospodarsko, škodo. Razen tega pa tuberkulozni bolniki stalno pomenijo veliko nevarnost za okužbo, saj živijo y nenehnem stiku z zdravimi ljudmi. To nevarnost še povečujejo bolniki,, ki se odtegujejo rednemu zdravljenju in postajajo kot kronični bolniki poseben 'družbeni problem. Prav ta nevarnost okužbe, ki preti zdravemu prebivalstvu, je tisto, zaradi česar še vrsto let ne bomo smeli popustiti ne v intenzivnosti in ne v doslednosti boja proti tuberkulozi. Naloga nas vseh je, da spremljamo in podpiramo prizadevanje protituberkiilozne službe zlasti pri sistematičnih fluorografskih pregledih in doslednem cepljenju, zoper tuberkulozo (besežiranju). Za svojce bolnikov nadalje velja, da je v boju proti tuberkulozi iz* redno važno njihovo sodelovanje pri zdravljenju tuberkuloznih bolnikov in-hkrati pomoč pri zaščiti neposredno ogroženih v bolnikovem okolju, za vse nas pa še posebej velja, da zdravo življenje in urejeni medsebojni odnosi pomenijo jedro vseh preprečevalnih prizadevanj. Dosežem uspeh: v boju proti tuberkulozi nas torej obvezujejo še naprej ali z drugimi besedami: z bojem moramo nadaljevati vse dotlej,- dokler ne bomo eliminirali tuberkuloze kot množičnega družbenega pojava. Jugoslovanski Rdeči križ je s svojimi protituberku-lozrtimi sekcijam' prevzel nalogo, da bo mobiliziral družbene sile za to delo, ustvarjal pozitivno javno mnenje o tem družbenem problemu in obenem najširše .družbene plasti našega prebivalstva pridobil za boj proti tuberkulozi Zato naj bi že letošnji teden boja proti tuberkulozi presegel okvir zgolj kampanjske akcije in pomenil začetek novega poglavja v boju proti tuberkulozi. Kdaj bomo dosegli ¿cilj in tuberkulozi vzeli tisto, mesto v obolevanju Aašega prebivalstva, ki ga danes še zavzema, pa je odvisno od nas vseh! JUGOSLOVANSKI RDEČI KRIŽ GLAVNI ODBOR SLOVENIJE Ni še dolgo tega, ko sem spet srečal Janka Kočnika, predsednika športne komisije v Elektromehaniki. »Fant«, mi je dejal, »spet bomo praznovali. Tokrait sicer samo v Iskri, pa bi bilo prav, da se tudi mi športniki izkažemo. »Tako je«, sem mu pritrdil, on pa je v isti sapi nadaljeval: »Domenjeno je, da bodo kegljači izvedli prvenstvo tovarne, pa bi se to spodobilo tudi za strelce in nogometaše.' Da bi bilo vse skupaj še bolj zanimivo, nameravamo povabiti na tekmovanja POZDRAV OD VOJAKOV Ogtašam š iz Sarajeva, kjer služim vojaški rok. Hvala ?a redno _ ¿pošiljanje . časopisa, ki ga rad prebiram, saj sem se vedno povezan z Iskro. Posebno se zanimam za novice iz pomožne, orodjarne, kjer sem bij včasih zaposlen, zato prav lepo pozdravljam vse sodelavce z željo, da mi včasih kaj: pišejo. Zavzeto Popravek V sestavku »Iskrino ozvočenje na n. svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu delovalo odlično«, katerega smo objavili v prejšnji številki, se je vrinila neljuba pomota, ko smo navedli, da je tov. Roman Seljak vodil in bil tehnično odgovoren za celotno ozvočenje na Bledu. Dejansko je bil kot projektant odgovoren za celotno tehnično izvedbo tov. Janez Zajc, operativno odgovoren za delovanje vseh naprav pa tov. Franc Rozman, medtem ko je tov. Roman Seljak vodil montažna dela pred začetkom prvenstva, med njimi pa je opravljal potrebna vzdrževalna dela in kontrolo. Prizadetim se za pomoto o-proščanjo im s tem popravkom dopolnjujemo sestavek v prejšnji številki našega lista. bom pre& časbpisa spremljal prizadevanje za činiboljši razvoj »ISKRE« . Bogdan Babnik V. P. 5510/27 VE 8 Sarajevo Tov. urednik! P Hvala za- redno pošiljanje časopisa Pošiljam Vam novi naslov in prosim, da mi še naprej pošiljate glasilo »Iskra«, ker mi je edina vez s podjetjem. Bil’ sem član kolektiva TEN v Ljubljani, ki ga prav -lepo pozdravljam, posebno pa sodelavce v montaži in merilnici TN. Miro Veber V. P. 2346 Batajnica Pripis uredništva: Hvala za dopisa. Kot vidita, smo vajini želji ustregli. Prav tako pa smo vzeli na znanje tudi nova naslova. Lep pozdrav! Uredništvo ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta JERNEJA ŽARGARJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v oddelku ATN za izraze sožalja in poklonjeni venec. Hčerka Mirjam tudi tekmovalce iz tovarne V Otočah«. O rezultatih kegljačev smo bralce obvestili že v 32. številki glasila »Iskre«, zdaj pa kaj več o rezultatih ostalih dvobojev. Strelci niso ostali samo pri zamisli športne komisije. Znano je namreč, da je v Kranju precej odličnih tekmovalcev, ki so zaposleni v različnih tovarnah pa se vedno radi pomenijo med seboj. Tako se je ob napovedanem času zbralo v preurejenem in lepo opremljenem tovarniškem strelskem domu kar šest ekip. Tekmovalci Elektromehani-ke« so še enkrat pokazali svoje sposobnosti; zmagali so preprečljivo; pokal in štiri knjižne nagrade so ostale v njihovi lasti. Največ zaslug sta pri 'tem imela F. Naglič in H. Peternelj. Ta dva odlična strelca sta že dva dni po tem tekmovanju nastopila tudi na državnem prvenstvu. V streljanju z MK puško se je prvi uvrstil na odlično 5. mesto med 54. najboljšimi jugoslovanskimi strelci, Peternelj, pa tudi ni mnogo zaostal, saj je pristal na 8. mestu. Rezultati dvoboja z zračno puško: 1. Elektromehanika 678 krogov (od 800 možnih); 2. Instrumenti 448. Oh, upoštevanju rezultatov ostalih ekip bi bil vrstni red naslednji: 1. Elektromehanika 678; 2. Šolski center 562; 3. Standard 538; 4. Instrumenti 448; 5. Sava 444; 6, Kovinar 330. In še nekaj najboljših posameznikov: 1. F. Naglič (E) 176; 2. H. Peternelj: (E) 175; 3. S. Top-lišek,(ST) 175; 4. B. Malovrh (E) 170; 5. B. Lozar (S. C.) 162 krogov (od 2G0 možnih); 6. V. Martinčič. Nogometaši ElektromehanikaInstrumenti sp se pomerili na stadionu v Stražišču. Rezultat 6:1 kaže, da so bili i Kranjčani boljši. Kar šestkrat se je moral Otoški vratar spogledati z žogo, ki je pohlevno čepela v mreži za njegovim hrbtom, kranjskemu pa se je ta sreča »nasmehnila« samo enkrat. Torej' so tudi v tem srečanju Otočani naleteli na trd oreh. Pa jih to ni potrlo. Pravijo, da se bodo v prihodnje bolj potrudili, zato želijo, da bi se podobna srečanja še večkrat izvedla. B. Malovrh ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko , telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik; Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha-. ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj