Dežurstvo ob nedeljah
Od 8.00 do 11.00:
PC Ločna, Smrečnikova | Market Drska
Od 8.00 do 12.00:
Si Center Cikava
Od 1. septembra dalje PCKandija od 8.00 do 11.00!
Mercator najboljši sosed J
Št. 35 (2714), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 30. avgusta 2001 • Cena: 240 tolarjev
Med “gazelami” tudi Najk
Na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij v državi je tudi kočevsko podjetje - Eno od samo dveh - 36,6- odstotna rast
opravlja kar pet od skupno 15 zaposlenih, kolikor jih imajo letos, ko so na novo zaposlili še tri delavce. Postopoma so dejavnost podjetja širili tako, da ta danes zajema tudi prodajo računalnikov, računalniške opreme in pisarniškega materiala, delo z brezposelnimi, ki ga izvajajo za potrebe zavoda za zaposlovanje in različne oblike izobraževanja, predvsem računalniškega in podjetniškega.
Z namenom, da bi povečali storitev izobraževanja, so lani ustanovili zavod Izobraževalni center Najk 2000, v okviru katerega že deluje študentski servis, zaživela pa naj bi tudi agencija za posredovanje dela. Prihodki iz poslovanja, ki so leta 1995 znašali 57, predlani pa 210 milijonov tolarjev, se bodo tako še povečali. Povečala pa se bo tudi možnost za še večji dobiček, ki ga, kot pravi Popovič, leta 1995 niso imeli, predlani je znašal 5, lani pa 12 milijonov tolarjev.
M. L.-S.
KOČEVJE - Po podatkih Gospodarskega vestnika zaseda Najk Podjetniški center Kočevje, d.o.o., 273. mesto med 500 najhitreje rastočimi podjetji v državi. V šestem letu svojega delovanja se je podjetje uvrstilo med Slovenske gazele 2001 z indeksom rasti realizacije 366 glede na primerjalno obdobje zadnjih petih let in je eno od samo dveh podjetij s širšega kočevsko-ribniškega območja, ki izpolnjuje kriterije za uvrstitev med hitro rastoča podjetja.
Podjetje je svojo strmo pot navzgor začelo z izdelavo poslovnih načrtov in investicijskih programov z vsega le štirimi zaposlenimi. “Dejavnost smo kmalu razširili še na ponudbo knjigovodskih in računovodskih storitev za gospodarske družbe,” pravi direktor Dušan Popovič. Danes samo te storitve
Dušan Popovič
Prijavite škodo zaradi suše
NOVO MESTO - Kmetovalci lahko škodo zaradi suše za koruzo, travinje, sadovnjake, vinograde, krompir in zelenjavo prijavijo na Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za kmetijstvo in turizem najkasneje do 15. septembra. Obrazec za prijavo škode zaradi suše dobite na Sekretariatu za kmetijstvo in turizem pri Mestni občini Novo mesto.
MINISTER BUT V SEMIŠKEM VINOGRADU - Posledice suše so v belokranjskih vinogradih hude in dobro vidne, kar si je ogledal tudi minister But. Več o obisku ministra za kmetijstvo na 5. strani. (Foto: M. P)
OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA
Mladi ogrožajo mlade
Leje nekaj dni in znova bo zazvonil šolski zvonec. Brezskrb-) n ih- počitnic bo konec, priče! se bo pouk in vsak dan bo treba varno priti do svoje šole, .kar te dni skrbi ne le starše, pač pa tudi policiste, učitelje, občinske može, delavce svetov za preven-tivo in vzgojo v cestnem prometu in še koga.
Policija bo v prvih šolskih dneh še posebej dejavna. Že nekaj časa skrbno pregleduje prometno signalizacijo v bližini šol in vrtcev, označbe na cestah, varne poli v šolo, izvajata bo tudi poostrene ukrepe. Staršem svetuje, naj svoje prvošolčke že prej popeljejo po njihovi šolski poti, da jim ne bo neznana in zato nevarna. Žal marsikje sploh ni pločnikov in kolesarskih stez.
Letošnja novost so prometni koledarčki z narisanimi najpomembnejšimi praviti obnašanja v prometu, voznike pa v nekaterih slovenskih mestih - na Dolenjskem in v Posavju žal ne - na začetek novega šolskega leta opozarjajo tudi veliki ekrani z vgrajenim radarjem pred prehodi za pešce, na katerih se bo za vsakega voznika sproti izpisala trenutna hitrost vožnje. Prav slednja je namreč prepogost razlog za nesreče.
Prav je, da se skuša za varnejšo pot v šolo storiti največ, kar se da, ampak kljub vsemu se ni mogoče znebiti občutka, da bodo letošnje generacije otrok v prometu morda še najbolj ogrožene, in kar je najbolj neverjetno, prav s strani mladih. V prometnih nesrečah s tragičnim koncem zadnje čase srečujemo predvsem mlade voznike, ki so ne le neizkušeni, ampak predvsem precenjujejo svoje sposobnosti. To ne velja le za avtomobiliste, temveč tudi motoriste. Naj ne pozabijo, da so bili sami še pred kratkim šotorčki, torej najbolj izpostavljeni in ogroženi v prometu. Sicer pa - kakršni smo na cestah, smo tudi sicer v življenju, hi prometna varnost je zaskrbljujoča.
LIDIJA MURN
\
JESEN V VISOKEM POLETJU - Dolgotrajna poletna suša je povzročila, da je jesen nastopila že v visokem poletju. Že sredi avgusta, v najhujši vročini, je drevje kazalo jesensko podobo: zaradi pomanjkanja vode se je ustavilo pretakanje sokov po drevju, ki je začelo odmetavati jesensko uvele liste. To se dogaja tako v gorjanskih gozdovih, še posebej opazno pa je v mestnih parkih. Posnetek je iz novomeškega drevoreda ob Rozmanovi ulici. (Foto: A. B.)
Pomagati morajo vsa ministrstva
Posavci, minister Franci But in predsednik KGZS Peter Vrisk so se zedinili, da bo kmetom morala pomagati cela vlada - Pomoč za naprej: zavarovalnice, namakanje
KRŠKO - Krško polje je eno izmed področij, ki so ga suša, toča in pozeba najbolj prizadele. Posavske kmete boli, ker bodo ne po svoji krivdi imeli jalovo žetev, še bolj pa jih boli, ker se zdi, da državi za njihove križe ni veliko mar. Še vedno niso dobili poplačane škode za lansko sušo, grozi pa jim, da bo denar za letošnje elementarne nesreče moralo dati kmetijsko ministrstvo iz naslova subvencij. Kmetijskemu ministru Franciju Butu so potožili, da morajo denar čim prej dobiti, povračilo za letošnjo sušo pa ne sme ogroziti izplačila subvencij.
Seje Koordinacije zadrug Posavja sta se udeležila tudi kmetijski minister Franci But in predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Peter Vrisk. Minister je zbranim predstavnikom lokalne skupnosti, KGZ, sevniškemu in krškemu županu ter tajniku brežiške občine povedal, da je težko razumljivo, da bi njegovo ministrstvo prevzelo povračilo suše za letos. “Naravne nesreče so naš skupni problem, zato se mora denar za povračilo tako nastale škode nahajati v rezervah, če pa ga tam ni, morajo pomagati vsa ministrstva. Tako se bomo vsi odrekli delu de-
• Predstavniki območne enote KGZ za Dolenjsko in Belo krajino, župani in drugi predstavniki lokalnih skupnosti so sredi preteklega tedna podprli posavske kolege pri zahtevah za takojšnji sklic državne komisije za elementarne nesreče ter takojšnje izplačilo odškodnin za lanskoletno sušo. Od države so zahtevali zaostala plačila za strokovne kmetijske službe ter denar za selekcijske centre, ostro pa so podprli tudi zahtevo ministra mag. Buta po večjem proračunu za kmetijsko ministrstvo. Zahtevali so tudi sestanek z Janezom Drnovškom, ker vlada omalovažuje kmetijstvo. Zavzeli so se še za čimprejšnjo razdelitev subvencij za letošnje leto, saj bi s 26 milijardami lahko najhitreje pomagali izčrpanim kmetijam. Država naj bi se lotila tudi odpravljanja dolgoročnih posledic suše in pomagala zadolženim perspektivnim kmetijam s podaljšanjem moratorija na odplačevanje. Obravnavali so tudi oceno letošnje škode in poudarili, da gre le za začasna poročila, ker je škoda iz dneva v dan večja. Več o posledicah suše na kmetijski strani. (B. D. G.)
V soboto je napovedano poslabšanje vremena s padavi- ; nami in nevihtami, v nedeljo pa se bo vreme spet izboljšalo.
narja, nikakor pa ne le kmetijsko in okoljsko ministrstvo. Potem bi kmetje ostali brez subvencij, kar pa ne gre,” je povedal minister But. Da bi to odločno in brezkompromisno dejal tudi na korespodenč-ni seji in da bo takoj zahteval osnovanje komisije za poplačilo škode elementarnih nesreč, so od njega zahtevali Posavci in Peter Vrisk. “Pomoč pričakujemo zdaj ali pa nikoli, ker bo potem prepozno,” je dejal sevniški župan Kristijan Janc. V posavskem koncu so med vsemi
kmetijskimi pridelki najbolj uničeni nasadi jabolk. Da bodo pridelovalci ohranili svoje kupce, bodo morali sadje uvoziti. “Ministrstvo bo pomagalo pri investiranju v hladilnice in namakalne sisteme, za pomoč pri uvozu pa nimamo denarja. Morda bi vam lahko pomagal Sklad za regionalni razvoj,” je minister svetoval sadjarjem.
Posavci so ministru povedali, da brez pomoči ne bodo preživeli, pričakujejo pa, da bo država čim prej izpolnila svojo lanskoletno obveznost. “Nezgode se zdaj vrstijo že kar leto za letom. Lani so kmetje še imeli nekaj zalog od prej, letos pa so mnogi tik pred zlomom,” je potarnal krški župan Franci Bogovič, Peter Vrisk pa je dodal: “Ko se podeželje izprazni, povratka nazaj ni.” Nadaljevanje na 2. strani
Mestna občina Novo mesto
Novo mesto je regijsko izobraževalno središče in utrip našega mesta se bo z začetkom novega šolskega leta spremenil. Mladostne sanje, upi in načrti bodo ponovno zaživeli v mestu in mesto z njimi. Vsem učencem, dijakom, šolajočim in zlasti prvošolčkom želim veliko uspeha v upanju da knjige, ki jih boste prebrali, nikoli ne bodo nehale pripovedovati svoje zgodbe. Znanje je orodje za vse življenje, ki ga mladi ne morejo pridobiti brez pomoči staršev in učiteljev, zato ne dvomim, da boste svojo odgovorno nalogo znali opraviti dobro.
Otroci ne zmorejo vseh zahtev sodobnega prometa, zato vse udeležence v prometu, mlade in izkušene voznike, pozivam k posebni pozornosti, zlasti na najmlaše, ki bodo v prihodnjih dneh storili prve korake v samostojnost.
Anton Starc, dr.med.
župan
\____________________:__________________________________^
1 N T E R MARKETING
tel.(01) 436 53 90. fax(01) 436 85 20. www.intermarketing.si
Berite danes
stran 2:
•Zaposleni prodali svoj delež tujcu
stran 3:
•	Ministrstvo proti mrliški vežici
stran 6:
•	Našli izvor vode za Polom in Seč?
stran 8:
•	Zaprli klavnico v Kostanjevici
stran 9:
•	Hlevi se praznijo, dolgovi rastejo
stran 11:
•	Deset brezskrbnih dni za 371 otrok
Dovoljena pripojitev Dolenjske banke k NLB
LJUBLJANA - Urad za varstvo konkurence je pred dnevi odločil, da koncentracija družb Nova Ljubljanska banka (NLB) in Dolenjska banka ne nasprotuje zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence in da je v skladu s pravili konkurence. Do te koncentracije bo prišlo s pripojitvijo Dolenjske banke k NLB, ko bo Dolenjska banka postala dolenjska divizija v okviru NLB.
Subvencije za avtobusne prevoze
LJUBLJANA - Avtobusni prevozniki, ki opravljajo javne medkrajevne linijske prevoze potnikov - za letos jih je registriranih 71 -opravijo vsako leto okrog.55 milijonov kilometrov. Na podlagi nedavno sprejete uredbe bodo za vsak kilometer prejeli po 13 tolarjev državne subvencije, za katere bo tako država morala letno zagotoviti 715 milijonov tolarjev. Na ta način bo država začasno, do ustanovitve gospodarske javne družbe za to področje, zagotavljala javni interes pri prevozu potnikov v cestnem prometu.
^ UJ
< </>
O
oo 'cr o o> ■ ■ o o
oo oo o o» oo oo
o o
ISSN 0416-2242
9 770416
224
Triglav je že kakor Meka
Gore in planine so lahko ljubezen ali pa tudi navadna norost. Razumeti nekoga, ki v boju s samim seboj pleza po še ne preplezanih stenah večtisočakov v težkih klimatskih razmerah, je pogosto težko. Enako bi lahko rekli za številne Slovence, ki te dni v strnjenih kolonah plezajo proti vrhu Triglava. Mnogi izmed njih samo zato, da pridejo gor, ker so prepričani, da mora vsak Slovenec vsaj enkrat to storiti. Pa jih je kar nekaj, ki nikoli ne bodo. Ne zato, ker ne bi priznavali lepote ali simbolnosti tega očaka, ampak zgolj zato, ker se ne želijo postaviti v vrsto gornikov, ki oblegajo slovenske vršace v teh dneh, čeprav morda med letom sploh ne zahajajo v gore ali planine. Morda jim tudi ne diši, da bi po kakšni smoli pristali v novici o nezgodi, ki se je pripetila v gorah zaradi neodgovornosti popotnikov, ki gredo na pot neopremljeni, brez znanja in brez prave telesne pripravljenosti. Pohodništvo je tudi pri nas v razmahu, zato nastajajo nove in nove pešpoti po gozdovih, vinskih goricah, mimo naravnih in kulturnih znamenitosti, na katerih pozabimo na vsakdanje skrbi, lažje zadihamo in damo telesu novih moči. Kljub temu za mnoge gore ohranjajo svoj čar. Ali tudi vi zahajate v gore in kaj vas vleče tja gor?” smo vprašali v naši današnji anketi.
ALEKSANDRA RUŽIČ, konfek-cionarka iz Črnomlja: “Gore ljubim. Planinarim že petnajst let in sem tudi članica planinskega društva. To je kra-
bolje, da ostanejo doma.”
DUŠAN KOFALT, strojni inženir iz Semiča: “Sam nisem ravno hribolazec. Mnogo raje kot v gore se odpravim kam na morje ali pa na obrežje Kolpe. Plezanje je zame preveč zahtevno, zato svoj prosti čas raje izkoristim za popolno sprostitev in počitek. Za rekreacijo rad kolesarim, vendar predvsem po ravnini. Skoraj najbolj pa uživam kar doma, pod brajdo.”
STANE VENCELJ, poslovodja iz Gorenje Nemške vasi pri Trebnjem: “Za varnost v hribih sta najbolj pomembni dobra obutev in telesna zmogljivost, ki sta osnova za načrtovanje ture. Svojih sposobnosti ne smemo preceniti. V zadnjih letih sem zaradi majhnih otrok počitnikoval predvsem ob morju, v prihodnje pa bom tudi zaradi znosnejših temperatur del dopusta preživel v hribih.”
BLAŽ TUŠAR, osnovnošolec ^ Kostanjevice na Krki: “S starši nimamo navade hoditi v hribe, saj imamo doma vrtnarijo in ne moremo pustiti rož. Sem pa že bil v hribih s šolo, na primer na Gorjancih, tako pri Gospodični kot pri Miklavžu, pa tudi kje drugje. Mislim, da ljudje zahajajo v gore, ker se tam lahko zelo sprostijo. Kadar sem šel na pohod, me niso nikoli bolele noge.”
MATEJA JANKOVIČ, učiteljica slovenskega jezika na OŠ Otočec, iz Trebeža pri Brežicah: “V srednješolskih in študijskih letih sem redno hodila v hribe. Po deset dni sem preživela v Karavankah, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Aplah. Zdaj je časa manj, bomo pa šli s pevskim zborom Viva na Triglav. V gorah mi je všeč, ker se lahko pogovarjaš z vsemi, so preprosti in ne poznajo nadutosti.”
SLAVKO JERMAN, lesni tehnik z Malkovca pri Tržišču: “Če že imam kaj časa, peljem otroke na morje, čeprav mi letos to ni uspelo. Z gorami pa imam bolj malo skupnega. Ne rečem, da me sploh ne vleče nanj. Če bi večkrat šel, bi me verjetno pritegnilo. Bil sem že nekaj po svetu in spoznal, da kamorkoli greš, moraš poznati pravila igre in se jih držati, sicer ne gre. Enako je tudi v gorah.”
STANE ZUPANČIČ iz Rumanje vasi: “Ko sem imel še šoloobvezne otroke, smo dostikrat zahajali v planine. Na počitnice smo šli v Bohinj, ki je izhodišče za celodnevne izlete v okoliške gore. Na Triglavu še nisem bil, ker nismo imeli vodiča. Tudi domači hribi mi niso tuji - Gorjanci ali Baza 20 za konec tedna ali tudi vmes. Zdaj me omejujejo leta in invalidnost, pa tudi družinskega vzdušja ni več.”
VANJA RAJSAR, dijakinja iz Kočevja: “Ko sem bila manjša, smo s starši še kdaj šli kam v hribe, sedaj pa že nekaj časa ne hodimo več. Za starše verjetno velja, da nimajo časa za to, zame pa je bolj res, da imam veliko raje morje kot hribe, zato grem poleti tudi večkrat na morje. Imam pa sošolca, ki redno hodi v hribe. Letos je šel s kolesom na Vršič.”
TONE VOVKO, uslužbenec novomeške Komunale, z Rateža: "V gore hodim že od ranega otroštva, na Triglav sem se prvič povzpel kot devetletni fantič. V zadnjem času pa bolj pogosto obiskujem naše planine v okviru novoustanovljene sekcije pohodništva v okviru športnega društva Komunale. Slovenci radi zahajamo v gore, vendar opažam, da dosti ljudi vse premalo pozornosti posveča varnosti.”
sen način razgibavanja in velikega pomena za zdravje, saj se vse premalo gibljemo. Ljudje, kijih srečujem, so prijazni in ekološko osveščeni, kar je prav, saj je za tiste, ki narave ne spoštujejo,
Zaposleni prodali svoj delež tujcu
Semiška Iskra bo skoraj povsem nemška - Ljudi je premamil denar - Različna ugibanja o usodi tovarne - Bo tovarna jeseni dobila novo vodstvo in nove posle?
SEMIČ - Vodstvo družbe pooblaščenke Iskradepo je minuli petek sklenilo, da celoten paket 160.384 delnic semiške Iskre kondenzatorji, kar je 28 odstotkov lastništva največjega semiškega podjetja, proda prevzemnemu ponudniku, berlinski družbi AEG KuW, kije predtem pridobila dobrih Sl odstotkov kapitala semiške Iskre.
Pomagati morajo...
Nadaljevanje s 1. strani
Pa vendar - rešitve so. Peter Vrisk je dejal, da zahtevajo izenačitev subvencij s tistimi iz Evropske unije in denar za prestrukturiranje kmetij, ki bodo sicer propadla. Minister pa vidi svetlo luč v umetnem namakanju majhnih površin, intenzivnih ter trajnih nasadih ter povrtnin, vendar zaradi izjemno visokih cen - za en hektar bi morali odšteti pet milijonov tolarjev - v omejenih količinah. Morda bi si kmetje lahko pomagali tudi z vzajemno zavarovalnico, a njena slaba stran so visoke premije. “Pogoji zavarovalništva so takšni, da lahko dobiš povrnjeno le 85-odsto-tno škodo,” je povedal tajnik na brežiški občini Ferdo Pinterič.
Naslednji teden se bodo o problemih zaradi elementarnih nesreč, predvsem suše, pogovarjali tudi na seji Sveta pokrajine Posavja v ustanavljanju.
GROSUPLJE - Nova avtomatizirana peč je, kot pravijo, prva taka pri nas in celo med redkimi v Evropi. Povečala je zmogljivosti pekarne in omogočila sočasno peko več vrst kruha in pekovskega peciva. Poleg peči so vgradili tudi hladilni sistem za ohlajanje izdelkov in klimatizacijo proizvodnih prostorov. V prvem polletju so tako v posodobitev vložili 214 milijonov tolarjev, do konca leta pa naj bi jih še enkrat toliko.
Pekarna Grosuplje je v prvi polovici leta prodala za petino več izdelkov in dosegla kar za 44 odst. več prihodkov kot v enakem obdobju leto prej. Tako se grosupeljski peki pohvalijo, da med vsemi proizvajalci kruha in peciva v Sloveniji dosegajo največjo rast proda-
Zbora delničarjev Iskradepo minuli četrtek se je udeležilo kar 70 odstotkov kapitala pooblaščenke, je samo potrdil različnost interesov notranjih delničarjev. Proizvodni delavci so se predvsem zavzemali za prodajo delnic novemu večinskemu lastniku, medtem ko so bili delavci neproizvodnih dejavnosti za ohranitev lastniškega deleža v tovarni in za podpis dogovora o skupni poslovni politiki z novim lastnikom.
Izid glasovanja je bil tesen v korist prodaje lastniškega deleža. Vodstvo družbe pooblaščenke je nato na petkovi nekajurni seji skle-
je in so na prvem mestu po tehnološki opremljenosti in obsegu proizvodnje na enem mestu. Letos naj bi s prodajo dosegli 2,6 milijarde tolarjev prihodkov.
Taki rezultati so, kot pojasnjuje direktor Štefan Plankar, rezultat vlaganj v tehnologijo, prestrukturiranja proizvodnje, specializacije in povečanega sodelovanja z drugimi pekarnami in peki, ki jih je skupno zdaj že 12. Povečano prodajo so dosegli s pečenim kruhom pa tudi s kruhom in pecivom za peko in dopeko na prodajnem mestu. Slednja s tisoč tonami za 92 trgovin, ki pečejo na prodajnem mestu, dosega že četrtino vse proizvodnje, grosupeljsko pekarno pa uvršča na prvo mesto v Sloveniji.
nilo, da se odproda celotni paket delnic. Kot je povedal predsednik Nadzornega sveta Iskradepo Rajko Vrlinič, je bilo za to več vzrokov. Družba pooblaščenka ni mogla preprečiti nenačrtovanega prevzema, kar je bilo njeno osnovno poslanstvo. Večino ljudi je premamil denar, saj bodo s prodajo delnic v ponudbenem roku dobili znesek desetih in več plač ter s tem nekaj dobili od tovarne, za katero so se v preteklosti veliko odrekali. S prodajo po končanem prevzemnem roku bi iztržili morda le petino zdajšnje cene 3.050 tolarjev za delnico. Ob razdeljenem kolektivu je bilo bolje delnice prodati, kot jih obdržati in skleniti dogovor, saj bi z nezadovoljnimi delavci težko dosegali zastavljene načrte.
Ugibanja, kaj se bo v prihodnje zgodilo s paradnim konjem semiškega gospodarstva, so različna. Najbolj črnogledi mu napovedujejo žalostno usodo. Najbolj optimistični pa menijo, da je prišel pravi čas za dokončni premik na boljše. V družbi pooblaščenki so od večinskega lastnika dobili zagotovila, da tovarne v Semiču ne namerava zapreti, temveč, dajo kupuje zaradi dela, kar je tudi dokazal s pri-
Pitna voda -
Vrženo rokavico ravnatelja šentjernejske osnovne šole Pavla Turka je prestregel vodja Sektorja vodooskrbe na Komunali Novo mesto Bojan Kekec.
•	Kako vam uspeva zagotoviti pitno vodo potrošnikom?
“Komunala Novo mesto izvaja dejavnost oskrbe s pitno vodo v občinah Novo mesto, Šentjernej, Škocjan, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk. Da nam danes uspeva zagotavljati nemoteno oskrbo s pitno vodo tudi v sušnih obdobjih, je predvsem odraz strokovnega dela na področju hidrogeoloških raziskav vodnih virov, razvoja, avtomatizacije in nadzora ter vzdrževanja vodooskrbnih sistemov. Pri tem moramo poudariti, da smo v zadnjih letih sanirali vse problematične vodne vire in jih nadomestili s kakovostnimi globinskimi vodnimi viri. Modernizirana je bila avtomatika na vseh črpališčih, vseskozi pa posodabljamo tudi procesno vodenje, s pomočjo katerega lahko uspešno obvladujemo in nadziramo sisteme.
Najbolj pereča problematika na vodooskrbnih sistemih pa je prav gotovo zelo dotrajano vodovodno omrežje, saj letno odpravimo preko 750 okvar. Zaradi tega so stroški obratovanja in vzdrževanja dokaj visoki, poleg občasnih kratkotrajnih motenj pri oskrbi pa te okvare negativno vplivajo tudi na kakovost vode v omrežju. Komunala je v preteklih letih iz sredstev amortizacije, ki so namenjena predvsem za obnovo dotrajanega vodovodnega omrežja, zgradila precej novih vodovodov. Zaradi tega so bila vložena sredstva za obnovo omrežja bistveno premajhna. Za naslednje obdobje so predvidena precej večja vlaganja v obnovo dotrajanega omrežja, saj bi neizvajanje tega lahko imelo resne posledice na vodooskrbnih sistemih.”
•	Kako kvalitetno pitno vodo pijemo?
“Glede kakovosti pitne vode lahko rečem, da voda iz vodovodnega omrežja ustreza Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode in je primerna za pitje. Občasno se pojavi kakšen slabši vzorec predvsem zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja, sicer pa je delež ustreznih vzorcev nad 96 odst. Ker je voda
pravljenostjo za sklenitev dogovora o skupni poslovni politiki in obljubami, da naj bi kmalu po končanem prevzemu semiški tovarni zagotovil dodatna dela.
Za jutri je bila sklicana skupščina delničarjev Iskre Kondenzatorji, vendar jo je uprava družbe v soglasju z večinskim lastnikom prestavila na 27. september. Novi lastnik bo tako imel dovolj časa, da bo nase prepisal vse delnice, ki jih bo pridobil v prevzemnem roku do 3. septembra. Družba AEG KuW bo z absolutno večino na skupščini skoraj zagotovo odpoklicala nadzorni svet in imenovala novega, ki bo nato odločal o upravi družbe. S popolnim prevzemom semiške tovarne, bodo Nemci lahko prej pokazali svoje prave namene.
J.Ž.
Razpis za okolje in naravo
LJUBLJANA - Ministrstvo za okolje in prostor zbira projekte za program Evri-opske komisije Life III - Narava (do 25. septembra) in Life III- Okolje (do 30. oktobra). Komisija projekte za področje narave sofinancira do 75 odst., okoljske projekte pa celo v celoti v vrednosti od 200 do 600 tisoč evrov. Lani so izbrali en okoljski projekt in tri projekte s področja narave, za katere so odobrili skoraj 850 tisoč funtov. Med projekti je bil potrjen tudi upravljavski načrt za suha travišča na planini Oslica in Vetrnik v Kozjanskem parku, ki bo prejel 206 tisoč funtov oz. 75 odst. vrednosti projekta.
vir življenja
Bojan Kekec
ena izmed najbolj kontroliranih živil, se na vodovodnih sistemih letno odvzame skoraj 1000 vzorcev.
Komunala je v zadnjih letih z novimi nadomestila precej problematičnih vodnih virov, in sicer v Stopičah, Brusnicah, Gabrju, Dolenjskih Toplicah, Kamenju in Ždinji vasi. Sanirala je tudi zajetje v Straži. Občasno se pojavljajo še težave na glavnem vodnem viru v Družinski vasi, kjer se voda v času večjega deževja skali, o čemer naše porabnike redno obveščamo.”
•	Kje so vzroki, da je kar nekaj naselij, ki še danes nimajo urejene oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda, npr. KS Podgrad?
“Razlog je le v pomanjkanju denarja, saj so potrebna velika investicijska sredstva, ki pa jih Komunala nima. V Komunali se oblikuje le amortizacija, ki pa ne zadostuje niti za obnove dotrajanega obstoječega omrežja.
Novi vodovodi se torej gradijo predvsem s sredstvi občin, krajevnih skupnosti, prispevkov krajanov, subvencij ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za gospodarstvo ter v manjši meri s sredstvi amortizacije. Vsako leto zgradimo toliko novih vodovodov, kolikor je na razpolago denarja, vrstni red gradnje pa se sprejema z letnim planom investicij, ki ga potrjujejo občinski sveti.
Gradnja vodovoda v KS Podgrad je v teku, dokončali pa naj bi ga najkasneje v dveh letih.”
*	Komu bo namenjeno vaše vprašanje?
"Vprašanje naslavljam na Mestno občino Novo mesto: Kdaj bo dokončno urejena novomeška avtobusna postaja?
MOJCA ŽNIDARŠIČ
B. D. G.
DOLENJCI SO ZAORALI V SUHA TLA - Preteklo soboto je v Gotni vasi pri Novem mestu potekalo regijsko tekmovanje dolenjskih oračev, ki sta ga pripravili trebanjska in novomeška izpostava Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto v sodelovanju s tukajšnjim strojnim krožkom in Srednjo kmetijsko šolo. V oranju, za katerega še vedno velja, da se ga splača dobro opraviti, kot je poudaril pred tekmovanjem Anton Filak, predsednik Združenja oračev Slovenije in svetovni prvak v oranju, se je pomerilo 15 mladih oračev. Najbolje je delo šlo izpod rok Francu Zalokarju iz grmske šole (202,50 točke), sledili pa so mu: Trebanjca Jože Verče (197,50) in Toni Kukenberger (190,50 točke) ter edino dekle Simona Novak (185,00) in Robert Pavlin (184,00), oba iz Srednje kmetijske šole Grm. Najboljši orači iz posameznih regij se bodo septembra pomerili na državnem tekmovanju. (Foto: B. D. G.)
JOŽE GABRIČ, ČASTNI OBČAN OBČINE ŠENTJERNEJ - Na sobotni slavnostni seji šentjernejskega občinskega sveta ob občinskem prazniku, na kateri so podelili občinska priznanja in nagrade, je naziv častnega občana prejel Jože Gabrič, upokojeni direktor podjetja Podgorje (v sredini). V Podgorju se je kol mizar zaposlil leta 1952, sedem let pozneje je posta! njegov direktor in to delo opravljal do upokojitve leta 1992. Nagrado občine je dobil Jože Grgovič, spominske plakete Šentjerneja pa Pihalni orkester Občine Šentjernej, ki je letos praznoval 90-let delovanja. 100-letni jubilant Prostovoljno gasilsko društvo Orehovica in Prostovoljno gasilsko društvo Šentjernej, ki je nedavno obeležilo 120-letnico dela. Več o praznovanju Jernejevega na 4. strani. (Foto: M. Žnidaršič)
M. R.
Kruh vzhaja, pekarna raste
V Pekarni Grosuplje so pravkar zaključili naložbo v sodobno petetažno pretočno peč
Vržena relcavica
Novomeška kronika
PRAH - Letos poleti je vse, kar je povezano s Šentjernejem, prašno. Če se iz Novega mesta peljete proti Šentjerneju ali iz te sosednje občine v regionalno središče, boste prašni. Pa ne zato, ker se za iskrimi šentjernej-skimi kasači dviguje prah, ampak zato, ker je že celo sušno poletje zaradi gradnje trgovine Kmetijske zadruge v Žabji vasi v celi dolžini prekopana tudi glavna cesta. Še bolj kot avtomobile pa prah nadleguje bližnje prebivalce.
KRKA - Letošnje poletje je bilo med petimi najtoplejšimi v zadnjih sto letih. In med petimi, v katerih so bili bregovi Krke v Novem mestu najbolj opusteli. Včasih, ko se je Krka poleti komaj ogrela na 22° Celzija, je bilo ob njej več kopalcev, kot je bilo prebivalcev mesta. Mesto je imelo urejeno kopališče že v časih Ilirskih provinc, med obema vojnama in še po drugi, ko je Novo mesto štelo okoli 5.000 prebivalcev, je bilo na Krki skoraj toliko čolnarn kot v mestu gostiln, poleti seje vse dogajanje preselilo na kopališče na Loko, na Krki pa so prirejali beneške noči z desetinami okrašenih čolnov in stotinami plavajočih lampijonov. Danes pa boš No-vomeščana poleti prej srečal v najbolj skritem kotičku ob Kolpi ali na Krku, Cresu in Lošinju kot na zapuščeni in zanemarjeni Loki.
PARE - Gornja vestička človeka res pogreje. Nič manj pa reklamno geslo, ki tudi prihaja z bregov Krke in ki naj bi ljudem obljubljalo ohladitev. Proizvajalci toplotnoizolacijske steklene volne so sklenili svoj proizvod reklamirati s sloganom: “Zakaj bi se ohladili šele na parah?" Neprimerno, neokusno in odbijajoče. To človeka res pogreje! In tega ne prepreči nobena steklena volna. Pa še To: beseda pare je v Slovenskem pravopisu označena z zvezdico, kar pomeni, da ne gre za knjižno besedo, ampak za ljudsko izposojenko, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pa je beseda označena kot pogovorna. Obakrat kot primernejšo navajajo mrtvaški oder. Najbolje, da bi tja leglo tudi škrofuloz-no reklamno geslo.
Ena gospa je rekla, da imamo res brezplačno šolstvo: ko je za otroke kupila šolske knjige, je ostala brez plače.
Zelišča na Pokljuki
NOVO MESTO - V nedeljo, 9. septembra, bo strokovni izlet pod vodstvom mag. Jožeta Kuk-mana na Pokljuko, v dolino Ra-dovne pod Triglavom in na Bled, na katerem bodo udeleženci spoznavali jesenske vrste zdravilnih rastlin. Odhod bo ob 6. uri s parkirišča nasproti avtobusne postaje v Novem mestu, vstopiti pa bo mogoče še v Trebnjem, Ljubljani, Kranju in po dogovoru drugje ob poti. Prijave na tel. 07/30-66-259. V primeru napovedi močnejših padavin izleta ne bo.
NOVOMEŠKI POLETNI VEČERI
The Blackriders na Novem trgu
NOVO MESTO - V petek, 31. avgusta, bo ob 21. uri na Novem trgu nastopila glasbena skupina The Blackriders, ki izvaja ameriško in irsko narodno glasbo. V primeru slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine.
Promenadni koncert
NOVO MESTO - V nedeljo, 2. septembra, bo ob 11. uri na Glavnem trgu promenadni koncert Mestne godbe Novo mesto.
MMJ -z jm a ž j i-j o 3čjj\j MM
Ministrstvo proti mrliški vežici
Po večletnih sporih je ministrstvo v Bajukovi vladi na hitro ugodilo pritožnikom in razveljavilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo mrliške vežice na Potov Vrhu
POTOV VRH - Na pokopališču na Potov Vrhu, vasi v primestni krajevni skupnosti Mali Slatnik, pokopujejo pokojnike iz te vasi, s Križ in iz dela Petelinjeka. Pokopališče je dovolj veliko, ni pa mrliške vežice in pred kakimi sedmimi leti so se odločili, da jo bodo zgradili. Za to konec koncev ljudje prispevajo tudi samoprispevek. Če bi šlo vse po sreči, bi do danes v mrliški vežici ležalo kakih 10 pokojnih krajanov, saj so na tem pokopališču povprečno 3 pogrebi na dve leti.
PRIZNANJA ZASLUŽNIM - Desetim najzaslužnejšim za razvoj krajevne skupnosti so podelili priznanja.
V KS Mali Slatnik pridno delajo
Praznik KS Mali Slatnik - Največje delo je gradnja kanalizacije - Brez samoprispevka ne bi šlo
A pokojni še danes do pogreba ležijo v domačih hišah. Zaradi nasprotovanja treh gospodinjstev do gradnje mrliške vežice, za katero so že imeli lokacijsko dovoljenje, sploh ni prišlo, še več: Ministrstvo za okolje in prostor kot najvišji pritožbeni organ je pod prejšnjo vlado na hitro v vsem ustreglo pritožnikom, razveljavilo lokacijsko dovoljenje, sodišče pa nasprotni strani, krajevni skupnosti in predsedniku nabilo še kazni v višini več kot 370 tisočakov. Popoln poraz vaščanov Potov Vrha, krajevne skupnosti, ne nazadnje tudi občine in upravne enote.
“Odločitev ministrstva v prejšnji vladi, ki ga je vodil Igor Umek, je po mojem prepričanju izrazito politična!” pravi Alojz Dragan, dolgoletni prizadevni predsednik KS Mali Slatnik. Poglejmo, kako so se stvari dogajale:
Za gradnjo mrliške vežice na parceli, ki jo je ob pokopališču krajevni skupnosti prav za to odstopila novomeška občina, je že vseskozi velika večina krajanov, proti pa so tri gospodinjstva, od katerih sta dve tudi zainteresirani za to parcelo, in že ves čas preprečujejo gradnjo. V svojo raboto so preko duhovnika iz enega od teh gospodinjstev vpletli celo papeškega nuncija v Sloveniji, se pravi diplomatskega predstavnika Vatikana v naši državi. Njegov tajnik je namreč v zvezi s tem zahteval sestanek z novomeškim županom. Po tem sestanku se je diplomat, ki je očitno sprevidel, za kaj gre, nehal zanimati za ta “primer”.
Potem so nasprotujoče stranke dosegle, daje novomeško okrožno
STRAŽA - Kako hitro mine čas, opazimo pri delu Turističnega društva (TD) Straža. Ko so se leta 1985 lotili ustanavljanja društva, jim ni verjel nihče. Leto kasneje je bilo društvo registrirano. Člane društva, ki mu je takrat predsedovala Marjeta Petkovič, je vodila misel: Želimo si čist in zelen kraj!
Leta 1986 so pripravili prvo Straško jesen. Že talcrat je bilo v društvu nekaj narodnih noš in veliko furmanov. Prav po zaslugi teh so večkrat odšli na furmanski praznik v Postojno. Jeseni 1990 je krmilo društva prevzel takrat še študent Jože Kregar, ki TD vodi še danes.
Članom TD Straža kljub novim zakonom o delovanju turističnih društev in njihovem financiranju ni zmanjkalo optimizma, ki gaje priznanje z bronastim znakom Turistične zveze Slovenije za nosilce turističnega razvoja celotne-
sodišče izdalo začasno odredbo, s katero je prepovedalo vsakršna “ravnanja, ki bi merila na gradnjo mrliške vežice” na tej parceli. Pritožba na izdajo lokacijskega dovoljenja pa je bila na ministrstvu za okolje in prostor. K Bajukovemu ministru Umeku je vodstvo krajevne skupnosti večkrat skušalo priti, da bi mu pojasnilo svoje stališče, vendar brezuspešno. Očitno pa je bila v svojih prizadevanjih uspešnejša nasprotna stran. Umek-ovo ministrstvo je svoj kratki vek izkoristilo tudi za to, da je v tej zadevi povsem ustreglo pritožnikom in razveljavilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo mrliške vežice. “Upoštevali so vse njihove laži in nobenega našega argumenta,” pravi Dragan. “Končni cilj dveh od treh pritožnikov pa je tako in tako to občinsko parcelo sredi vasi pridobiti zase.” To je razvidno tudi iz obrazložitve ministrstva, kjer je zapisano, da je ena od pritožnic
NOVO MESTO - Prejšnji četrtek, 16. avgusta, je godoval sv. Rok, tudi zavetnik nekdanje cerkve v Regrči vasi, na katero spominjajo le ruševine. Več o preteklosti cerkve pa ve povedati starejša vaščanka Regrče vasi Milka Mežnaršič, ki se cerkve spominja v polni podobi.
“Cerkev svetega Roka je bila sezidana v 17. stoletju in je pripadala grofu Paradeiserju, kasneje nje-
ga Straškega območja še bolj okrepilo. V društvu delujejo številne skupine. Kulinarična je letos pripravila tudi kuharski tečaj za moške, folklorna, ki jo vodi Matej Kulovec, je že imela nekaj gostovanj, od letos pa deluje tudi skupina, ki bo skrbela za razvoj kraja. V društvu so pripravili že dva uspešna koncerta: v cerkvi sv. Tomaža je nastopil novomeški oktet Adora-mus, v Straškem kulturnem domu pa so se predstavili pevci vokalne skupine Prima in člani društvene folklorne skupine. Društvo se povezuje tudi z drugimi društvi v KS, sodelujejo pa tudi na različnih sprejemih, sejmih, na primer sejmu Alpe-Adria.
V TD Straža želijo, da bi se jim pridružili novi člani z novimi idejami. Združeni smo lahko močnejši in ustvarjalnejši. Sicer pa že vse vabijo na 15. Straško jesen.
J. K.
“lastnica zemljišča ob pokopališču, ki bi bilo idealno za gradnjo vežice, v zvezi z njim bi bila pripravljena tudi skleniti menjalno pogodbo za zemljišče, na katerem je predvidena gradnja po izpodbijani odločbi, vendar s strani občine ni interesa za menjavo”. To pa ne piše, daje njena "idealna” parcela v resnici veliko manj vredna ob občinske, menjala pa bi jo seveda brez doplačila.
Ker je v času, ko je veljala začasna odredba sodišča, kije prepovedovala kakršnokoli delo na sporni parceli, vaščani nanjo navozili nekaj peska in jo za silo uredili, daje moč tam vsaj za silo parkirati, je sodišče, neupoštevajoč, daje šlo za samoiniciativnost ljudi, krajevni skupnosti in njenemu predsedniku “nabilo” za več kot 370 tisočakov kazni oz. stroškov.
Na odločitev ministrstva ni pritožbe, lahko pa sprožijo upravni spor. V krajevni skupnosti so prepričani, da bi ta spor dobili, vendar bi se stvar lahko vlekla leta in leta, zato se niso odločili za to pot. “Vaščani hočejo imeti mrliško vežico, zato bomo zanjo skušali najti drugo lokacijo!” je odločen Dragan.
A. BARTELJ
govim dedičem, nikoli pa ni postala cerkvena last,” je pripovedovala Mežnaršičeva. Zgrajena je bila z namenom, da bi s svojim zavetnikom svetim Rokom, ki naj bi v 13. stoletju ozdravljal obolele za kugo, obvarovala tamkajšnje prebivalce pred to boleznijo. Cerkev svetega Roka je pred 2. svetovno vojno privabljala vernike iz širše okolice, saj je bila edina cerkev daleč naokoli, katere zavetnik je varoval pred kugo. Maša pa je bila v njej le dvakrat v letu, in sicer spomladi s prošnjo za dobro letino in ob žegnanju na god sv. Roka. Ob tej slovesnosti so vaščani cerkev okrasili z venci lipovega listja in napisi, obvezno pa so dan pred žegna-njem tudi pritrkovali. Zgodaj zjutraj so se romarji začeli zbirati pri cerkvi, kjer so jih pričakale tudi stojnice, polne sladkarij, lončenih izdelkov, nakita in lecta. Ljudi pa je na žegnanje privabila tudi veselica šmihelskih gasilcev, ki so ob cerkvi pekli koštrune, prodajali klobase, vino in kruh.
REGRŠKERAZVALINE-16. avgusta je godoval sveti Rok, zavetnik nekdanje regrške cerkve, ki zdaj počasi, a vztrajno propada. (Foto: Teja Bezeg)
Milka Mežnaršič se spominja tudi notranjosti cerkve: “Čeprav je bila majhna, je bila bogato okrašena s slikami, imela je tudi dva zvonova, orgle in vitraže. Med 2. svetovno vojno so se v cerkvi pogosto skrivali partizani, zato so Nemci nanjo vrgli več granat.” Poleg granat so k opustošenju pripomogli tudi ljudje, ki so iz nje odnesli veliko vrednih predmetov.
Z Rokovo cerkvijo je kasneje začel obračunavati še zob časa in tako je ostalo vse do danes, ko cerkev zaman čaka na dobrotnika, da bi ji vrnil prvotno podobo.
TEJA BEZEG
SMOLENJA VAS - Primestna krajevna skupnost Mali Slatnik si je za svoj praznik izbrala 15. avgust; na ta dan leta 1942 je partizanska enota napadla belogardistično postojanko pri vasi Krka. Krajevna skupnost obsega 10 vasi in šteje okoli 1.800 prebivalcev. Praznovanje izmenoma pripravijo v Smolenji vasi in na Križih. Letos so praznovali prejšnjo nedeljo, 19. avgusta, pri gasilskem domu v Smolenji vasi, kjer je bila tudi gasilska veselica. Domači pevci so izvedli kulturni program, v počastitev praznika so pripravili turnir v malem nogometu, na praznovanju pa so 10 društvom, organizacijam in posameznikom, zaslužnim za razvoj krajevne skupnosti, podelili priznanja.
V tej krajevni skupnosti pridno in dobro delajo. “Sedaj je največje delo gradnja kanalizacije,” je povedal dolgoletni uspešni predsednik
NOVO MESTO - V novomeškem Varstveno-delovnem centru (VDC) vsako leto skušajo vpeljati novosti v program izobraževanja, vzgoje in dela z njihovimi varovanci. Tako so letos prvič pripravili program doživljajske pedagogike, katere dejavnosti so sicer v preteklosti že izvajali, sedaj pa so jih združili pod skupnim imenom. Ena izmed njih je tudi taborjenje.
Na sedemdnevno taborjenje ob Lahinji v Beli krajini seje odpravilo 10 varovancev in štirje spremljevalci, ki so se za tisti čas preimenovali v taborniški rod Mali princ. “Taborjenje je preseglo vsa naša in pričakovanja naših varovancev tabornikov. Da smo razbili monotonost zavodskega vsakdana, smo pripravili številne vznemirljive dejavnosti: kurjenje tabornega ognja, vožnjo s kanuji, ribolov, izvid-niške pohode, kolesarjenje, igre z žogo, kopanje v Kolpi, ‘Tov na lisico”, vojno z vodnimi baloni, kopanje v blatu, poslikavo majic, s pomočjo Lokostrelskega kluba Dolenjske Toplice lokostrelstvo, dva dneva pa smo zaživeli tudi pravo indijansko življenje," je naštela vodja taborjenja, sicer strokovna delavka v VDC-ju Nataša Turk.
Alojz Dragan. Letos kanalizacijo dokončujejo na Malem Slatniku in Mali Cikavi, drugo leto pa bodo začeli delati v Smolenji vasi. Razočarani pa so nad prispevkom občine za to tako veliko in pomembno delo za krajevno skupnost pa tudi širše. Iz občinskega proračuna je krajevna skupnost za kanalizacijo dobila 6 milijonov tolarjev, za vodovod milijon in pol, za pokopališče na Velikem Slatniku pa pol milijona. “Za eno gospodinjstvo pa nas gradnja kanalizacije stane milijon tolarjev; od tega je 70 odst. sredstev krajevne skupnosti in krajanov, le 30 odst. pa skupaj prispevata Komunala in občina iz proračuna. Če ne bi že vseskozi plačevali samoprispevka, ne bi imeli niti povsod asfalta niti vodovoda, vprašanje je, kako bi bilo s telefonijo, na kanalizacijo pa ne bi mogli niti pomisliti,” pravi Dragan.
A. B.
Na tovrstnem taborjenju varovanci pridobijo nepozabna doživetja in izkušnje, saj se, kot pravi Turkova, “v stiku z naravo spontano vzpostavlja ravnovesje med fizičnimi, psihičnimi in hotenimi cilji. Krepijo se njihove pogosto motene gibalne sposobnosti in sproščajo napetosti.” Med ostale dejavnosti, ki jih v okviru doživljajske pedagogike pripravljajo v novomeškem VDC-ju, pa sodijo še pohodi v znane in neznane kraje, planinarjenje, rafting po Krki in Kolpi, življenje na kmetiji ipd.
Doživljajska pedagogika je dopolnilo tradicionalni vzgoji in izobraževanju v zavodu. Ponavadi se izvaja izven obstoječe ustanove, osebe z motnjo v duševnem in telesnem razvoju pa vključuje v različne družbene procese in jim omogoča uresničevanje različnih interesov. “Je najboljši način učenja in sproščanja za duševno prizadete osebe. Raznolike dejavnosti ponujajo vsakomur nekaj, vsakdo najde dovolj možnosti, da se dokaže in pomeri z drugimi, skupina pa daje vsem zavetje in občutek varnosti. Pri doživljajski pedagogiki gre za učenje za življenje!” je še povedala Nataša Turk.	M. Ž.
TABORNIŠKI ROD MALI PRINC - Med sedemdnevnim taborjenjem ob Lahinji so se varovanci VDC-ja in njihovi spremljevalci obogatili z nepozabnimi izkušnjami in novimi prijateljstvi. Pri uresničitvi tabora jim je pomagal tudi novomeški Rod gorjanskih tabornikov, čigar člani so jim odstopili že postavljene šotore in ostalo opremo.
SPORNA PARCELA - Ministrstvo v Bajukovi vladi je razveljavilo lokacijsko dovoljenje za gradnjo mrliške vežice na tej parceli na Potov Vrhu. Ker so vaščani na svojo pobudo zanemarjeno parcelo sredi vasi vsaj za silo urediti, pa je sodišče krajevni skupnosti in njenemu predsedniku prisodilo globo. (Foto: A. B.)
15 let Straškega turizma
Leta 1985 je zaživelo TD Straža - Kulinarična, folklorna skupina in skupina za razvoj kraja - Priznanje za delovanje
Pozabljena regrška cerkev
Ob žegnanju je regrška cerkev privabljala vernike tudi iz oddaljenih krajev - Sveti Rok je varoval pred kugo
Za hip ubežali vsakdanjosti
Varovanci novomeškega VDC-ja preživeli teden dni na taborjenju ob Lahinji - Doživljajska pedagogika: učenje za življenje
Hiši Iz J\l Š> J H O B Č I lJ HkŠŠ
Jernejevo preseglo vsa pričakovanja
Rekorden obisk enajstdnevnega praznovanja občinskega praznika - Častni občan je postal * Jože Gabrič - Številne zabavne, kulturne in športne prireditve ter veličasten ognjemet
ŠENTJERNEJ - Letošnje Jernejevo je preseglo vsa pričakovanja organizatorjev. Kar 11-dnevno dogajanje v počastitev občinskega praznika, v katerem ni manjkalo kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, je v kraj petelina, konja in cvička privabilo rekordno število obiskovalcev. Najbolj slovesno in pestro je bilo v soboto.
KUHALI ŽUPANOV GOLAŽ - Na Jernejevem sejmu je prav omamno dišalo po golažu. Kuhalnici so prekrižali in svoje kuharsko znanje na eni strani pokazali dolenjski župani in na drugi predsedniki turističnih društev ter novomeški podžupan (na sliki). Letos je bil po oceni posebne komisije sicer za malenkost boljši golaž županov, vendar je obiskovalcem šel v slast tudi tisti Turističnega društva Šentjernej, saj so ga skupaj z županovim(a) golažem(a) prodali kar 600 porcij. (Foto: M. Žnidaršič)
Občinski denar za turizem
Topliška občina veliko pričakuje od razvoja turizma, zato ima letos kar nekaj načrtov na tem področju
Tradicionalni Jernejev sejem na sejmiščnem prostoru je že dopoldne obiskalo na tisoče obiskovalcev, med njimi tudi korenti s Ptuja, ki so tokrat namesto zime odganjali sonce in klicali dež. Velike pozornosti so bili deležni razstavljeni šentjernejski petelini vseh treh generacij križancev, saj je glasovnic, s katerimi so obiskovalci izbirali najlepšega bartolomejčka, zmanjkalo že pol ure pred zaključkom glasovanja. Laskavi naslov najlepšega je pripadel petelinu Ko-kolinu lastnika Lojzeta Hoste s Sel pri Šentjerneju. Nasproti njih pa so
VRHPEČ - Mirnopeški gasilci v teh dneh, podobno kot njihovi kolegi po drugih občinah, s cisternami razvažajo pitno vodo. Pri delu zdaj uporabljajo 21 let staro cisterno, s katero so že do začetka prejšnjega tedna opravili 210 voženj, čeprav se jih običajno v celem letu nabere 230 do 250.
Tone Levstik prevaža vodo že tri leta, poleg njega to delo opravlja še Marjan Kos. “Cisterna drži 5.000 litrov, kar zadošča štiričlanski družini za 10 do 15 dni, če pa je pri hiši še živina, tudi samo tri dni. Polna cena za eno vožnjo je 5.950 SIT, vendar pa za hiše v vaseh, kjer nimajo vodovoda, razvažanje sofinancira občina, tako da jih stane ena cisterna 2.100 SIT, pa se vseeno kar nabere stroškov," je pojasnil, medtem ko je praznil cisterno
prav spretno vrteli kuhalnico župani ter podžupan in predsedniki turističnih društev sosednjih občin, ki so kuhali vsak svoj županov golaž.
Popoldanski slavnostni seji občinskega sveta, na kateri je naziv častnega občana prejel Jože Gabrič, upokojeni direktor Podgorja, in nagrado občine Šentjernej vsestranski Jože Grgovič, ki ga danes poznamo predvsem kot nepogrešljivega ljudskega pesnika, je šla skozi krajevno središče bogata povorka okoli 50 domačih in društev iz sosednjih občin, v kateri je med drugim sodelovalo okoli 15 vprež-
pri Matohovih na Vrhpeči, tik pod sv. Ano.
Marjan in Zvonko Matoh, oče in sin, pravita, da bo 10.000 litrov dovolj za teden dni, saj je pri hiši tudi 5 glav goveje živine in še nekaj svinj. Letos so jim vodo pripeljali že 14-krat, čeprav imajo na dvorišču 38.000-litrsko "štirno”, kapnico, v katero so speljani žlebovi prav z vseh streh na domačiji, poleg tega pa si pomagajo še z manjšo, 7.000-litrsko kapnico pri stari hiši.
Matohovi v običajnih letih nimajo težav z vodo, le ob največji suši pripeljejo kako cisterno vode, vendar jim je letos zagodla huda toča, ki je s streh zdrgnila mah in umazanijo, tako da se je voda pokvarila in so morali polno kapnico povsem izprazniti in očistiti. Po tistem pa ni bilo več dežja... B. D. G.
nih vozov, veliko število konj in preko 600 ljudi. Nato pa je s predstavitvijo različnih obrti in društev na stojnicah, degustacijo šentjer-nejskih vin, nastopom šentjernej-skega in vinogradniškega okteta itd., zaživel osrednji prireditveni prostor.
NAJLEPŠI PETELIN - Najlepši med šentjernejskimi petelini je z 245 glasovi postal Kokolin lastnika Lojzeta Hoste s Sel (na sliki), ki je za nagrado preje! 100 kilogramov kikirikija, drugi je bil petelin Petra Fu-rarja iz Šmalčje vasi in tretji Jožeta Gregorčiča iz Gorenje vasi. Za najlepšega šentjernejskega petelina je na Jernejevem sejmu glasovalo kar 500 obiskovalcev. (Foto: M. Ž.)
Ob tem je potekalo tudi finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca - Martina Krpana, kjer je ponovno zmagal Denis Udovič iz Hrvatinov. Praznovanje so nadaljevali z zabavo in polnočnim ognjemetom, Jernejevo 2001 pa sklenili z nedeljsko slavnostno mašo in družabnim srečanjem ob cerkvi in občinski stavbi.
M. Ž.
DOLENJSKE TOPLICE - Občinski proračun bo z 1,7 milijona tolarjev podprl delo turističnega društva in milijon namenil še za priprave na ustanovitev lokalne turistične organizacije. V občini naj bi poskrbeli še za označevalne table pri Hudičevem turnu v Soteski, za zloženko o njem in za večji informacijski pano občine s širšo okolico (za vsako nalogo po 500 tisočakov). Po 150 tisočakov namenjajo za zloženko Polharska učna pot ter za karto Dolenjske in Bele krajine, za izdelavo spletne strani občine pa 350 tisočakov.
Potem so tu še sofinanciranje športno-turističnih prireditev (milijon), ureditev zelenic ob vstopu v kraj in v centru (300.000 SIT) in urejanje poti - tek za zdravje, arheološka pot (300.000 SIT). Letos so svetniki milijon proračunskih tolarjev namenili še za sofinanciranje dejavnosti v turizmu, ki jih pogrešajo (vinotoči, turistične
kmetije, izposoja koles, ribiške opreme ipd.), pol milijona pa še za sofinanciranje posredovanja turističnih informacij.
600 tisočakov naj bi občino stala izdelava geološke karte, ki bi pokazala možne nove vire termalne vode, sicer pa je občina z milijonom tolarjev sofinancirala tudi prireditve v okviru občinskega praznika, medtem ko bo 300 tisočakov izbrskala še za nakup narodnih noš za Aktiv kmečkih žena.
B. D. G.
s---;-----------------7	n
Iz topliškega vodnjaka
KAR NAJ DIRJAJO! - Topliški občinski svet s svetniki in županom vred je zelo nenavaden organizem. V zaostrenem vzdušju, kakršno najpogosteje vlada na sejah, ne more mirno sprejeti ali podpreti niti najbolj enostavnega predloga. Tako se je zgodilo, da je bil nesprejemljiv celo županov predlog o umiritvi prometa mimo osnovne šole s postavitvijo prometnega znaka, ki bi omejeval hitrost na 30 kilometrov na uro. Ne. svetniki niso za tako rešitev, ker ne bi izboljšala prometne varnosti in še posebej zato, ker občinska uprava ni izpolnila obljubljenega in zato pred začetkom novega šolskega leta ne bo novega obračališča za avtobus pri šoli. To je zdaj že gotovo, kajti minuli ponedeljek so se šele dogovarjali o odkupu zemljišča za te namene. Starši pa so medtem že zagrozili z bojkotom pouka.
NEPRIDIPRAV - Nekje okrog Obrha v občini Dolenjske Toplice se je pojavil nepridiprav, ki se mu je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi razvozil nekaj peska po tamkajšnjih cestah. Za zdaj nihče ne ve, kdo to je in zakaj to počne. Eden od svetnikov je vest o tem naznanil tudi na seji občinskega sveta. Domnevamo, da storilec peska ni raztrosil, sicer skoraj gotovo pritožbe zaradi storjenega dejanja ne bi bilo.
ZAGODLA JIM JE TOČA - Matohovi izpod Sv. Ane so morali po junijski toči izprazniti 38.000-litrsko kapnico, in ker potem ni bilo več dežja, so zdaj odvisni od gasilcev. Kot je dejal Tone Levstik (desno), voznik cisterne, so družini do prejšnjega tedna pripeljali že 14 cistern. “Vodovod pri Sv. Ani?
Slabo, slabo kaže, samo tri hiše so tukaj in velika vzpetina, kar pomeni ogromno stroškov s prečrpavanjem," majeta z glavo ob našem vprašanju Marjan in Zvonko. (Foto: B. D. G.)-
Dokler ne gori, so velik strošek
GASILCI ZA POKAL OBČINE ŠKOCJAN - Pri škocjanskem gasilskem domu se je minulo soboto na 4. meddruštvenem gasilskem tekmovanju članov in članic za pokal Občine Škocjan pomerilo 23 gasilskih vrst iz različnih koncev Slovenije. Člani in članice so svoje gasilsko znanje in spretnost pokazali v hitri mokri vaji in vaji raznoterosti, veterani pa v vaji s hidrantom in vaji raznoterosti. Med člani so zmagali gasilci PGD Štatenberg, 2. so bili kolegi iz PGD Škocjan in PGD Hrastov Dol; med članicami so bile prve gasilke iz Hrastovega Dola, druge pa iz Vrhpolja. Pri veteranih je bija najboljša ekipa PGD Šinkov Turn, 2. so bili borci proti redečemu petelinu iz Teharij in Grosuplja, med veterankami so bile prve gasilke PGD Prevalje, druge PGD Šinkov Turn. (Foto: M. Ž.)
Letos odvisni od cisterne
Pri Matohovih je kapnica letos prazna
V TOPLICAH 140 MLADIH ŠPORTNIKOV- V Taboru Mojca, ki ga upravlja novomeško Društvo prijateljev mladine, je tudi ob izteku šolskih počitnic še kako živo. Ta teden biva na robu gozda v bližini šole v Dolenjskih Toplicah 140 mladih z vseh vetrov. Skupina mladih košarkarjev iz Italije je v ponedeljek zjutraj pozorno spremljala prikaz nekaterih veščin pod košem (na sliki), medtem ko so v tabor prihajali še mlajši, 6 do 10 let stari nogometaši Nogometne šole Portoval iz Novega mesta. V naselju so ta teden še hokejisti iz okolice Nove Gorice ter člani društva borilnih veščin iz Sevnice. V septembru bo v zaseden še en termin, nato pa bo tabor zaprl vrata. (Foto: B. D. G.)
Mirnopečani so v teh dneh razpravljali o zagotavljanju požarne varnosti v svoji občini ■ Štirje požari, ki so sledili večletnemu miru, so pokazali na pomanjkljivosti
MIRNA PEČ - V občini so med drugim ugotavljali, da gasilci Gasilsko-reševalnega centra iz Novega mesta pridejo na prizorišče prepozno, kajti pri požaru je še mogoče kaj rešiti v prvih 10 minutah. Domači gasilci niso bili primerno opremljeni in organizirani. Intervencije GRC, ki jih mora plačati občina, so zelo drage, zato se jih nove občine izogibajo.
Poslej naj poklicne gasilce v Mirno Peč in okoliške vasi poklicali le v posebnih primerih, sicer pa so se dogovorili, da ob požarih najprej obvestijo prostovoljne gasilce in šele z drugim pozivom poklicne. Zadnja leta občina že načrtno vlaga v gasilsko opremo. Tako so jab-lanskim gasilcem pomagali priti do kombiniranega vozila, društvoma iz Hmeljčiča in Globodola pa do vozil z visokotlačnima črpalkama. Zdaj je na vrsti oprema za največje in osrednje gasilsko društvo v občini - PGD Mirna Peč, ki bo naslednje leto praznovalo 100-letnico. Za to priložnost naj bi dobilo, preko njega pa pravzaprav občani, večje
kombinirano vozilo, medtem ko naj bi z njegovo visokotlačno črpalko opremili društvo v Jablanu.
Nekateri od mirnopeških svetnikov, med njimi na primer Marjan Parkelj ali pa Stane Bevc, so menili, da gasilstvo občino preveč stane, vendar so nato vsi skupaj ugotavljali, da so gasilci strošek le tako dolgo, dokler ne zagori. Koliko bo stalo novo vozilo, še natančno ne vedo. Če bodo morali kupiti novo, bo po nekaterih napovedih stalo čez 20 milijonov tolarjev, vendar pa v teh dneh povprašujejo v tujini po rabljenem vozilu.
Kot je povedal Jože Zoran iz občinskega gasilskega poveljstva.
poskrbijo vsako leto oktobra za preglede gasilnih aparatov, s cisterno prevažajo pitno vodo, skrbijo pa tudi za mrežo hidrantov in omaric, tako da ima vsaka vas, ki ima vodovod, vsaj kako omarico v bližini hidranta. Požarna varnost v občini bo večja tudi z načrtovanimi naložbami v nova črpališča vode in vodovodno omrežje. Vzporedno s napeljavo pitne in požarne tekoče vode naj bi po terenu‘razporejali tudi hidrante in omarice ter seznanjali prebivalce, kje so in kako se jih uporablja.
Občina naj bi tudi vzpodbujala nabavo gasilnih aparatov in redno pregledovanje teh naprav, saj so te prve pri roki, ko je treba gasiti. Pregledali naj bi tudi že obstoječe hidrante, ker marsikje niso uporabni.
B. DUŠIC GORNIK
' V	>
Sentjemejske črepinje
v__________________________y
PETELIN - Sobotno dogajanje ob jernejevem je bilo resnično pestro in bogato, bogatejši pa je ta dan zaključil tudi prvi mož šent-jernejske občine. Društvo Gallus Bartholomaeus, ki že tri leta pelje projekt vzreje čiste pasme šentjernejskega petelina, je županu Hudoklinu za nedavni rojstni dan podarilo najlepšega bartolomejčka, križanca tretje generacije, sicer tudi tretjeuvrščenega na izboru za najlepšega petelina na Jernejevem sejmu. Kot pravijo v društvu, naj bi pernati lepotec župana vsako jutro, ko ga bo zbudil s svojim petjem, spomnil tudi na omenjeni projekt in njegovo (morda še večjo) podporo tudi v prihodnje.
DOBRODELNOST - Dolenjci smo dobri ljudje! Najprej so za medicinske instrumente za domačo zdravstveno postajo preko pol milijona zbrali na odmevnem dobrodelnem koncertu, v soboto pa so denar zanje zbirali kar na dveh koncih: poznani oblikovalec Jernej Strle je prodajal svoje pozlačene kovance, izdane ob 10-letni-ci osamosvojitve Slovenije, novomeško podjetje Vitabar, ki ima svojo trgovino Vita tudi v središču Šentjerneja, pa je na dopoldanskem sejmu brezplačno ponujalo skodelice dišeče kave Vitabar, za katero so obiskovalci prostovoljno prispevali 100 tolarjev ali več v dobrodelno skrinjico. Slednja je bil ob koncu težka okoli 40 tisočakov. Vse pohvale vredni dejanji!
ZAPORA - V soboto je bilo nedvomno veliko veselih ljudi in nasmejanih obrazov, z bolj dolgimi obrazi pa so ostali vsi, ki so se v času povorke iz smeri Kostanjevice skušali prebiti čez šentjer-nejsko osrednje križišče. Naleteli so namreč na “živo” zapornico, ne pa tudi na označbo o začasni zapori ali na redarja. Domačini so se sicer znašli, precej večje težave pa so imeli tisti, ki teh krajev ne poznajo.
PetjeTn kikirika, da bi bil golaž županov lahko še boljši, če hi se ti med sabo dogovorili, ali ga bodo mešali v levo ali desno stran.
Suhokranjski drobiž
KOLESARJI - Vesela kolesarska druščin iz Trebče vasi pri Dvoru je v majicah, ki sta jih prispevala sponzorja, v poletnih mesecih prekolesarila velik del Suhe krajine in se pri tem tudi zabavala. Očitno je akcija “Vsi na kolo za zdravo telo!” učinkovala tudi v teh krajih.
PLESALEC - Dr. Matiji Žargi-ju, ki je odličen poznavalec dvorskih železarskih predmetov, se je Dvor z okolico tako priljubil, da je preživel pri prijatelju Ludviku kar nekaj počitniških dni. Mirni
počitniški ritem mu je malo zmešala le Nuša Derenda na dvorskem pikniku, na katerem je, poleg Nuše seveda, od silnega navdušenja po mizi in klopeh (na sliki) zaplesal tudi sam.
Vabilo v gorice
DVOR - Vinogradniki vinske gorice Podšentpavel pri Dvoru so pred kratkim postavili miniaturni kozolec s tablo in napisom, ki vabi obiskovalce k njim po vinski cesti sv. Urbana. Kozolec stoji le nekaj metrov od novo postavljene nekdanje Bobenčkove kapelice.

J UL N A S J rJ O 3 C 1 lxJ
MM
TflRtSTlČNO INFORMACIJSKI CENTcH
Posodobljena metliška osnovna šola
Novi prizidek pomeni konec dvoizmenskega pouka - Dodatnih devet učilnic - Novi prostori zagotavljajo delovne pogoje v devetletni osnovni šoli
METLIKA - Letošnje leto je bilo po besedah ravnatelja metliške osnovne šole Jožeta Mozetiča prelomno, saj je z novim prizidkom konec popoldanskega pouka. Nastale bodo tudi nekatere druge spremembe v organizaciji dela na šoli.
NA OBISKU - Republiška turistična patrulja pred metliškim informacijskim centrom z županom Metlike Slavkom Dragovanom in vodjo centra Andrejo Veselič.
Turistična patrulja v Metliki
Metlika bolje urejena kot pred letom - Čista okolica in gostoljubni ljudje
f"	N
Sprehod po Metliki
LIPA ZELENELA JE - Simbol slovenstva,tolikokrat opevana lipa, je v Metliki prav malo cenjena. Vsi še pomnimo vrsto mogočnih dreves, ki so nekdaj dajale senco Ulici 1. maja, posredovale kakšno molekulo kisika več in nasploh dobro opravljale delo pljuč planeta. Edino očitno je, da ves “nepotrebni” hrup okrog varovanja narave, okrog globalnega smetišča. Zemlja imenovanega, še ni dosegel Metlike oziroma so nekateri prebivalci namenili premalo časa ušesni higieni. Lipe so dotič-ne osebke motile do te mere, da jih je bilo treba posekati. Narava je takoj vrnila udarec. Lip, ki so nekdaj ustvarjale čudovito senco v Ulici 1. maja, ni več, je pa zato toliko več sonca.
DRŽAVNI OBISK - Prejšnjo sredo smo v Metliki pričakovali ministra za kmetijstvo Franca Buta osebno. Izkazalo se je, da smo se prav butasto ušteli, ko smo mislili, da smo dovolj pomembni za tako velik obisk. Ministra seveda nismo dočakali, k sreči pa je z enourno zamudo prispela vsaj državna sekretarka Vida Čado-nič-Špelič.
DEŽ - Metličani so ugotovili, da je z visokimi državnimi obiski tako kot z dežjem. Prosiš in prosiš, a pride le, ko se tako sam odloči, pa še takrat je namesto dežja le nekaj rosice.
Črnomaljski drobir
SOLIDARNOST - Črnomalj-sko-metliškim nasprotjem navkljub so Črnomaljci in Metličani v hudih časih vedno znali stopiti vkup. Tokrat so se izkazali Črnomaljci, ki popolnoma izsušeni Metliki posredujejo del svoje vode. Sumimo, da se med Črnomljem in Metliko nekaj plete. Vse kaže, da gre med belokranjskima mestoma za tip osnovnošolske ljubezni, saj velja, da se tisti, ki se navzven ne marajo, imajo v resnici radi.
DINOS - Nekateri Črnomaljci očitno trpijo za redko bralno disfunkcijo, ki se ji strokovno pravi “vidim samo tisto, kar želim videti”. Ljudje, ki ne trpijo za to hudo boleznijo, namreč jasno berejo: Dinos, odlagališče kosovnih odpadkov, medtem ko ubogi bolniki zaznajo le besedo odlagališče in ustrezno namembnosti tam odlagajo vse mogoče. Ali bodo Črnomaljci odkrili cepivo za to kruto bolezen?
Danfoss odpušča
Odpuščenih štirideset delavcev
ČRNOMELJ - Direktor podjetja Danfoss Compressors Leopold Panjan je pojasnil odpust štiridesetih delavcev, ki so bili zaposleni za določen čas. Danfoss Compressors je v začetku leta zaradi velikega sezonskega povpraševanja zaposlil 100 novih delavcev. Konec junija je bilo skupno zaposlenih kar 1240 delavcev, česar v podjetju niso načrtovali. To je bil razlog za odpust štiridesetih delavcev, čeprav Panjan pravi, da jih je šestdeset še vedno preveč. Odpuščenih delavcev tudi po koncu poletnih mesecev ne nameravajo znova zaposliti, razen če bodo na podjetju prejeli še več naročil.
Proizvodne kapacitete Danfoss Compressors so v celoti popolnje-ne in direktor Panjan pričakuje, da se bo tako uspešno poslovanje še nadaljevalo.
M. P.
Seiniške tropine
MLADI V DUHU - Prejšnjo soboto so se na semiškem Smuku zbrali semiški upokojenci in njihovi pobrateni vrstniki iz Kopra. Zbrana dejstva, kot so: živahno Plesanje že v zgodnjih popoldanskih urah, ture po Sloveniji z avtobusi in podobno, kaže le na eno možno razlago. Semiški upokojenci so nekje na Smuku odkrili vrelec mladosti, ki ga s pridom izkoriščajo.
THE END - Vestern Iskra sd je končal. Potem, ko smo gledalci pričakovali, da se bodo Indijanci Pogumno uprli in skalpirali kav-bojce, seje zgodilo ravno obratno. Kavbojci z nemškim naglasom so Indijance dokončno pregnali z njihovih lovišč na območju Iskre. Iskrini domorodci so tako dokončno poraženi in lahko v rezervatu le ponižno čakajo na odločitve novih gospodarjev. Ali bo to pomenilo konec za domorodsko kulturo in običaje? Ali lahko govorimo o iztrebljenju?
METLIKA - Republiška turistična patrulja Turistične zveze Slovenije, ki rada s svojim obiskom preseneti Slovenske kraje, se je tokrat pomudila v Metliki. Štiričlanska ekipa na čelu s predsednikom Andrejem Babičem je v sredo že drugič obiskala Metliko.
Turistična patrulja je bila zelo presenečena nad napredkom Metlike od njihovega zadnjega obiska pred letom dni. Okolica je patruljo pričakala urejena, sprejem na čelu z metliškim županom Slavkom Dragovanom je bil gostoljuben, v skladu z geslom turistične patrulje “Turizem smo ljudje”. Predsednik patrulje Andrej Babič je dejal, da so bili najbolj navdušeni nad čistočo okolice, bolje urejenimi cestami in lepo urejenimi avtobusnimi postajališči. Edina črna točka, ki jo je patrulja odkrila, je metliški hotel, ki po njihovem mnenju nujno potrebuje sodobne hotelske sobe in prenovo nasploh, po-
Od prvih 25 parcel, ki se razprostirajo na 5 hektarih, jim jih je doslej uspelo prodati 21, eno pravkar prodajajo, tri pa bodo namenili za parkirišča. Proizvodnja je že stekla v podjetju Kaiva, ki se uk--varja s strojegradnjo ter predelavo papirja in folije. V teh dneh bodo pognali stroje v podjetju Tomal, ki bo na 3.500 kv. metrih površin izdeloval elektrovezi in podobne izdelke za elektroindustrijo. Letošnjega septembra bo stekla proizvodnja tudi v 1.500 kv. metrov veliki proizvodni hali Uniplasta, ki se
sebno glede na dejstvo, da je Metlika v letošnji osrednji turistični sezoni imela v gosteh kar 15 do 20 odstotkov več turistov kot lani.
Poslanstvo Republiške turistične patrulje, ki deluje že deset let, je pomagati turizmu v posameznih slovenskih krajih in mestom izpostaviti črne točke, ki jih je potrebno odpraviti, da bo slovenski turizem zaživel v pravem pomenu besede.
M. P.
Zaključek počitnic na gradu
METLIKA - Občinska zveza prijateljev mladine Metlika, njena Komisija za prosti čas in mladi člani vabijo vse šolarje na skupni zaključek počitnic, ki bo v četrtek, 30. avgusta, ob 19.30 na grajskem dvorišču v Metliki. Za zabavo bosta poskrbeli mlada rock skupina ESF in plesna skupina osnovne šole Metlika.
ukvarja s predelavo plastike. Z gradnjo pa je pričelo tudi kovino-strugarstvo Toki.
Podjetje Topol, ki se ukvarja s predelavo lesa, bo začelo graditi v kratkem. Prav tako bo letošnjo jesen začela rasti proizvodna hala, v kateri bodo izdelovali čolne, graditi pa bodo pričeli tudi plinarno, medtem ko naj bi naslednje leto zrasli še avtopralnica, trgovina in gostinski objekt. Župan Bukovec ocenjuje, da bo leta 2002 v PSC Vrtača delalo že okrog 250 ljudi. Prav sedaj se v semiški občini
Eden izmed predlogov šole je daljši opoldanski odmor, med katerim bi šli učenci lahko na kosilo, po tem pa bi pouk nadaljevali, kar velja predvsem za učence 7., 8. in 9. razreda. Svet staršev je s tovrstnimi spremembami soglašal, saj bodo omogočale kvalitetnejše delo učencev in manj naporov.
Ravnatelj je povedal, da metliška osnovna šola namerava slediti vsem sodobnim tokovom, ki jih prinaša reforma osnovne šole. Učencem bodo omogočeni pogoji za še sodobnejši pouk, na kar se pedagoški delavci šole že temeljito pripravljajo.
S prizidkom in ureditvijo obstoječe šolske zgradbe je šola pri-
Franc But in Vida Čadonič-Špe-lič sta poudarila, da obstaja interventni zakon za lansko leto, po katerem je vlada zakonsko obvezana k izplačilu posledic lanske suše. Pri pripravi proračuna za lansko leto so namenili denar za izplačilo škode iz proračunskih rezerv, kjer pa denarja ni. Del denarja bo tako posredovalo ministrstvo za okolje in prostor, medtem ko bo preostanek zagotovila vlada kot celota tako, da bo vsako ministrstvo prispevalo nekaj denarja. Minister But je omenil, da se na ministrstvu za kmetijstvo zavedajo ponavljajoče se suše in razmišljajo o predlogu za nov interventni zakon, po katerem bi se zagotovilo izplačilo škode za vse letošnje naravne nezgode. Minister But je pripomnil, da kmetje pričakujejo, da se bodo dogajali vodeni in nadzorovani procesi prestrukturiranja kmetij in spremljanje dogajanja na trgu. Tovrstni stroški pa bi ob vrednostno istem proračunu pomenili zmanjšanje subvencij, s čimer se minister But ne strinja.
Minister in župana Metlike in Semiča so spregovorili tudi o problemu z vodooskrbo v Beli krajini. Ravno Ministrstvo za kmetijstvo je na pobudo belokranjskih županov pred nekaj leti dalo pobudo za prenovo vodovodnega omrežja. Problem je kot vedno pomanjkanje denarja. Zadovoljivo vodooskrbo lahko Bela krajina pričakuje šele čez dvajset let. 180 milijonov letno prispevata ministrstvo za kmetijst-
pripravljajo na razširitev PCS na nadaljnjih desetih hektarih, saj je zanimanje za gradnjo proizvodnih hal na Vrtači še vedno veliko. Med vlagatelji pa so se začeli pojavljati tudi tujci. Tako naj bi eden od nemških investitorjev zgradil tovarno, v kateri bi izdeloval za Iskro in AEG folijo, drugi pa aluminijaste izdelke. Nedavno so si prišli Vrtačo ogledat tudi Kanadčani iz Južnega Ontaria, ki želijo zgraditi tovarno z 12.000 kv. metri pokritih in 3.000 kv. metri zunanjih površin. V njej naj bi 400 do 450 delavcev izdelovalo baterije in majhne računalnike. Kanadčani se bodo, ko bodo natančno analizirali vse, kar so zvedeli v semiški občini, v nekaj mesecih odločili, ali bodo začeli graditi v Beli krajini.
dobila devet novih učilnic, sodobno knjižnico s čitalnico in raču-nalnico, novo likovno učilnico, večjo jedilnico, posodobljeno kuhinjo in dodatni del garderobnih prostorov. Skupno je na novo zgrajenih nekaj manj kot 1800 kvadratnih metrov površin. Nekaj del je bilo potrebno opraviti tudi na dotrajanem starem delu šole. Prenovili so sanitarije, električno napeljavo, tla obeh avel in pohištvo, prenove pa so bili deležni tudi upravni prostori šole, s čimer naj bi se dosegla večja produktivnost pedagoških in strokovnih delavcev.
Jože Mozetič je pohvalil občino, ker je imela veliko razumevanja za potrebe šole, ki so se kazale že več
vo in ministrstvo za gospodarske dejavnosti, venuar je to premalo, saj je potrebna vsota vsaj 600 milijonov letno, da bi projekt izpeljali vsaj do leta 2008. Rešitev so dodatni viri financiranja, še katero od ministrstev in skladi Evropske unije.
V stavbi metliške občine so preteklo sredo župan Slavko Drago-van in člani občinske komisije za ocenjevanje škode po elementarnih nesrečah državni sekretarki najprej predstavili oceno stanja posledic suše v občini. Pri tem so poudarili, da je bilo poročilo iz-
let, in je projekt obnove denarno podprla. Končna cena prenove bo znana konec tega meseca in bo znašala okrog 400 milijonov tolarjev. Poleg občine sta denar prispevali tudi država in metliška osnovna šola sama.
V teh dneh prihaja še del opreme za šolske prostore, vendar je ravnatelj zagotovil, da bo do začetka šolskega leta vse pripravljeno. Svečana otvoritev novega prizidka, na kateri pričakujejo ministrico za šolstvo Lucijo Čok, bo 15. septembra. Metliška osnovna šola je po petintridesetih letih končno doživela večje spremembe in nujno potrebno prenovo ter se sedaj poleg z uspehom svojih učencev ponaša tudi z zaokroženo in celovito estetsko podobo.
dano 15. avgusta in da so navedeni procenti še večji ter se bodo z nadaljevanjem sušnega obdobja le še povečevali. Metliški župan je zahteval predvsem navodila od države, kako ravnati v primeru letošnje hude suše, saj se ljudje obračajo na občino, ki pa zanje nima odgovorov.
Dokler se bo proračunski okvir krčil v škodo kmetijstvu in dokler bodo ministrstva kot osnovnošolci zbirala nujno potrebni denar za pokritje posledic suše, ne moremo pričakovati, da bodo za slovensko kmetijstvo napočili boljši časi.
MARJETKA PEZDIRC
EKOLOŠKI SPUST LAHINJA 2001 - Ekološki spust po Lahinji s pritoki je bil letos organiziran že tretjič. Okrog 50 čolnov z udeleženci se je odpravilo proti Vranovičem iz smeri Primostka, Gradca, Podloga, Doblič in Črnomlja. Skupaj so nabrali ob bregovih Lahinje okrog 60 vreč smeti, kar je sicer manj kot prejšnja leta, vendar v skladu z načrtom, da čez nekaj let ne bo nobene vreče več. To se lahko doseže le, če se bodo ljudje zavedali, da reke niso smetišča. Glavni organizator ekološkega spusta Ivan Štrekelj je prepričan, da so ključ za čistejšo Lahinjo predvsem večji projekti, kot so čistilne naprave in sanacija izvirov Lahinje in pritokov, saj je že ena čistilna naprava, ki so jo namestili v Črnomlju, izboljšala stanje reke, vendar še vedno ni zadovoljivo.!Foto: M. P.)
M. B.-J.
ŽBULARIJA V GRIBLJAH - Že četrto leto zapored se je v nedeljo v Gribljah odvijala Žbularija. Namen prireditve je druženje društev kmečkih žena. Tokrat so se srečala društva iz Gribelj, Adlešičev, Črnomlja, Semiča, Draga-tuša in Zilj. Kmečke žene so se pomerile v izdelovanju pletenih vencev iz čebule. To tradicionalno opravilo in krajevna značilnost Gribelj se tudi prek te prireditve ohranja pred pozabo. Poleg pletenja vencev so se udeleženke pomerile tudi v ruženju koruze in v tekmovanju, kdo bo prej pojedel lubenico. Vzporedno z igrami kmečkih žena so potekala tudi prijateljska tekmovanja med gasilskima društvoma iz Gribelj in hrvaške Zaloke. (Foto: M. P.)
ZAHVALA SPONZORJEM - S koncertom madžarske skupine Blackriders in podelitvijo priznanj sponzorjem se je v petek zaključilo poletno dogajanje na metliškem gradu. Letošnje prireditve Pridi zvečer na grad, ki potekajo v okviru nacionalnega projekta Imago Sloveniae - Podoba Sovenije.je obiskalo kar 5200 obiskovalcev. Ti so lahko izbirali med štirinajstimi prireditvami, tremi razstavami, sedmimi filmskimi predstavami in petimi prireditvami v organizaciji Kluba belokranjskih študentov. Najbolj obiskane predstave so bile otvoritev s koncertom Mestne godbe Metlika, Ireno Vrčkovnik in Fato ter Podrepnikom, Pridi zvečer k staremu mlinu s poezijo Bogdana Končarja in večer ljudskih godcev in pevcev. Tako se je pelo in igralo nekoč. Skupno je nastopilo kar 194 nastopajočih, od tega 57 tujih umetnikov iz raznih koncev sveta. (Foto: A. B.)
Poslovnežem že zmanjkuje prostora
V poslovno-servisni coni na Vrtači že zmanjkalo parcel - Razširitev na desetih hektarih - Prihodnje leto okrog 250 zaposlenih - Zanimanje investitorjev iz tujine
VRTAČA PRI SEMIČU - Ko je semiška občina pred nekaj leti začela prodajati parcele v novi poslovno-servisni coni (PSC) Vrtača pri Semiču, najbrž niti največji optimisti niso verjeli, da bo šla zemlja tako rekoč za med. Res je sicer, da je bila cena zelo ugodna, saj je bilo potrebno za kvadratni meter delno komunalno opremljene parcele odšteti le 15 DEM.
A župan Janko Bukovec se je že takrat zavedal, da jim brez ugodnosti v novo občino ne bo uspelo privabiti investitorjev.
MARJETKA PEZDIRC
Ogled posledic suše z ministrstva
Suša in njene posledice so v Belo krajino pripeljale ministra za kmetijstvo Franca Buta in Vido Čadonič-Špelič, državno sekretarko na Ministrstvu za kmetijstvo -Omenili tudi problematično vodooskrbo
METLIKA, SEMIČ - Metliko je državna sekretarka obiskala v sredo, minister But pa je v ponedeljek najprej obiskal Semič, kjer si je ogledal posledice suše v vinogradih, nato si je škodo ogledal tudi v Metliki.
mm
J2 J\l A S J J-J D 3 C I j\J

PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI - Vajo, s katero so gasilci iz Kočevja in Ložin preverili svoje znanje in opremo za reševanje ob prometnih nesrečah, so ocenili kot uspešno, pri čemer so, kot je povedal poveljnik PGD Kočevje Alojz Tomšič, levji delež zaslug za to pripisali že dolgoletnemu dobremu sodelovanju kočevskih gasilcev in reševalcev. Dobro pa sodelujejo, kot je dodal, tudi z vsemi ostalimi, ki so sodelovali pri vaji. (Foto: M. L.-S.)
Sodelovali gasilci in reševalci
Uspela vaja je rezultat dobrega sodelovanja - Preverili strokovno usposobljenost in opremo
Našli izvor vode za Polom in Seč?
Člani jamarskega društva Netopir iz Kočevja so prepričani, da je v jami Poloni dovolj vode za celoletno oskrbo obeh vasi - Na Hydrovodu so previdnejši
KOČEVJE - Člani jamarskega društva Netopir iz Kočevja so v šestih letih delovanja odkrili in raziskali preko 200 od okoli 800 jam, kolikor jih je do sedaj znanih na Kočevskem. Nazadnje so raziskovali jame v okolici Šalke vasi, v katerih so našli človeške ribice, največ pa se ukvarjajo z jamo Polom, kjer ob rednem urjenju tehnike plezanja v dogovoru s Hydrovodom Kočevje-Ribnica že dve leti opravljajo tudi raziskave za morebitno rešitev oskrbe z vodo za vasi Polom in Seč.
KOČEVJE - Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje je minuli petek v Dolnjih Ložinah izvedlo vajo “Tehnično reševanje in gašenje ob prometni nesreči”. V vaji so sodelovali člani enote za tehnično reševanje PGD Kočevje, gasilci iz PGD Ložine, reševalci iz Zdravstvenega doma Kočevje, policisti kočevske Policijske postaje in Avtoodpad Zupanc Boris, s.p., iz Kočevja.
“Z vajo smo želeli preveriti strokovno usposobljenost gasilskih in ostalih enot v primeru reševanja ob težjih prometnih nesrečah in obenem tudi preizkusiti tehnično opremo za reševanje in gašenje,” je povedal tajnik Gasilske zveze Kočevje in PGD Kočevje Milan Simi-čič, ki je izdelal elaborat vaje. Za kraj vaje so si izbrali območje pri mostu v Doljnih Ložinah. saj so poleg strokovne usposobljenosti gasilske operativne enote PGD Kočevje za tehnično reševanje hoteli prikazati in preizkusiti tudi usposobljenost operativnih gasilcev iz PGD Ložine.
Vaja je temeljila na predpostavki, daje ostal voznik v vozilu, ki ga
Srečanje konjenikov na Okornovem ranču
DRAGA - Na Okornovem ranču v Dragi (občina Loški Potok) bodo pripravili L septembra konjeniški piknik, ki bo popestren s športnimi igrami (podiranje bikov, metanje lasa in jahanje v angleškem damskem sedlu). Organizatorji pričakujejo veliko udeležbo lastnikov konj iz vse Slovenije. Po končanem tekmovanju in igrah se bo začelo rajanje ob živi glasbi.
je zaradi prevelike hitrosti zaneslo s ceste in je pristalo v suhi strugi pod mostom tik pred naseljem, vkleščen ter da zaradi razlitega olja in bencina obstaja velika nevarnost za nastanek požara. V vaji sta sodelovali tako 3.enota PGD Kočevje, ki je usposobljena za reševanje in pomoč ob prometnih nesrečah in razlitju nevarnih snovi, kot tudi 4. enota, ki so jo ustanovili pred komaj dobrim letom dni in deluje kot pomoč 3. enoti, samostojno pa pri reševanju iz višin, globin in na vodi.
M. L.-S.
Dobrepoljski
krompirčki
DOBREPOLJE IN STRUGE NA RADIU - Na prvem programu Radia Slovenija bodo v septembru štiri oddaje iz dobrepoljske občine. Najprej bosta 4. in 11. septembra oddaji o Dobrepoljcih, nato pa 18. in 25. septembra oddaji o Stružancih. Vse se bodo začele ob 20. uri, sodijo pa v sklop oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Oddaje so rezultat štirimesečnega dela na terenu za diplomsko nalogo oziroma delo “Ljudska pesem Dobrepoljsko-Struške doline” absolventke etnologije in kulturne antropologije Vesne Sever.
ZDAJ V DRAGOMER - Dobrepoljski upokojenci bodo 15. septembra krenili na izlet v Dragomer in tako vrnili obisk. Kaj jim bodo gostitelji pokazali, še ne vedo. Cena izleta je 2.500 tolarjev. 29. septembra bo še izlet h Gospe Sveti.
TAROK PRI KORITU - Naslednji turnir Tarok sekcije Dobrepolje se bo začel jutri, 31. avgusta zvečer pri Koritu v Podgori. Zadnji turnir je bil 3. avgusta in se je imenoval Terasa Brdavs 2001, na njem pa so bili najboljši Marjan Gorjup, Boštjan Strnad, Marjan Prijatelj in Eros Mueller.
Jamarsko društvo Netopir šteje 15 članov in sodi med najaktivnejša jamarska društva v državi. Trije člani imajo izpit za bolničarja, dva sta operativna jamarska reševalca ter dva pripravnika jamarske reševalne službe, kar štirje pa se pripravljajo na izpit za potapljače. Ob usposobljenosti za reševanje iz jam in poznavanju prve pomoči, ki jo ponesrečencem nudijo bolničarji, bo kočevskim jamarjem namreč dobrodošlo tudi znanje potapljanja, saj je na Kočevskem poleg precej zahtevnih in težko dostopnih jam tudi kar nekaj takih, v katerih je voda. Ena takšnih, kije tehnično zelo zahtevna za plezanje in po oceni jamarjev izredno bogata z vodo, je jama ob cesti od Poloma
Invalidsko podjetje Želva tudi v Kočevju
KOČEVJE - Pred kratkim sta Društvo upokojencev Kočevje in invalidsko podjetje Želva iz Ljubljane podpisali pogodbo o najemu pritličnih prostorov doma upokojencev, v katerih naj bi v prihodnje potekale dejavnosti kočevskega Varstve-no-delovnega centra. V Ribnico, kjer imajo tovrstno varstvo že nekaj let več kot vzorno organizirano, se namreč dalj časa vozi devet kočevskih otrok s posebnimi potrebami, zaradi specifičnih razmer za delo pa bi jih raje usposabljali in zanj skrbeli v domačem okolju. Povrh so najeti prostori v središču mesta, izven prometne obremenitve. Ureditev razmer pomeni olajšanje tudi za člane kočevskega Sožitja, Zveze društev za pomoč prizadetim, ki ga je ustanovila Želva, saj si nenehno prizadevajo, da bi delali v svojem okolju, a so se jim doslej zaradi pomanjkanja prostorov (občina jim ni imela v svoji lasti) vsi načrti izmuznili.
Želva se bo prijavila na javni razpis pristojnega ministrstva za pridobitev stalne koncesije za dejavnost v mestu ob Rinži. Po pridobitvi bodo z najemnikom sklenili dolgoročno pogodbo, izdelali delovni program ter posebej poskrbeli za kadrovsko zasedbo.
M. G.
proti Mali gori, kjer je, kot pravi predsednik kočevskih jamarjev Drago Jolič, dovolj vode za celoletno oskrbo prebivalcev Poloma in Seča.
Drago Jolič
Jamo v bližini vasi Polom, po kateri so jamo tudi poimenovali, so jamarji odkrili pred petimi leti. Ocenjujejo, da je globoka okoli 200 metrov in v spodnjem delu, ki ga pokriva voda, široka približno
LOŠKI POTOK - Pouk v matični osnovni šoli dr. Antona Debeljaka in v podružnični šoli v Podpreski se bo začel v ponedeljek, 3. septembra. V matični šoli je vpisanih 204, v Podpreski pa 10 učencev. V Loškem Potoku bosta letos kar dva peta in dva šesta razreda, kar po mnenju ravnatelja Janeza Miheliča že predstavlja prostorsko stisko. En razred bo namreč zasedel oddelek za tehnično vzgojo, kar pomeni delno okrnjen program šole.
Število učencev je še stabilno, večji osip pa je pričakovati v šolskem letu 2003/4, na začetku uvajanja devetletnega šolanja. Včasih je slišati dvome o smotrnosti obstoja šole v Podpreski. Toda ravnatelj pravi, da ukinitve ne predvidevajo. Razveseljivo je dejstvo, da je država dala zeleno luč za gradnjo nove telovadnice, staro pa bodo preuredili v razrede. Gradnja telovadnice je prva faza prenove šole. Druga faza pa je celostna prenova šole. Obe fazi naj bi stali okoli 500 milijonov. Država
10 krat 10 metrov. Vhod v jamo je širok le toliko, da omogoča vstop, nato pa se jama, ki ima številne rove različnih velikosti, občasno razširi ali zoži. Ob dežju in pozimi, ko se, kot pravi Jolič, gladina vode dvigne tudi do 90 metrov, so številni rovi poplavljeni, poleti pa so nekateri tudi prehodni. “Zaradi dolgotrajne suše se nam je letos odprlo kar 2,5 kilometra jame, pravi Jolič in dodaja, da soje 1,7 kilometra tudi že raziskali.
Ob zadnjem pregledu jame pred dvema tednoma so ugotovili, da se je nivo vode pomaknil za okoli 50 metrov nižje. “Kljub temu je vode še vedno veliko,” pravi Jolič, prepričan o pravilnosti meritev, ki so jih do sedaj opravili že trikrat in jih bodo, kot dodaja, če bo potrebno, še enkrat. Na Hydrovodu, ki si že leta prizadeva zagotoviti zadovoljivo preskrbo Poloma in Seča z vodo, so namreč previdnejši. Vrtina, ki sojo naredili lani na mestu, ki so ga določili jamarji in s katero so na 123 metrih prišli do znakov vode, letos namreč ni dala rezultatov. Jamarji menijo, daje razlog suša, ki je botrovala, da se je voda pomaknila na nižje nivoje, direktor Hydrovoda Antun Gaš-parac pa je v dvomih o zadostni količini vode, da bi opravičila investicijo.
M. L.-S.
bo prispevala 60 odstotkov sredstev, ostalo pa občina. V navedeno ceno je všteta tudi ureditev okolice in gradnja igrišča na povsem drugi lokaciji.
A.	KOŠMERL
Srečanje pod kozolcem
DOBREPOLJE - Razstavo arhitekturnih maket in risb na temo “Slovenski kozolec” bodo odprli 14. septembra ob 18. uri v sejni sobi občine Dobrepolje, trajala pa bo do 28. septembra. Razstava je bila že predstavljena v Ljubljani in drugod po svetu, njen avtor pa je Boran Hre-lja. Z njo bo združena tudi razstava fotografij “Kozolci v občini Dobrepolje” avtorice Mojce Lovšin. Po končani otvoritvi razstave bo pri Antonu Strnadu ng Cesti 9 še “Srečanje pod kozolcem” s kulturnim programom, na katerem bodo sodelovali Zagoriški fantje, dramska skupina Scena, Društvo podeželskih žena Dobrepolje-Struge in več govornikov.
O demokraciji na Danskem
Na izobraževanju tudi Nataša Letig z Žage
Prostorska stiska opozarja
Za gradnjo telovadnice vse nared, druga faza bo obnova celotne šole; število učencev še stabilno
Gympie zmagal že tretjič zapored
9. konjeniške galopske dirke - Zaradi premalo prijavljenih konj sta dve dirki odpadli
KOČEVJE - Na travnati stezi farme Mlaka pri Kočevju so v soboto potekale 9. konjeniške galopske dirke za nagrade sponzorjev in trofejo MDK Kočevje. Organizator prireditve, Mesnine dežele Kranjske, d.d., je razpisal devet dirk, vendar so jih izpeljali le sedem, saj sta zaradi premalo prijavljenih konj dirki kmečkih in arabskih konj odpadli.
Arabska konja Šah Ibn Hawi in Taklif sta zato nastopila v dirki športnih konj B na 1.300 metrov, v kateri se je pomerilo 8 konj. Šah Ibn Hawi (lastnik in jezdec Peter Požar ml.) je tako kot lani osvojil 2. mesto, zmagala je Panda (lastnik Damjan Pavčič, jezdec S. Pavčič), ki je prišla lani na cilj tretja, 3. pa je bila Magy (lastnik in jezdec Branko Gerbec). V dirki športnih konj A na 1.300 metrov je zmagala Tara (lastnik in jezdec Domen Potočnik), 2. mesto je osvojil Balki (Leon Ajdnik) in 3. Grom (lastnik Anton Kolarič, jezdec U. Kladnik). Sledili sta dirki za nagrado Mercatorja in nagrado Kočevja ter nato dirka polnokrvnih triletnih in starejših konj na 2.400 metrov, ki je bila deležna osrednje pozornosti.
Za trofejo MDK in denarne nagrade v skupnem znesku 930.000
tolarjev (497.550 tolarjev za L, 237.150 za 2., 125.550 za 3. in 69.750 za 4.mesto) seje pomerilo 5 konj. Tako kot lani in predlani se je tudi letos najbolje odrezal kastrat Gympie, Gezdil ga je D. Ba-lažik), ki je tako osvojil trofejo organizatorja prireditve že tretjič zapored. Žal pa se lastnica Uršula Flis njegove zmage ni mogla veseliti, kot bi se sicer, saj je v noči pred dirko v prometni nesreči, ki se je zgodila na Bregu pri Kočevju, izgubila življenjskega sopotnika. Drugo mesto na dirki je osvojil konj Grenada (lastnik Stipe Masle, jezdec P. Keteleš), 3. Tequila (Mišo Mravovič) F. Čoh in 4. Ahat (Angel Babič) M. Rajkovič.
Organizatorji so prireditev tudi letos popestrili s kravjo ruleto in srečelovom, sklenili pa so jo z veselico, ki seje po programu začela
ob štartu zadnje dirke. Tokrat je bila to dirka veteranov na 1.100 metrov, v kateri se je pomerilo pet jezdecev, starejših od 45 let. Zmagal je Franc Okorn, ki je jezdil na svojem Petru Panu, 2. mesto je pripadlo Alojzu Kovaču in kobili MDK Kiwi, tretji pa je bil Jože Pakiž s svojo Mišo.
Izidi preostalih dirk: nagrada Mercator, 1.300 metrov: L Cool Power (lastnik Tomaž Globočnik), jezdec D. Balažik, 2. Spun Silk (Martina Kozlovič), 3. Apatyka (Jože Povše) Z. Stamenkova, 4. Lona (Ivan Rupar) P. Pakiž; nagrada Kočevja, 1.609 metrov: L Luci-lla (Stipe Masle)P. Keteleš, 2. Anna Molinari (Jože Skok) D. Balažik, 3. Aufbiks (A. Babič) M. Rajkovič, 4. Aleluja (A.Babič), S. Tomazeau; poskusni kriterij dvolet-nikov na 1.100 metrov: L Schlif (A. Babič) M. Rajkovič, 2. Zarzi-on (Domen Potočnik) D. Balažik,
3.	Satisfaction (A. Babič) Saboli,
4.	Magnum (Rok Trdan) P. Pakiž.
M. L.-S.
KOSTEL - Med udeleženci mednarodnega izobraževanja za potrebe turizma, na katerem bodo govorili največ o demokraciji, okolju in človekovih pravicah in bo od 3. do 30. septembra na Danskem, bo tudi Nataša Letig z Žage v občini Kostel. Gostitelj mladih - največjih bo iz balkanskih držav - bo danska nevladna organizacija Severin. Natašin odhod je omogočila Vitra, središče za uravnotežen razvoj podeželja iz Cerknice, ki že dalj časa tvorno sodeluje s Turistično-športnim društvom Kostel.
“Zame bo to prvo večje srečanje z vrstniki iz številnih evropskih držav. Ni naključje, da bomo skušali v odprtih pogovorih vsaj delno dojeti razmere na Balkanu. Dali
Nataša Letig
bomo pobude, kako naj bi mladi premostili etnične ovire v državah, ki so bile nedolgo tega v vojni oziroma sovražnice. Naloga moje generacije je tudi skrb za okolje in prizadevanje za varovanje človeških pravic in svoboščin. Seveda se bom najbolj trudila za predstavitev turističnih utrinkov naše države in predvsem doline Kolpe,” je povedala Nataša Letig. Dr. Stanko Nikolič, predsednik TŠD Kostel, je zelo pohvalil Natašino delo odkar je pred poldrugim letom skupaj s šestnajstimi kandidati uspešno opravila izpit za turističnega vodnika po Kostelu. Preko javnih del je zaposlena na občini.
“V kratkem času sem si pridobila kar nekaj pomembnih izkušenj. Kostel je postal mikaven tudi za tujce, kar pomeni, da se ta gospodarska panoga postavlja na noge in ji ni alternative. Slediti bi ji morala čisto okolje in kmečki turizem. Letos nas je obiskalo največ organiziranih turistov doslej. Za ta premik smo Vnora-li pošteno zavihati rokave, največ so temu pripomogli člani našega društva".
Na delovnem taboru Vitre in TŠD Kostel so bili sovrstniki iz Anglije. Francije, Češke in od drugod nemalo presenečeni nad Kolpo, gozdovi, pokrajino. Pravi, da so hoteli veliko zvedeti o vsaki hiši in drevesu v Kostelu. “Tudi to nam nekaj pove." je še povedala Nataša Letig.
M. G.
Drobne iz Kočevja
TUDI SLABO JE ZA KAJ DOBRO! - Člani kočevskega jamarskega društva Netopir se vsak 2 do 3 teden spustijo v jamo Polom deloma zaradi treninga in raziskav, deloma pa tudi zato, da preverijo, koliko je še v jami vode. Ta je, kot zatrjujejo izredno čista in bistra, saj ko vanjo posvetijo z lučjo, vidijo tudi 5 do 6 metrov globoko. Seveda je najpomembnejše, da je po njihovi oceni vode kljub letošnji hudi suši še vedno veliko. Po njihovem mnenju je suša tudi kriva, da vrtina, ki jo je naredil Hydrovod lani in pri kateri so prišli do 150 metrov globine, letos še ni dala rezultatov. S stališča raziskave, katere namen je najti izvir pitne vode, ki bi zadovoljeval potrebe krajanov Poloma in Seča preko celega leta, je suša dokaz, da je tudi slabo lahko za kaj dobro. Dobro je namreč, kot pravijo, da so že sedaj, ko se je zaradi suše voda v jami umaknila na nižje nivoje, ugotovili, da so z vrtino prišli v zračni žep ali pa v eno od jezerc, ki jih je v številnih rovih v različnih nivojih v jami kar nekaj. Slabše in neprimerno dražje bi namreč bilo, da bi to, da z vrtino niso prišli do glavnega izvora vode v jami, kot pravijo jamarji, ugotovili šele, ko bi imeli že urejeno črpališče!
Ribniški zobotrebci
“IGER IN KRUHA” - Ribniški župan Jože Tanko se je še ne.dolgo tega čudil, da si v občini Kostel lahko privoščijo kar petdnevno praznovanje in rajanje. Mislil je na prireditev “Tamburanje va Ko-stele”, za katero si občina Kostel, tamkajšnje kulturno in turistično-športno društvo, Prifarski muzikanti in še kdo močno prizadevajo, da bi postala tradicionalna prireditev, ki bi morda tako, kot Ribničanom to uspeva s sejmom suhe robe in lončarstva, v Kostel privabila številne obiskovalce. Očitku, češ daje Kostelcem za igre in kruh in ne za kruh in igre, kot bi bilo edino prav”, Tanko ni pritrdil, vendar pa mu tudi ni oporekal. Program letošnjega že 26. ribniškega sejma pa kaže, da bi Tanko moral biti še bolj previden! Skupaj s spremljajočimi prireditvami sejem namreč danes ni več tako zelo daleč od kostelske prireditve, kot je bil nekoč, ko se je celotno dogajanje okoli sejma (če ne upoštevamo priprav!) resnično omejevalo samo na en dan! Tudi Ribnici je zato že precej blizu komentar o zamenjani pomembnosti vrstnega reda besed iz znanega reka!
Kostelski rižni
ŠE ENA LUČ - V zaselku Ma-lenca pri Kužlju so končno dobili javno razsvetljavo. Luč stoji na ovinku, kjer so se dogajala nevarna srečanja vozil.
KOSTELSKI BISERI so nova knjiga Petra Svetika, ki sodi v sklop delovanja o narodni in kulturni dediščini. Izšla bo v 60 izvodih. Te dni bo natisnjena tudi zloženka “Trška pešpot", ki govori o zanimivostih v okolici gradu Kostel. Obe deli bosta predstavljeni v sklopu svtovnega dneva turizma, se pravi okoli 27. septembra.
ŠE ŠEST KOZOLCKOV bodo te dni postavili v Kostelu. Pet jih bo (skupaj s turističnimi informativnimi tablami) ob Trški pešpoti, šesti pa na vhodu v občino iz smeri Banjaloka - Borovec.
KOSTELC1 KLEKLJAJO -Skupina kostelskih kleklarjev, članov Turistično-športnega društva Kostel, se je udeležila skupaj z vodjo njihovega kleklarskega tečaja nedavnega čipkarskega festivala v Idriji. Naslednji tečaj kleklja-nja bo v Kostelu po spravilu letine, se pravi jeseni. Nanj so vabljeni dosedanji obiskovalci tečaja in novi kandidati oziroma kandidatke.
' ŠE EN ENKOLOŠKI SPUST PO KOLPI? - Suša in nizek vodostaj Kolpe sta pokazala, daje v Kolpi še precej raznih odpadkov, zato namerava Turistično-športno društvo za 22. septembra načrtovani tekmovalni in rekreativni spust s plovili po Kolpi razširiti še na ekološki spust, se pravi, da bi udeleženci pobirali tudi odpadke iz Kolpe. Seveda bo to možno le, če do takrat ne bo obilnejšega deževja, ki bi dvignilo gladino Kolpe.
Trebanjske iveri
BREZ HUJŠANJA - Kdor je letos prvič šel na pohod po Baragovi poti in je imel namen izgubiti kakšen odvečen kilogramček, temu to zagotovo ni uspelo. Ob vsej poti so namreč pohodnikom prijazni domačini pripravili sprejeme s pogostitvami, zato je marsikateri od pohodnikov po končani poti imel na sebi raje kakšen dekagram več kot manj.
SMETARSKE POSODE - V septembru bo Komunala začela redno odvažati odpadke tudi iz nekaterih vinskih goric. Marsikateri Trebanjec bo zato v prihodnje dobival dvojne položnice za sme-tarino, domačo in zidaniško. Z novim smetarskim režimom bodo nezadovoljni tudi Mirenčani in Trebanjci, ki nimajo vikendov, saj jim bodo komunalči v prihodnje smetarske zabojnike praznili le še enkrat na teden. Tisti z manjšimi posodami bodo zato prisiljeni nabaviti večje, posode pa bodo morali nabaviti tudi vikendarji. Torej bodo v prihodnjih dneh v Treb-njem poleg šolskih potrebščin najbolj iskano blago smetarske posode.
REKORDNO HITRE GRADNJE - Mrliška vežica v Dolenji Nemški vasi in nova šola v Velikem Gabru sta bili zgrajeni v rekordno hitrem času nekaj mesecev, od zasaditve prve lopate, seveda. Rekordno hitre gradnje bi si želeli tudi uporabniki ceste mimo Trima in Akripola, ki jo v teh dneh prenavljajo. Ker urejenega obvoza ni, so gradbeni stroji tako rekoč stalno na cesti, po kateri poteka tudi enosmerni promet, doslej na srečo še brez nezgod.
Koncert v Šentrupertu
ŠENJRUPERT - V okviru Poletja v Šentrupertu bo v nedeljo, 2. septembra, ob 21. uri na trgu potekal koncert ameriške in irske narodne glasbe v izvedbi skupine The Blackriders. Vstopnina koncerta znaša 1.000 (za stojišče) ali 2.500 tolarjev.
Plakete KS Čatež pod Zaplazom
ČATEŽ POD ZAPLAZOM -Krajevna skupnost Čatež.pod Zaplazom bo 9. septembra ob 15. uri ob poslovilni oz. mrliški vežici, ki jo je zgradil novomeški VGP, njen arhitekt pa je Ljubljančan Jože Matoh, pripravila slovesnost, na kateri bo predsednik sveta KS Ivan Zajc podrobneje predstavil opravljena dela po programu CR-POV, vrvico pa naj bi prerezal trebanjski župan Ciril M. Pungartnik. Ob tej priložnosti bodo pode; lili plakete KS Občini Trebnje in arhitektu objektov CRPOV.
Scvniški paberki
. KDO KOMU? - Ni mogoče zanikati, da železnica že dolga leta daje kruh mnogim družinam v savski dolini in tudi v dolini reke Mirne. Je pa tudi obratno, namreč tudi tukajšnji prebivalci dajejo kruh železnici. Dokaz za to smo našli preteklo soboto v Tržišču. Tamkajšnje kmetice so z domačim kruhom obdarile generalnega
direktorja Slovenskih železnic Igorja Zajca (na sliki). Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek (desno) pasi je ob tem mislil: "Vsi enakopravni..." in čakal na svoj hlebec.
PREBLISK - Internetna stran sevniške občine morda res ni najbolj briljantna in tako ažurna, kot bi lahko bila. Imajo pa jo le. In ker jo delajo prostovoljci, ki si pokrijejo samo materialne stroške, jo velja še toliko bolj pozdraviti. Obiskovalcev strani je zdaj že kar lepo število, le še vse krajevne skupnosti in drugi v občini bodo morali spoznati, kakšno moč ima medij, ki mu pravimo internet. Sevniški občini se malo že svita, in če bo preblisknilo še svetnike, bo menda naslednje leto iz proračuna za te namene že nekaj kapnilo.
uažjh o £i c J j J ttMut
Skrb za čisto trebanjsko okolje
Obsežna vlaganja v posodobitev čistilnih naprav v Trebnjem in Velikem Gabru - V Trebnjem zbrani denar iz ekoloških taks z vlaganji porabili doma
TREBNJE - V Komunali Trebnje se zavedajo, daje poleg novih gradenj kanalizacijskega in vodovodnega omrežja pomembno posodabljanje obstoječih komunalnih naprav. Pred dnevi so končali prenovo gstilne naprave v Velikem Gabru in prvi del prenove osrednje čistilne naprave v Trebnjem. Taje bila pred 18-inti leti zgrajena le za polovično zmogljivost, zaradi novih potreb v prihodnje pa je potrebna širitve.
Ko je bila trebanjska čistilna naprava leta 1983 zgrajena z zmogljivostjo 3000 enot, je bila ena najsodobnejših. Zdaj je postala premajhna in potrebna posodobitve. Izdelovalec projekta krški Savapro-jekt je rekonstrukcijo ČN predvidel v dveh fazah. V prvi, ki je že končana, so spremenili mehanski del čiščenja, kar omogoča odstranitev vseh trdih in večjih delcev že na vhodu v ČN, v oksidacijskem bazenu pa so rotor za bogatenje s kisikom zamenjali z zračnimi bla-
Odvoz odpadkov iz vinskih goric
Za zmanjšanje črnih odlagališč
TREBNJE - S septembrom bo Komunala Trebnje začeta izvajati popravljeni občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in novi plan odvoza odpadkov. Največja novost je uvedba odvoza odpadkov z vinorodnih območij Gradišča, Stare Gore, Praprotnice, Kraljevca in Rihpovca v krajevnih skupnostih Nemška vas, Trebnje in del Mirne. Komunala je lastnike zidanic, vikendov in počitniških hišic že obvestila o izvajanju storitev, saj si morajo nabaviti poscftle za smeti, mesečna smetarina pa bo znašala 346 tolarjev.
Do konca leta bodo odpadke začeli odvažati tudi iz drugih goric v krajevnih skupnostih Mirna, Šentrupert in Mokronog. S tem naj bi vplivali na zmanjšanje črnih odlagališč odpadkov v občini Trebnje. Pri vsakoletnem odstranjevanju le-teh so namreč ugotavljali, da jih je bilo največ na območjih zidanic in počitniških hišic, kjer urejenega odvoza odpadkov niso imeli.
Zaradi odvoza odpadkov iz vinskih goric bo spremenjen urnik odvoza odpadkov iz gospodinjstev v Trebnjem in na Mirni. Od 1. septembra do 1. junija bo Komunala zabojnike praznila le enkrat na teden in ne dvakrat kot doslej. V poletnih mesecih pa bodo smeti odvažali dvakrat tedensko. Gospodinjstva, ki imajo večje količine odpadkov, pa si morajo nabaviti ustrezno velike posode za odpadke.
J. Ž.
Darujte kri
TREBNJE, MIRNA-Vsi, ki bi želeli darovati kri, vabljeni v četrtek, 6. septembra, na Mirno ali v petek, 7. septembra, v Trebnje na krvodajalsko akcijo! Oba dneva bo potekala od 7. do 14. ure: na Mirni v Kulturnem domu in v Trebnjem v Gasilskem domu.
zinami, preko katerih se vpihuje zrak v vodo. Vrednost prva faze prenove je znašala 80 milijonov tolarjev in je bila pokrita iz ekoloških taks Ministrstva za okolje in prostor.
Druga faza obsega preureditev obstoječega dela gnilišča v bazen za aerobno stabilizacijo blata, izgradnjo sistema za sprejem grezničnih odplak, predelavo obstoječega bazena za prezračevanje in primarnih ter sekundarnih usedalnikov, izgradnjo novega bazena za denitrifikacijo, črpališča s pe-skolovom in pomožnih prostorov. Vrednost teh del je 160 milijonov tolarjev in naj bi jih pokrili prav tako iz ekoloških taks za obremenjevanje voda, katerih se v občini Trebnje vsako leto nabere za okoli 100 milijonov tolarjev. Kot je povedal direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc se bo letos začela druga faza prenove z gradnjo novega bazena. Po dokončanju prenove bo v Temenico odtekala še čistejša voda, zmogljivost čistilne naprave pa se bo od 3000 povečala na 8000 enot. Na ČN naj bi se v prihodnje poleg Štefana in bližnjih vasi priključile tudi vasi v KS Dolenja
Nemška vas, trebanjska industrija, ki ima zdaj svoje čistilne naprave, ter vlagatelji v bodoči trebanjski industrijski coni.
Posodobitev čistilne naprave v Velikem Gabru pa je bil pogoj, da bo novozgrajeno šolsko poslopje dobilo uporabno dovoljenje. Ker v kraju še ni povsem izbrana rešitev glede čistilne naprave, krajani namreč ne pristanejo na umestitev ČN v Glinah, ki je najnižja točka kotline, in spuščanje prečiščenih odplak v podtalje, so bili v Komunali Trebnje primorani generalno prenoviti obstoječo 30 let staro šolsko čistilno napravo. Ta je v zadnjih letih bolj spominjala na pretočno greznico kot na čistilno napravo, ki naj bi v prihodnje vendarle dobila pravega upravljalca, vendar bo potrebno zagotoviti okoli 180.000 tolarjev na mesec za njeno- normalno delovanje. S priključitvijo tudi sosednjih poslopij na čistilno napravo bi namreč mesečno zbrali največ 15 tisoč to-~ larjev prihodkov.
Ker v Velikem Gabru ne pristanejo na gradnjo čistilne naprave v Glinah, so v izdelavi projekti za umestitev čistilne naprave ob reki Temenici. Gre za trikrat dražjo rešitev, saj bo potrebno v kotlini zbrane odplake prečrpavati na drugo stran hriba, prečiščeno vodo pa bodo spuščali v Temenico.
J. Ž.
Spet z muzejskim vlakom
Na sevniškem gradu so preteklo soboto spet kraljevali otroci, stari od 9 do 14 let, iz vse Slovenije
SEVNICA - Otroci so se s počitniškim muzejskim vlakom tokrat že sedmič v organizaciji Slovenskih železnic in neutrudnih članov društva Zagon iz Tržišča pripeljali v Sevnico. Izlet je namenjen v prvi vrsti socialno ogroženim otrokom, rejencem in ostalim, ki si niso mogli privoščiti počifnic, in je bil zanje brezplačen.
• Društvo Zagon je krovna organizacija, ki združuje celo paleto dejavnosti: turistično, humanitarno, športno, izobraževalno in kulturno. V dogovoru s KS izdajamo tudi krajevni časopis, zagnali smo turistično dejavnost v kraju, pripravljamo internetno stran in akcije ob tednu otroka, sodelujemo pri prireditvah in še marsikaj načrtujemo, med drugim tudi postavitev odsluženih “gomuljk” v Tržišču, ureditev pešpoti po krajevni skupnosti in še kaj. Upamo, da bomo do leta 2005 lahko koga zaposlili, ki bo delal za kraj in za turizem,’' načrtuje Lazar.
Iz Ljubljane so odpotovali ob 8. zjutraj, nato pa so se jim v Zidanem mostu letos prvič pridružili še otroci iz Celja, Maribora in ostalih krajev s tega konca. Za otroke iz okolice Sevnica so organizirali tudi avtobusni prevoz do Ljubljane. Okrog 450 otrok je spremljalo 50 vzgojiteljev, da ne omenja-
ROTOMATNt POLŽ - Vodja tehničnega sektorja Komunale Boško Vujasin in direktor Komunale Trebnje Pavel Jarc si ogledujeta eno od pridobitev prve faze prenove ČN v Trebnjem - rotomatni polž za odstranjevanje trdih delcev iz odplak. (Foto: J. Ž.)
6. POHOD PO BARAGOVI POTI - SLS + SKD Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Trebnje, je zadnjo avgustovsko nedeljo pripravila tradicionalni 6. pohod po Baragovi poti, ki se ga je udeležilo 50 pohodnikov vseh starosti. Na 18 km dolgo pot, ki večinoma poteka po gozdu, so se pohodniki izpred motela odpravili v smeri Odrge, Vrlitrebnjega, Šahovca, Dobrniča, Knežje in Male vasi ter Benečije nazaj v Trebnje. Med prijetnim druženjem so si ogledali cerkve na Vrhtrebnjem, v Šahovcu, Dobrniču in Knežji vasi, Baragovo rojstno hišo in spominsko zbirko v Mati vasi ter obeležje 15. poldnevnika na Vrhtrebnjem. Pohodniki so bili ob vsej poti deležnih prisrčnih sprejemov s pogostitvami. (Tekst in foto: J. Ž.)
mo pomembnih gostov, med katerimi je bil največ pozornosti deležen selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec, čeprav je bila zgovorna tudi udeležba varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka ali pa direktorja Slovenskih železnic Igorja Zajca in drugih.
Na sevniškem gradu je pisano množico pričakala glasbena skupina 12. nasprotje, sledile so igre, uganke, skeči in še kaj. Organizatorji so mladim izletnikom ponudili sladolede, napitke, rogljičke, topel obrok in tudi nagrade. Kot je povedal Stanko Lazar, predsednik društva Zagon iz Tržišča, kije imel v dneh pred soboto polne roke. jim uspe tak izlet spraviti skupaj le z veliko skupnega dela številnih prostovoljcev in sodelovanja različnih društev ter s sponzorji.
B.	D. G.
MRLIŠKA VEŽICA - V Dolenji Nemški vasi je mrliška vežica že pod streho. Delavci Gradbeništva Zupančič, ki j? postalo specializirano za tovrstno gradnjo v občini Trebnje, so objekt zgradili v rekordnih dveh mesecih. Kar pel let pa je potekalo pridobivanje dovoljenj za gradnjo, saj Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta ni pristal na prvo predlagano lokacijo pred cerkvijo, sprejemljiva je bild gradnja objekta za pokopališčem. Vrednost gradbenih in inštalacijskih del je 17 milijonov tolarjev, denar pa bo potrebno zagotoviti še za notranjo opremo. (Foto: J. Ž.)
Drugo leto vodovod Nova Gora?
Krajani Tržišča bi radi do praznovanja občinskega praznika 2002, ki bo v njihovi krajevni skupnosti, dokončali vodovod Nova Gora in cesto Nova Gora - Laze
DOBROTE IZ KMEČKE KOŠARE - Okrog 450 otrok iz vse Slovenije, ki so jih Slovenske železnice in društvo Zagon iz Tržišča osrečili z brezplačnim celodnevnim izletom z muzejskim vlakom, se je po pestrem dogajanju v Sevnici na poti proti Ljubljani ustavilo še v Tržišču. Na tukajšnji železniški postaji so potnike pričakali predstavniki krajevne skupnosti, godba iz Zidanega Mosta ter mladi harmonikar. Članice Aktiva kmečkih žena Tržišče (na sliki) so otroke pogostile z dobrotami, starejši pa so še raje segli po kozarčku cvička, ki so ga ponujali domači vinogradniki. (Foto: B. D. G.)
TRŽIŠČE - “Tržiščani se odzivajo na akcije krajevne skupnosti in veliko prispevajo tudi iz svojega žepa. Razveseljivo je, da ob prireditvah stopijo skupaj vsa društva, smo pa zadovoljni tudi s pomočjo občine,” pravi Marjan Jamšek, predsednik sveta KS Tržišče, kije zaradi vsega naštetega vesel, kajti tako se da v kraju marsikaj postoriti. O tem, kaj vse delajo, kaj bi radi naredili in kaj se v kraju dogaja, krajane že tretje leto obveščajo s Krajevnim listom Tržišča, ki izide štirikrat letno. Za časopis z običajno 20 stranmi in za dobro obveščenost krajanov krajevna skupnost nameni letno poldrugi milijon tolarjev.
Pri naložbah je v Tržišču letos spel v Mcdiscu pn/omnsii i/prad-	;v>' ‘
n ja vodovoda Nova Gora. ki so jo začeli že pred leti, ko so izvrtali vr-	f
lino. Letos so zastavljeno fazno
izgradnjo nadaljevali in med dru- HHL ''	^ II
gim izvrtali še dodatno vrtino. Na-	offd
ložbo s tretjino potrebnih sredstev financira krajevna skupnost, ostalo pa dodaja sevniška občina. Kot pravi Jamšek, bi radi vodovod dokončali v naslednjem letu, ko bo njihova krajevna skupnost organizator občinskega praznika v Telčah.
Tako bi dobil vodo zgornji del krajevne skupnosti, predvsem območje Bojnika, Jeperjeka, Telč in Drušč, pa tudi del KS Boštanj, predvsem vas Križ. “Sledimo občinski študiji za oskrbo z vodo, ki predvideva, da krajevne skupnosti Tržišče, Šentjanž in Krmelj zgradi-
Marjan Jamšek
jo svoje vodovodno omrežje, ki bi jih na koncu povezali in omogočili pretakanje vode,” je povedal Jamšek.
Asfalta v nobenem kraju ni nikoli preveč, zato čaka še precej dela
tudi Tržiščane. Za že omenjeni občinski praznik 2002 bi radi odprli posodobljeno in asfaltirano občinsko cesto Laze - Nova Gora, ki je dolga 3 km in je občinska naložba. Še pred letošnjo zimo naj bi asfaltirali del ceste v vasi Skrovnik in okrog 800 metrov ceste na Telčah.
V Tržišču je sredi izgradnje tudi javna razsvetljava. Šolsko športno ' igrišče so že osvetlili, zdaj pa nadaljujejo s popravili in tudi dograjevanjem javne razsvetljave, tako da naj bi po Jamškovih besedah septembra dokončali z deli v Tržišču. Potrpežljivo čakajo na vrsto tudi pri izgradnji telovadnice za OŠ Tržišče, saj sta pred njo na vrsti šola Blanca in Sevnica.
Ker je jesen pred vrati, se v kraju že pripravljajo tudi na jesensko srečanje v Tržišču, ki bo 13. oktobra. Takrat bodo v kraj z muzejskim vlakom pripeljali obiskovalce iz vseh krajev Slovenije ter s pomočjo vinogradnikov, kmečkih žena in drugih društev poskrbeli za predstavitev svojega kraja, vinogradnikov in cvička. Menda je zanimanje za prireditev že precejšnje.
B. DUŠIC GORNIK
MŠŠ i ^	M j j-j ose j j j MA*
Zaprli klavnico v Kostanjevici
Ni izpolnjevala pogojev za vstop v EU, ki bodo začeli veljati drugo leto - Mesnine dežele kranjske, d. d., bi jo morale prenoviti, a za to nimajo interesa
Nadarjeni spoznavali Bohor
Zoisovi štipendisti so v petih deldvnicami odkrivali Bohor, prispevali pa bodo tudi k njegovi promociji
KOSTANJEVICA NA KRKI - Klavnica Mesnin dežele kranjske (MDK) d. d. je v petek zaprla svoja vrata. 16 zaposlenih je začasno ostalo brez dela. V MDK upajo, da jim bodo lahko našli zaposlitev v okviru njihove družbe, morda pa jim bo klavnico uspelo prodati kakšnemu mesarju, ki bi delavce zaposlil.
O zaprtju klavnice zaradi nedo-bičkonosnosti so zaposleni slišali že večkrat od prejšnjega lastnika Mercatorja - Agrokombinata. 11. junija se je to podjetje združilo z MDK, d.o.o., Kmetijskim gospodarstvom Kočevje in Kraljevimi mesninami in tako je nastala družba MDK, d. d., novi lastnik klavnice. Po dobrih dveh mesecih so MDK, d. d., storile to, kar je prejš-
Popisana stavbna dediščina
V slovensko-bavarskem projektu študentje najvrednejše-objekte opišejo, fotografirajo in izrišejo
V Kozjanskem regijskem parku bodo do 7. septembra bavarski in ljubljanski študentje evidentirali in dokumentirali podeželsko stavbno dediščino v Podgorju pri Pišecah, Pišecah, Kunšperku, Bistrici ob Sotli, Podsredi, Lastniču, Polju ob Sotli, Kozjem in Brezovici pri Polju.
Letošnje delo, ki se je začelo že konec julija in bo trajalo do začetka septembra, je že tretja faza bavarsko-slovenskega projekta. Pripravljata ga Kozjanski park in Bavarsko-sloven-sko društvo, v njem pa s študenti in profesorji sodelujeta tudi Visoka tehniška šola iz Regensburga in Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Slovenski študentje so sem prihajali že med letom, saj tako v okviru predmetov razvoj arhitekture in prenova arhitekturne dediščine opravijo terensko delo.
Študentje vsak dan dobijo karto planskega kvadranta, velikega en kvadratni kilometer, na katerem so
nji lastnik le obljubljal. “Povedali so nam, da bomo od L septembra na čakanju, a so odločbe začele prihajati že v četrtek po prazniku. Bilo je žalostno, doživljali smo šok za šokom,” je dejal vodja kostanje-viške klavnice Ivan Prah.
Razlog za zaprtje klavnice so novi pogoji, ki bodo zaradi približevanja EU začeli veljati novembra drugo leto, in dejstvo, da imajo MDK, d. d., blizu Ljubljane že klavnico, ki tem pogojem ustreza. “Kostanjeviška klavnica je obrtni obrat, zato ni mogla poslovati z našo zaloško klavnico, ki je industrijski obrat in ima licenco za izvoz v EU,” je povedal Tomaž Šlibar in nadaljeval: “Če bi hoteli, da bi tudi kostanjeviški obrat dobil industrijsko dovoljenje, bi morali vanjo vložiti okrog 200 milijonov tolar-
jev, za kar pa nismo zainteresirani.” Tukaj podatek, da je bila kostanjeviška klavnica posodobljena pred komaj šestimi leti in je ena najsodobnejših v Posavju, ne šteje, saj “so se predpisi spremenili,” kot je dejal Šlibar.
Po besedah Ivana Praha bi lahko tukaj z mesom oskrbovali celotno Dolenjsko in Posavje, če bi le imeli večjo hladilnico. Povedal je tudi, da so pred obnovitvijo prostorov zaklali trikrat več glav kot po posodobitvi. Lani so tako zaklali 9000 glav živine, nov zakon pa obrtnim klavnicam dovoljuje le 1000 glav letno.
Tomaž Šlibar je povedal, da bi morala klavnica v Kostanjevici za obrtno delovanje po novembru 2002 po novem zakonu "urediti čistilno napravo, ne bi se smele več križati čiste in nečiste poti, vsak prašič bi moral imeti svoj boks.” Naložba bi bila po njegovi oceni vredna okoli 15 milijonov.
M. R.
SLABO OBISKAN KONCERT LOLITE - V okviru prireditev Poletje na gradu Rajhenburg je v soboto, 25. avgusta, nastopil HiEnergy Turbo Portno Funk Jazz Etno Overdrive Crossover Rock Band Lotita. Koncert je bil slabo obiskan, saj so prodali le 25 vstopnic, mladina, ki je tri fante vendarle prišla poslušat, pa je bila navdušena. Lolito sestavljajo Primož Simončič. Marjan Stanič in Iztok Vidmar, skupaj pa so že od leta 1987. Nastopajo na gledaliških in plesnih prireditvah ter na mnogih glasbenih festivalih. Združujejo tradicionalni jazz jive in izrazite rock ritme. Koncert, ki ga je podprlo tudi kulturno ministrstvo, je pripravila krška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. (Foto: M. R.)
SREČANJE UPOKOJENCEV IZ OBČINE KRŠKO - Minulo soboto je bilo ob ribniku pri Brestanici veselo. Upokojenci, ki so prišli na srečanje, so bili navdušeni nad kulturnim programom, v katerem so sodelovali ansambel Kresničke, MPZ Svoboda iz Brestanice, citrarka Petra Vovčko, recilalorka Darja Sotošek, plesna sekcija Svoboda, veliko smeha pa je bilo ob nastopu Matjaža Krajnca in Bojana Cizlja. Z zanimanjem so prisluhnili govornikom. Predsednik koordinacijskega odbora društev upokojencev v občini Krško Herman Pregl je ocenil lanskoletno delo, podpredsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Angelca Žiberna je opozorila na malo pravic v zdravstvu, predsednik KS Brestanica Miroslav Mikeln je opozoril na brestaniške znamenitosti, zbrane pa so pozdravili tudi predsednica Društva upokojencev Brestanica Minka Zalokar, direktorica Doma starejših občanov Krško Jožica Mikulanc, krški župan Franci Bogovič in direktorica Centra za socialno delo Krško Marjana Sečen. Na koncu je povezovalka programa Margareta Marjetic na oder povabila najstarejše člane krških društev upokojencev, med katerimi sla najstarejša Jožefa Pleterski in Janko Čulk (na sliki v ospredju). (Foto: M. R.)
BOHOR - Minuli teden je na Bohorju počitnikovalo 30 Zoisovih štipendistov iz vse Slovenije, ki so v različnih delavnicah spoznavali skrivnosti Bohorja. V soboto so jih razkrili številnim obiskovalcem.
Sevniška enota Zavoda za zaposlovanje je letošnji tabor najbolj na-
Bernardka Zorko
darjenih srednješolcev zaupala Ljudski univerzi Krško. Njena direktorica Bernardka Zorko je želela mladini približati Bohor z etnološko, fotografsko, geološko, botanično in jezikoslovno delavnico, in sicer tako, da bi od njihovega obiska “nekaj imeli” tudi Senov-čani.
Vodenje tabora je Bernardka Zorko zaupala Toniju Petroviču, tudi mentorju etnološke delavnice, sicer pa predsedniku Turističnega (TD) in Planinskega društva ter Krajevne skupnosti Senovo. Pod njegovim vodstvom je mladina za vse obiskovalce pripravila odlitke iz krušne peči. V geološki delavnici, ki jo je vodil mag. Bogoljub Aničič, so srednješolci spoznavali
geološko sestavo Bohorja, ogledali pa so si tudi opuščeni rudnik svinca in cinka. Hrvoje Oršanič je vodil fotografsko delavnico, v kateri so poslikali zanimivi Bohor, slike pa bo TD uporabilo za prospekte. V ponatisu prospektov bodo tudi angleški prevodi besedil, ki so jim pripravili udeleženci jezikoslovne delavnice pod mentorstvom Andreje Raletič. O rastlinah na Bohorju pa je mladini veliko povedal mentor botanične delavnice Dušan Klenovišek.
Prav vseh 30 nadarjenih štipendistov si je v OŠ Senovo ogledalo zbirko mineralov, fosilov in kamenin, maketo rudniškega rova, odšli pa so tudi na pohod na Koprivnik in Javornik. Članica potopisnega krožka pri Ljudski univerzi Snežana Srša je predstavila Mehiko, Dušan Klenovišek in Toni Petrovič pa Bohor. Vsak večer se je mladina zabavala do poznih ur, posvetili pa so se tudi lokostrelstvu in tae-boju. "Zelo vesele narave so in najraje pojejo,” jih je opisala Bernardka Zorko.
M. R.
NA POHODU - Udeleženci tabora na
RAZPOSAJENI UDELEŽENCI TABORA - Pred veliki vojaški šotor se je postavilo vseh petnajst osnovnošolcev in dijakov. Nekateri s klobuki, drugi s "pobarvanimi" lasmi. (Foto: M. R.)
Tabor v domačem kraju
Mladinski center Brežice je letos prvič pripravil tabor za osnovnošolce in dijake
BREŽICE - Ob Krki malo pred Brežicami je nekaj prijetnih poletnih dni pod budnim očesom brežiškega Mladinskega centra in ko-odrinatorke mladinskih in otroških programov v MC Natalije Radko preživelo 15 mladih Brežičanov. Skupaj so med drugim spoznavali taborniške veščine in raziskovali okolico z kajaki.
Vsak dan so začeli malo drugače, saj so se dogovorili, da bo dežurni ostale zaspančke malo pred osmo zbudil na inovativen način -z žgečkanjem, šepetanjem, razbijanjem po loncih idr. Po zajtrku so se pogovorili o minulem dnevu in sklenili, kako se bodo zabavali ta dan. Nato so se nekateri odpravili na kopanje, drugi so se lotili likovnega ustvarjanja, športni navdušenci so igrali odbojko na pesku
idr. Po kosilu se je mladina lahko malo odpočila in počela, kar je je bilo volja. Kadar,so želeli, so jih lahko na telefon Natalije Radko poklicali tudi starši, ali pa so jih obiskali ob Krki.
Mladina je lahko ustvarjala v različnih delavnicah: dramski, fotografski, likovni in glasbeni. Ob večerih so imeli zabave, na primer noč čarovnic, ko so si, oblečeni v vreče, s klobuki na glavi in v soju sveč iz buč pripovedovali zgodbe, velikokrat pa so le rajali o glasbi.
Za popestritev dni so se igrali igrico Skrivni prijatelj - puščali so si sporočila, niso pa se podpisali. Avtorji bolj ali manj prijaznih pripomb so se razkrili zadnji dan. Zelo zabavno in malce drugačno pa je bilo tudi spanje v šotorih.
M. R.
KI A VNICA JE ZAPRTA - V petek je bito pred klavnico Mesnin dežele kranjske še kar nekaj avtomobilov, vrata so bila še odprta. “Jezen sem, ko vstopam v klavnico, ki je prazna, "je dejal mesar, ki je zdaj začasno na čakanju. (Foto: M. R.)
NA DELU - Tina Malinger in Peter Habjan merita gospodarsko poslopje v Kunšperku. (Foto: Helena Rožman)
z modro barvo vrisanimi objekti, ki bi lahko imeli lastnost spomenika. Tem objektom se študentje bolj posvetijo. V skupini je en nemški študent, ki stavbe opiše po nemško, Slovenci pa so zadolženi za fotografiranje, izris in slovenski opis. Popoldne te podatke vnesejo v računalnik. Njihovo delo nadzirajo trije profesorji, direktor Kozjanskega parka Franci Zidar ter koordinatorka, kustodinja etnologinja Helena Rožman.
Iz prvih dveh faz projekta imajo v Kozjanskem parku že 52 fasciklov podatkov o stavbni dediščini. Koliko jih bo letos, še ne vedo, obdelali pa bodo 16 planskih kvadrantov.
M. R.
Bohorju. (Foto: Andreja Bole)
Krške novice
HITROST - Minister Franci But je v Krško na sejo Koordinacije zadrug za Posavje prišel, ne da bi bil izrecno povabljen. Verjetno se je želel prepričati, če je res tako hudo, kot kmetje tarnajo, zato si je poleg seje vzel čas še za ogled najbolj prizadetih kultur. Imel je strogo odmerjen čas, saj je imel v Ljubljani novinarsko konferenco, ki je nikakor ni smel zamuditi. In ker je bilo časa kajpak veliko premalo, je "vse letelo po luftu.” Do zadnje njive, ki si jo je moral ogledati pred odhodom v Ljubljano, so ga pospremili nekateri novinarji. Mudilo se je tako zelo, da so “zaradi službenih obveznosti” morali voziti 20 do 40 kilometrov na uro več, kot je dovoljeno po predpisih. Policistov menda ni bilo blizu, če pa so bili, pa bodo menda “v sočutju do suše” zamižali na eno oko.
KORUZA - Minister se kajpak ni zadovoljil le s tem, da bi koruzo videl od daleč, ampak je moral stopiti na polje, eno odlomiti in “zličkati”. Ko je televizijcem dajal izjavo, pa jo je sramežljivo skril za hrbet. Morda seje zbal, da bi gledalci - volivci zmotno pomislili, da je v Posavje namesto dajat pomoč prišel rabutat koruzo, kolikor je je še ostalo.
MAKEDONČAN - V Kmečki zadrugi Krško imajo prazno vinsko klet. Upajo, dajo bodo napolnili s cvičkom, če pa bodo kmetje grozde raje prodali drugje, bodo prisiljeni kupiti tudi grozdje za druge sorte vin. Karkoli, da le klet ne bo prazna - tudi makedončana, je dejal njihov direktor.
POZOR ŽABE - Tako piše malo pred ribnikom pri Brestanici. Malo za šalo, malo zares.
Uničevanje revij in časopisov
V	nadstandardni ponudbi nekaterih knjižnic - med njimi tudi Valvasorjeve iz Krškega - je tudi izposoja revij in časopisov. Da je nanje treba še posebej paziti, ker so namenjeni večletni uporabi, piše na knjižni polici, ampak očitno je to kot bob ob steno.
Časopisi in revije se zaradi tankih listov zares hitro uničijo: dovolj je že pljusk kave, hitro obračanje strani idr. Nekateri obi-skovalci knjižnic pa jim življenjsko dobo še malo skrajšajo. Tako ha primer nekateri priljubljene sličice in besedila (le) izrežejo, drugi št kakšen list kar prisvojijo. Morda je slabo stanje še nekoliko razumljivo, kadar gre za stare izvode, kijih jev rokah imelo že nič koliko ljudi, ampak uničeni so tudi nekateri primerki letošnje periodike. Si je dobro misel, recept, kroj idr. tako težko prepisati ati prekopirati?
V	Novem mestu si lahko obiskovalci periodiko preberejo te v njihovih prostorih, pod njihovim nadzorom. Če Krčani ne bodo spremenili svojega malomarnega odnosa do revij in časopisov, ne bo čudno, če bodo tak ukrep prisiljeni sprejeti tudi v Valvasorjevi knjižnici.
Novo v Brežicah
HRUPNO - Ob Krki je še vedno idilično poležavati, če se že kopati ni preveč dobro. Tik pred Brežicami je ob nekdanjem dolenjskem biseru za različna druženja pripravljen prostor. Zelo lepo urejen, ampak z eno napako - hrupen! Posebej ob večerih, ko se vse umiri in ugasnejo luči. Avtomobili pa še kar naprej neutrudno vozijo gor in dol.
DA SO SAMI - Mladina, ki je v organizaciji Mladinskega centra Brežice preživljala tabor skoraj pred domačim pragom, a zato nič manj razburljivo in zanimivo, je štela 11 do 16 let. Tista leta torej, ko postanejo otroci malce uporni, starši pa jim (praviloma) tega ne dovolijo. Pa pridejo na tabor in uživajo do neskončnosti. Fino jim je bilo, z Mladinskim centrom namreč, zato, “ker ni bilo staršev,” kot je dejal eden izmed fantov. Pa niso na taboru počeli nič takšnega, česar doma ne bi smeli.
KRŠKO-BREŽIŠKA NAVEZA - Mladinskemu centru Brežice, kije letos prvič pripravil tabor za domače otroke, je zelo prijazno priskočilo na pomoč na področju organiziranja taborov bolj izkušeno Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško. Posodilo jim je ogromen vojaški šotor. Morda pa so dodali še kakšno idejo.
Hlevi se praznijo, dolgovi rastejo
Suša vidno pobira letino - A'ajhujša bo posredna škoda: trajna škoda v nasadih, zmanjšan stalež živine, zadolževanje, ogrožena socialna varnost številnih kmetij
NOVO MESTO - Hudo pomanjkanje vlage in temperaturni šoki so požgali travnike in pašnike, posušili koruzo, ožgali sadje, izsušili trte in celo drevje po gozdovih. Poleg neposredne škode, ki naj bi je bilo po hitrih ocenah do sredine avgusta samo na območju Dolenjske, Posavja in Bele krajine za blizu 20 milijard tolarjev, bo veliko tudi posredne škode. Kmetje so že začeli predčasno prodajati pitance, zmanjšujejo pa tudi stalež krav in prodajajo plemensko živino, zaradi česar se bo čreda v državi močno zmanjšala, kar pred vstopom v EU ni ugodno.
Neposredna plačila
LJUBLJANA - Vlada se je pretekli petek z dopisno sejo odzvala na zaostrene razmere v kmetijstvu in na vse bolj kričeče posledice suše. Kot je znano, je iz proračunske rezerve odobrila 1,6 milijarde tolarjev za odpravo škode zaradi lanskoletne suše, pri čemer naj bi prednost imele občine, ki jih suša najbolj prizadela tudi letos. Državno komisijo je zadolžila, naj najkasneje do konca oktobra pripravi končno poročilo o škodi po letošnji suši. Poleg tega je vlada sprejela tudi uredbo o neposrednih plačilih za rejo živali in plemenskih živali ter o podporah za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oz. živil za letošnje leto. S tem je uredila neposredna plačila, ki niso zajeta v že sprejetih tržnih redih (npr. za kobile, za rejo žrebet, za rejo plemenskih živali, za teleta, pitana na višjo maso).
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: radič po 300 tolarjev za kilogram, stročji fižol po 500 do 600, fižol v zrnju po 1100, krompir po 100, korenje in kolerabo po 250 do 300, buče po 200 do 250, čebulo po 200 do 300, šalotko po 350 do 600, česen po 600, kumare po 150, kumarice za vlaganje po 250, redkev po 250, rdečo peso po 300, peteršilj po 1000, paradižnik po 200 do 250, papriko po 200 do 300, feferone po 300, zeleno po 495 in jajčevce po 150. Za liter in pol žganja je bilo potrebno odšteti 1300, za merico robid pa 300 tolarjev. Kilogram sliv je stal 350, grozdja 200 do 350, hrušk 200, jabolk 150 do 200, jabolčnih krhljev 800 in hruškovih krhljev 1000 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na zadnjih dveh sejmih so imeli v Brežicah naprodaj 81 oziroma 62 do 3 mesece starih prašičev, 59 oziroma 46 prašičev, težkih od 40 do 70 kg in 4 oziroma 7 prašičev, težkih 100 kg. Prve so prodajali po 400 do 480 tolarjev kilogram, kar pomeni 9.000 do 14.000 tolarjev za žival, druge po 360 do 390 tolarjev kilogram oziroma 18.000 do
24.000	tolarjev za žival in tretje po 300 do 320 tolarjev kilogram oziroma 30.000 do 32.000 tolarjev za žival. Obakrat je na sejem prišlo malo kupcev pa tudi kupčija je bila slaba.
Na območju Posavja, Dolenjske in Bele krajine je, kot je povedal Stane Bevc iz Kmetijsko-gozdar-skega zavoda Novo mesto, živinoreja med najbolj prizadetimi panogami. Na okrog 35.000 ha travnikov seje rast ustavila že pred dvema mesecema, tako da sta izpadli povprečno dve košnji. Po suši se bo razbohotila plevel, kar bo terjalo dodatne ukrepe in stroške. Vse živinorejske kmetije že zdaj krmijo zaloge za zimo, povsod pa so prekinili tudi s pašo in zelenim krmljenjem.
Od 30- do celo 50-odstotno (v preteklem tednu) je prizadeto vsaj
8.000	ha koruze za zrnje in vsaj
5.000	ha koruze za silažo, ki je bo manj in bo problematična po kakovosti. Na peščenih tleh, npr. na Šentjernejskem polju, seje koruza posušila, še preden je napravila zrnje, zato bo verjetno ostala kar na polju. Vrtnine so prizadete v povprečju 50-odstotno; največja škoda je seveda v vse številnejših intenzivnih nasadih, ki jim je začelo primanjkovati vode za namakanje. Suša je okrnila tudi krompir dobrih 1.800 ha njiv, ki je že začel izčrpavati lastne gomolje.
Po besedah Janija Gačnika, strokovnjaka za sadjarstvo, je v hruškovih, breskovih in jablanovih nasadih pridelek pobrala že pozeba in
nato oklestila še toča. Na bornem preostanku je škoda 30 do 40-od-stotna, če pa dežja še ne bo, bo tudi do 60-odstotna. Jabolka se ne debelijo več, sadeži so ožgani in ne bodo odporni za skladiščenje. Ogroženih je več kot 600 ha intenzivnih sadovnjakov v treh posavskih občinah in še okrog 50 ha na Dolenjskem.
Suša je segla že tudi v približno
2.000	ha vinogradov, kjer bo po besedah Jožeta Maljeviča, izpad pridelka 10- pa tudi 100-odstoten, odvisno od tal. Med sortami je najhuje z laškim rizlingom, rumenim muškatom in žametno črnino. V vinogradih okrog Metlike listje rumeni, jagode se ne debelijo več in stopnja sladkorja ne narašča, istočasno pa se širi oidij in jagode pokajo. Okrog Semiča so, kot je opozoril župan Janko Bukovec, vinogradniki že začeli rezati z grozdjem obložene šparone, da bi ohranili trte. Po poročilih iz Črnomlja je letošnja suša za razliko od lanskoletne prizadela tudi starejše trte. Gozdarji pa opozarjajo tudi na škodo v gozdovih, kjer se sušijo bukve.
Na sestanku predstavnikov dolenjskih in belokranjskih občin, kmetijske zbornice in strokovnih služb so ugotavljali, da se premalo govori o dolgoročnih posledicah
Domača kakovost semiške penine
Zlata medalja v Radgoni - Penina proizvedena po klasični francoski metodi, imenovani po pokrajini Champagne
ČREŠNJEVEC - Pred tremi leti je Ivan Simonič s Črešnjevca pri Semiču resno začel proizvajati penino. Leto poskusov, ko je iskal pravo razmerje sestavin za pravi okus, ne šteje. Simonič se je med prvimi v Beli krajini začel ukvaijati s proizvodnjo penine, saj je tu odkril tržno nišo.
Simonič ima približno hektar vinogradov v Semiču, na Štrekljev-cu in Črešnjevcu. Sorti, kiju vzgaja, sta šardone in laški rizling, saj je mešanica teh dveh najboljša podlaga za dobro penino. Seveda je za končni uspeh potrebno veli-
jL kmetijsko svetovanje
Pomoč za urejanje pašnikov
Razpis za dodelitev nepovratnih sredstev
V uradnem listu št! 61-62 je bil 27.julija objavljen javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje usposabljanja pašnikov, ki ga razpisuje Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Za ta namen so predvidena finančna sredstva v višini 75,306.257 tolarjev.
Na razpis lahko vložijo vloge tisti, ki so urejali pašnike v letu 2000 ali 2001.
Za pašnike v gorsko-višinskem in kraškem območju ter strme kmetije veljajo naslednji pogoji: lokacija pašnika mora biti razvrščena v navedeno območje; najmanjša skupna velikost pašnika je 2ha, največja 30 hektarov; najmanjša obtežba je 0,5 GVŽ/ha in največja 2 GVŽ/ ha.
Za pašnike, ki ležijo v gričevnato-hribovitem območju in na območju z omejenimi dejavniki, pa veljajo naslednji pogoji: lokacija pašnika mora biti razvrščena v navedeno območje; najmanjša skupna velikost pašnika je 2 ha, največja 30 hektarov; najmanjša obtežba je 0,5 GVŽ/ha in največja 2,5 GVŽ/ ha.
Za pašnike, ki ležijo v nižinskem območju veljajo naslednji pogoji: lokacija pašnika mora biti razvrščena v navedeno območje; najmanjša skupna velikost pašnika je 2 ha, največja 30 hektarov. Najmanjša obtežba je 1,5 GVŽ/ha in največja 2,5 GVŽ/ ha.
Kriteriji za določitev višine subvencij so:' vrsta obodne ograje, območje glede na omejene dejavnike, v katerem pašnik leži in velikost pašnika. Vloga za razpis mora vsebovati poleg izpolnjenega obrazca št. 1 “Podatki o vlagatelju in naložbi", še naslednje dokumente: izjavo prosilca, da je pašnik urejen v letu 2000 ali 2001 in to v skladu z načrtom kmetijske svetovalne službe; načrt ureditve pašnika; posestni list star največ dva meseca ali notarsko overjeno zakupno pogodbo; za pašnike, ki posegajo na gozdna zemljišča, potrdilo, da je pašnik v skladu z gozdno gojitvenim načrtom; za skupne pašnike fotokopijo iz registra skupnih pašnikov, ki ga vodi upravna enota; originalne račune za nabavljen material; pooblastilo upravičenca vlagatelju za vložitev zahtevka; fotokopijo prve in druge strani obrazca A, ki so ga kmetje vložili za pridobitev državnih intervencij.
Vloge je potrebno poslati na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Dunajska 160, 1000 Ljubljana, do 5. septembra 2001.
STANE BEVC, univ. dipl. inž., svetovalec za živinorejo
dveh zaporednih suš in vse večje zadolženosti kmetov. Ogrožene so morda še posebej perspektivne kmetije, ki se prestrukturirajo in so veliko vlagale v razvoj ter se zadolževale.
Občine so že ali pa bodo v kratkem aktivirale občinske komisije za oceno škode, kaj več pa je odvisno od odločitve države o povračilu škode. Občine zdaj kmetijstvu pomagajo po svojih močeh, hkrati pa sofinancirajo dovoz pitne vode, kar ponekod močno obremenjujejo občinske proračune. Od cistern je na primer odvisno novomeško Podgorje in četrtina Suhe krajine, kjer so letos opravili že 700 prevozov in v proračunu z to rezervirali 6 milijonov tolarjev. V Semiču neprestano vozijo vodo štiri ekipe gasilcev in tudi Črnomaljci odpeljejo dnevno po 20 cistern.
B. DUŠIČ GORNIK
Prevoznik ilegalcev pobegnil
POLJANE PRI MIRNI PEČI -17. avgusta so policisti na H1 pri Poljanah ustavili voznika kombiniranega vozila. V avtu so odkrili devet tujih državljanov, ki so tega dne ilegalno prestopili državno mejo na območju PU Krško. Med postopkom je voznik pobegnil. Policisti so tujce predlagali v postopek k sodniku ža prekrške.
ko več dela. Simonič proizvaja penino po najkvalitetnejši, klasični francoski metodi, ki ima večstoletno tradicijo. Pri tej metodi poteka vretje vina z glivicami za penino in sladkorjem v vsaki steklenici zase. Proces je dolgotrajen, saj mora samo vino najprej zoreti od šest do osem mesecev, potem mora vreti, pri čemer se v steklenici naberejo usedline, ki jih je potrebno s tri- do štiritedenskem vrtenjem steklenic najprej zbrati in nato odstraniti, nakar steklenico zamašiti s plutovinastim zamaškom. Penina tako zori kar poldrugo leto.
Po zlati medalji v Radgoni, ko je bila semiška penina druga najboljša med slovenskimi peninami, po zmagi na metliški Vinski vigredi in zmagi na Prerezu letnika Posavja, je Ivan Simonič letos poveča! proizvodnjo svoje penine na 4000 steklenic. Razmišlja pa tudi. da bi se s semiško penino predstavil na Ljubljanskem vinskem sejmu.
Poleg penine Simonič proizvaja tudi domač vinski in jabolčni kis ter kis za vlaganje. Na uspehe, ki jih je požela semiška penina, pa je lahko upravičeno ponosen saj, če se je navadila zmagovati tako mlada, kaj šele bo!
MARJETKA PEZDIRC
Pazite na roke za razpise!
LJUBLJANA - V septembru in v začetku oktobra se iztečejo roki za prijavo na kar nekaj za kmetijstvo pomembnih razpisov. Agencija za kmetijske trge opozarja kmetovalce, daje vloge za sofinanciranje urejanja novih pašnikov treba oddati do 5. septembra (na razpolago bo 75 milijonov tolarjev), enako tudi za izvedbo komasacije (83 mio). Še do 15. septembra lahko oddajo vloge za sofinanciranje prestrukturiranja in prenove kmetijske proizvodnje. Na razpolago je 100 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in še enkrat toliko ugodnih posojil za pomoč kmetijam zaradi smrti v družinah ali naravnih nesreč in požarov. Za enkratno pomoč iz teh razlogov lahko zaprosijo do 31. marca 2002. Prav tako bo 180 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, 200 milijonov ugodnih posojil in za 85 milijonov jamstev na razpolago za poslovno in proizvodno povezovanje ter prestrukturiranje kmetijskih zadrug. Še nekaj je razpisov, za katere je rok za prijavo L oktober 2001. Med njimi so podpore za izvedeno napravo nasadov jagod (20 mio), za izvedeno obnovo sadovnjakov in oljčnikov (230 mio), za napravo nasadov špargljev (2,5 mio) ter za izvedeno <5bnovo vinogradov, podsajevanje vinogradov jeseni 2000 ali spomladi 2001 in za posaditev matičnjaka stopnje selekcije Baza (536,5 mio SIT).
ODGANJAL BO PTIČE-Molanovi izAnovca so tako kot vsako leto tudi letos pri vinogradu na Četah pri Zdolah postavili klopotec. Do zadnje trgatve, ki jo Molanovi in sosedje Krošljevi opravijo pozimi, saj so znani pridelovalci predikatnih vin, bo s klopotanjem odganja! ptiče od sladkega grozdja. Veselo je bilo pri postavljanju klopotca, tako pa bo tudi pri pospravljanju ob zadnji trgatvi. (Foto: M. Vesel)
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Priprave na trgatev
Kako pripraviti mlado vino
Trgatev zgodnjih sort grozdja je pred durmi. Med ranimi sortami v naši vinorodni deželi prevladujejo rdeče sorte, vendar je najti nekaj tudi rizvanca. Portugalka je popularno jesensko mlado vino, ki se ga od nekdaj veseli staro in mlado.
Kako se lotiti letos predelave grozdja za mlada vina, saj ima vsak letnik svoje zahteve? Rdeče sorte kažejo lepo obarvanost grozdja, srednjo stopnjo sladkorja, portugalka od 61 do 69 stopinj eksleja, šentlovrenka od 73 do 75 stopinj eksleja. Kisline nihajo med vinorodnimi okoliši pri portugalki od 5,0 do 10,0 g/ 1, pri šentlovrenki pa od 7,8 do 12,6 g/l. Po navedenih uradnih podatkih zadnjih meritev v času od 25. do 28. avgusta grozdje tehnološko vsekakor še ni zrelo. V enem tednu pa se lahko stanje v grozdni jagodi spremeni, odvisno od nadaljevanja suše ali od močnega dežja. V tem času budno spremljamo kritično stanje v vinogradih, ki so prizadeti s sušo. V stalnem stiku s terenom in ob upoštevanju vseh okoliščin bomo razpisali roke trgatve.
Zgodnje sorte dajo tudi vina za takojšnjo porabo, zato mora biti način predelave grozdja prilagojen novemu okusu letnika. Gotovo ne bo težav z dobro obarvanostjo mladega vina. Zato ni potrebno dolgo držati na tropinah rdeči mošt, mlado vino. Zadostovalo bo po začetku vrenja tri do štiri dneve potapljati klobuk, in to ne več kot štiri- do petkrat na dan. Upoštevati je potrebno, da grozdje ni oprano z dežjem in da pri rdečem grozdju ostankov škropiva ne moremo sprati na drug način. Na takem grozdju tudi ni pričakovati dovolj žlahtnih kvasovk, pač pa veliko bakterij. Ostanki
Ureja: dr. Julij Nemanič
škropiva zelo motijo kvasovke pri alkoholnem vrenju, ker te prej razstrupijo mošt, predno začno fermentirati. Zato naj bo kvasni nastavek toliko bogatejši in najbolje, da ga damo vso predvideno količino na začetku polnjenja kadi. Letos ni gnilega grozdja, zato ne pretiravajmo z žveplanjem drozge v kadi; dovolj bo pol decilitra 5-odst. žveplaste kisline na 1 hektoliter. Kakšne bodo nočne temperature, ko bomo prešah portugalko, ne vemo. Ni praksa, da bi povrela na “tropu” do konca. Med prešanjem ne sme priti do prekinitve vrenja, sicer si lahko kmalu nakopljemo mlečni cik in zapravimo tudi lepo sadno aromo, ki je pri mladih vinih tako cenjena. Svetujem prešanje podnevi, kajti v primeru nizkih nočnih temperatur se lahko vrenje zaustavi. Zadostna čistoča vinske posode preprečuje divjim kvasovkam in bakterijam, da bi motile normalen potek alkoholnega vrenja. Zelo so nevarni stari ostanki vinske umazanije, a tudi nekaj ur nepomita posoda, umazana od svežega mošta ali vina.
Mlado rdeče vino ne sme dolgo čakati na prvi pretok, ker je letos v usedlinah več kot običajno ostankov škropiv. Pretok naj ne bo preveč “zračen”, ker želimo ohraniti čimveč arom po grozdju in delno tudi zadržati svežino. Fine droži, ki bodo ostale na dnu posode, bodo koristile razvoju vina in ga delno varovale pred oksidacijo. Bodimo pozorni na pojav vonja po gnilih jajcih! Občasno pomešajmo droži, v primeru pojava pa je nujen zračni pretok! Letos je bilo mnogo vinogradov žveplanih zaradi “oidijevega” leta, zato računajmo z žveplovodikom. Tudi nasploh so letošnje okoliščine (suša in drugo) take, da bo potrebno pazljivo kletariti.
(Se nadaljuje) Dr. JULIJ NEMANIČ
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Posušena jušna zelenjava
V primerjavi s sadjem, ki ima bogato tradicijo v naši prehrani, si posušene zelenjave še nismo uvrstili med stalne domače shran-ke. Vzrok za to je premalo poznana tehnologija in tehnika sušenja zelenjave. Večji delež pridelanih vrtnin použijemo sveže ali shranimo kot ozimnico s pomočjo različnih metod konzerviranja. Posušena jušna zelenjava je izdelek, ki ga dobimo iz celih plodov ali delov plodov svežih in zrelih vrtnin, njihovih korenov ali listov. Vsem delom zelenjave se po ustreznem fizikalnem postopku odvzame voda (dehidracija) do take stopnje, ki jim zagotavlja kakovost in uporabnost za daljši čas. Kakovost shranka je odvisna od načina pridelane surovine, od postopka in tehnike ter pogojev sušenja. Če bomo pri delu dosledno upoštevali zahteve posamezne vrste zelenjave, bo ta pri namakanju v vodi spet dobila prvotne lastnosti.
Za domačo rabo lahko uspešno posušimo rdeče korenje, peteršiljeve liste in korenino, čebulo, por, grah, špinačo in podobno. Za sušenje domačih pridelkov, zelišč in semen so nam na izbiro različni sušilniki. Za manjše količine živil zadošča namizni gospodinjski pripomoček, t.i. bio-sušilnik. Za večje količine pa so primerni montažni sušilniki, ki jih je na tržišču že več vrst. Glede na svojo zmogljivost so primerni za kmečka gospodinjstva, ki jim pomeni sušenje pridelkov
dopolnilno dejavnost. Za pripravo jušne mešanice posušimo rdeče korenje tako, da sveže izkopanega dobro očistimo, operemo in blanširamo 5 minut. Pripravljeno maso razdelimo v tanke sloje na zračno podlago in sušimo pri temperaturi do 75° C. Vsebnost vode mora biti čim manjša (do 7%), ker s tem ohranimo večjo količino vitaminov. Posušeno korenje shranimo v neprepustno embalažo (stekleni kozarci) in tesno zapremo, ker je shranek zelo hidroskopičen. Hranilna vrednost 100 g posušenega korenja je dokaj visoka, vsebuje pa približno 369 kcal.
Sestavni del jušne mešanice je tudi posušena čebula. Za sušenje je primerna dobro zrela in zdrava čebula. Odstranimo ji zunanje liste in nato narežemo na 2-4 mm debele rezine, ki jih sušimo do 5 ur pri temperaturi do 65° C. Še bolje je, da naravnamo začetno temperaturo na 90° C in jo nato počasi znižujemo do 55° C. Delci čebule so suhi že po dveh urah. Za 1 kg suhe čebule potrebujemo 7 kg sveže čebule. Tudi suha čebula se najbolje ohrani v dobro zaprtem steklenem kozarcu. Jušni mešanici močno poudarijo aromo posušeni peteršiljevi listi in •koren. Vse dobro očistimo in poljubno narežemo ter sušimo pri temperaturi do 60° C. Za 1 kg suhega peteršilja potrebujemo približno 7 kg sveže surovine. Na enak način posušimo tudi liste špinače, vendar brez stebel in pecljev.
IujItira
1. SLIKARSKA KOLONIJA JERNEJEVO 2001
Šentjernejska dolina y slikarskih očeh
Osem slikarjev na 1. slikarski koloniji Jernejevo 2001, ki jo je pripravila domača ustvarjalka Jožica Medle ■ Na ogled postavili še dela osnovnošolcev in odraslih ljubiteljev slikarstva
Knjižnica
Kolegiatnega
kapitlja
Razstava knjig
NOVO MESTO-V vitrini hodnika nove Knjižnice Mirana Jarca je od prejšnjega tedna na ogled razstava Knjižnica Kolegiatnega kapitlja Novo mesto, ki jo je pripravila nekdanja delavka knjižnice Ivana Kužnik.
Obiskovalci si lahko pogledajo nekaj fotografij o cerkvi sv. Nikolaja na Kapitlju v prostorih knjižnice, na razstavi pa je tudi nekaj knjižnične literature. Knjižnica Kolegiatnega kapitlja Novo mesto se nahaja v poslopju kapiteljske proštije. Ustanovljena je bila konec 15. stoletja. Leta 1992 je bila za študijske namene odprta obnovljena knjižnica. Knjižnični fond obsega preko tri tisoč knjig. V povojni čas - 1955 -datira prenos 550-ih knjig iz kapiteljske knjižnice v Knjižnico Mirana Jarca. Celotni knjižnični fond kapiteljske knjižnice je razdeljen na deset enot in se ponaša z dragocenimi izdajami knjig s pretežno teološko vsebino. Danes najstarejša ohranjena knjiga so Ciceronova pisma, tiskana v Lyonu leta 1540.
Prostor knjižnice je prijetno urejen in primerno opremljen za obiskovalce, ki si pridejo izpopolnit svoje znanje.
L. M.
ŠENTJERNEJ - Pretekli teden je bilo v Šentjerneju resnično pestro ob občinskem prazniku. Ob vseh najrazličnejših dogajanjih pa niso pozabili tudi na kulturo, in tako je ves teden, od 19. do 23. avgusta, potekala 1. slikarska kolonija, ki so jo poimenovali kar po prazniku - Jernejevo 2001. Pobudo zanjo je dala domača likovna ustvarjalka Jožica Medle, ki je bila glavna organizatorica, prisluhnila pa ji je tudi občina, za kar se zahvaljuje.
“Likovna kolonija je tu potekala pred dvema letoma, zdaj pa smo jo pripravili v sklopu Jernejevega.
Z njo želimo kulturno oživiti dogajanje v kraju in okolici in vesela sem, da nam je uspelo,” je povedala Medletova, tudi sama ena od udeleženk petdnevnega druženja likovnih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Umetniki - akademski slikar Jože Marinč z Dob pri Kostanjevici, akademska slikarka Marija Rus iz Semiča, akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja, Simona Čudovan iz Čadraž pri Šentjerneju, diplomantka Akademije za likovno umetnost v Ljubljani, študent Likovne akademije v Skopju Aspa-ruh Mihajlov ter Silvo Metelko iz Ljubljane, diplomant visoke strokovne šole za risanje in slikanje -so se že v nedeljo naselili v Majzljevi zidanici. “Prav lastniku Gašperju Majzlju kot sponzorju gre največja zahvala, daje kolonija sploh lahko potekala,” pravi Medletova.
Ustvarjalci so petdnevno druženje dobro izkoristili in ob lepotah šentjernejske doline niso mogli ostati ravnodušni, kar odražajo tudi njihova dela. V glavnem so abstraktna, ustvarjali pa so predvsem v tehnikah akril in olje na platnu, kipar Jarm pa je seveda delal v lesu. Kot so ob našem obisku povedali slikarji, se takšnih in podobnih kolonij radi udeležujejo.
“Vesel sem, da smo zbrani iz različnih koncev Slovenije, celo iz Makedonije, ustvarjamo v prijetnem vzdušju, imamo zanimive obiske, predvsem pa so dobrodošle razne strokovne debate,” je povedal Marinč. Vsak od udeležencev kolonije je dobil dve platni in povrnjene potne stroške, šentjernejski občini pa je moral pustiti eno svoje likovno delo. Ob koncu so umetniki namreč pripravili razstavo svojih del, ki so bila na ogled v šentjernej-skem župnišču.
NA OTVORITVI RAZSTAVE - Na otvoritvi treh razstav sta zbrane nagovorila šentjernejski župan Franc Hudoklin ter predsednik TD Pavle Turk, prijeten kulturni program pa so oblikovali: pianist Erik Šuler iz Kočevja (na sliki) ter kitarski duo: Dušan Pavlenič in Iztok Zorko. Program sta vodila Ines Jer-ele in Sebastijan Podobnik. Na sliki so mladi likovniki, zadaj pa skulptura Staneta Jarma.(Foto L. M.)
Skupaj z otvoritvijo razstave del iz kolonije je namreč potekala tudi razstava otroških del 13 mladih posebej nadarjenih likovnikov, ki so prvič obiskovali 30-urni tečaj risanja za otroke pri slikarki Med-letovi, kije končala šolo za oblikovanje in je diplomirala na Visoki strokovni šoli za risanje in slikanje
Vpis v
Baletni studio
NOVO MESTO - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Območna izpostava Novo mesto vpisuje kandidate v izobraževalni program - Baletni studio. Klasični balet je namenjen mladim deklicam jn dečkom, starim od sedem let naprej. Vaje bodo potekale dvakrat tedensko. Baletni studio bo vodila pedagoginja Ana Trojnar iz Ljubljane. Vse informacije je mogoče dobiti na tel. št. 07-39-30-380.
PETI KONCERT NA KAPITLJU - Med zadnjimi prireditvami Novomeških poletnih večerov 2001 je bi! tudi koncert klasične glasbe v sredo, 22. avgusta, v novomeški kapiteljski cerkvi. Na petem koncertu Novomeškega glasbenega festivala so se z deli J. S Bacha, J. J. Quantza, A. Vivaldija, in G. Ph. Telemanna predstavili trije mladi, a že dobro uveljavljeni glasbeniki: Radov-Ijičanka Maleja Bajt na kljunasti flavti, Kranjčanka Speta Knol na oboi in Ljubljančan Gregor Marinko na violončelu. Obiskovalcem, ki jih ni bilo malo, so pričarali prijetno vzdušje glasbenega poletnega večera. Naslednji koncert v sklopu festivala v organizaciji Edition Bizjak d.o.o. se obeta spet 14. septembra, ko bo v podružnični cerkvi sv. Tomaža v Straži nastopi! A. Šelj na klasični harmoniki. (Foto: L. Murn)
DOMAČ! GODBENIKI SPET NAVDUŠILI - Postalo je že tradicionalno, da se na Jernejevem predstavi tudi domača godba - Občinski pihalni orkester Občine Šentjernej, ki je letos deležen še posebne pozornosti. Kako tudi ne, ko je junija praznovat svoj 90. rojstni dan. Ne glede na visoko številko pa so njeni člani v glavnem mladi, učenci Glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta, njihov kapelnik pa je profesor na šoli Sandi Franko. Zadnja leta je njihovo igranje vse kvalitetnejše, kar kažejo uspehi doma in v tujini. Med načrti imajo nastop na državnem tekmovanju godb ^ /. in 2. težavnostni stopnji ter pomeriti se z godbami z vsega sveta na mednarodnem tekmovanju v Riva del Garda. Na četrtkovem koncertu so šentjernejski glasbeniki poslušalce navdušili s pestrim programom. Prireditev je povezovala Ljudmila Bajc. (Foto: L. Murn)
v Ljubljani. Svoja dela pa je na ogled postavila tudi starejša generacija iz šentjernejske doline, osem odraslih ljubiteljev slikarstva, ki so se izobraževali na 50-urnem tečaju risanja in slikanja za odrasle, ravno tako pri Medletovi.
“Nikoli si ne bi mislila, da je v tako majhnem kraju tako veliko zanimanje za slikarstvo. Ljudje so me ustavljali na cesti in spraševali, kdaj bom kaj organizirala, in tako je prišlo do tečaja. Učili smo se čisto od začetka, z osnovami, študijo glave, perspektivo, šli smo tudi na teren, skratka, imeli smo se lepo,” je zadovoljna Medletova. Tečaj so obiskovali: Ivanka Kuhelj, Marina Bučar, Jožica Brulc, Minka Smolič, Rezka Šuštaršič, Ivan Herič, Irena Pureber-Col in Kristina Engel. Slikarje sedaj že zanima nadaljevalni tečaj, saj si želijo napredovati tudi v zahtevnejših tehnikah. V šentjernejski dolini je torej zaživelo likovno ustvarjanje.
L. MURN
UDELEŽENCI KOLONIJE PRI DELU - Med tednom smo obiskali udeležence kolonije in jih zmotili pri delu. Na sliki so od leve proti desni: Silvo Metelko, Aparuh Mihajlov, Simona Čudovan, Jožica Medle, lastnik zidanice in glavni sponzor Gašper Majzelj ter Jože Marinč. (Foto: L. M.)
Stoparjeve nove pesmi
SEVNICA - V prostorih Lekos galerije Ana so v četrtek, 23. avgusta, predstavili novo delo domačega ustvarjalca Rudija Stoparja. Obiskovalci so lahko prisluhnili novi pesniški zbirki Te moje pesmi - vlakna mojega raja in recitalu Spesnil sem morje zate.
Suhyjeva razstava v “Krki”
NOVO MESTO - V Galeriji Krka je od ponedeljka, 27. avgusta, na ogled razstava najnovejših slik in grafik novomeškega akademskega slikarja Branka Suhyja. Razstavljena dela so motivno vezana na Krkine proizvode. Razstava, ki bo v Krkini galeriji na ogled do 23. septembra, je bila v počastitev 10. obletnice osamosvojitve Slovenije postavljena že v Budimpešti.
Še vpis v Terpsihoro
NOVO MESTO - Do petka, 7. septembra, je v Kulturnem centru Janeza Trdine še možen vpis v plesno društvo Terpsihora. Programi so različni, vpis pa poteka med 17. in 19. uro. Vsak dan je ob 18. uri promocijska predstavitev jazz plesa in sodobnega plesa.
Zasavski slikarji se predstavijo
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada, Galerija Simulaker in Galerija Kralj vabijo v soboto, 1. septembra, ob 19. uri na otvoritev pregledne razstave likovnih del zasavskih slikarjev. V vseh treh razsta-viščnih prostorih se bo predstavilo 12 članov likovnega društva Relik iz Trbovelj.
Vlado Kreslin z gostom
NOVO MESTO - LokalPatriot, DNŠ in njegov študentski servis ter Založba Goga so v torek, 28. avgusta, povabili na koncert Vlada Kreslina na muzejskih vrtovih. Kot gost se je predstavil James Cannon iz Irske, ki je v duetu The Cannons nastopil tudi na Rock Otočcu.
Večer šansonov
SEVNICA - V okviru Sevni-škega grajskega poletja je v sredo, 29. avgusta, na gradu potekal etno-pop-rock-jazz koncert skupine Mescla iz Italije, v soboto, 1. septembra pa vabijo na grad na koncert šansonov. Prepeval bo pevec, skladatelj in književnik z Reke Srdan Depola. Koncert je posvetil že preminulemu francoskemu šansonjerju Jacquesu Brelu, saj prepeva večinoma njegove skladbe.
Barok izpod Bizjakovih prstov
Koncert v Šentjerneju
ŠENTJERNEJ - Po lanskem uspešnem Bachovem orgelskem ciklusu letos znova pod umetniškim vodstvom Milka Bizjaka poteka nov projekt - orgelski ciklus Baročna glasba evropskih narodov. Štirje organisti tako od maja do konca oktobra po različnih krajih Slovenije izvajajo koncerte in predstavljajo glasbo, ki je v preteklih stoletjih obogatila evropski prostor.
V četrtek, 23. avgusta, je v šentjernejski župnijski cerkvi igral organist Milko Bizjak, ki je diplomiral na Glasbeni akademiji v Zagrebu, izpopolnjeval pa se je še v Pragi in Gradcu. V zadnjih dvajsetih letih je naštel že preko 800 solističnih recitalov na orglah in čembalu po skoraj vsej Evropi. Bizjak, ki deluje kot samostojni kulturni delavec, je na četrtkovem koncertu predstavil dela J. Pachelbela,
C.	Wesleyja, P. Du Mageja, L. C. Daquina, J. P. Kirnbergerja, D. Buxtehudeja in J. S. Bacha. Na prihodnjem koncertu iz omenjenega cikla pa bo v črnomaljski župnijski cerkvi igral organist Dimitrij Rejc.
L. M.
Milko Bizjak na koncertu v Šentjerneju
Borza šolskih knjig
NOVO MESTO - Knjigarna Goga ob začetku šolskega leta organizira borzo rabljenih šolskih knjig. Učenci in dijaki lahko med torkom in petkom, med 4. in 7. septembrom, na stojnicah pred knjigarno Goga na Glavnem trgu 6 prodajajo svoje rabljene učbenike, lahko pa jih pustijo tudi v komisijski prodaji v knjigarni. Poleg rabljenih bo na stojnicah mogoče kupiti tudi nove šolske knjige za osnovno in srednjo šolo.
Ustvarjalne delavnice
NOVO MESTO - Vsem. ki želijo ustvarjalno preživeti svoj prosti čas, je na voljo program ustvarjalnih delavnic, ki jih na Območni izpostavi Sklada pripravljajo za vse starostne skupine in celo leto: plesne, glasbene, likovne, lutkovne, gledališke, filmske, literarne, fotografske itd. Delavnice bodo razpisane, če bo dovolj zanimanja. Vpis poteka vsak dan med 9. in 16. uro v prostorih Sklada na Novem trgu 5.
Pestro na gradu
SEVNICA - Območna izpostava Sklada je v soboto, 25. avgusta, povabila na otvoritev likovne razstave ArsPEKTA 2. ki je od 17. do 19. avgusta potekala na gradu. Svoja delil so razstavili: Jerca Šantej, Nena Be-dek, Janja Flisek Balog, Rudi Stopar, Peter Vene. Martina Koritnik - Fajt, Vladimira Štoviček. Strokovni vodja kolonije, katere tema je bila Akt, je bil akademski slikar Alojz Konec. Pred otvoritvijo razstave je bil koncert dua Balalajka iz Rusije.
Lani plodno na vseh področjih
Na Glasbeni šoli Marjana Kozine možen vpis le še na rogu ali trobenti ter plesni vzgoji - Morda ljudski instrumenti - Še nastopi z opereto Majda ■ Prostorska pridobitev
NOVO MESTO - Čeprav bo vsebinsko letošnje leto na Glasbeni šoli Marjana Kozine zelo pestro, upa takih aktivnosti na glasbenem področju, kot so bile lani, ko smo uspešno izvedli dvodnevni mednarodni simpozij o skladatelju in publicistu Marjanu Kozini, Novomeški simfonični orkester pa je naštudiral in z gosti koncertno prvič v celoti izvedel njegovo opereto Majda, ne načrtujemo. Ne da kaj takega ne bi bili sposobni ponoviti, problem je v denarju. Rad bi še enkrat povedal, da takšnega projekta brez finančne pomoči tovarne zdravil Krka ne bi mogli uresničiti niti v sanjah,” je povedal ravnatelj šole Zdravko Hribar.
Škoda bi bila, da ne bi operete še ponovili, saj so vanjo vložili res veliko truda, časa in energije. Majdi, ki bo trajno zabeležena tudi na zgoščenki, bo ponovno mogoče prisluhniti v novomeški športni dvorani Marof v začetku decembra, pa v Kulturnem domu Krško,
"z njo pa bomo gostovali tudi v Bonnu. Na oder bi jo radi postavili tudi dramsko, vendar je finančno to prevelik zalogaj. Sicer se orkester pripravlja na tradicionalne vsakoletne koncerte, kot je ob kulturnem prazniku, ko bomo poudarek dali slovenskim skladateljem,” je povedal Hribar, dirigent Novomeškega simfoničnega orkestra, ki meni, da bi podobno poglobljeno osvetlitev življenja in dela, kot jo je doživel Kozina, zaslužila še Ignacij Hladnik in Pavel Mihelčič.
Zanimanje za glasbo v dolenjski prestolnici narašča že kar nekaj let in tako bo tudi novo šolsko leto obiskovalo največ učencev, kijih še dovoljuje državni normativ - 622, od tega na instrumentalnem oddelku 450. Še vedno so jih kar 80
NOVA ZBORNICA - Ravnatelj glasbene šote Marjana Kozine Novo mesto Zdravko Hribar zadovoljen v prenovljenih prostorih.
odklonili. Jesenskega vpisa ni več, razen za deficitarne instrumente, kot sta npr. rog in trobenta. “Pozna se tradicija orkestra. Včasih smo iskali učence, ki bi igrali violino ali violončelo, danes ni več takšnih problemov. Vsi naši učenci igrajo pri tej ali oni godbi, vse kakovostno napredujejo, vodijo pa jih v ve-
čini naši profesorji," je dejal Hribar in omenil, da imajo tudi letos na šoli oddelek za orgle, solo petje pa bo poučevala domača glasbenica Irena Yebuah, ki končuje študij v Salzburgu. Novi zakon prinaša možnost poučevanja ljudskih instrumentov, kot so citre, frajtonarica in tamburice. Tudi zanimanje zanje je veliko, vendar žal ni pravega kadra za to področje."
Na glasbeni šoli dobro skrbijo za podmladek, ki si lahko prve izkušnje igranja v večjih zasedbah pridobiva v mladinskem pihalnem orkestru in mlajšem godalnem orkestru. Tu je tudi mala glasbena šola kot predpriprava za “pravo” šolo, pa plesna vzgoja - baletni izrazni ples, kjer je še možen vpis. V okviru Nauka o glasbi bodo tudi letos pripravili projekt Glasbena pravljica, ki je bil dobro sprejet.
“Lani smo bili res dejavni na vseh področjih, saj se letos lahko pohvalimo z lastnimi in prenovljenimi prostori," je vesel ravnatelj. Ob preselitvi zgodovinskega arhiva in oddelka Knjižnice Mirana Jarca so v glasbeni šoli bivšo zbornico spremenili v malo dvorano za vaje in nastope, spodaj pa so v prostorih knjižnice uredili šolsko knjižnico in zbornico s kuhinjo. V prostorih arhiva so pisarne in tajništvo. Začetek novega šolskega leta bo s pridobitvami še posebej prijeten tako za učence kot za profesorje.
L. MURN
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
OBISK NA DEBELEM RTIČU
Deset brezskrbnih dni za 371 otrok
Čisto blizu italijanske meje je plaža, na kateri se je letos sončilo in zabavalo 371 socialno in zdravstveno ogroženih otrok iz nekdanjih novomeških občin. Da bi jim bilo prijetno in da bi vsi varno prišli domov, so skrbeli študentje -vzgojitelji in pedagoški vodja. Da jim je bilo prijetno, pa so se prepričali župani šentjernejske, škocjanske in novomeške občine Franc Hudoklin, Janez Povšič in dr. Anton Starc ter direktorica novomeške izpostave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Suzana Jarc, ki so se odzvali vabilu novomeškega območnega združenja Rdečega križa na obisk na Debelem Rtiču.
HUDA MRAVLJICA - Otroci so obiskovalcem iz Dolenjske pripravili kultur-' ni program, v katerem so nastopile skupine: delfini, hobotnice, sončki, morske zvezde (na sliki pojejo Hudo mravljico, zelo gibčna deklica na levi pa je Sabina), školjke, gusarji in obalna straža. (Foto: M. R.)
Vsak dan so otroci začeli na plaži, kjer so se z žogo igrali ob vodi in v njej. Tisti torek, ko so dobili obisk z dolenjskega konca, pa so bili za svoje slane užitke malo prikrajšani. Obiskovalcem - med njimi je bila tudi predsednica novomeške izpostave RK Anica Bukovec - so se namreč želeli predstaviti v najboljši luči, zato so jim pripravili zabaven program, ki so ga pred izvedbo morali na generalki še enkrat izpiliti. Ampak ko so z obrazov Dolenjcev prebrali navdušenje nad njihovimi pesmicami in so nato iz rok vseh treh županov dobili še sladka darila - bombone in sokove - so bile vse zamere pozabljene. Slišati je bilo le smeh in vesele glasove.
V prvi avgustovski dekadi je 96 otrok vodil Sebastijan Podobnik, pomagalo pa mu je osem študentov - vzgojiteljev, med katerimi je bilo kar sedem deklet. Mladina, ki seje odločila za tako odgovorno opravljanje počitniškega dela, je morala pred tem obiskovati seminar, na katerem so ji tudi povedali, da “to niso počitnice, temveč 24-urna obvezno*st,” kot je na Debelem Rtiču dejala sekretarka novomeškega Območnega združenja RK Barbara Ozimek.
Kako pomembno je, da se vsi otroci nepoškodovani vrnejo domov, se zaveda tudi Šentjernej ski župan Franc Hudoklin, kije med drugim povedal: “Boli me, ker ti otroci nimajo, kar imajo drugi. Ko jih vidim, mi ni žal za denar, ki gaje občina namenila za njihovo letovanje.” Tudi škocjanski župan Janez Povšič se zaveda, da tem otrokom ni vedno postlano z rožicami: “Otrok joka prve dni, ko pride sem. Ampak huje je, ko joka, ker gre domov.” Škocjanski prvi mož je tudi povedal, da rad obišče otroke, ker ga zanima, kako tukaj živijo - na primer, na kakšnih posteljah spijo. Direktorica Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Tatjana Žigon se je nasmehnila in ga povabila, naj si ogleda njihove sobe, v njih pa nove postelje ...
Letos letuje v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS tudi 65 otrok, katerih starši so prispevali po 3 tisoč tolarjev, ostali znesek pa so krili dobrotniki, ki so darovali v Sklad za pomoč ljudem v stiski. Osem otrok letuje brezplačno, njihovi stroški pa so plačani z denarjem, zbranim v akciji RK Nikoli sami. Najnižji prispevek staršev za letovanje je bil sicer letos 10 tisoč tolarjev, najvišji - tega ni
NA OBALI - Mlade Dolenjke so bile ob obisku predsednice novomeškega območnega združenja RK Anice Bukovec že lepo zagorele.
plačal nihče - pa 38 tisočakov. Sebastijan Podobnik, ki z otroki preživi veliko časa - da ne bi ponoči prehitro zaspal, sta mu šentjernejskr in škocjanski župan prinesla velik zavitek kave - je povedal, da se po kosilu močnemu in škodljivemu soncu umaknejo in ustvarjajo v raznih delavnicah: likovni, glasbeni, literarni itd. Ko sonce izgubi svojo moč, pa se le odpravijo spet na plažo. Včasih jo mahnejo tja tudi po večerji. Takrat, ko so na nebu le še zvezde, imajo zabavo. Zelo zabaven za dekleta in neprijeten za nekega simpatičnega fanta je bil na primer avgustovski večer, ko je ta simpatični fant, po narodnosti Francoz, postal mister. Punce so ga menda oblegale
kot kakšnega filmskega zvezdnika, vsaka se ga je hotela dotakniti, tako da si je do svojega paviljona upal le v spremstvu vzgojiteljev.
Še veliko poletnih dogodivščin je dolenjska mladina doživela to poletje na Debelem Rtiču. Med drugim so si privoščili luksuzno nočno kopanje pa ples v maskah, že omenjeno tekmovanje za mistra in miss, izlet z barko idr. Da pa so bili dnevi skrivnostni in vznemirljivi tudi za vzgojitelje in pedagoškega vodjo, so si omislili skrivna sporočila. In tako je dekle cel dan lahko opazovalo Sebastijana in Rolanda in se spraševalo: “Le kateri mi je napisal, da sem danes še posebej luštna?”
MOJCA RAPUŠ
Od Podbočja do sotočja Krke in Save
Za zaključni del mojega pohoda ob Krki smo z Vlado in Mileno izbrale tak dan, da smo res imele na koncu vzrok za slavje. Onidve sta dva dni pred tem praznovali rojstni dan, jaz bom zaključila svoj projekt - končala bom pohod ob naši najdaljši, 110 km dolgi slovenski, posebno za nas Dolenjce, edinstveni reki. Piko na i bomo postavile v gostilni pri Lesu na Čatežu ob Savi, zato smo en avto pustile kar tam in se z drugim vrnile na kraj, kjer sva z Mileno zadnjič končali pot, to je v Podbočju.
Resnici na ljubo moram povedati, da smo malo pogoljufale. Ko smo pregledovale zemljevid, smo ugotovile, da je najbližja pot ob Krki asfaltna cesta, ki vijuga proč od Krke že pri Dobravi. Šele v Pristavi, gručasti vasi na desnem bregu reke, se ji približa, a samo toliko, da si lahko ogledamo široko strugo in sorazmerno hiter tek reke. Potem se moramo vrniti na glavno pot, ki nas pripelje v Bušečo vas, prikupno vasico na terasi nad Krko. Šele tam zares začnemo s pohodom, avto pa pustimo v senci blizu Klunovih toplic.
Bušeške ali Klunove toplice imajo temperaturo vode od 26 do 28 stop. C. Termalni vrelec je prvič zajezil graščak Auersperg iz Leskovca leta 1816. Zgradil je leseno kopališče, ki smo si ga z zanimanjem ogledale. Toplice so bile namenjene le grajskim in njihovim prijateljem. Sedanja lastnica Rozika Klun nam je povedala, da jih je njeni mami kupil za poročno darilo njen stari ata, ko so bile napro-
daj. Pred tremi leti so dodali še savno, zunaj pa so zgradili bazen, v katerem se je ta dan že navsezgodaj kopala neka gospa. Menda je voda posebej zdravilna za kostna, kožna in živčna obolenja. Kopališče ni registrirano, ker bi za seboj potegnilo kup drugih stvari, ki jim ona, ki je že v letih, ne bi mogla biti kos. Skrbi le za čistost bazena in sprejme prostovoljne prispevke za svoje delo, njen vnuk pa kdaj kopalcem proda kako pijačo. Posebno ob nedeljah in praznikih ljudje radi prihajajo, saj so prepričani o zdravilnosti vode. Podobnih izvirov je tu okrog še nekaj, eden, ki mu rečejo Stare toplice in ima temperaturo vode 32 stopinj, je blizu Krke.
“Poglejte, kakšni so ljudje,” je potožila prijazna gospa Klunova, "pridejo s psičkom pa ga pustijo in gredo. Pred nekaj dnevi so pustili pa dve mucki. Kaj naj z njimi?”
Mali prikupni mešanček z ovratnico je milo pogledoval zdaj eno, zdaj drugo in se nam dobrikal, kot da nas prosi, naj ga vendar vzamemo s seboj. In ko stopimo na stezo, ki nam jo gospa pokaže, jo res mahne za nami. Mota se nam pod nogami, nas tudi ovira pri hoji, pa mu prigovarjamo, naj se vrne, podimo ga, včasih tudi zavpijemo, on pa samo vdano gleda in nas ne razume. Tako hodimo skupaj ob reki. Z nami si ogleduje vasi na drugem bregu: Cerklje, kjer se ta dan z letališča ne dvigne noben vojaški avion, Župečo vas in Boršt. Tam je velika asfaltna baza, kraj pa je bil naseljen že v prazgodovini, o če-
mer pričajo izkopanine, ki so jih našli v več rimskih grobovih. Na področju smo, ki so ga Nemci kmalu po okupacijo nasilno izselili, bridko pomislim.
V Dolnji Pirošici moramo spet stopiti na asfalt. Zdaj je s kužkom še huje, saj se ne znajde na prometni cesti in ovira promet, nas pa je strah, da bo končal pod kolesi. V vasi se ga skušamo znebiti tako, da ga zapremo na neko dvorišče, a hitro najde luknjo in nas spet vesel dohiti. Reši nas prijazen domačin, ki ravno ureja svoj lepi vrt (Kako lepo urejena je tudi tavaš!). Pokaže nam bližnjico h Krki, kužka pa zadrži. Milo “zajoka” za nami, a upamo, daje prijazni človek lepo poskrbel zanj. Tu že tretjič naletimo na potok z istim imenom: Suši-ca (skozi Dolenjske Toplice, Podbočje in tu).
Steza nas pripelje do velikega šotora (je neobljuden ali še spijo?) na bregu Krke, precej pred njim pa nas tabla z napisom PRIVATNO opozarja, da ne smemo naprej. Pa smo kar šle, dokler smo pač mogle. Travniki so tako prepredeni s kanali, da moramo spet na asfaltno pot.
K sreči je cesta vodila po obronku gozda in nam večkrat nudila senco, saj se je spet delal vroč julijski dan. V Velikih Malencah ob Globočkem potoku, kjer stoji romanska in večkrat prezidana cerkev sv. Martina, na terasi nad Krko stoji hrib Gradišče, ki je bil poseljen že v železni dobi. Tam so odkrili tudi poznorimski pentagram-ski kastel, ki je branil magistralno cesto med Siscio in Emono oz. rečni promet po Krki. Sredi 6. stol. so bile Velike Malence eden od utrjenih trgov ob panonski meji, ki jih je Justinijan prepustil Langobardom, zaveznikom ob robu cesarstva. Številne najdbe od tod hranijo v Posavskem muzeju v Brežicah. Bile so torej pomembna trdnjava ob vstopu v dolino Krke skozi Brežiška vrata. Tu so našli tudi temelje starokrščanske bazilike, na travniku med cesto Kostanjevica -Brežice in Krko pa so našli obsežno grobišče halštatskih gomil.
Do Krške vasi nas k sreči loči le še nekaj kimlometrov. Prvič vidim vas s te strani reke in vse bolj se čudim razgibanemu življenju ob rečnem bregu. Kar vrstijo se oznake za parkirni prostor, taborni prostor, nakazana so kopališča in
športna igrišča. Kaže, daje nosilec vsega tega Športno rekreacijski center Grič, ki vabi turiste tudi z ličnimi prospekti. Z njih preberem, da tu lahko vsak v miru uživa na obrežju reke, lahko pa sede v kajak ali kanu in si lepoto Krke ogleda še pobliže. Tudi s:kolesom jo lahko mahne po označenih poteh ali pa peš na najbližje hribe. Ponujajo tečaje, izposojo športnih rekvizitov, in res naletimo na kolesarje, pešce, pa tudi na loki ob vodi postaja vedno bolj živahno. Nedelja je, vroče poletje, zato ljudi zlahka zvabita Krka pa lokostrelsko igrišče ob njej, otroke pa razna igrala.
Krška vas se prvič omenja v pisnih virih 1. 1340 kot Otoček. Na gričku stoji cerkev sv. Mohorja in Fortunata, nad gostilno Prah pa je lep pogled na Krško polje, obsežno ravnino med Savo in Krko, kjer je bila 1537 velika bitka med kmečko in plemiško vojsko. Tu se malo spočijemo in odžejamo. Sedimo pri mizi, kjer je na steni zarisana črta in zapisan podatek, do kod je 2. 11.1990 ob poplavi segala voda. Naredim še posnetek Krke, ki se tu spet igrivo pretaka čez slap in obliva otočke na njej, potem se spopademo še z zadnjim delom poti. Pri razpadajoči gostilni zavijemo navkreber po poti, ki gre nekaj časa vzporedno z avtocesto, kije prekrila traso stare rimske ceste. Po njej teče gost promet proti hrvaški meji na Obrežju, me pa za bencinsko črpalko na Čatežu zavijemo v vas s tem imenom. Če bi imele čas in še kaj energije, bi se povzpele še na 386 m visoko Šentviško goro, ki je nad nami. Od tam je prelep razgled nad slovensko in hrvaško dolino Save in na ravnino ob spodnjem toku Krke. Pri romanski cerkvici sv. Vida, ki je najstarejša cerkvena stavba na brežiškem območju, sem bila že večkrat v letih, ko so mi bile Brežice drugi dom. Vsakega 1. maja smo se povzpeli tja gor. Tudi pred tremi leti sem se povzpela tja in se razveselila urejenega okolja in obnovljene stavbe.
A je zanimiv tudi sam Čatež ob Savi. Župna cerkev sv. Jurija je bila že v 14. stol. sedež pražupnije. Malo naprej od vasi so že 1797. odkrili termalni vrelec s temperaturo med 57 in 64° C. Prve zdraviliške stavbe so tam zrasle sicer šele I. 1924, razcvetele pa so se po 1. 1963. Danes so Čateške toplice znane daleč v svetu, tam je poleg zdravilnih učinkov vode privlačna predvsem prava riviera, ki privablja ljudi od blizu in daleč. Naj
spomnim bralce še na to, da se je na Čatežu rodil tudi naš slikar Vladimir Lamut (1915 - 1962).
V prijetni gostilni Les se “pocr-kljamo” z dobrim kosilom in se peš odpravimo še na veliki savski most, kjer v križišču lahko zaviješ proti Brežicam, Krški vasi ali pa Čateškim toplicam. A korak nam zastane še prej, ob lepem spomeniku, ki stoji ob cesti. Prvič ga vidim. Postavili so ga v spomin vsem tistim, ki so kot izgnanci ostali na tujih, v glavnem mrzlih nemških tleh. Ko sem kot mlada učiteljica nastopila svoje prvo službeno mesto v Brežicah, sem se dobro seznanila z usodo ljudi Spodnjega Posavja, ki so morali zapustiti svoje domove ih so jih s transporti razvozili v živinskih vagonih po vseh koncih “velikega” rajha, na njihove domove pa naselili kočevarske družine. Tudi domači pogovori so se neprestano sukali okrog pretresljivih zgodb iz izgnanstva, saj so bili izgnanci tudi oni. Vesela sem, da so umrlim na tujem postavili spomenik in da so tudi živi končno dobili vsaj simbolično odškodnino za prestano trpljenje.
Z velikega mostu pa še pogled na sotočje dveh rek, ki gaje od tam najlepše videti. Od konice navzgor proti Krški vasi smo se včasih v vročih poletnih dneh množično kopali. Takrat tega mostu še ni bilo, bili pa smo sila ponosni na najdaljši, 527 m dolgi most čez Krko in Savo, ki je bil zgrajen že 1906 in je bil takrat tretji najdaljši most v avstro-ogrski monarhiji. Zdaj seveda ne bi bil več sam kos gostemu prometu, a je še vedno lepo vzdrževan. Še posnetek za dokaz, da smo res bile tam, potem pa v avto in počasi ob njenem toku spet navzgor, proti domu.
Lepo je, kadar človek opravi delo, ki si ga naloži. Še lepše, če pri tem uživa. Moram povedati, da je bil vsak del poti zame prazničen dan. Utrujenost je bila vedno kmalu pozabljena, vtisi pa so ostali. Podobe naše lepotice, ki se tako spreminja na svoji poti, dajo včasih komaj prepoznaš, se vtisnejo v spomin, kot tudi srečanja s prijaznimi ljudmi. Občudovala sem lepo urejene vasi, se čudila velikim kmečkim dvoriščem, cvetju, ki ga je bilo skoraj povsod polno, in seveda videla tudi stvari, ki so me razjezile.
Tudi hoja je bila različna. V zgornjem toku Krke, na primer, je bila pot tako mehko in lepo speljana, da sem res uživala, marsikje
Spomenik na Čatežu - umrlim domačinom v izgnanstvu.
pa sem se morala pretikati skozi grmovje, se ogniti močvirju ali pa seje reka za dalj časa skrila mojim očem. Dvakrat sem morala del poti tudi prevoziti.
Vsakokrat, preden sem Se spopadla z novim delom poti, sem se seveda zakopala tudi v knjige in druge vire. Iskala sem karkoli o krajih, skozi katere bom šla. Žal je tega premalo in še to je razdrobljeno po različnih publikacijah. Prav zato so morda viri kje tudi nezanesljivi, posebno če so le ustni. Če se bodo tile moji zapisi znašli v strnjeni publikaciji, bom posebej preverila podatke in za pomoč in sodelovanje poprosila še koga, posebno domača turistična društva, da napisano dopolnijo in razkrijejo tudi svoje načrte v zvezi s turizmom ob reki. Naša lepotica Krka bi si zaslužila nekaj takega. Morda bi taka knjižica vzpodbudila k še bolj zavzetemu urejanju naselij in turističnih poti, opozorila bi pohodnike in turiste na stvari, ki naj sijih ogledajo. Zdaj že otroci vedo, da postajjfcturizem pomembna gospodarska panoga, Krka pa nudi še toliko neizkoriščenih možnosti prav na tem področju.
Na koncu še hvala vsem, ki so mi bili sopotniki na tej lepi in nepozabni poti ali so mi kakorkoli pomagali, s prevozi in zlasti z informacijami. Hvala tudi uredništvu Dolenjskega lista, ki je vsakih štirinajst dni odmerilo prostor za to moje potepanje ob dolgi, vijugasti in prelepi Krki. Zdaj jo imam še raje in jo še bolj spoštujem. Upam, da se bodo še mnogi odločili za vsaj krajše poti ob njej. Ne bo jih razočarala!
1. MESTNIK
BIZELJSKI GRAD
Klakočarjevi so mu vdihnili življenje
Bizeljski grad zdaj res ni več tak, kot je bil v svojih zlatih časih, vendar družina Klakočar, ki ga ima v najemu že od leta 1971 in je v njem uredila vinsko klet, skrbno hrani vse njegove dragocenosti. Na žalost jih ni prav veliko, saj so nekdanji lastniki gradu Windischgratzi pobrali in na Moravsko odpeljali vse, kar je bilo vrednega, predvsem starinsko orožje, slike in arhiv.
BIZELJSKI GRAD - S ceste se vidijo stolpiči gradu, skritega med gosto vejevje. (Foto: M. R.)
Grad stoji na skrajnem severnem delu bizeljskih goric, na geografsko izredno izpostavljeni legi, kar je prispevalo k boljši obrambi gradu. Sezidan je bil v poznem srednjem veku, kaže pa renesančne in baročne poteze. Pot do grajskega vhoda se vije po hribu, grad pa je zavarovan z manjšim vhodnim stolpičem, ki pot še bolj zoži. Obzidje je bilo nekoč visoko pet metrov, a so ga znižali. Tudi sicer strokovnjaki za naravno in kulturno dediščino menijo, da je prvotna kastelna zasnova doživela več dozidav. Tomaž Golob v delu Razstava naravne in kulturne dediščine Bizeljskega opisuje, da so dvoriščno stran v renesansi razčlenili z arkadami, zahodno stran pa utrdili z dvema okroglima vogelnima stolpoma. Leta 1623 je bila sezidana grajska kapela sv. Hieronima, ki je zavetnik vseh neporočenih žensk. Zasnova gradu je sicer pravokotnik s štirimi dvonadstropnimi krili in arkadira-nim dvoriščem.
Življenje v gradu nekoč...
Bizeljsko gospostvo je prvič omenjeno leta 1251, ko je bil prvotni obodni grad upravni sedež dominikalne škofijske posesti, grajski kastelani pa so v listinah omenjeni nekaj let zatem. Izrecno pa grad prvič omenja krški urbar leta 1404 kot castrum Vysell, nato leta 1441 kot geslo Visel - takrat naj bi krški škof Johann grad z nekaterimi drugimi gradovi zaradi celjske nevarnosti predal cesarju Frideriku - in leta 1475 kot castrum Visi. Tega leta so Bize-ljani uspeli obraniti svoj grad pred Turki, pri čemer jim je prav gotovo pomagala velika zaloga orožja, ki jo je popisal krški gradnik Klement Zvvittar takole: top-kača, 5100 puščic, 500 funtov smodnika, 800 velikih in malih svinčenih krogel.
Leta 1515 pa je grad vendarle klonil. Ob vseslovenskem kmečkem uporu je bil zavzet in oropan: puntarji so razbili okna in peči, iz zidu so izdrli železje in ga odnesli s seboj. Ob slo-vensko-hrvaškem kmečkem uporu jo je grad odnesel veliko bolje: grajski oskrbnik takratnega najemnika gradu je upornikom namreč ponudil hrano in denar. Ampak dobrota je tudi sirota: uporniki so graščakom uspeli izmakniti dva mala topa. Gregoriču in njegovi vojski sta v boju za Cesargrad na Hrvaškem zagotovo prišla prav.
V gradu so med Napoleonovo zasedbo bivali tudi francoski
vojaki. Med vojnama je grad po soprogi kneginji Windischgrat-zovi priženil grof Hugon Cesc-hi a S. Croce, med drugo svetovno vojno pa je bil v lasti baronice Kristine in njenega soproga Nikolaja pl. Maasburga.
...in danes
Po vojni je bil grad nacionaliziran, postal je last brežiške občine. Ta ga je leta 1971 dala v najem Šarloti in Jožetu Klako-čarju. Mlada zakonca sta bila zatrdno odločena, da bosta skrbela za grajske dragocenosti in ohranila grad za poznejše rodove. “To staro damo spoštujemo,” s ponosom pove Šarlota, ki danes za grad po smrti moža skrbi s svojimi štirimi otroki: Bojanom, Alenko, Jožetom in Šarloto.
“Smo vinogradniki,” pove Šarlota in s 26 tisoč trtami si ta naziv vsekakor zaslužijo. Pridelujejo vrhunska bela in rdeča vina, med katerimi so nekatera tudi že prejela strokovno priznanje za kakovost. Lansko leto je Bojan ustekleničil 10 tisoč steklenic vina, za katere je tudi sam oblikoval nalepke, letos pa bo število dvakrat večje. Tudi sicer je Bojan mamima desna roka, ostali otroci pa priskočijo na pomoč predvsem jeseni, ko vinogradnike čaka dolgotrajno, a prijetno opravilo - trgatev. “Trgače vabimo že med letom, to so naši obiskovalci, letos pa se bodo organizirano pripeljali tudi z Gorenjske,” pove Kla-kočarjeva, pri kateri so obirali tudi že švedski poslovni partnerji ene izmed novomeških tovarn.
Klakočarjevi so vsem gostom vedno na voljo za ogled gradu. Kdor želi, si lahko ogleda njihovo vinsko klet, tam morda poskusi tudi kakšen prigrizek in kozarec njihovega vina. Vidi lahko tudi viteško dvorano, katere čudoviti strop je zaradi zamakanja prekrit z deskami, in kapelico s tremi oltarji, med katerimi sta le dva še polna nabožnih kipcev. Ravno zdaj pa so v eni izmed grajskih soban razstavljena likovna dela novomeškega fotografa Borisa Pavlina. Veliko zanimivega je prikazanega tudi v štirih filmih, ki so se snemali na tem gradu: Vojne vihre, Kmečki upor, Poletna idila in Beli konjiček. Šarlota ima na vse zelo lepe spomine, žal ji je le, da s snemanja Vojnih viher nima nobene fotografije. Igralci tega filma so se namreč v mrzli zimi greli kar pri njej v kuhinji, kjer jim je kuhala, tam so se tudi učili vlog in pestova-
li njenega sina. “Bili smo kot ena družina,” pravi Šarlota, ki je tej igralski zasedbi tudi ponudila viski, a so ga odklonili in svoja premražena usta raje namočili v domačo slivovko. “Najprej so jo samo vohali in hvalili, kako lepo diši,” je povedala Šarlota, ki je bila nad njihovim odzivom prijetno presenečena.
Ker je bizeljski grad po novem državna lastnina, se Šarlota pogosto mudi v Ljubljani. Tam so jo tudi pobarali, če bi bila rada grofica. “Grofica sem že, samo gradu nimam,” jim je odgovorila Klakočarjeva, ki za grad zares lepo skrbi. “Ob nalivih pogosto odnese kakšen kamen, pa kar sama zamešam mešanico in popravim, da se ne ruši naprej,” pove. Tudi ko je voda pricurljala skozi strop v viteški dvorani, nekoč okrašeni s parketom z ornamentom, seje najprej sama lotila reševanja. V veliko pomoč pa so ji tudi strokovnjaki z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki bodo restavrirali grajsko kapelico. Da je v gradu, kjer vedno vsaj en družinski član pričakuje morebitne obiskovalce,
OLTAR S SV HIERONIMOM -Grajska kapelica ima tri oltarje (na sliki osrednji), ki niso več tako polni nabožnih kipcev, kot so bili nekoč. Tudi v okvirjih, ki so prislonjeni na oltar, manjkajo slike. (Foto: M. R.)
Čezgorjanska
čudenja
Neki ljubljanski hotelir mi je povedal, da so najbolj nore in z najbolj obloženimi mizami tiste zabave, ki jih pripravijo kulturniki. “To so prave požrtije, "je še dodal.
Nastopajoči, ki prihajajo v Metliko na mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad, se zanimajo, kako zadeva klapa: koliko ljudi zaposluje projekt, kako so plačani, koliko cvenka gre iz občinskega proračuna, koliko pljune država, in podobno. Ko jim povemo, da pripravljajo grajska dogajanja neplačani člani prireditvenega odbora, ki zberejo pri pokroviteljih tudi večino denarja, odprejo usta, kot bi imeli v njih vroč krompir. Na dolgo in široko blebetajo, da bi bilo med Žabarji kaj podobnega nemogoče, kajti prostovoljstvo v kulturi da je že davna preteklost. Za veliko manjše, skromnejše projekte zaposlujejo (dokaj dobro plačane) ljudi, a je včasih učinek prav mizeren, tudi glede publike, ki se udeležuje nekaterih prireditev v veliko manjšem številu kot v Met-' liki. Domačini besedam radi verjamejo, saj so se pred kratkim lahko sami prepričali o povedanem. Estradna umetnica iz Ljubljane je za polurni nastop v Metliki (napovedovanje) pričakovala plačilo v znesku
100.000	tolarjev. Svoj predlog je podkrepila z besedami: “V Ljubljani so takšne cene. ”
TON! GAŠPER1Č
prijetno in da je vsakič lepši, ji pogosto povedo tudi nekdanji lastniki Windischgratzi in Maasburgi, ki jo obiščejo vsako leto. Skupaj se usedejo h kosilu in se pogovorijo, kako je bilo nekoč in kako je zdaj. Zanimivo je, da imata s sedanjo Win-dischgratzovo gospo tudi povsem enako ime.
Šarlota in njen sin Boris, ki bosta grad najverjetneje dobila v koncesijo za naslednjih 50 let, zelo jasno vidita njegovo prihodnost. Nadaljevala bosta z uspešnim vinogradništvom, Šarlota pa bi rada v gradu nekoč uredila restavracijo in sobo za mladoporočenca. “V njej bo
Ne čudi torej, da so člani turističnega krožka na semiški osnovni šoli, ki so preteklo šolsko leto sodelovali na tekmovanju “Turizmu pomaga lastna glava”, ki je tokrat nosil podnaslov “Turizem in dediščina”, kaj hitro našli temo za svojo nalogo. “Rešimo mlin!” so dejali in dali takšen naslov tudi nalogi. “Če občina ne more, če kulturni skupnosti ni za to, če tudi lastnik premalo dela na tem, zakaj ne bi mladi poskušali zavrteti kolesa in dati pobude za obnovo Hluparjevega mlina,” je v uvodu naloge zapisalo štiriindvajset učencev z mentoricama Anico Jakša in Vaneso Požek.
Zadnji mlinar Milan Jure-jevčič je nehal mleti leta 1983, štiri leta pozneje pa je mlin prodal Pušu, ki je posodobil žago in turbino, nato pa obrat preselil v Črnomelj. Tako mlin kot žaga sedaj samevata, od nekdanjih gospodarskih poslopij pa se je ohranil le še kozolec. A tudi hiša, v kateri je bil v spodnjih prostorih mlin s petimi mlinskimi kolesi, v zgornjih pa je bilo stanovanje za mlinarjevo družino, je, kot rečeno, v kaj slabem stanju. Že samo sprehod okrog mlina je lahko precej tvegan, saj ni izključeno, da ne bo sprehajalcu padel na glavo del propadajoče strehe. Odpada omet s fasade, okna so razbita, mnoga tudi namerno, stopnic v mlin ni več, prav tako ne balkona in vodnih korit. Še najbolj je ohranjen kletni prostor, kjer so nekdaj mleli. Žob časa na srečo še ni usodno načel naprav za mletje. Zato pa ni
tako kot nekoč: porcelanast la-vor in vrč,” se nasmeje Šarlota. Po tridesetih letih življenja v tem bizeljskem lepotcu so se namreč že navadili, da so pač graščaki. In na to.so tudi ponos-
prizanašal nekdanjemu stanovanju. Precej je k propadanju pripomogla puščajoča streha.
Semiškemu turističnemu podmladku ni ušla prav nobena malenkost. In ko so stikali okrog mlina in po njem, so bili kaj hitro enotni, na kakšen način bi lahko rešili mlin pred propadanjem. V spodnjih prostorih naj bi po njihovem predlogu uredili muzej mlinarstva, v katerem bi razstavili mlinarske naprave in pripomočke. Nad njihovo idejo je bil navdušen tudi Milan Jurejevčič, ki je v Hluparjevem mlinu mlel kar tri desetletja. Še vedno mu je namreč žal, da je mlin prodal, a takrat je mislil, da ga bo novi
NEKOČ JE BIL... - ...mlin, bi lahko zapisali pod to fotografijo. Danes že pošteno kaže rebra, odtrgani ostanki strehe grozeče visijo nad glavami obiskovalcev, kjer je bi! nekdaj balkon, pa je le še nekaj kosov strohnje-nega lesa.
ni, pa čeprav je pozimi v gradu tako mrzlo, da se zjutraj zbudiš z ivjem na nosu. Je pa poleti med debelimi stenami in v kleti toliko prijetneje.
MOJCA RAPUŠ
lastnik obnovil. Zato pa je pri- ' pravljen pri uresničevanju ideje osnovnošolcev pomagati tako s svojim bogatim znanjem kot z delom. Mlin bi celo usposobil za mletje, le novo mlinsko kolo bi bilo potrebno narediti.
Z idejo o muzeju se strinja tudi lastnik Matjaž Puš, medtem ko je mlinarica Tončka Mihelčič iz sosednjega mlina, katerega kolesa so tudi že obstala, pripravljena podariti kakšen eksponat za muzejsko zbirko.
Po zamisli semiških šolarjev bi v kamri in zadnji hiši v zgornjih prostorih postavili makete bližnjih turističnih zanimivosti, kot so krupski grad, cerkev na Vinjem Vrhu, Judovska hiša, opozorili bi na znamenitosti ob kraški učni poti, na ogled bi bile arheološke najdbe iz bližnje okolice. Nekdanji mlinarjevi kuhinjo in spalnico bi uredili tako, kot sta bili nekdaj. Ker v spalnici še vedno stoji stara krušna peč, bi lahko v njej zopet pekli dišeče hlebčke. Kjer je bila nekdaj žaga, bi si obiskovalci odpočili na klopeh in občudovali izvir in Krupo, lahko pa bi se s čolni popeljali po reki. Bližnji kozolec bi bil po mnenju osnovnošolcev primeren za informacijski center, kjer bi poleg informacij obiskovalcem ponudili tudi domače pridelke, kot so suho sadje, domači čaj, vino in še kaj.
Kot so v zaključku naloge zapisali člani turističnega krožka, je njihovo požrtvovalno delo rodilo sadove. V njihovi navzočnosti sta namreč semiški župan Janko Bukovec in lastnik mlina Matjaž Puš sklenila dogovor o obnovi mlina. Letos naj bi se po njihovih trditvah pričela obnova strehe, za katero bi les priskrbel Puš, ostalo pa bi zagotovila občina. Po zadnjih županovih zagotovilih, starih nekaj dni, pa bodo z obnovo celotnega mlina in ne le strehe pričeli prihodnje leto, na pomoč pa bo priskočila tudi Kulturna skupnost Slovenije. Upajmo, da tokrat zares ne gre zgolj za obljube, semiški turistični podmladkarji pa so lahko zadovoljni, da njihovo delo ni bilo zaman. Ne nazadnje so z nalogo “Rešimo mlin!” zmagali na regijskem tekmovanju “Turizmu pomaga lastna glava” ter na državnem na Ptuju dobili zlato za celotno nalogo in razstavo ter priznanje za najboljšega igralca.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
V HLADNI KLETI - Družina Klakočar hrani v grajski kleti veliko različnih sort vin, ki jih Šarlota (na sliki) rada ponudi gostom, na steni pa visijo priznanja za njihovo kvaliteto. (Foto: M. R.)
IDILA Z NAPAKO - Pogled na mlin in žago ob znamenitem izviru reke Krupe bi bil veliko lepši, če ne bi mlina že močno načel zob časa. Semiški turistični podmladkarji so v svoji nalogi "Rešimo mlin!" nanizali številne predloge, kako bi stavbi rešili pred nadaljnjim propadanjem ter z njima popestrili turistično ponudbo. Po najbolj svežih zagotovilih župana Janka Bukovca njihov trud očitno le ni bil zastonj. (Foto: M. B.-J.)
IDEJE, KI JIH NE GRE PREZRETI
Rešimo Hluparjev mlin na Krupi!
Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila okolica reke Krupe naseljena že v pradavnini. Kako tudi ne, ko pa je obilica vode dajala dovolj možnosti za preživetje, to pa so znali s pridom izkoristiti tudi v novejšem času, saj so bili na komaj poltretji kilometer dolgi reki kar štirje mlini in tri žage. Prvi mlin, nedaleč od izvira Krupe, ki je ena največjih znamenitosti v semiški občini, domačini še vedno imenujejo po nekdanjem lastniku Ivanu Hluparju. A kolikor bolj je čudovit pogled na izvirno jezero izpod trideset metrov visoke skale, toliko bolj je vreden pomilovanja 'bližnji propadajoči mlin.
ZMOTE O HIŠNIH LJUBLJENČKIH
Boste vzeli enega za otroke?
Nemški raziskovalci so ugotovili, da so hrčki nedružabne, nič kaj radovedne živalce, da se močno bojijo ljudi, in skoraj dobijo živčni napad, če se jim približate, če... Po božanju se vsaj še 20 minut ne pomirijo. Hrček sovraži kletko. Veliko raje bi živel v luknji. Sam.
Dobrodošli v paradoksalnem svetu domačih ljubljenčkov. V Veliki Britaniji jih ima 18 milijonov gospodinjstev: 7,3 milijona je mačk, 7 milijonov je psov, 1 milijon je zajčkov, malih sesalcev in rib pa je več sto tisoč. Ta “industrija” je vredna štiri in pol milijarde funtov na leto. Priročniki med drugim trdijo, da domači ljubljenčki otroke poučujejo o spolnosti, smrti in odgovornosti. Kako torej razložiti otroku, da s tem, ko na novo postilja posteljo in ubogo živalco preganja iz njenega okolja, hrčku srčni utrip poganja nad 150/minuto in jo prižene na rob srčnega napada?
“Starši bi morali začeti s predpostavko, da otroci ne potrebujejo ljubljenčkov in ti ne njih,” pravi otroški psiholog Jack Boyle. “Nobena raziskava ne potrjuje mnenja, da ste otroka, ki nima hišnega ljubljenčka,
za kaj prikrajšali. Če je otrok nesrečen ali osamljen, ljubljenček včasih lahko zelo pomaga, vendar za otrokov splošni razvoj to ni pomemben dejavnik. Živalskega ljubljenčka izbirajte skrajno skrbno.” V svetu, kjer z nedolžnim ljubkovanjem male hišne živali ženemo na rob blaznosti, je vedno težje najti tej človeški razvadi primerno žival.
Ne trkajte po akvariju
“Zlata ribica ima tako tanek sluh, da je lahkoten pozdravni trkljaj na njen akvarij nekako tako, kot bi jo peljali na hrupno zabavo, kjer so basi naviti do konca, nato pa bi jo postavili še ob pnevmatično kladivo,” pravi Lynn Gibbons, vodja izobraževanja v Londonskem akvariju.
Činčile ne prenesejo sladke hrane. Če jih boste silili s posladki, ki so primerni za pse, bodo zbolele za sladkorno boleznijo. Samček in samička sta si zvesta vse življenje, in če ju ločite, bosta poginila strtih src. Pajki - tudi te imajo nekateri za ljubljenčke - sovražijo, če jih jemljete v roke. Če jih božate, na hrbtu izgubijo vse dlačice. “Večina teh ljubljenčkov je po hrbtu popolnoma plešasta,” pojasnjuje Linda Walker, ki je upravnica otroškega oddelka Londonskega živalskega vrta.
Sramežljivi morski prašiček
Naravne navade običajnih hišnih ljubljenčkov so pogosto povsem drugačne od tistega, kar pričakujemo. Morski prašički so grozljivo plašni in če se jih dotaknete, včasih kar poginejo zaradi pretresa. “Če otrok
prašička pobere in ga po nesreči spusti celo z majhne višine, živalca lahko pogine,” pravi Walkerjeva, ki ljudi poučuje, kako naj ljubljenčkom ustvarijo čim bolj naravno bivalno okolje.
Njena “obora” za morske prašičke ima površino 2,5 m2 in je napolnjena s slamo ter poleni za telovadbo. Štirje prašički sedijo vsak v svojem kotu, obrnjeni v steno in vsak sesa svojo slamico. So glodalski ekvivalent človeka, ki mu je preveč nerodno, da bi v italijanski restavraciji naročil špagete. Lastno vedenje jih tako močno skrbi, da se celo svojim tovarišem nočejo kazati pri jedi. Če boste morskega prašička postavili na trato, kjer se ne more skriti, in mu dali košček jabolka, vedite, da mu parate živce.
Tudi na sprehod morskega prašička nikar ne peljite, čeprav
vam v trgovinah z ljubljenčki to pogosto svetujejo. “Morski prašiček na vrvici je posmeha vreden prizor,” pravi Walkerjeva, še posebej neprijetno zanj pa je, če je tedaj v bližini drug predstavnik njegove vrste. Ne vznemirjajte se, če živalca začne begati sem ter tja - verjetno jo je napadla panika. “Morski prašiček ima rad družbo, zato ga osamljenost močno potre. Preskrbite mu družabnika istega spola ali zajčka.”
Ženske težave zajčic
Toda tudi zajčki so pravo minsko polje. “Nočejo, da jih otroci mečkajo,” pravi Julie Briggs, predstavnica Kraševega društva za preprečevanje krutega ravnanja z živalmi. “Zato so najštevilčnejši trpini naših vrtov. Zajklje pa so nagnjene k hudi predmenstrualni napetosti in postanejo neverjetno muhaste in vzkipljive ter prav lahko otroka ugriznejo. Kupite samčka, in sicer dva, ker so zelo družabni in radi živijo v skupini,” pravi Linda Walker.
Kaj pa zadnje čase pogosta težnja, da bi zajčke imeli v hiši in jih naučili opravljati potrebo v zabojčku? Načeloma je to lepo, toda zajčki potrebujejo svež zrak in prav nič jim ne ustrežete, če jih zapirate v uto. Če jim je pretoplo, težko dihajo.
Ni slabšega kot plavati v krogih
Najbolj tiho trpijo zlate ribice. Imajo zelo pretanjen sluh, teorija, da njihov spomin sega samo pet sekund v preteklost, pa je laž. Ne bodite kruti in jih ne imejte v okrogli’posodi. Ri-
bice ne bi smele plavati v krogih, ampak s stalno hitrostjo in v ravni črti. Če je v posodi samo voda, jim manjka spodbude in postanejo potrte.
Ribice prepoznajo lastnika in osebo, ki jih hrani. Če je ta v rumeni srajci, pridejo na površino že samo, če se jim približa rumena srajca. Če pa pridejo na površino in goltajo proti vam, se morda dušijo. “Vse zlate ribice potrebujejo prezračevan akvarij s filtrom,” pravi Lynn Gibbons. “Kupite oglato posodo z igračami in algami, za zabavo in zato, da se lahko v vodi skrijejo. Ribice so družabna bitja, zato jih kupujte v parih iz istega akvarija. Ne družite rib iz različnih okolij.”
Miškam nič sira
Walkerjeva pravi, da ljubljenčki zaradi popularnih zmot lahko močno trpijo. Miške nimajo rade sira in jih z njim ne bi smeli krmiti tudi zato, ker začnejo smrdeti. Papige po siru naravnost hrepenijo, ne smete pa jih zapirati v kletke ali jih puščati same, ker potrebujejo družbo. Samičke avstralskega papagajčka ne pojejo, samčki pač. Potre jih, če jih ločite od drugih ptic, zato jih morate imeti v veliki ptičnici. Avstralski papagajčki morajo v kletki imeti kopel, dvakrat na dan pa se morajo “zletati”. Če v daljavi laja pes, jih je od strahu skoraj konec.
Najboljši
Najboljši ljubljenčki so majhni puščavski glodalci iz rodu Gerbillus. “Živijo dlje kot hrčki in so dnevne živali. Ne zahtevajo prav veliko nege,” pravi Linda Walker. Seveda ne živijo v kletki s kolesom. V Londonskem živalskem vrtu prebivajo v globoki stekleni posodi, kije do polovice napolnjena s prstjo. Ker kopljejo rove, jim moramo preskrbeti dobro zbito mešanico nadomestka šote in peska, tako da se jim rovi ne sesuvajo. V zmes damo lahko tudi kose glinastih cevi in opeke in otroci neskončno uživajo, ko jih gledajo pri ritju. Vsebino posode zamenjamo samo na vsakih nekaj mesecev. Kupujemo jih po štiri. Živalce morajo biti istega spola. Tudi če katera pogine, jim ne smemo vsiljevati družabnika iz drugega okolja.
Najslabši
Najslabši ljubljenčki so vodne želve. “Zrastejo do velikosti krožnika in živijo do 30 let. Ne marajo, da jih jemljemo v roke, rade grizejo in potrebujejo 2 metra dolgo posodo, v kateri moramo vodo menjati vsak dan. Mnoge redijo na piščančjih farmah in jih hranijo s piščančjo drobovino. Razvpite so po tem, da na otroke prenašajo salmonelo,” svari Julie Briggs.
Tudi želve ne slovijo kot dobri živalski družabniki. Neka družina pozimi svojo pridno želvo zapre v škatlo za sendviče in jo za dva meseca vtakne v hladilnik. Ne, ne in še enkrat ne! Poleg tega, da so ogrožena vrsta, jo, verjemite ali ne, če jih ne opazujete, zelo rade pobrišejo.
J. P.
(Vir: The Guardian Weekly
ZADRUŽNI SEJEM
od 7. do 9. septembra 2001
G	m	IB	ER	1.1	OVI	in	lest	A MmšJ+J® zavarovalnica tllia d.d. novo mesto
								
... naše cene so namreč še nižje!
(KlA) KIA MOTORS	SEPHIA zdaj cenejša še za 300.000 tolarjev!*
jfi 080 2001 WWW.kla.si	• cena s prinrankonn m garancijo 3 leta/ lOO.OOOkmžeod 1 796.790,00 SIT dalie
.KlA MOTORS IMPORT d.d.,PENOVOMESTO,07/3933680 AVTOCENTER TOMŠE s.p..KRSKAVAS.07/4596030 AVTOSERVIS KRAŠEVEC »p.,NOVAVAS.OI/7098936
Trgovsko podjetje ZRNO, d.o.o., Gmajna 6, 8274 Raka zaposli TRGOVCA ali KOMERCIALISTA
s poznavanjem gradbenega materiala ter SKLADIŠČNIKA - zaželene delovne izkušnje.
Možnost zaposlitve imajo tudi pripravniki oz. pripravnice.
Vloge pošljite na naslov: Zrno, d.o.o., Gmajna 6,8274 Raka.
Informacije na telefonski številki 041/ 616-666 (g. Medle) od 8. do 14. ure.

RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Boč 107,3
TIPA*
VIPAP VIDIM KkiKO Proizvodnja papirja in celulozo d.d.
Ste na razpotju in iščete nove izzive?
Želite svojo vizijo udejanjiti v podjetju z gostinsko dejavnostjo? Si morda preprosto želite spremembe?
Če je Vaš odgovor na vsaj eno zgornje vprašanje pritrdilen, Vam ponujamo rešitev.
Iščemo namreč podjetno osebo za mesto direktorja v gostinskem podjetju VIPREH d.o.o. Dopuščamo možnost sovlaganja in nadaljnjega razvoja partnerskega odnosa z matičnim podjetjem VIPAP VIDEM KRŠKO d.d.
In kaj zahtevamo?
Podjetje VIPREH d.o.o. naj še naprej ostane ponudnik gostinskih storitev v matičnem podjetju (malice, kosila, delikatesni proizvodi in pijača), seveda pa ne nasprotujemo morebitni širitvi ponudbe in storitev.
Od kandidata/-ke pričakujemo pripravo poslovnega načrta (najkasneje do 31.10.2001) in predstavitev nadaljnjega razvoja podjetja VIPREH d.o.o. Vse zainteresirane vabimo, da pokličete v kadrovski sektor podjetja VIPAP VIDEM KRŠKO d.d. (07/48 11 131) in se dogovorite za sestanek, na katerem boste dobili vsa dodatna pojasnila.
Atletski miting Brežice 2001
BREŽICE - Atletski klub FIT Brežice bo v sredo, 5. septembra, ob 15. uri na novem atletskem štadionu pri srednji ekonomski šoli pripravil 16. mednarodni miting Brežice 2001. Na tradicionalnem tekmovanju se bodo moški pomerili v teku na 100 m, 400 m, 800 m in 110 m z ovirami, skoku v višino, daljino in skoku s palico, troskoku, metu kladiva diska in kopja ter suvanju krogle. Dekleta se bodo pomerila v istih disciplinah in poleg tega še v teku na 3000 metrov.
Jože z rekordom krstil štadion
ŠENTJERNEJ - Ko so v Šentjerneju 30. septembra pred 18 leti uradno odprli nov štadion, so na priložnostnem mitingu za odprto prvenstvo Dolenjske nastopili štirje jugoslovanski reprezentanti; tekači Janez Penca, Metod Žužek in Peter Svet ter metalec diska Zdravko Pečar. Minulo sredo so na mitingu ob odprtju prenovljenega štadiona prav tako nastopili štirje članski državni reprezentanti, od tega kar trije s šentjernejskega konca, za razliko od tekmovanja pred 18 leti pa je tokrat padel tudi državni rekord. V teku na 300 metrov gaje podrl domači olimpijec Jože Vrtačič.
Jože seje z izvrstnim izidom je uspel kasneje, pa ne. Štartal je, kot
Ze na prvem tekmovanju na obnovljenem šentjernejskem štadionu je padel državni rekord - Zanj je poskrbel domačin Jože Vrtačič - Lepi predstavi Nosetove in Tomiča
mitingu predstavila tudi prva dama slovenske mladinske atletike Maha-rovčanka Maja Nose, ki seje za ogrevanje preizkusila v skoku v daljino, potem pa je v teku na 100 m krepko prehitela obetavni mladinki novomeškega kluba Krke Telekoma Radojko Trifkovič in Damjano Peterlin.
Tretji vrhunski atlet iz šentjernejskega konca, ki je zmagal na mitingu, je Cerovljan Aleš Tomič, kije bil v teku na 1500 m zelo zadovoljen s časom 3:52,55, saj seje zadnje čase bolj kot vrhunskemu treningu posvečal zaključku študija na fakulteti za šport, kjer se mu bo čez mesec dni pridružila tudi Maja Nose. Na mitingu so se dobro predstavili mnogi mladi atleti iz šentjernejskega, novomeškega in brežiškega konca, njihove izide in uvrstitve pa lahko najdete v rubriki Besedo imajo številke.
10,65 izkazal že v teku na 100 metrov, kjer je moral priznati premoč reprezentančnemu tovarišu Boštjanu Fridrihu, a to je bilo le ogrevanje za nastop v njegovi posebni disciplini, teku na 300 m, kjer je pred dvema letoma v Kranju s časom 33,55 postavil državni rekord. Tekmovalni pogoji so bili tokrat izvrstni. Umetna masa se je že med prvimi nastopi šprinterjev izkazala za zelo hitro, bilo je toplo, a ko so prišli na vrsto tekači na 300 m, se je ob sončnem zahodu že nekoliko osvežilo, Jožeta pa so v boju z uro spodbujali tudi številni Šentjernejčani in sokrajani z Gorenje Gomile. Najhitrejši Dolenjec jih zagotovo ni razočaral. Pred štartom gaje sicer nekoliko skrbelo, kako bo tekel v ostrih zavojih 300-metrske steze, vendar je kljub temu pričakoval izid pod 34 sekundami, tako hitrega teka, kot mu
bi ga izstrelili, potem pa je raztegnil korak in sproščeno požiral metre vse do cilja, kjer se je merilna naprava ustavila na 33,27. Po ogledu fotofi-niša so časomerilci uradni izid popravili za stotinko sekunde na 33,28,
• S šentjernejskega konca prihajajo kar trije članski reprezentanti, a le Maja Nose tekmuje za domači klub. Jože Vrtačič je od lani član novomeške Krke Telekoma, za katero je nekdaj tekmoval tudi Aleš Tomič, ki se je kasneje pridružil novomeškemu tekaškemu klubu Portovald. Nov sodoben atletski štadion je vsekakor eden od pomembnih pogojev, da v bodoče najbolj nadarjenim šentjernej-skim atletom ne bo treba odhajati v druge klube.
kar je ne glede na popravek bistveno izboljšan državni rekord. Zdaj že slovito šentjernejsko šolo šprinta je na
I. V.
REKORD NA DOMAČEM PRAGO - Jože Vrtačič z Gorenje Gomile, vasi v neposrednem sosedstvu Šentjerneja, je na novem štadionu ob šoli, v kateri je osem let gulil šolske klopi, tako rekoč pred domačim pragom postavi! nov državni rekord v teku na 300 m, kolikor je dolga tudi steza prenovljenega šentjernejskega štadiona. Neuradni izid njegovega teka na semaforju so strogi sodniki kasneje ''poslabšali" za stotinko sekunde, kar pa najhitrejšega Dolenjca ni spravilo v slabo voljo. (Foto: I. V.)
Na Zlatiboru klonili v finalu
Košarkarji Krke Telekoma so na turnirju v Srbiji premagali tuzlansko Slobodo Dito in beograjskega Partizana - V finalu od Črnogorcev boljši le v prvi četrtini
NOV ŠTADION PRESTAL PREIZKUS - Nova atletska steza je izvrstno prestala prvi preizkus, saj so mladi atleti na njej dosegli kar nekaj izvrstnih izidov, s katerimi so bili zadovoljni tudi številni gledalci, ki so se zbrali na betonski tribuni nad atletsko stezo. Med gledalci je bilo kar nekaj udeležencev mitinga ob odprtju stadiona pred 18 leti, med njimi tudi tedanji reprezentant v teku na 400 m z ovirami Novomeščan prof. Janez Penca, Milan Stupar, ki je bil tedaj tretji v teku na 60 m med pionirji, je bil tokrat pomočnik štarterja, domačin Polde Bučar pa je pomagal pri organizaciji. (Foto: IV)
Štadion so si resnično zaslužili
Šentjernejčani so atletski stadion ob šoli ob njegovi polnoletnosti temeljito prenovili -300-metrska tartanska steza omogoča celo rekordne teke - Problem nogometno igrišče
ŠENTJERNEJ - Le dober mesec je manjkalo, pa bi stari šentjernejski štadion doživel polnoletnost, če se ne bi v šentjernejski občini odločili in športni objekt, ki je pred 18 leti zrasel s pomočjo šentjernejske Iskre, temeljito prenovili. Šentjernejski športniki, predvsem pa atleti in učenci osnovne šole, so tako dobili sodoben objekt, tako da se zdaj po možnostih za vadbo Šentjernej lahko primerja z vsemi večjimi in atletsko podobno razvitimi mesti.
na krajši stezi z ostrejšimi zavoji pa je Jože Vrtačič z novim državnim rekordom na 300 m dokazal že nekaj minut po uradnem odprtju objekta.
1. V.
Da si šentjernejski atleti zaslužijo boljše možnosti za vadbo, so dokazovali že vrsto let, ko so se izkazali na šolskih atletskih prvenstvih, saj so bile ekipe šentjernejske osnovne šole na državnih prvenstvih več let dobesedno nepremagljive. Če je v pionirski oziroma osnovnošolski atletiki za uspeh skoraj dovolj le prizadevno delo šolskih mentorjev in vaditeljev ter zagnanost otrok, pa je vrhunski atlet potrebuje še kaj. To so v preteklih letih še kako občutili Jože Vrtačič, Maja Nose, brata Kralj in še vrsta obetavnih atletov, ki so v mladinskih kategorijah posegali po najvišjih mestih, vrhunec vsega pa je bila Majina medalja na mladinskem evropskem prvenstvu in Jožetov nastop na lanskih olimpijskih igrah.
Obnovljeni štadion ima atletsko stezo, dolgo 300 m, s štirimi progami, na ravnini za šprinte pa je šest prog za teke na 60, 80, 100 in 110 metrov z ovirami. K atletski napravam sodijo tudi jama za skok v daljino in troskok pa skakališče za skok v višino ter metališče za suvanje krogle. Atletska steza in skakališča ter rokometno igrišče poleg štadiona so prekriti s tartanom, vodoprepustno umetno maso firme Polytan, kar ob lepem vremenu omogoča vadbo tudi pozimi. Sredi štadiona je nogomet-
no igrišče, ki sicer ne ustreza merilom nogometne zveze za tekme višjih lig, za pionirski in mladinski nogomet ter tekmovanje na nižji ravni, kamor ta čas sodi šentjernejski nogomet, pa je igrišče primerno. V primeru, da se bodo šentjernejski nogometaši v bodočnosti uvrstili v višje lige, bo potrebno zanje zgraditi večje igrišče kje drugje.
Prav zaradi velikosti nogometnega igrišča seje del šentjernejske politike zavzemal za večji štadion s 400-metrsko stezo, ki pa bi bil vsaj še enkrat dražji, takega stroška pa šen-tjernejska občinska blagajna najbrž še dolgo časa ne bi prenesla. Sicer pa je 300-metrska steza primerna za vadbo in šolska tekmovanja pa tudi za atletske mitinge na nekoliko višji ravni, res velikih tekmovanj pa tudi drugod po Sloveniji, kjer bi se za to našli tudi primerni objekti, tako rekoč ni. Da se da zelo hitro teči tudi
Avgustovski šah v Sevnici
SEVNICA - Avgustovski hitropotezni turnir Šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je dobil Martin Povše, na veteranskem turnirju je bil najboljši Rudi Šoper, v pospešenem šahu pa je avgustovsko zmago slavil Igor Glavač. (J. B.)
NOVO MESTO - Košarkarji Krke Telekoma so od 21. do 24. avgusta nastopali na košarkarskem turnirju MPC 1002 metra v športno kongresnem centru na Zlatiboru, kjer je poleg novomeškega moštva nastopilo še pet ekip s področja nekdanje Jugoslavije, med katerimi ni bilo le predstavnikov Hrvaške. V športni dvorani na Zlatiboru so ob Krki Telekomu nastopili še Sloboda Dita (BiH), Rabotnički Skopje (Makedonija), Partizan 1CN' (Jugoslavija), Budučnost (Jugoslavija) in FMP Železnik (Jugoslavija).
Nasprotniki so bili vsekakor po meri novomeške vrste, čeprav so v vseh moštvih manjkali državni reprezentanti, ki se ta čas pripravljajo na evropsko prvenstvo. Trener Pipan je imel še največ težav z organizatorji igre, saj je Jaka Lakovič kot edini član Krke Telekoma ostal v reprezentanci, Vladimir Anzulovič pa zaradi zdravstvenih težav ni nastopal. Spoznali so se tudi z dvema udeležencema jadranske lige (Sloboda Dita in Budučnost). Prvi nasprotnik novomeških košarkarjev so bili Tuzlanci, s katerimi so imeli nekoliko več dela v prvih dveh četrtinah, v drugem polčasu pa so jim pokazali, da so precej boljši. Za nasprotno moštvo je igral nekdanji član novomeškega moštva Slovak Patrik Meluš, ki pa se ni izkazal z obiljem točk in se je v statistiko vpisal le z dvema skokoma. Pri Novomeščanih, ki so Bosance ugnali s 87:67, sta bila strelsko najbolj razpoložena kapetan Samo Grum s 24 točkami in novinec v moštvu Marko Šamanič z 21 točkami.
V drugem krogu je Krka Telekom tekmo z beograjskim Partizanom, s katerim je lani v suproligi dvakrat izgubila, začela slabše in po prvi četrtini zaostajala za šest točk, v na-
Bela krajina spet zmagala
ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Nogometaši črnomaljske Bele krajine so v tretjem krogu tekmovanja v drugi ligi na Ptuju s 3:1 premagali Dravo Asfalte. Zadetke za Belo krajino so dosegli Sever, Kovačevič in Penica. Novomeški Elan je tudi po treh krogih brez točk, tokrat pa je doma z 0:3 izgubil z Dravinjo.
daljevanju srečanja pa so varovanci trenerja Pipana stvar vzeli v svoje roke in na odmor odšli z devetimi točkami prednosti pa tudi v nadaljevanju srečanja so bili boljši od izjemno mladega beograjskega moštva. Krka Telekom, ki ima v svojih vrstah tudi tri bivše košarkarje Partizana, je tako osvojila prvo mesto v skupini in se je zadnji dan turnirja za zmago na
turnirju pomerila z Budučnostjo iz Podgorice. Finalno tekmo so bolje začeli novomeški košarkarji, ki so po desetih minutah vodili s sedmimi točkami prednosti, le za točko manj pa so vodili ob velikem odmoru, vendar kljub učinkoviti igri Bennetta Davisona (24 točk) niso zdržali do konca, tako da so se morali sprijazniti z drugim mestom. Bolj kot uvrstitev na turnirju je pomembno, da so košarkarji Krke Telekoma odigrali tri tekme s sebi primernimi tekmeci. Z dvema od njih se bodo v prihodnji sezoni v jadranski ligi še večkrat srečali.
1. V.
SAND! SE NE DA - Novomeški kajakaš Sandi Vidic se je lani na Soči že uvrstil v finale tekmovanja v roden na divjih vodah, letos pa mu delo ni dopustih, da bi se dovolj dobro pripraviI na tekme, na katerih nastopajo tudi poklicni tovarniški veslači največjih proizvajalcev kajakaške opreme. Kljub temu je Sandi, ki so ga letos sprejeli v akcijsko druščino Malina, v soboto na srečanju rodeašev na umetni kajakaški progi na Brodu, bolj znani kot tacenska proga, dokazal, da tudi Dolenjci znajo veslati. Za svoje vragolije na divjih brzicah reke Save je požel tudi pohvale najboljših slovenskih kajakašev, od katerih jih večina prihaja s soškega konca. (Foto: IV.)
b'1'j'rh l/udjy števil
4* -J
ATLETIKA
Miting Jernejevo 2001 ob odprtju obnovljenega štadiona v Šentjerneju - Člani, 100 m: 1. Fridrih (Slovenska Bistrica) 10,60, 2. Vrtačič (Krka Telekom Novo mesto) 10,65, 3. Juhart (Domžale) 10,97; 300 m: 1. Vrtačič (Krka Telekom Novo mesto) 33,28 (nov državni rekord), 2. Juhart Matej (Domžale) 36,12, 3. Matej Kralj (Šentjernej) 36,40; 1500 m: 1. Tomič 3:52,55, 2. Gorenc 3:55,35, 3. Divjak Zalokar Gorazd (vsi Portovald Novo mesto) 4:03,63; daljina: 1. Fridrih (Slovenska Bistrica) 755, 2. Cvelbar (Šentjernej) 622 3. Antončič (Šentjernej) 591; višina: 1. Krošelj (FIT Brežice) 1,85, 2. Luzar (Šentjernej) 1,78, 3. Gorišek (Šentjernej) 1,75.
Članice, 800 m: 1. Danijela Dumič (Kladivar Celje) 2:19,05; daljina: I. Prezelj (Triglav Kranj)
5.33..	. 3. Nose (Šentjernej) 5,28; višina: 1. Murko (Dolenjske Toplice) 1,<>5, 2. Budna (FIT Brežice) 1.55;
Mladinci, 100 m: l.Zelič(Krka Telekom, Novo mesto) 11,21, 2. Matej Kralj (Šentjernej) 11,26, 3. Goran Kokalovič (Krka Telekom, Novo mesto) 11,97;
Mladinke, 100 m: I. Nose (Šentjernej) 12,38, 2. Trifkovič 13,06, 3. Peterlin (obe Krka Telekom, Novo mesto) 13,25;
Pionirji, 60 m: 1. Kokalovič (Krka Telekom, Novo mesto)
7.54..	. 3. Kozole (Sevnica) 7,68; 300 m: 1. Slak (Krka Telekom, Novo mesto) 41,89, 2. Luzar (Šentjernej) 53,69; 1000 m: 1. Virtič (Sevnica) 2:53,22,2. Luzar 2:55,68, 3. Tramte (oba Krka Telekom, Novo mesto) 2:56,48; 4 X 100 m: 1. I. Krka Telekom, Novo mesto 1 48,28, 2. ŽAK Ljubljana 50,62, 3. Šentjernej 1 58,68; daljina: 1. Kovač (Domžale) 5,60; višina: 1. Bučar (Šentjernej) 1,69, 2. Lakič (Krka Telekom, Novo mesto) 1,63, 3. Miklavčič (Šentjernej) 1,30;
Pionirke, 60 m: 1. Vukšinič (Krka Telekom, Novo mesto) 8,30, 2. Čampa (Dolenjske Toplice) 4,79, 3. Rožman (FIT Brežice) 4,58; 300 m: 1. Petan (FIT Brežice) 43,81, 3. Mohorovič (Krka Telekom, Novo mesto)
47,56; 1000 m: 1. Bučar (Šentjernej) 3:06,73, 2. Fajs (Šentjernej) 3:23,46. 3. Kalin (FIT Brežice) 3:34,65;; 4x100 m: 1. Krka Telekom I 53,55, 2. Šentjernej II 57,08, 3. Šentjernej I 58,16; višina: 1. Sečnjak (Krka Telekom, Novo mesto) 1,52, 2. Gerjevič 1,49 in Tomše (obe FIT Brežice) 1,49; daljina: 1. Čampa (Dolenjske Toplice 4,79... 2. Rožman (FIT Brežice) 4,58.
Cicibanke, 60 m: 1. Sotošek (Sevnica) 9,70, 2. Jordan (Krka Telekom Novo mesto) 9,76, 3. Mišmaš (Krka Telekom Novo mesto) 9,80; cicicibani, 60 m: 1. Sinkovič (Sevnica) 9,17, 2. Reb-selj 9,35, 3. Franko (oba Šentjernej) 9,38;
Družinske štafete 3 X 300 m: 1.
Bučar (Šentjernej) 2:12,30,2. Lindič (Šmarješke Toplice) 2:27,25.
KOŠARKA
Mednarodni turnir na Zlatiboru: KRKA TELEKOM : SLOBODA DITA 87:67 (22:21, 22:20, 19:12, 24 :14); KRKA TELEKOM: Jelesijevič 4, Davison 11, Grum 24, Drobnjak 11, Mirkovič 2, Capin 13, Šamanič 21, Mi-hajlovič 1; SLOBODA DITA: Anderson 11, Rahimič 27 itd.
PARTIZAN ICN : KRKA TELEKOM 71:87 (20:14, 12:27, 22:25, 17:21); PARTIZAN ICN: Radenovič 11, Krstič 24 itd.; KRKA TELEKOM: Gnjidič 12, Mezulič 8 Jelesijevič 8, Davison 8, Grum 16, Drobnjak 14, Capin
15,	Šamanič 6;
Ostali izidi prvega dela turnirja: FMP Železnik : Rabotnički 84:86; Partizan : Sloboda Dita 75:62; Budučnost : Rabotnički 99:66; Budučnost: FMP Železnik 89:80
Za 5. mesto - FMP ŽELEZNIK : SLOBODA DITA 91:78
Za 3. mesto - PARTIZAN ICN : RABOTNIČKI 80:79
Za 1. mesto - BUDUČNOST : KRKA TELEKOM 89:76 (15-22, 19-18, 27-18, 28-18); BUDUČNOST: Arsič 13, Radonjič 14, Vukčevič 15, Čabarkapa 16 itd.; KRKA TELEKOM: Gnjidič 2, Jelesijevič 8, Davison 24, Grum
16,	Drobnjak 14, Mirkovič 4, Capin 3, Šamanič 4.
Murn in Derganc dobro v Italiji
Na treh dirkah poklicnih kolesarjev v Italiji so se med številnimi zvezdniki izkazali tudi novomeški kolesarji - Na evropskem prvenstvu do 23. leta Mrvar 12.
NOVO MESTO - Trener novomeškega poklicnega moštva Krka Telekom je kar žarel od zadovoljstva, saj je minuli teden izpred štadiona Portoval na tri preizkušnje v Italiji odpeljal vse dolenjske poklicne kolesarje. Krkašem so se na poti pridružili tudi kolesarji na začasnem delu v tujini Gorazd Stangelj, Uroš Murn in Igor Kranjec.
Stražani so že v Zambiji
Gimpexovi veslači na prizorišču največjega tekmovanju v raftingu Camel Whitemter Challange
Začel se bo jesenski del delavskih športnih iger
Kolesarjenje samo za pokušnjo
NOVO MESTO - Jesenski del delavskih športnih iger novomeške občine se bo začel v četrtek, 6. septembra, s poskusnim tekmovanjem v kolesarjenju na novi severni obvoznici. Dolžina proge, na kateri se bodo rekreativci pomerili na čas, je 4 km, tekmovalci pa bodo štartali na 30 sekund. Start in cilj bosta pri križišču nasproti Cestnega podjetja v Bučni vasi, obračališče pa pred križiščem v Ločni. Prijavite se lahko v Agenciji za šport Novo mesto do torka, 4. septembra, do 10. ure po faksu (323 29 39), e-mailu (agenczasportnm@siol.net) ali po pošti, vsa dodatna pojasnila v zvezi s tekmovanji pa dobite po telefonu 393 29 36 ali 393 29 30.
Jesenski del tekmovanj za delavske športne igre se bo nadaljeval z že tradicionalnimi tekmovanji v balinanju (sreda, 12. septembra), tenisu (torek in četrtek, 18. in 20. septembra), odbojki na pesku (ponedeljek, 24. septembra) in malem nogometu (torek in četrtek, 2. in 4. oktobra).
Konkurenca ne treh enodnevnih dirkah v Italiji je bila dobesedno zastrašujoča, saj seje na startu kar trlo od zvezdnikov, kot so Italijani Casa-grande, Bettini, Rebellin, Garzelli in Serpellini pa Švicar Zberg in Nemec Ulrich.
Prvo preizkušnjo serije treh dirk s skupnim imenom Trittico Lombardo je 21. avgusta dobil Italijan Mirko Celestino, ki tekmuje za moštvo Saeco, na 195 kilometrov dolgi dirki po treh dolinah v pokrajini Varese (Tre Valli Varesine), na severu Italije pa sta se izkazala tudi Tadej Valjavec z osmim mestom in Novome-ščan Martin Derganc, ki je bil z zaostankom 37 sekund deseti.
Naslednji dan so se poklicni kolesarji merili na Pokalu Agostonija v Lissoneju. Zmagal je sloviti Italijan Francesco Casagrande (Fassa Bor-tolo), ki je imel v zaključku več moči od olimpijskega prvaka in lanskega zmagovalca Nemca Jana Ullricha. 197 kilometrov dolgo izjemno težko dirko je od 180 prijavljenih kole-
sarjev končalo le 41 tekmovalcev, med katerimi je član Krke Telekoma Vladimir Miholjevič zasedel 26., Martin Derganc 30. mesto, ostali pa so odstopili.
• Z 162,2 kilometra dolgo cestno vožnjo se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo za kolesarje do 23. leta, na katerem sta nastopila tudi člana mlade vrste novomeške Krke Telekoma Jure Zrimšek in Darko Mrvar. Zlato je tako kot v dirki na čas odšlo v Italijo, zmagal pa je Giampaolo Caruso, srebrno medaljo je osvojil Nemec Erič Baumann, bronasto pa Ukrajinec Roman Luhovi. Od Slovencev je bil najboljši Darko Mrvar, kije zasedel 12. mesto, Marko Žepič je bil 37., Anton Meglič 44., Matej Marin 71., Matija Kotnik 82., Dean Podgornik pa se je uvrstil na 94. mesto. Jure Zrimšek in Borut Božič sta odstopila.
Na zadnji preizkušnji je šlo našim kolesarjem spet dobro. 199,8 kilome-
tra dolgo dirko za pokal Bernocchi v Legnanu je dobil Italijan Paolo Va-loti, Novomeščan Uroš Murn (Mo-bilvetta) je bil z zaostankom 16 sekund 8., Igor Kranjec iz Rožnega pri Brestanici (De Nardi) je bil 25., Novomeščan Branko Filip (Krka Telekom) pa 27., oba pa sta zaostala za devet minut. Drugi Slovenci na čelu s Tadejem Valjavcem in Gorazdom Štangljem so odstopili. Od prijavljenih 179 kolesarjev jih je na cilj prišlo le 33.
I. V.
Potapljači bodo čistili
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo v soboto, 1. septembra, pripravil tradicionalno ekološko akcijo Krka izvir - izliv. Tokrat bodo potapljači iz vse Slovenije čistili dno Krke v Novem mestu. Zbor udeležencev bo ob 8. uri pred klubskimi prostori na Loki. K sodelovanju vabijo tudi vse meščane, ki jim ni vseeno, kakšna nesnaga leži na dnu dolenjske lepotice sredi mesta.
STRAŽA - Veslači Straškega rafting kluba Gimpex so na najpomembnejši nastop v zgodovini kluba, tekmovanje Camel Whitewater Challange na reki Zambezi pod Viktorijinimi slapovi, ki bo na začetku septembra v Zambiji, dobro pripravljeni, včeraj pa so na prizorišče poleteli z dunajskega letališča.
Na tekmovanje na Zambeziju so se Stražani uvrstili kot drugouvrščena posadka letošnjega državnega prvenstva, na svetovno prvenstvo pa bodo potovali letošnji državni prvaki, veslači ljubljanskega Bobra. Stražani so se na veliko tekmovanje pripravljali ob nasvetih dolgoletnega kapetana Bobrov Roberta Malovrh, ki je zadnji mesec priskočil na pomoč trenerju Simonu Hočevarju. Zelo
prav so jim prišli video posnetki tekmovanj izpred nekaj let, ko so valove in role Zambezija premagovali Bobri.
Kar se tiče zadnjih treningov pred odhodom v Zambijo, jim je šel na roko tudi remont hidroelektrarne na Brodu, ob kateri je speljana tako imenovana tacenska slalomska proga. Ker ta čas elektrarna miruje, vsa voda teče čez progo, ki je tako vsaj približno podobna brzicam Zambezija, kjer se bodo Stražani z najboljšimi raftarji na svetu pomerili v slalomu, šprintu in spustu, svoje točke pa bo k skupnemu izidu dodal še kajakaš Jaka Jazbec. V Straškem raftu bodo sedeli Sašo Novinec (kapetan), Blaž Starič, Mitja Kerin, Peter Vugrinec, Jure Franko in Marko Mihelič.
I. V.
(^ KRKKZDRAVIUŠČK
HOTELI OTOČEC
t
&
TENISKI CENTER OTOCEC
METALEC DISKA IGOR PRIMC
Pustili so ga na cedilu, a se ne da
Čeprav je moral večino stroškov priprav na letošnjo sezono kriti iz svojega žepa, se je na svetovnem prvenstvu kot edini Slovenec v moški konkurenci uvrstil v finale ■ Pomagal si je s situacijskim treningom - Celo leto slabe volje - Bo zdaj bolje?
•	Je bil z nastopom v finalu svetovnega prvenstva v Edmontonu izpolnjen vaš življenjski cilj?
Seveda. Finale smo napovedovali zadnja tri leta, vendar je vedno kaj zmanjkalo, enkrat nisem imel sreče, enkrat mi je do finala manjkalo kakšne pol metra. Vedeli smo, da sem sposoben priti v finale na velikih tekmovanjih, kot so svetovna in evropska prvenstva ter olimpijske igre.
Vendar so taka tekmovanja nekaj posebnega, nepredvidljiva so. Veliko favoritov odpade že v predtekmovanju. Z nastopom v finalu svetovnega prvenstva sem v Edmontonu zaokrožil sklop izpolnjenih ciljev, ki smo si jih zastavili v zadnjih petih, šestih letih.
Vendar s tem še ni vsega konec. Po takem uspehu želje sežejo više, zastavljam si že nove, še višje cilje.
•	Na svojih prvih nastopih na velikih tekmovanjih ste bistveno zaostajali za svojimi najboljšimi izidi v tistem letu, zadnja leta je bilo že bolje, tokrat pa ste, prav takrat, ko je bilo to najbolj pomembno, dosegli tako rekoč najboljše dosežke v sezoni. Je to morda znak zrelosti?
Ne bi se strinjal, da sem takrat bistveno zaostal za svojimi najboljšimi dosežki. Zaostal sem toliko, kot so za svojimi najboljšimi izidi zaostajali tudi tekmeci, ali pa celo manj, saj večina metalcev diska v kvalifikacijah za svojimi najboljšimi dosežki v sezoni zaostane za 3 do 5 metrov, nekateri celo za deset. Jaz sem na svetovnem prvenstvu v Sevilli vrgel 60 m, moj najboljši izid sezone pa je bil takrat 63,5 metra, v Atenah sem zaostajal le še za 1 meter, tokrat pa za vsega 10 cm.
Seveda je zrelost tu zelo pomembna, poleg tega pa sem se že drugo leto zapored pripravljal drugače kot prej. V bistvu sem počel to, kar počnejo najboljši. Ves moj trening smo usmerili v to, da bom v najboljši formi prav na svetovnem prvenstvu, prej pa sem prvi vrh forme načrtoval, tako da sem dosegel normo in se sploh uvrstil na tekmovanje, na katerem naj bi v formo prišel drugič, vendar do takrat rado zmanjka volje, saj motiv ni več tako močan. V bistvu je bil tedaj cilj priti na tekmovanje, zdaj pa je cilj določena uvrstitev na tem tekmovanju, to pa je bistvena razlika.
Žal pa nam vsako leto norme za nastop na največjih tekmah zvišujejo, zato se bojim, da bom moral spet delati po starem. Tokrat je bila norma že 65 m, a srečo sem imel, da so bili v atletski zvezi toliko pametni, da so nam omogočili nastop z B- normo. kar so nekateri kritizirali, a izkazalo se je za dobro, saj v metu diska lahko metalec z izpolnjeno B-normo daleč pride.
•	No, lani vas je taka strategija planiranja vrhunske forme poleg poškodbe stala nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju.
Menil sem, daje bolje, da me tam ni, kot da se s povprečnim nastopom slabo. Leta 1997 sem v 21 nastopih dosegel 21 zmag in velikokrat sem vrgel čez 61 m, tudi več kot 63 m je letel disk, na svetovnem prvenstvu pa sem vrgel 60 m in potem so mojo sezono označili kot neuspešno, vse drugo pa naenkrat ni bilo vredno nič. Česa takega si ne bom več privoščil.
Zdaj delam drugače. Če med sezono mečem od 59 do 61 metrov, hočem na najpomembnejšem tekmovanju vreči toliko, kolikor sem sposoben, ne glede na norme. Seveda sem si želel doseči A normo, a ne za ceno slabega nastopa na samem prvenstvu. Lani bi A-normo za nastop na olimpijskih igrah najbrž dosegel, če me ne bi s tira vrgla poškodba, vendar bi me lahko na igre poslali tudi z B-normo, a tega niso storili. Da je bila to napaka, sem dokazal letos.
• Nastop v kvalifikacijah ali v finalu svetovnega prvenstva se najbrž bistveno razlikuje od nastopov na drugih tekmovanjih, na katerih ima vsak metalec na voljo 6 metov in na katerih uspeh ali neuspeh nista usodna. Kako se na tak nastop pripravite v psihološkem pogledu, da ves pritisk ne vpliva na tehniko in da met izvedete tako kot na treningu?
Natanko to vztrajno ponavljam že vsa leta. Kvalifikacijski nastop na svetovnem prvenstvu je za tekmovalca šok. Na vseh ostalih tekmovanjih imaš na voljo šest metov, mečeš s svojim diskom, ki si ga vajen, tekme so vedno popoldne. Na svetovnih prvenstvih so kvalifikacije vedno dopoldne, na volje imaš tri mete in metati moraš z diski, ki jih pripravijo organizatorji. Pod takimi pogoji pa je vrh tega treba doseči najboljši izid, kar je težko in prav v to vzrok, da večina tekmovalcev precej zaostane za svojimi siceršnjimi izidi. Vendar to je za vse enako. Tisti najboljši se kljub krajšim metom brez težav prebijejo v finale.
Na svetovno prvenstvo sem se pripravljal kot na vsako drugo tekmovanje. Res pa je, da sem si na marsikaterem mitingu dejal: "Zamisli si, da so to kvalifikacije, in v treh metih dosezi, kar moraš doseči!” Tudi večino treningov sem opravil dopoldne okoli desete, pol enajste ure, torej v podobnem času, kot so kvalifikacije. Na treningih sem delal tako, da sem že v prvem ali v prvih treh metih vrgel zelo daleč. Kupil sem podobne diske, kot jih je za prvenstvo pripravil organizator. Temu pravimo situacijski trening. Žal sem moral večino diskov kupiti za svoj denar, le kakšnega mi je plačal klub. Vendar so se diski v treh tednih dobro obrabili in niso bili več novi kot tisti v Edmontonu.
Ves čas sem vedel, da bom med tistimi, ki bomo nastopili v finalu. Nisem si sicer predstavljal, kdo bo
vrgel dobro in kdo slabo, le zase sem bil prepričan.
•	Kaj se je z vami dogajalo tedaj, ko ste videli, da se vam je prvi od treh kvalifikacijskih metov ponesrečil oziroma ste prestopili?
Nič. Met je bil sicer dober, dovolj dolg, po ocenah nekaterih opazovalcev preko 62 metrov. Vendar sem z zgornjim delom telesa prehiteval, tako da me je po izmetu zaneslo iz kroga. Vedel sem, da moram to popraviti. Ni me skrbelo, če bi mi ostal samo še tretji met, bi bilo že kaj panike, tako pa sem bi povsem miren.
Umaknil sem se na svoje mesto. Obrnjen sem bil stran od metališča in sploh nisem vedel, kaj počnejo drugi. Niti tega nisem vedel, da sem v svoji skupini peti. Niti po drugem metu, s katerim sem se kot deveti uvrstil v finale, nisem vedel, na katerem mestu sem. Razmišljal sem samo o tem, kako bom izvedel tak met, kakršen mi je že uspeval tudi na treningih.
•	Priprave vrhunskega atleta na svetovno prvenstvo najbrž niso poceni. Vi ste pri tem ostali skoraj santi, kako ste zadevo sploh lahko pripeljali do uspešnega konca?
Da šta me pustila na cedilu tako klub kot atletska zveza, mi je bilo takoj jasno že lani, ko nisem šel na olimpijske igre. Na zvezi ni bilo novih pogodb, zato mi je bilo jasno, da denarja za priprave ne bo. Na klub lahko vedno računam, vendar pride denar šele po koncu sezone. Pogodba, ki jo imam s klubom, je bila obetavna, vendar na osnovi starih izkušenj nisem pričakoval veliko. Poravnali so mi nekaj računov za nakup dodatne prehrane pa ene priprave so mi plačali.
Pripravljen sem bil zapraviti še toliko in toliko svojega denarja, kar sem storil tudi pred petimi leti. Ne morem reči, daje to dobro. To je slabo vplivalo na voljo do dela in razpoloženje. Celo leto sem bil slabe volje. Tako ne gre več naprej. Kaže, da se bom moral osamosvojiti in metati sam zase in delati za svoj denar. S tem mislim in kjub in zvezo. Poleg tega me je lani zapustila polovica pokroviteljev, le pet ali šest jih je ostalo zvestih. Hvaležen sem jim, čeprav se pokroviteljskega denarja ni zbralo niti toliko, kolikor sem porabil za bencin.
•	Je po tem, ko ste bili na svetovnem prvenstvu med moškimi najboljši slovenski atlet, kljub vsemu kaj bolje?
Mislim, da se ni čisto nič spremenilo. Žal nimam nobenega dokaza, s katerim bi lahko trdil nasprotno. Razen lepih besed in stiskov rok se ni zgodilo nič, le iz županovega kabineta so mi sporočili, da me bo župan poklical, ko bo prišel z dopusta.
•	Da se slika z vami in vam podari knjigo?
Ha, ne vem, kaj bo. Upam, da ne bo samo to, čeprav prav veliko tudi ne pričakujem.
•	Vsi najboljši atleti imajo menedžerje, ga imate tudi vi?
Imam celo dva menedžerja. Sliši se dobro, a ni tako, kot bi si želel, da bi bilo. Prvi menedžer mi pomaga, da pridem na določena tekmovanja oziroma mitinge, drugi pa naj bi skrbel za pokrovitelje, a letos ni bil ravno učinkovit. Ko se lani nisem uvrstil na olimpijske igre, so pokrovitelji začeli odpovedovati sodelovanje, zato ni čudno, če človek zgubi voljo. Kar se tiče nastopa na mitingih, mi manjkajo meti okoli 65 metrov. Najboljših deset diskašev na svetu ima odprta vrata na vse mitinge, jaz pa žal nisem med njimi, v Sloveniji pa tudi ne organiziramo najmočnejših mitingov, na katerih bi lahko nastopil kot domačin.
•	Bo status finalista svetovnega prvenstva kaj pomagal?
Seveda bo zdaj lažje priti kam, vendar to še ne pomeni, da bo lahko dejansko nastopil na mitingih serije grand prix. Nastop v finalu svetovnega prvenstva vsekakor ima svojo težo, a moj ima lepotno napako: manjka mi izid preko 65 metrov, ki ga vsi, ki nastopajo na teh mitingih, imajo. Zdaj bom naredil vse, da mi uspe še to, sicer mi finale ne bo prav dosti pomagal.
•	In koliko ste zmožni vreči ta čas, če bi imeli na voljo dobre pogoje?
Ob ugodnih pogojih 63 do 65 metrov. Naslednje leto bom priprave zastavil drugače. Formo bom načrtoval tako, da bom vrh dosegel čim-prej in že zgodaj dosegel vrhunski izid, ki me bo popeljal na najmočnejše mitinge. Zato se že dogovarjam za priprave v Južnoafriški republiki in Arizoni, kasneje pa bom vadil skupaj z Estoncem Aleksandrom Tammertom in posredno Virgiliju-som Alekno, kije letos vrgel najdlje. Že v Južnoafriški republiki in kasneje v Ameriki bom nastopil na več tekmovanjih, kjer bom skušal “kupiti vstopnico" za elitne mitinge. Že tedaj bom moral vreči okoli 65 metrov, sicer tudi prihodnje leto ne bom videl mitingov serije grand prix.
•	Stari ste 35 let. Koliko let še?
Še! Dobro vprašanje. Koliko časa
bo še zdržala naša družina? Kakšno leto ali dve vsekakor še.
•	Kaj pa vaše telo?
Zdi se mi, da je to edina težava, ki mj lahko prepreči nadaljevanje kariere. Ko sem se lani poškodoval, sem že mislil, da bo počasi konec, vendar sem nekoliko spremenil trening in videl, da se da vseeno vreči sorazmerno daleč. Zdaj ne vidim razloga, zakaj ne bi to počel še nekaj časa. Pomembno je tudi to, da sem si s finalom na svetovnem prvenstvu zagotovil službo v vojski s posebnim statusom za še dve leti. Upam, da bo zdaj tudi odziv pokroviteljev boljši, da bom lahko pokril stroške priprav in opreme. Če ne bo šlo drugače, bom spet vložil svoj denar in tekmoval za svoje ime.
IGOR VIDMAR
Žepič zmagal v Zaprešiču
RIBNICA - V hrvaškem Zaprešiču je bila v soboto tekma v sprint triatlonu, na kateri je nastopilo 80 tekmovalcev, od tega kar 10 članov Triatlon kluba Ribnica. Prvo mesto je osvojil njihov član Damjan Žepič, Damjanu Kromarju seje za stotinko sekunde izmuznilo drugo mesto, saj gaje v finišu teka prehitel Hrvat Pa-tričevič. Čehinje bil sedmi in je zmagal med kadeti, Pogorelec se je uvrstil na 13. oziroma 2. med kadeti in Škufca na 18. mesto.
M. G.
Kocijančič zmagal na Primorskem
KOČEVJE - Kljub vročini in neprimernim razmeram za tek so organizatorji dvanajstega Trnovskega teka nad Idrijo, kije štel za pokal sobote, vendarle uspešno izvedli prireditev, katere se je udeležilo 60 tekačev. Med njimi so bili tudi trije Kočevci, sicer dolgoletni znanci številnih množičnih tekov po Sloveniji. Veteran Franc Kocijančič je letos že šestič zmagal in je z enim drugim mestom na poti, da ponovi lanski uspeh z osvojitvijo prvega mesta v skupnem seštevku.
Zmaga Vrtačiča in Rovana
ŠENTJERNEJ - Šentjernejski atlet Jože Vrtačič je konec minulega tedna nastopil na mednarodnem atletskem mitingu v Novi Gorici, kjer je v teku na 300 metrov zmagal s časom 33,35, s čimer je le za 7 stotink sekunde zaostal za lastnim državnim rekordom, ki ga je postavil sredi minulega tedna na domačem štadionu v Šentjerneju. Brežičan Jure Rovan je zmagal v skoku s palico (5,25 m).
Turnir dvojic na Lutrškem selu
OTOČEC - Turistično društvo Otočec" bo v soboto, 1. septembra, ob 16. uri na igriščih v Lutrškem selu pripravilo teniški turnir dvojic za prehodni pokal turističnega društva. Na turnirju lahko nastopijo člani turističnega društva, krajani Otočca in okoliških vasi ter gostje. Dodatna pojasnila v zvezi s prijavami in samim turnirjem dobite po telefonu 307 52 17.
Državno kolesarsko prvenstvo
NOVO MESTO - Na novomeškem velodromu se bodo kolesarji v petek in soboto pomerili na državnem kolesarskem prvenstvu. Petkov tekmovalni dan se bo začel s treningom ob 13. uri, sobotni pa ob 12. uri.
Nočni nogometni turnir v Gradcu
GRADAC - Športno društvo Gradac bo v soboto, L septembra, ob 19. uri na asfaltnem igrišču pri gasilskem domu v Gradcu pripravilo nočni turnir v malem nogometu. Udeleženci turnirja si bodo prenos nogometne tekme med Slovenijo in Rusijo ogledali na velikem platnu ob igrišču.
Nosetova in Maletič, športnika leta
ŠENTJERNEJ - V okviru Jernejevega so naziv športnice leta 2000 podelili Maji Nose, športnika leta Voju Maletiču ih najuspešnejšega kluba Atletskemu klubu Šentjernej. Občinsko priznanje za minulo leto so prejeli: Samo Plevnik, Andreja Selak, Boris Jerele in Janja Bučar. Bloudkovo bronasto značko so dobili: Ivo Zupančič, Jože Simončič in Tomaž Janževič, srebrno pa: Brane Košelj, Jože Bučar, Slavko Antončič in Veronika Mesojedec.
Igor Primc
Pozor, na cestah so spet šolarji!
Pred začetkom šolskega leta posebna opozorila policije na strpnost v prometu - Pozornost voznikom šolskih avtobusov ■ Lani na PU Novo mesto v nesrečah umrli en osnovnošolec in dva dijaka
dežurni poročajo
POŠKODOVAL AVTO - 21. avgusta je neznanec na parkirnem prostoru pri podjetju Komunala na Cikavi v Novem mestu z neznano tekočino polil osebni avto ter opraskal pokrov motorja. Lastnica D. H. iz okolice Novega mesta je oškodovana za 500 tisoč tolarjev.
PO DENARNICO V ATELJE -Iz slikarskega ateljeja na Bregu v Novem mestu je 22. avgusta izginila denarnica M. M., v kateri je bil denar in dokumenti. Škoda znaša 14 tisoč tolarjev.
ŠTIRI VIDEOKAMERE Neznanec je med 17. in 20. avgustom v trgovini Big Bang v Krškem izkoristil nepazljivost prodajalcev in na neugotovljen način odklenil vitrino in ukradel za preko milijon tolarjev vredne štiri videokamere znamke Sony in JVS.
V MERKUR PO ORODJE - S police prodajalne Merkur v Novem mestu je med L in 20. avgustom izginilo več električnega orodja, vrednega skoraj 400 tisoč tolarjev.
POŠKODOVANA KLJUČAVNICA - Neznanec je na parkirnem prostoru v Kotarjevi ulici v Šentjerneju lastniku S. P. poškodoval ključavnico na prednjih vratih osebnega avta.
KRADLE KOZMETIKO - 22. avgusta so tri mladoletnice z Otočca v trgovini Drogerie Market v Novem mestu ukradle kozmetične izdelke v vrednosti preko 9 tisoč tolarjev. Opazila jih je varnostnica trgovine, ki je mladoletnice zadržala do prihoda policistov.
OB NAHRBTNIK - 24. avgusta zvečer je neznanec v gostinskem lokalu v Brežicah ukradel nahrbtnik z mobijem, denarjem in osebnimi dokumenti v skupni vrednosti 25 tisoč tolarjev.
PO MOTOR V ŠOLO - Avgusta je nekdo vlomil v garažo v Črnomlju, last OŠ Mirana Jarca, in ukradel kolo z motorjem.
Ilegalcev kar mrgoli
POSAVJE - Tuji državljani še vedno pridno nelegalno prehajajo hrvaško <- slovensko državno mejo. Brežiški policisti so 20. avgusta blizu naselja Slovenska vas izsledili štiri Romune, v noči na 22. avgust se je podobno zgodilo s petimi Jugoslovani pri naselju Podgračeno, naslednjo noč pa s štirimi Jugoslovani, ki so jih policisti prijeli izven naselja Stara vas pri Bizeljskem. Policisti so 25. in 26. avgusta dobili še tri Romune, dva Jugoslovana in dva državljana BiH, na MMP Obrežje pa so odkrili tudi osem tujcev, ki so skušali s ponarejenimi listinami vstopiti v Slovenijo.
NOVO MESTO - Le še nekaj dni in pričelo se bo novo šolsko leto, s tem pa bodo naše ceste polne šolarjev. Zato velja vzeti opozorila policije, naj vozniki in vsi drugi udeleženci v prometu nanje še posebej pazijo, zelo zares. Lani sta na slovenskih cestah umrla dva otroka (predlani 3), šest, starih od sedem do 14 let (8), in 18 (16), ki šobili stari od 14 do 18 let. Na področju PU Novo mesto so številke naslednje: med najmlajšimi ni bilo smrtnih žrtev ne lani in ne predlani, lani pa so umrli en osnovnošolec in dva dijaka (predlani eden).
Kot je povedal inšpektor za varnost cestnega prometa na PU Novo mesto Jožef Kočevar, se policija že nekaj časa pridno pripravlja na prve šolske dni. Policisti pregledujejo prometno signalizacijo v bližini šol in vrtcev, označbe na cestah, varne poti v šolo, navezali so stike z vodstvi šol, sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in zvezami šoferjev in avtoprevoznikov Slovenije. Od 15. avgusta poteka akcija poostrene kontrole prometa v bližini šol, v naseljih in obšolskih poteh, od 3. do 14. septembra pa bo ravno tako akcija, v kateri bodo zagotavljali varnost otrok in ukrepali proti vsem, ki ne bodo upoštevali prometnih predpisov. Policisti bodo prve dni sodelovali s predavanji na večini roditeljskih sestankov s starši po osnovnih šolah, njihova pomoč pa bo nepogrešljiva tudi pri kolesarskih izpitih.
Lani se je na prvi šolski dan zgodila prometna nesreča, v kateri je bil lažje poškodovan dojenček.
“Sicer je vse potekalo v redu in upamo, da bo tudi letos tako,” pravi Kočevar. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo v primerjavi z enakim obdobjem lani na področju PU Novo mesto v prometnih nesrečah udeleženih za tretjino manj otrok kot lani. Med mladoletniki pa je kar za 62 odstotkov več udeležencev in med njimi so tudi trije smrtni primeri (lani dva) ter 36 (22) poškodovanih. “Veliko število gre tudi na račun ugodnih vremenskih razmer, saj so se prvi motoristi na cestah pojavili že marca. Največji porast pri udeležencih prometnih nesreč je zaznati prav pri voznikih motornih koles in koles z motorjem: letos
Jožef Kočevar
58, lani 44,” je povedal inšpektor in dodal, da so kolesarji letos manjkrat udeleženi v nesrečah -18 (23), ne pa pešci - 32 (24), ki pa se manjkrat znajdejo med povzročitelji. Sicer pa so letos prometne nesreče porasle za 6 odstotkov, tiste s hudimi telesnimi poškodbami pa za 13 odstotkov. Dolenjske ceste so tako terjale že 18 življenj (18), 275 (254) oseb pa se je ranilo.
Policija bo letos posebno pozornost namenila tudi prevoznikom šolskih avtobusov, njihovemu psihofizičnemu stanju pa seveda tehnični brezhibnosti vozil. Letos je namreč stopil v veljavo nov pravil-
Zgorel lesen objekt
DRAŠIČI - 27. avgusta okrog 12. ure je prišlo do požara na lesenem objektu, velikem 9,5 krat 4,5 metrov. Objekt je zgorel v celoti, v njem pa seno, kmetijsko orodje in deske ter tramovi poleg objekta. Škoda znaša okrog dva milijona tolarjev. Vzrok požara še preiskujejo.
Utopil se je v Krki
KOSTANJEVICA - 23. avgusta okrog 16. ure je 42-letni J. U. iz okolice Kostanjevice privedel svojo kobilo do desnega brega reke Krke izven naselja Dobe. Skupaj z njo - držal jo je za uzdo - je odšel v vodo, in sicer okrog 10 metrov od nabrežja reke. Hkrati z njim je šel v vodo tudi 51-letni I. K., ki je čez krajši čas opazil, da J. U. leži negiben v vodi. Takoj gaje zvlekel iz vode in pričel z oživljanjem, kar je nadaljevala tudi zdravnica iz ZD Krško, a žal neuspešno.
Poginilo 30 rib
CEROV LOG - V potoku Pendir-jevka na med Cerovim Logom in Loko je 26. avgusta prišlo do pogina okrog 30 rib. Policisti so opravili ogled kraja dogodka, prišel pa je tudi pristojni inšpektor. Vzrok pogina še raziskujejo.
Našel granato
MRTVICE - Občan je 21. avgusta dopoldne pri košnji trave našel minometno granato, kal. 82 mm, ki izhaja iz druge svetovne vojne. Za varno odstranitev mine je poskrbel pirotehnik.
Nevarno varjenje
SEVNICA - 24-letni M. P. iz Sevnice je 21. avgusta v garaži varil podvozje osebnega avta znamke Golf. Med delom se je vnel prtljažnik vozila in požar se je razširil v notranjost vozila. Pogasili so ga gasilci PGD Sevnica.
TOKRAT SE JE KONČALO SREČNO - Prejšnji torek dopoldne je voznik traktorja zdrsnit s ceste od Gor. Stare vasi proti Šentjerneju v jarek. 2e starejšemu vozniku je namreč postalo slabo, in še preden se je zavedel, kaj se je zgodilo, je porušiI pločevinasto ograjo na mostičku in se prevrnil. Na srečo jo je voznik odnesel brez poškodb. Policist, ki je prišel na kraj dogodka, ga je opozoril, da ni več za na cesto. Nezgoda naj bo kljub srečnemu izidu v poduk temu in vsem voznikom, ki jim zdravje ne dopušča več varne vožnje. (Foto: B. D. G.)
po dolenjski deželi
•	SAM POSKRBEL ZA KABELSKO- Vse večje ljudi, ki so dobesedno obsedeni z gledanjem televizije in jim samo naši programi ne zadostujejo. Tako je očitno tudi z neznancem, ki je na kaj čuden način poskrbel, da je prišel do kabelske televizije. Med I. oktobrom lani in 23. avgustom letos je na Cankarjevi ulici v Črnomlju na silo odprl omarico z instalacijo za kabelsko televizijo, odstranil filter ter si omogočil direkten preklop signala kabelske televizije. Neznanec je Telekom M. M., d.o.o., Metlika oškodoval za 450 tisoč tolarjev.
•	“DRAGO" KOPANJE-Dolgo vroče poletje mnogi izkoristijo tudi za kopanje v bazenih. Ampak nepridipravi ne počivajo nikjer. 21. avgusta se je N. P. iz Ljubljane kopal v zaprtem bazenu v Zdravilišču Šmarješke Toplice. Vrečko z osebnimi predmeti je odložil na stol. Ko se je kopal, mu je neznanec iz vrečke ukrade! ključ sobe in ključ sefa, odšel v sobo in ukradel ročno uro, kartico časopisnega podjetja Delo, iz denarnice pa je vzet pet tisoč tolarjev. Nato je odklenil sef in ukradel denar ter dokumente. Neznanec je lastnika oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
nik. Po Kočevarjevih besedah pa bodo policisti poostrili tudi kontrolo nad uporabo varnostnih pasov na zadnjih sedežih. Na prvih je uporaba 79- na zadnjih pa le 32-odstotna. Junija letos je bila najslabša na Rozmanovi v Novem mestu: 55-odstotna.
“Šolarji, pazite, kako boste hodili v šolo! Cesta in bližina ceste naj ne bosta igrišče! Prvošolčki, nosite rutke, saj vas bodo tako vozniki hitreje opazili! Starši, kljub vsem pripravam na šolo popeljite otroka po poti do šole in skupaj osvežite prometno znanje!” pravi Kočevar, vsem voznikom pa svetuje, naj bodo v prometu strpni in naj se zavedajo, da so otroci zaradi mladostne igrivosti še posebej nepredvidljivi.
L. MURN
Dolenjska povezava varnostnih služb
G-7 in Protekt
NOVO MESTO - Najstarejše varnostno podjetje na Dolenjskem Protekt, d.o.o., se je 22. avgusta odločilo za tesnejše medsebojno sodelovaje z G-7 Družbo za varovanje, ki ima največji tržni delež na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini.
Podjetje Protekt je bilo ustanovljeno leta 1990 in deluje na območju omenjenih regij. Ima 25 zaposlenih. Lani so se lastniki odločili za poslovno sodelovanje s podjetjem Sintal iz Ljubljane, za katero je Protekt opravljal storitve tehničnega varovanja s prenosom alarmnih signalov v nadzorni center. Da bi tesneje sodelovali, je bilo ustanovljeno skupno podjetje Protekt-Sintal, ker pa to sodelovanje ni potekalo po načrtih in je med partnerji podjetja prihajalo do razhajanj, je z mesta predsednika uprave odstopil Jože Ribič, sodelovanje pa je bilo prekinjeno.
Lastniki in vodstvo Protekta so bili enotni, da se povežejo z G-7 Družbo za varovanje, ki je bilo že dlje časa zainteresirano za medsebojno sodelovanje. Kot je znano, je G-7 v zadnjem letu podobno sodelovanje sklenilo tudi z nekaterimi drugimi podjetji s tega področja. V Pro-tektu menijo, da bodo s to poslovno odločitvijo varnostna podjetja na Dolenjskem lahko nudila še višjo raven varnosti.
L. M.
Skakal pred vozila
METLIKA - Policisti so 25. avgusta zgodaj zjutraj pridržali vinjenega 23-letnega I. K. iz okolice Črnomlja, ker je pred diskoteko Ghetto ustavljal promet, v bližini križišča hodil po cesti in skakal pred vozila. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Vojaške mine
KRŠKA VAS - Občan je 27. avgusta obvestil OKC, daje v reki Krki našel vojaške mine. Policist in regijski pirotehnik sta ugotovila, da gre za štiri minometne mine kal. 80 mm in ročno bombo. Orožje izhaja iz druge svetovne vojne.
NOVI PROSTORI - Novomeško tožilstvo je pridobilo prostore nekdanje Slovenske obveščevalno varnostne službe, ki jih bodo sedaj preuredili. Na sliki: vodja tožilcev Bojan Avbar. (Foto: L. M.)
Vsak tožilec svojo pisarno
Konec prostorske stiske za novomeško okrožno tožilstvo -Prenova prostorov nekdanje Sove - 50 milijonov tolarjev
ve... Investicija, ki jo bo pokrilo Ministrstvo za pravosodje, je draga, saj v celoti znaša več kot 50 milijonov tolarjev, samo gradbena dela bodo stala 15 do 20 milijonov tolarjev.
“Upamo, da bodo dela zaključena do konca leta, če le ne bo prišlo do česa nepredvidenega. Do takrat bomo pač potrpeli, čeprav bo delo tožilstva moteno, predvsem s strankami,” pravi Avbar, saj bodo potem lahko delali še bolj kvalitetno. Povedal je, da se zato poslužujejo instituta odloženega pregona, ki velja za kazniva dejanja, kjer je zagrožena kazen do treh let zapora, uspešno pa poteka tudi poravnavanje. Sicer pa imajo tožilci zadnje čase največ dela s kaznivimi dejanji ilegalnega prehoda čez državno mejo. “Ni tedna, da ne bi dobili organiziranih pomagačev, ki pomagajo tujcem.” L. M.
NOVO MESTO - Okrožno državno tožilstvo v Novem mestu se že vrsto let ubada z veliko prostorsko stisko in spada med najslabše opremljena tožilstva v Sloveniji. Vse pa kaže, da dolgo ne bo več tako, saj se je prejšnji teden pričela obnova poslovnih prostorov.
Prenovili bodo sedanje pisarne, kot je povedal vodja novomeških tožilcev Bojan Avbar, pa so lani pridobili prostore nekdanje SOVE, kar je približno toliko, kot so prej že imeli - okrog 350 kvadratnih metrov. Tudi te pisarne obnavljajo. Tako 14 zaposlenih na tožilstvu ne bo več delalo v tako nemogočih razmerah, vsak tožilec pa bo po novem imel tudi svojo pisarno. Prenova in obnova bo trajala kar nekaj časa, saj gre za gradbena dela, na novo je treba urediti inštalacijsko napeljavo, urediti arhi-
Pijan ogrožal druge
LOKVE PRI ČRNOMLJU -Občan je 24. avgusta obvestil policiste, da iz Ručetne vasi proti Črnomlju vozi voznik neregistriran avto in med vožnjo ogroža druge. Policisti so nato 37-letnega S. H. iz Gradca ustavili na Lokvah z zvočnimi in svetlobnimi signali. Alkotest je pokazal 2,69 promila alkohola. Policisti so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali, ker pa tega ni upošteval, so ga ponovno ustavili v Črnomlju in ga pridržali.
Že 58 prekrškov
GRADAC - Policisti so 21. avgusta po klicu občana v Gradcu izsledili in ustavili 16-letnega voznika osebnega avta S. B. iz okolice Semiča. Vozil je brez vozniškega dovoljenja neregistrirano vozilo in pijan - napihal je 2,53 promila. Ker je S. B. večkraten kršitelj cestnoprometnih predpisov, saj je bil zaradi kršitev obravnavan že 58-krat, so ga pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške.
Trčil v drevo
LOMNO PRI KRŠKEM - 21. avgusta se je 75-letni M. P. iz Trbovelj z osebnim avtom peljal po lokalni cesti iz smeri naselja Lomno proti križišču z glavno cesto L reda št. 5. 260 metrov pred križiščem je v nepreglednem desnem ovinku zapeljal na levo neutrjeno bankino in nato trčil v drevo. Hudo poškodovanega so odpeljali v brežiško bolnišnico.
Tatu mobija izsledili
BREŽICE - 30-letni hrvaški državljan je 27. avgusta prišel v vul-kanizersko delavnico v okolici Brežic, kjer si je ogledoval gume in platišča. V pisarni je nato izkoristil nepazljivost prodajalca in z mize vzel 80 tisoč vredni mobi znamke Nokia 8210. Nato seje odpeljal. Po hitri prijavi oškodovanca so tatu izsledili na MMP Slovenska vas.
Ponarejen dokument
DOBOVA - Na mednarodni mejni prehod seje 22. avgusta z vlakom iz Hrvaške pripeljal tudi makedonski državljan, pri katerem je policist med mejno kontrolo potnikov na vlaku ugotovil, da ima ponarejeno dovoljenje za bivanje v Italiji. Osumljenca so po postopku vrnili na Hrvaško.
Pogojna obsodba za iztaknjeno oko
Novomeško sodišče je M. Stipanoviču določilo pogojno obsodbo, ker je pred tremi leti A. Jankoviču v pretepu v Adlešičih iztaknil oko ■ Tožilstvo napovedalo pritožbo
NOVO MESTO - Gostilničarja v oko. Ko je S. M. s prijatelji popival v bifeju Pri starem podu v Adlešičih, je med njim in lastnikom lokala J. A. prišlo do prepira in pretepa. S. M. je J. A udaril v desno oko in ga hudo poškodoval, da so ga odpeljali v novomeško bolnišnico. 'Tako seje pred tremi leti glasila vest v našem časopisu o dogodku, ki je te dni na Okrožnem sodišču v Novem mestu dobil sodni epilog.
Obdolženi 26-letni Milorad Stipanovih - Miko iz Adlešičev naj bi 7. julija leta 1998 z družbo prišel v lokal oškodovanca Antona Jankoviča iz Adlešičev. Lokal je bi! sicer za javnost zaprt, ker je Jankovičeva hči praznovala rojstni dan, toda goste so vseeno postregli. Žal je prišlo do popivanja, ki je vodilo v najprej verbalno, nato pa nekaj po polnoči tudi v fizično obračunavanje med Jankovičem in Mikom. Slednji je naenkrat iz žepa potegnil neki predmet - izkazalo se je, da je obesek za ključe, predelan
iz konice puščice - in ga Jankoviču zarinil v oko. Poškodba je bila tako huda, da oškodovanec na desno oko od takrat ne vidi in nosi protezo.
Mika je obtožnica bremenila kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe (KD po čl. 135/1), ker je drugega tako hudo telesno poškodoval, daje bil zato uničen pomemben del njegovega telesa in za vselej in znatno oslabljen pomemben organ. Zagrožena kazen za tovrstno kaznivo dejanje je od enega do deset let zapo-
ra. Senat s predsednico Ljubo Tiranje na torkovi glavni obravnavi odločil, daje Stipanovih kriv očitanega dejanja ter mu določil pogojno obsodbo leto in pol zapora s preizkusno dobo štirih let. Obtoženec, ki do sedaj še ni bil kaznovanje dolžan plačati stroške kazenskega postopka ter povprečnino v višini 150 tisoč tolarjev.
Tožilstvo s sodbo, ki še ni pravnomočna, ni zadovoljno, saj meni, da so posledice očitanega kaznivega dejanja res hude, zato je že napovedalo pritožbo. Tudi oškodovanec je povedal, da je pričakoval višjo kazen, saj je zdaj na oko stoodstotni invalid, Stipanovih pa se mu ni niti opravičil.
L. M.
Popravki in odgovori
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne(objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Elektrika najprej v Kočevju
DL št. 30, 26. julija
Pravijo, da enkrat ni greh. Tega pregovora sem se držal pred petimi leti, ko je v Dolenjskem listu pisalo o stoletnici elektrifikacije Kočevja. V eni izmed zadnjih številk DL (26. julija 2001) pa zopet berem, da je bilo 19. novembra 1896 Kočevje prvo mesto na Slovenskem, ki je bilo v celoti elektrificirano. Kaj pomeni izraz “v celoti”, bi težko sodil. Gotovo so bila takrat v Kočevju tudi domovanja brez elektrike, kot je bilo marsikje v Sloveniji še čez sto let, tako na primer na drugi strani v Kočevskem Rogu v vasi Seč. Pa smo bili že davno v celoti elektrificirani. Res pa je, da je leta 1896 imelo Kočevje večje električno omrežje in več električnih žarnic potrta primer Škofja Loka. A preštevanje žarnic ne more nadomestiti nespornega dejstva, da je Škofja Loka dve leti prej, natančneje, 6.8.1894, dobila prvo javno električno napeljavo na Slovenskem. O tem je poročal Slovenski narod 8. avgusta 1894: “Otvoritev električne razsvetljave v Škofji Loki. Loka je posebna specialiteta ne le za Kranjsko, temveč za celo slovensko domovino, je prvo električno razsvetljeno mesto." Zaradi tega velja ta dogodek za -zadetek elektrifikacije pri nas.fES 3, str. Tl, 1989).
ALOJZIJ PAVEL FLORJANČIČ Uršna sela - Škofja Loka
Od sajenja do prodaje pomagajo tudi dijaki
DL, št. 34, 23. avgusta
Pod omenjenim naslovom v zapisu o delu in prodaji na poljih novomeške kmetijske šole v Srebrničah je prišlo do napake, in sicer: ni res, da so v celoti zadovoljni z letino, saj je po besedah Anice Pezdirc, učiteljice na tej šoli, toča letos naredila svoje. Gotovo bi bil pridelek precej večji, ko ne bi omenjena ujma povzročila tolikšne škode. Za prodajo pridelkov pa ne skrbijo dijaki, ampak študentje, ki jim vsak zasluženi tolar pride prav ob skorajšnjem začetku novega šolskega leta.
TEJA BEZEG
Novomeška kronika
DL št. 34, 23. avgusta
Spoštovano uredništvo! Cenimo vsak vaš prispevek in spoštujemo korektno poročanje vsakega od vaših sodelavcev. Človek bi enako pričakoval tudi od ustvarjalcev najbolj branega tednika v tem koncu Slovenije že zaradi odnosa do svojih bralcev. Glede na to, da je prihod Ariela McDonalda na košarkarski turnir v Novo mesto povzročil precej zanimanja ne le med novinarji, pač pa tudi pri ostalih športnih navdušencih, je povsem jasno, da je Radio Krka poskrbel za to, da bi med prvimi objavil “vročo novico”. Kot že mnogokrat nam je tudi tokrat uspelo. S pomočjo našega kolega Marka Klinca, ki je naš zunanji sodelavec in je bil tudi med “čakajočimi novinarji”, smo novico objavili že ob 15.35, torej le nekaj minut za tem, ko seje, kot ste zapisali, “okoli vogala pripeljal avto” s slovitim košarkarjem. STA je o tem poročala šele ob 16.17. Morda je vašega novinarja zmotila novica ob 15-ih in 18 minut, ko smo povedali, da se še ne ve, kako je s prihodom Ariela McDonalda, vendar smo vročo informacijo že čez nekaj minut dopolnili in korektno sporočili našim poslušalcem. Veseli smo, da so tudi vaši novinarji med njimi, kajti vsak šteje!
RENATA MIKEC, odgovorna urednica Radia Krke
Pripombe na razmejitev
DL št. 33, 17. avgusta
V sestavku, ki je bil objavljen na L strani DL, je nekaj zanimivih misli o tem, da bi z novo mejo Hrvaška izgubila nekaj ha površin (pri Osilnici oziroma Selih ob bregu Čabranke in med Prezidom in Loškim Potokom); nikjer pa ni niti besedice o tem, kako so si nekaj stoletij prej Frankopani in Zrinjski (Hrvatje) prisvojili več kv. kilometrov veliko ozemlje tedanjega kočevskega gospostva od Čabranke in Kolpe do grobniških mej (Prezid, Čabar, Ge-rovo in do Grobnika pri Reki). To ugotavlja slovenski zgodovinar Ivan Simonič v knjigi 500 let mesta Kočevje, še določneje pa hrvaški zgodovinar Tadija Smičiklas (1843-1914), predsednik Matice hrvatske, ki natančno opisuje, kako so si Frankopani s ponarejanjem listin prisvojili to območje kočevskega gospostva.
Na vsem tem danes hrvaškem območju (Prezid, Čabar, Gerovo itd.) prebivalci še danes govore narečje, ki je bolj podobno slovenščini kot hrvaščini, in sploh ne znajo izgo-, varjati mehkega č (č), kar dokazuje, da so tu prvotni prebivalci Slovenci, vendar o tem (in še drugih jezikovnih oziroma narečnih posebnostih) slovenski slavisti ne vedo ničesar.
O teh in še mnogih drugih dejstvih, ki govore o slovenskem značaju tega območja sem pisal že večkrat v časopisih pa tudi v uvodu knjige Okamneli Mož, najpodrobneje pa v daljšem članku “Naši na Hrvaškem” (ali izgubljeni Slovenci), ki sem ga poslal v objavo Delu in Dnevniku že pred okoli letom dni, a ga do danes niso objavili. Se pravi, da k nevednosti o Slovencih na Hrvaškem ne prispevajo le naši zgodovinarji, slavisti in politiki, ampak tudi uredniki največjih časopisov. Vse to pa lahko pomeni le, da bomo kmalu ostali še brez te tretjine ozemlja (današnje države Slovenije), ki nam je ostala po prisvajanjih slovenskih ozemelj
po naših sosedih skozi stoletja. Vse to pa se je lahko dogajalo in se še dogaja le zato, ker Slovenci v vsej zgodovini nismo imeli sposobnih vodij (nekateri menijo, da so bili edini sposobni Celjski grofje) in jih tudi danes še nimamo,
J. PRIMC
Novembra naj bi odprli obnovljeno dvorano
DOBREPOLJE - Že drugo leto je v občini Dobrepolje največja investicija obnova Jakličevega doma. Delavci GP Grosuplje so razširjeni objekt dali pod streho, dela pa so se ustavila, ker je zmanjkalo denarja. Doslej so porabili okrog dvesto milijonov tolarjev, največ občina iz proračuna. Iz CRPOV so zagotovili 30 milijonov tolarjev, šest pa je primaknilo kulturno ministrstvo. Župan Anton Jakopič je povedal, da bo morala občina za dokončanje doma, ki nosi ime po pomembnem možu dobrepoljske doline, zagotoviti levji delež sredstev, pričakuje pa, da bo država vendarle izpolnila obljubo in nakazala denar vsaj za ureditev glasbene šole, ki bp imela prostore pod streho obnovljene stavbe. Predvidoma do L novembra naj bi dobili uporabno dovoljenje za odprtje prenovljene večnamenske dvorane v domu, v kateri bo 240 sedežev. Naj omenimo, da je leta 1998 župnija Dobrepolje občini podarila dom, ki je bil med leti 1937 in 1939 v organizaciji župnika Antona Markuna zgrajen na župnijski zemlji. Po vojni je prišel v upravljanje državnih institucij. Denacionalizacijski postopek je pokazal, da dom ni bil sploh nikoli odvzet in ga ni potrebno vrniti.
župnija bo imela pravico do uporabe dvorane in pomožnih prostorov za prireditve, ki jih organizira sama.	M. G.
Delo s starimi in bolnimi
NOVO MESTO - Če ste pripravljeni sodelovati kot prostovoljec/prostovoljka pri delu s starimi in bolnimi člani Društva upokojencev (DU) Novo mesto, lahko svojo odločitev do 20. septembra sporočite v tajništvo društva osebno ali na tel. 30 21 240. V jeseni bo Društvo upokojencev organiziralo usposabljanje prostovoljcev po programu Zveze upokojencev Slovenije.
ŠOLSKO LETO 2001/2002
Naj čar novega vzbudi energijo
Vznemirljivi čar novega, neznanega, svežega v človeku vzbudi energijo, ki je prej neznana. Samo čudimo se, od kod izvira in kam nas nosi. Vemo le, da prihaja iz nas in da nas na poseben način osrečuje. Osrečuje nas občutek pričakovanja in zavest, da smo del sprememb. Še boljši je občutek oziroma zavest, da lahko na te spremembe tudi sami vplivamo. Začetek vsakega novega šolskega leta pomeni prav to: novo, neznano, vznemirljivo. Čeprav vse to velja predvsem za učence in dijake, so tiha in glasna pričakovanja značilna tudi za vzgojitelje, učitelje, ravnatelje, ki jih v zadnjem času poimenujemo kar strokovni delavci. .
Širši javnosti je najbrž manj znana, da je večina priprav za novo šolsko leto opravljenih že do konca pouka prejšnjega šolskega leta. Že junija je torej vsaj v glavnem dorečeno, katere predmete bo kdo poučeval, kdo bo razrednik, koliko bo otrok v posameznih razredih, kateri učenci bodo sestavljali posamezne oddelke, v katerih učilnicah se bo izvajal pouk posameznih predmetov itd. Dodaten napor vlagajo ravnateljice in ravnatelji, saj morajo misliti na ustrezno kadrovsko zasedbo delovnih mest, na primerne prostore in njihovo opremo, na didaktične pripomočke in gradiva. Kot rdeča nit je vzporedno z vsem ostalim delom vtkana misel na dobro počutje posameznikov oziroma celotnega-kolektiva. Govorimo o vzdušju in klimi, ki sicer ni brez vsakršnih težav, se pa naj te relativno hitro in primerno razrešujejo. Morda je to tudi najtežje delo v vsakem kolektivu, saj
zelo povezano zahteva različna znanja in spretnosti vodstvenega osebja.
Vodstveno delo je toliko težje, ker je potrebno spremljati in upoštevati številne spremembe in popolne novosti, ki jih predpisuje vlada. Že res, da je na šolskem polju še vedno zelo aktualna 9-letna osnovna šola in da se sedaj pripravljamo na delovanje mentorske mreže, ki bo v šolsko prenovo zajela celoten osnovnošolski prostor. Gimnazijski in ostali srednješolski programi prav tako doživljajo korenite spremembe v vsebinskem in organizacijskem pogledu. Letošnja dva poudarka sta prav gotovo možnost vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole ter nacionalni preizkusi znanja. Prav slednje prinaša v naše šole nov razmislek in popolnoma nova opravila in naloge za šolnike. Prepričan sem, da o tem ne bomo pozabili razvidno seznaniti starše, saj gre za prehod otrok v srednješolsko izobraževanje, to je področje, ki starše in otroke najbolj zanima.
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo tudi v prihajajočem šolskem letu čaka veliko priložnosti za sodelovanje z vrtci, šolami in dijaškimi domovi. Navdaja nas dober občutek, saj so vodstva omenjenih zavodov željna aktivnega sodelovanja. Tudi skupnega optimizma nam ni zmanjkalo kljub slabim finančnim obetom.
Naj se uresničijo načrti, ki jih snujemo! Srečno, otroci, šolarji, dijaki in starši! Srečno, vzgojitelji, učitelji, ravnatelji!
IVAN MIRT, predstojnik ZRSŠ OE Novo mesto
Tabor ob 200-letnem mlinu
Ob Rozmanovem mlinu so nizozemski in slovenski raziskovalci proučevali možnosti za njegovo oživitev
kar je izhodišče za razvoj turistične mlinarske pešpoti.
Z izmenjavo znanj, šeg in navad so udeleženci tabora spoznavali tradicionalne kulinarične dobrote iz moke, njihove ekološke akcije pa so prispevale k lepši podobi mlina in njegove okolice. Postavili so več mostičkov in poti od mlina do mlinščice, zbrali in sestavili so stara mlinska orodja in oblikovali logotip Rožmanovega mlina.
Tudi tako lahko mladi sodelujejo pri ohranjanju kulturne dediščine v našem okolju, sooblikujejo turistično ponudbo in razvijajo zavest in pomen oživljanja dragocenosti, kot so tudi mlini na strugi Močnik.
TANJA KUNEJ
ZGORNJA POHANCA - Društvo zaveznikov mehkega pristanka Krško je od 17. do 24. avgusta 2001 organiziralo prvi mednarodni mladinski tabor "Močnik”, ki je potekal ob 200 let starem Rožmanovem mlinu v Zgornji Pohanci. Mladi raziskovalci iz Nizozemske in Slovenije so proučili možnosti za oživitev Rožmanovega mlina.
V različnih delavnicah so se udeleženci tabora seznanili z mlinarsko dejavnostjo in njeno zgodovino v dolini potoka Močnik. Odkrili so, da je na območju od Osredka do Zgornjega Obreža delovalo 19 mlinov na strugi Močnik, danes pa le še Rožmanov mlin. Vse lokacije nekoč delujočih mlinov so vrisali v zemljevid,
MLADI RIBIČI ZA POKAL ALPE - JADRAN - Na jezeru pri sv. Trojici v Slovenskih Goricah je bilo v nedeljo 10. jubilejno mednarodno ribiško tekmovanje mladih ribičev za Alpe - Jadran, kjer se je petnajst ekip iz Slovenije in Madžarske potegovalo za pokal revije Ribič. Med udeleženci tekmovanja je bila tudi ekipa RD Črnomelj, ki sta jo zastopala Boris Ivanič in Tomaž Štefanič. V ekipni konkurenci, kjer so zmagati ribiči RD Maribor II, sta Črnomaljca zasedla 9. mesto. Na sliki: Boris Ivanič je ujel 180 gramov rib, ki so jih (kot vse ostale) orga-nizatoji vrnili v jezero.
Loterija imigrantskih vizumov za ZDA
LJUBLJANA-Ameriški program za priseljevanje ima letno na voljo 55 tisoč posebnih imigrantskih vizumov za osebe, ki izpolnjujejo splošne pogoje za pridobitev vizuma. Med vlogami, ki prispejo med poldnevom L oktobra in poldnevom 31. oktobra 2001, izžrebajo dobitnike vizumov preko računalnika. Vse informacije lahko dobite v konzularnem oddelku ameriškega veleposlaništva na Prešernovi cesti 31 v Ljubljani ali na http://travel.state.gov.
Navdušenje in razočaranje
KOSTEL - Med nedavnim Tamburanjem va Kostele so se udeležencem tega festivala predstavili tudi slavni zagrebški Novi fosili. Znani ansambel je privabil kar okoli 2000 navdušenih poslušalcev (vseh prebivalcev Kostela je okoli 700), ki jim je bilo rečeno, da bo nastop tega znanega ansambla trajal najmanj do 0.30. Fosili so začeli pobirati vstopnino po 1000 tolarjev na poslušalca ob 23. uri, potem so še po! ure igrali, nakar so se izgubili (ne jznano-kam. Publika je bila razočarana, saj je menila, da se slavni fosili ne bi smeli tako obnašati. Vendar kljub vsemu ni bilo. nobenih izgredov, saj je slovenska publika (občinstvo) vajeno takih in podobnih potegavščin.
P-c
Mladoletnik kradel
BORŠT - Osumljeni mladoletni P. P. iz okolice Brežic je 16. avgusta ob 15. uri prišel do kopališča, in ko je videl, da sta se oškodovanca odšla kopat, izkoristil njuno odsotnost ter ukradel nahrbtnik, mobilna telefona, sončna očala in ročno uro v vrednosti okrog 50 tisoč tolarjev. Osumljeni je takoj nato odšel, vendar so ga ob pol osmih zvečer v okolici Brežic že prijeli policisti. Ukradene predmete so vrnili lastnikoma.
Dom z varnimi kopalnicami
V Domu starejših občanov Črnomelj so pri obnovi kopalnice prilagodili potrebam invalidov - Pred gradnjo prizidka
ČRNOMELJ - V začetku julija je bila končana prenova kopalnic v Domu starejših občanov Črnomelj. Projekt je bil zasnovan tako, da bodo kopalnice sedaj ustrezale potrebam oseb, ki se zaradi telesnih okvar ne morejo prosto gibati in opravljati osnovnih higienskih potreb.
Vrata na kopalnicah so razširjena, opravljena pa so tudi zidarska, ke-ramičarska, pleskarska in mizarska dela. Prava pridobitev je najsodobnejša sanitarna oprema, ki je bila uvožena iz Švedske, Nemčije in Italije ter je prilagojena potrebam invalidov. Nove kopalnice tako ustrezajo najsodobnejšim evropskim standardom, ki določajo tako imenovano “varno kopalnico”.
Prenova, kije zajela 16 prostorov, je stala okrog 33 milijonov, denar zanjo pa je zagotovil Dom starejših občanov Črnomelj. Podjetje Begrad, ki je prenovo izvajalo, je svojo nalogo dobro opravilo in želja doma po sodobnih in kvalitetnih kopalnicah se je po treh mesecih izpolnila.
Opremo, ki je prirejena tako, da lajša vsakodnevne težave starejših in bolnih oseb, si lahko vsi zainteresi-
rani ogledajo v kopalnicah Doma starejših občanov Črnomelj. V domu lahko dobijo tudi informacije o ureditvi lastnih prostorov, da bodo bolje ustrezali potrebam. V Domu starejših občanov Črnomelj bomo veseli vsakega obiska in tudi nasveta, kako čim bolj olajšati jesen človekovega življenja.
Del v domu pa še ni konec, saj se bo v letošnjem letu pričela gradnja prizidka, v katerem bo dnevni center. Denar za prizidek bosta prispevala Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter občina Črnomelj. V načrtu je tudi razširitev jedilnice doma, kije nujna, saj jedilnica sedaj omogoča istočasno prisotnost le 75 stanovalcev namesto 130. Posodobili in premestili bomo domsko knjižnico in uredili klubski prostor za družabna srečanja ali za klepet ob kavici, ki se jih bodo lahko udeleževali tildi ljudje izven oskrbe doma. Denar za te prenove bo zagotovil Dom starejših občanov Črnomelj.
KSENIJA PEZDIRC, poslovna sekretarka Doma starejših občanov Črnomelj
KAKO KAŽE NA BORZI?
Večina tečajev gre kvišku
Borzni tečaji se pri večini delnic gibljejo v pozitivno smer. V skladu s pričakovanji se povečuje tudi borzni promet, predvsem pri tistih delnicah, ki imajo najugodnejše kazalce rasti. Tu vetja izpostaviti prav gotovo obe farmacevtski delnici. Tako Krka pri tečaju 27.500 SIT kakor tudi Lek pri tečaju 46.400 SIT še vedno ne dosegata pričakovane donosnosti. Obfaružbi sta v prvem polletju bolje poslovali kot v lanskem letu, kar je Lek že potrdil z objavljenimi poslovnimi rezultati za prvo polletje, ki močno presegajo planirane, saj znaša čisti dobiček skoraj 4,5 milijarde tolarjev. Verjetno tudi Krkin čisti dobiček ne bo dosti nižji. Takšen rezultat pa je prav gotovo dober obet za ugodnejšo ceno delnice.
Najvišji tečaj trenutno dosegata delnici Istrabenza, katere cena se je povzpela preko 4.000 SIT, in Intereurope, ki je trenutno tudi najvišja, in sicer znaša tečaj preko 3.150 SIT. Močno se je izboljšala tudi vrednost delnicam Kolinske, ki presega 2.600 SIT. Pravi dragulj je še vedno delnica Banke Koper, kateri se vrednost še vedno krepi in že presega 86.000 SIT. Med prometnejše delnice sodijo prav gotovo tudi delnice Mercatorja, za katere se da
iztržiti tudi 16.000 SIT, delnice Save, ki se gibljejo okoli 18.000 SIT ter delnice Term Čatež, katerih vrednost se je povzpela preko 15.000 SIT.
Glede na to, da je bila v zadnjem letu delnica BTC-ja eden od manj likvidnih papirjev na londonski borzi, je uprava BTC-ja odkupila celoten sveženj potrdiI, s katerimi se je trgovalo v Londonu. Njihova vrednost se trenutno giblje okoli 15.000 SIT, kar je tudi najvišja vrednost do sedaj.
Rastejo tudi skoraj vse delnice pidov, med katerimi se je najbolj okrepila vrednost PMIN, ki že presega 122 SIT, VNON, ki presega 85 SIT. ter ZMINz 80 SIT. Vse dvojke, t.i. prazni pidi, imajo še vedno izjemno nizko vrednost, in sicer: NF2N 37 SIT, NK2N 39 SIT, PM2N 34 SIT, TG2N 38 SIT.ZM2N 40 SIT ter ZV2N 33 SIT.
Prava priložnost za dodatno pokojnino je še vedno nakup pokojninskih bonov, katerih vrednost se giblje pod 45 SIT in trenutno dosegajo le dobrih 17 odst. knjigovodske vrednosti, ki znaša 260 SIT.
LJUDMILA BAJEC Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto
Tel: 07 371 82 22, 07 371 82 28
SODELOVANJE RIBIČEV IN POLICIJE - Ribiška družina Črnomelj že vrsto let sodeluje s policijsko postajo iz Črnomlja, saj so ribiči tudi upravitelji mejne reke Kolpe in prekrške glede lovljenja rib težko nadzorujejo sami. Tudi letos so skupaj s policisti imeli nekaj uspešnih akcij, za kar se policistom tudi zahvaljujejo.
DRUŽENJE MOTORISTOV - Motoklub Škorpijon iz Brežic je v Karlčah pri Kostanjevici pripravi! že deveti mednarodni motoristični vikend. Iz Italije, Nemčije, Belgije, Hrvaške in Slovenije jih je prišlo blizu 400. Tridnevno druženje so izkoristili tudi za turistične vožnje po krški in brežiški občini, kjer so jim pri brežiški blagovnici in v bifeju v Cerkljah pripravili dobrodošlico s pivom in brezalkoholnimi pijačami. (Foto: M. Vesel)
SREČANJE NEKDANJIH SOVOJAKOV V JNA - Pri Francu Deželami v Velikih Brusnicah so se zbrali nekdanji sovojaki iz Slovenije v JNA. Pred 30 leti so vojaški rok v Zagrebu skupaj služili Lojze Žnudrl iz Plitvičkega Vrha pri Gornji Radgoni, Tone Naraks iz Vojnika pri Celju, Franc Pec iz Zreč, Franc Zupanc iz Rimskih Toplic in gostitelj Franc Deželan. Srečanje je bilo že četrto, naslednje pa bo novembra v Rimskih Toplicah.
KOLPA NA KOLPI - Tradicionalna prireditev Kolpa na Kolpi je v soboto v kamp v Podzemlju privabila okrog 600 delavcev in sodelavcev metliškega podjetja Kolpe. Organizira je bil tudi spust po Kolpi od Adlešičev do Podzemlja, ki se ga je udeležilo okrog 250 ljudi. (Foto: M. P.)
POZNA TRGATEV NA GLASBENEM ODRU - V Suhi krajini je v zadnjih letih vzniknilo kar nekaj narodno zabavnih ansamblov, in kot so prišli, so tudi kmalu odšli. Lani pa je skupina fantov v garaži, ki jo je prijazno odstopil Ljubiša Djorovič, in z ozvočenjem Mirana Mavriča pričela z aktivnim delom in se po nekaj mesecih trdega dela in vaj pred kratkim tudi predstavila. Skupino z nenavadnim imenom Pozna trgatev sestavljajo: Klemen Repar - vokal, Janez Mirtič - solo kitara in back vokal, Gregor Zupančič - ritem kitara, Boštjan Kuhelj - bas kitara, Aleš Repar - bobni, Domen Mavrič -klaviature in back vokal ter Marjan Grošelj, ki skrbi za mešalno mizo. Mladeniči najraje poslušajo rock in ga tudi igrajo, ponašajo pa se tudi z nekaj lastnimi skladbami, s katerimi so se že predstavili suhokranjskemu občinstvu. Na sliki: skupina Pozna trgatev z Marjanom Grošljem(levo), ki podpira in spodbuja mlade glasbenike. (Foto: S. Mirtič)
Vzgoja za življenje
Z vzgojiteljico Mirjam Potočar otroci in njihovi starši spoznavajo naravo in krajevne zanimivosti
ŠENTJERNEJ - Mirjam Potočar iz Gorenje Brezovice je vzgojiteljica že 27 let, zadnjih šest pa v prvih nežnih letih življenja spremlja malčke v šentjernejskem vrtcu Čebelica, Njena vzgoja je v nekaterih korakih malo drugačna, vendar so jo lepo sprejeli "njeni” otroci in njihovi starši.
Potočarjava se je pri okoli 35-tih zaradi bolezni zapisala naravi: naravnemu načinu življenja, zdravi prehrani, gibanju. Med posebnosti, ki jih na neprisiljen način uvaja v svoji skupini tako zadnjih pet let sodijo sprostitvena vzgoja, ki vsebuje elemente joge, prirejene za otroke, pred tremi leti pa je začela tudi s pohodništvom. Od začetka morda bolj previdno, saj priprava izleta ni mačji kašelj, lani pa so otroci iz njene skupine in njihovi starši vsak mesec odšli na izlet po okoliških hribih in dolinah. Na dve do tri ure trajajočih izletih spoznavajo krajevne značilnosti, rastlinstvo in živalstvo, med
drugim pa so v sodelovanju z Društvom za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije opazovali tudi ptice v Krakovskem gozdu. Da je z izleti zadela v črno, priča navdušenje otrok in staršev, izletov se namreč radi udeležujejo tudi ti.
"Častim naravo v vseh njenih elementih. Vsaka rastlina in žival sta enkratna, zato skušam v svoji skupini vse graditi na naravovarstvu in okoljski vzgoji," razlaga Mirjam, "Delo z otroki je najbolj hvaležno. Oni te sprejmejo takšnega, kot si, in jaz nje. Otroke spremljam tudi v nadaljnjem življenju. Kar toplo mi postane pri srcu, ko me po desetih letih še vedno pozdravijo.” Njena neizpolnjena želja je medicina, torej pomaga drugim. Na svojevrsten način pa je tudi ta sedaj izpolnjena v ljubezni do narave, poznavanju zdravilnih rastlin in zelišč, meditativnih tehnikah sprostitve, izletih...
M. Ž.
Domov gre na petrovo
Alojzija Lisac iz S lovskega Laza praznovala 90 let
SLAVSKI LAZ. KOČEVJE -"Pred kratkim sem bila pri zdravniku, ki mi je povedal, da so me “zidali” iz dobrega materiala. Le srce imam bolj slabo, tako da bi mi morali zamenjati srčne zaklopke pred dvajsetimi leti,” je dejala Alojzija Lisac iz Slavskega Laza, ki je nedavno dopolnila 90 let, Jesen svojega življenja preživlja v domu starejših v Kočevju, kjer jo obiskujejo otroci in sorodniki.
Alojzija je klenega zdravja, bolijo jo le noge in skrbi jo srce, a “umrla bom, ko bo božja volja,” pravi. Imela je težko življenje, ki ga je skoraj v celoti prebila ob Kolpi’ Rodila se je 6. avgusta 1911, čez 18 let pa se je primožila k Matiju Liscu v Slavski Laz. Tam sojo čakali moževi ostareli starši, stari oče in njegovi štirje bratje. Spominja se mladostnih dni, ko je mati prodala par volov in ji kupila nov šivalni stroj, ki jo je spremljal vse življenje. Vse štiri svake, ki so se do začetka druge svetovne vojne razkropili po vsem svetu, je pomagala spraviti h kruhu. Od takrat je skrbela za svojo mlado družino, ki se je povečala za štiri člane: Matijo, Ivana, Martina in Lojzeta.
Težka so bila vojna leta, po vojni pa je bila prva skrb preživeti in izučiti fante. Kmetija z okoli 4 hektarji zemlje je nudila le golo preživetje. Ker po šoli ni bilo v kraju zaposlitve, so tudi sinovi odšli po svetu. Matija in Ivan sta si družini ustvarila v Ljubljani in Kočevju, Martin in Lojze pa sta svojo življenjsko pot urezala v daljni Ameriki.
Danes je domačija v Slavskem Lazu zaprta, ni pa zapuščena. Obiskujejo jo sinovi z družinami, Alojzija pa pravi, da gre domov na žeg-nanje “na petrovo”. Najlepše ji je, kadar gre k maši v farno cerkev v Fari
Marijan Novina najboljši v Maglaju
Marijan Novina je na 31. mednarodnem festivalu mladih pevcev v Maglaju pred 2500 poslušalci požel najdaljši aplavz od vseh nastopajočih. Teh je bilo 20, in sicer iz BiH, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Češke, Nemčije in seveda Slovenije. Navdušenje občinstva je potrdila tudi odločitev strokovne žirije, ki je Marijanu in njegovi pesmi Zate prisodila L mesto. Za zmago je Marijanu čestital tudi predstavnik Veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu Gregor Presker. Uspešni in odmevni nastop na festivalu v Maglaju so opazili tudi organizatorji drugih festivalov; Marijana Novino so tako že povabili na festival Nove nade Zenica 2001, ki bo od 29. do 31. avgusta 2001, novembra pa bo sodeloval na Evrofestu v Skopju.
Pričetek šolanja psov
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto tudi letos pričepja z jesensko šolo za pse in vodnike. Vse lastnike mladih in odraslih psov vabi, da se udeležijo male šole, začetnega ali nadaljevalnega tečaja pa tudi tečaja za pse reševalce izpod ruševin. Psi in vodniki pridobivajo znanja s praktičnim in teoretičnim poukom. Uvodni sestanek bo v petek, 31. avgusta, ob 18. uri na vadbišču na Grabnu. Več informacij dobite pri inštruktorju Igorju Ravbarju na tel. št.: 041 762 510 ali na spletni strani: wwtv.kin-drustvo-nm.si .
Alojzija Lisac
in v svojo vas, ki postaja prazna. Prisluhne šumenju Kolpe in se prepusti spominom časa. Med veselimi so gotovo tudi srečanja s sinovi, vnuki in pravnuki.
S. M.
Stane Repar
Za vedno smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od prijatelja, tovariša soborca in sodelavca, vojnega invalida Staneta Reparja.
Rodil seje 7. februarja leta 1927 v Soteski v delavski družini kot prvi od štirih otrok. Leta 1938 je odšel k teti v Livold in tam dokončal osnovno šolo. Še ne dorasel mladenič je 12. maja 1942 odšel prostovoljno v partizane v komaj nastali Kočevski bataljon. Bil je na ustanovitvi Cankarjeve brigade, nato v Vzhodnodo-lenjskemu odredu, v 15. belokranjski brigadi pa je bil kot pomočnik komisarja bataljona 24. decembra leta 1944 težko ranjen. Odpeljali so ga na zdravljenje v Italijo, od koder se je v povojnih letih vrnil kot invalid brez leve noge.
V partizanih je bil dober borec in sposoben voditelj. Zaradi svojih sposobnosti in poguma je kmalu postal politični delegat, pomočnik političnega komisarja čete in kot sedemnajstletnik pomočnik komisarja bataljona. Prof. Ante Novak, komandant Kočevskega bataljona, je o njem zapisal, daje deloval kot zrel, popolnoma odrasel mož, pošten, tovariški, skromen in pogumen partizan.
Po vojni se je najprej zaposlil pri okrajnem ljudskem odboru v Kočevju, kmalu postal predsednik mladine okraja Kočevje, nato pa v Ljubljani delal kot član in pozneje kot sekretar predsedstva mladine Slovenije. Več let je bil tudi predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije in dejaven v vodstvu invalidske organizacije Slovenije. Delal je do zadnjih dni.
Povojno življenje ter uspešno in odgovorno delo mu kljub invalidnosti ni delalo težav, prav pri ustvarjalnem deluje prekašal veliko zdravih. Med sodelavci je bil vedno veder, zelo tovariški ter vsakemu svetovalec in pomočnik. Prejel je več odlikovanj in priznanj. Že septembra 1944 so ga odlikovali z visokim partizanskim odlikovanjem - redom hrabrosti.
Vsi, ki smo ga poznali, predvsem pa tisti, ki smo z njim dolga leta prijateljevali, ga bomo ohranili v lepem spominu in ga pogrešali v naših vrstah.
ZDRAVKO TROHA
NA IZLETU - Mirjam Potočar (druga z desne v ozadju) in njeni izletniki z navdušenjem spoznavajo lepote okolice Šentjerneja.
POHOD NA MRZLICO - Društvo upokojencev Trbovlje je v okviru športnih iger letos prvič uvrstilo tudi pohod za upokojence Zasavja, Posavja in Savinjske doline. Kljub slabemu vremenu, ki se je napovedovalo z nevihto, se je srečanja udeležilo nekaj sto pohodnikov. Pot je bila zanimiva in rekreativna za upokojence. Vsaka skupina, ki je predstavljala posamezno društvo upokojencev, je prejela priznanje organizatorja pohoda. Na sliki: Pohodniki Društva upokojencev Sevnica s priznanjem, ki ga je prejela vodja skupine Elka Grilc. (Janez Blas)
Mladoporočenca Tanja in Jadro Zupanc
Ko se ženi Borisov sin
Večstoglava množica na nepozabni svatbi v Kočevju
MAHOVNIK PRI KOČEVJU -“Sin Jadro mi je pred časom predlagal, da bi bila poroka z izvoljenko Tanjo res nekaj posebnega. O ohce-ti se bo govorilo po vsej Dolenjski. Naj se ve, kdaj se je ženil Borisov sin!” je svatom razlagal Boris Zupanc, kočevski Rom, lastnik največjega odpada za pločevino v Sloveniji in oče štirih sinov in štirih hčera.
Na predvečer Marijinega vnebovzetja sta v kočevski poročni dvorani usodni "da” pred Bogomirjem Štefaničem, načelnikom Upravne enote Kočevje, izrekla nevesta Tanja, prej Knavs (iz mešanega hrvaško romskega zakona) iz Loškega Potoka in ženin Jadro Zupanc. Tako sta sklenila zunajzakonsko življenje, pred sedmimi leti je nevesta povila zgovornega sinčka Denisa in v zakonski stan stopila pred množico radovednežev, ki sojo spremljali ob cesti Mahovnik - Kočevje. Okrog 1000 pa se jih je trlo pred poročno dvorano ob Rinži. Ko seje kolona izbranih avtomobilov - ženin in nevesta st^ se peljala v najnovejšem odprtem mercedesu - z znanimi kočevskimi podjetniki Briškijem, Tuškom, Jasencem in Movrinom pomikala po mestnih ulicah, je bilo pred domačo hišo v Mahovniku vse nared za nadaljevanje nepozabne poroke. Na čelu kolone sta v džipu ponosnega očeta plapolali slovenska in romska zastava.
Svate sta na posebej pripravljenem prostoru pričakala Brendi in
Korado. Več kot 600 gostov, med katerimi so bili tudi sorodniki z debelimi denarnicami iz Italije ter iz številnih slovenskih krajev, se je do zgodnjih jutranjih ur stiskalo na plesišču. "Takšne ohceti pa še nisva videla," sta pritrdila glasbenika.
Na pogrnjenih mizah so postregli z okrog 900 kilogrami mesa (odojek in jagnjetina), 1000 steklenicami piva, v potokih so tekli sokovi ter druge pijače.
“Sin je želel, da naredimo nekaj nepozabnega, s čimer se bodo ponašali vsi Zupančevi rodovi. Privolil sem in se kot glava družine skrbno lotil priprav, ki so trajale več mesecev,” je svatom razlagal oče Boris Zupanc.
V Lipovšici, tik pod razvpito romarsko Novo Štifto, 20 kilometrov iz Kočevja, je Boris zgradil hišo. Sprva je načrtoval, da bi bila ohcet na dvorišču njunega novega doma, a, kot pravi, so se zaradi nevoščljivosti sovaščana odločili, da bo družinski dogodek vendarle v Mahovniku. Žal mu je prizadevnih najbližjih sosedov in gasilcev iz Zamostca, ki so svatom nameravali postreči s pijačo in hrano.
Večina svatov se je po neprespani noči premaknila k rojakom pod Novo Štifto, ki so tudi letos, kot je tradicija, nekaj dni pred praznikom zasedli okolico tristoletnih lip ob romarski poti.
M. G.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 30.8.
SLOVENIJA 1
8.30	Tedenski izbor: Po vrtovih in parkih; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nad.; Naravni parki Slovenije; Čari začimb; Gradovi -13.00 Poročila - 13.40 Intervju -14.30 Zgodba Audrey Hepburn, nad. - 16.00 Slovenci po svetu - 16.30 Poročila - 16.45 Risanka -17.05 Na liniji - I7.45 Slovenski pesniki in pisatelji -
18.10	Oddaja o znanosti -18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.05 Na vrat na nos, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Podoba podobe - 23.20 Brane Rončel izza odra
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice - 15.35 Kitajsko zavetišče, dok. oddaja -
16.30	Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nan,-18.00 Bedenje ob Nedu, film-19.30 Vid-eospotnice - 20.05 Osamljeni planet - 20.50 Poseben pogled, film - 22.35 Sopranovi, nad. -
23.30	Zločinski tango, nan.
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policist s srcem, nan. - H.50 Ricki Lake - 12.45 Mozaik Slovenije - 14.15 Skrita kamera - 14.45 Princ z Bel Aira, nan. -15.15 Ricki Lake - 16.I5 Temna luka. nan. - 17.10 Providence, nan. -
18.00	Družina za umret, nan. -18.30 Tretji kamen od sonca,'-nan. - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Punca je ponorela, ameriški film - 21.40 Seinfeld, nan. - 22.10 Zvezdne steze, nan. - 23.00 Oddelek za umore, nan.
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser -11.20 Obala ljubezni, nad. -
12.10	TV Dober dan, nan. -13.30 Zahodno krilo. nan. - 14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.45 Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nan.
-	17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -20.50 Raztresena Aliy, nan. - 21.40 Prijatelji, nan. - 22.10 Zlata krila, nan. - 23.00 Zlobni dvojček, nan. - 23.50 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.30 Odbojka na mivki -18.00 Klepet z... -18.50 Nas poznate? -19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.40 Iz združenja lokalnih TV
-	22.10 Avtomobilsko zrcalo - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro. Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila -12.35 Naša zemlja, nad. -13.30 Poletni program -16.25 Glasba -16.35 Risanka - 17.05 Hugo - 17.30 Hrvaška danes -18.00 Dok. oddaja -18.35 Kolo sreče -19.13 Risanka -19.30 Dnevnik 20.05 Kamen in morje. nad. - 20.40 Kulturno poletje - 2I.40 Iz sveta dogajanja - 22.10 Odmevi - 22.35 Prijatelji, nad. - 22.55 Dosjeji X, nad. - 23.40 Zlata krila - 0.30 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -17.15 Poročila za gluhe in naglušne -17.20 Severni veter, nad. - 18.10 Naša zemlja, nad. -
19.05	Na zdravje, nan. - 19.30 Policija, nan -
20.10	Čarovnije, nad. - 21.05 Poročila - 21.15 Brigitte in prijatelji, nad. - 22.10 Nevidni človek 2, nan. - 22.55 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 31.8.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Kljukčeve dogodivščine; Risanka; Na liniji; Slovenski pesniki in pisatelji; Odkrivajmo znanost; Ona in on, drama -13.00 Poročila
-	13.55 Slovenski magazin - 14.20 Na vrat na nos. nan. -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit -17.10 Otroška nadaljevanka -17.45 Gore in ljudje
-	18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Ljubezen na deželi, nan. - 21.00 Deteljica - 21.10 Fina gospa, nan. - 22.00 Odmevi - 22.50 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama -15.00 Videospot-nice -15.35 Obzorja, poljudnoznan. nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. -17.00 Komisar Rex, nan.
-	18.00 Skoraj popolna ljubezen, film - 19.30 Videospotnice - 20.00 Dokumentarna oddaja -
21.00	Velika pričakovanja, nad. - 21.50 Umori na podeželju, film - 23.35 Pobeg, nan. - 0.25 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.30	Mladenič v modrem, nan. -10.25 Policisti s srcem, nan. - 11.50 Ricki Lake - 12.45 PopnVoll -14.15 Skrita kamera -14.45 Princ z Bei Aira. nan. -15.15 Ricki Lake -16.15 Temna luka,nan,-17.10 Najboljša urgenca, nan. -18.00 Družina za umret, nan. - 18.30 Tretji kamen od sonca. nan. - 19.00 VIP, nan. - 20.00 Mali razposajena, film - 21.30 Felicity nan. - 22.20 Mesečniki, nan. - 23.10 Striptizete, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
8.30	Oprah show - 9.30 Vse za poljub, nad. -
10.30	Črni biser - 11.20 Obala ljubezni, nad. -12.10TV Dober dan, nan. -13.30 Miss Slovenije
-	14.20 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.45
Oprah show -16.40 Obala ljubezni, nad. -17.30 Črni biser, nad. - 18.20 Vse za poljub, nad. -
19.15	24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. - 20.50 57. potnik, film - 22.20 Prijatelji, nan. - 22.50 Nevarne dirke, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.00 Avtomobilistično zrcalo -17.30 Turistična oddaja-18.00 Kmetijski razgledi- 18.30 Tedenski kulturni pregled -18.45 Nas poznate?
-	19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Povej! -
21.00	Novice - 21.20 Brez panike, ponov. - 21.40 Motosport mundial - 22.10 Kako biti zdrav? -22.50 Nas poznate? - 23.00 Novice
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.05 Čarovnija, nan.
-	10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino -12.35 Naša zemlja, nad. - 13.30 Poletni program - 16.25 Glasba - 16.30 Naravni parki -17.05 Hugo -17.30 Hrvaškadanes -18.00 Dok. oddaja-18.35 Kolo sreče-19.13 Risanka -.19.30 Dnevnik - 20.05 Folklora - 21.20 Strastna riba, film - 22.35 Odmevi - 0.00 Prijatelji, nad. - 0.25 Dosjeji X, nad. -1.10 Zlata krila, nad. -1.55 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
17.15	Poročila za gluhe in naglušne -17.20 Nevidni človek 2, nan. - 18.05 Naša zemlja, nad. -
19.00	Zakonske vode, nan. -19.30 Policija, nad.
-	20.10 Zakon in red, nan. - 21.00 Poročila -
21.10 Zabavna oddaja - 22.15 Pravi čas - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev	.
SOBOTA, 1.9.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Na liniji; Slepi potnik, avstrijski film; Tednik - 13.00 Poročila - 13.35 Domači ansambli -13.55 Mostovi - 14.30 Pod piramido -15.00 Poroka na papirju, film -16.30 Poročila -16.45 Pika Nogavička, ris. nan. -17.10 Carski sel. ris. nan. -17.50 Na vrtu -18.15 Ozare -18.20 Novi raziskovalci, nan. -18.50 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik
-	20.05 Proti večeru, film - 21.40 Oko viharja, dok. nan. - 22.10 Poročila - 22.40 Oz, nad.
SLOVENIJA 2
9.10	Tedenski izbor: Videospotnice; Caroline v velemestu; Murphy Brovvn, nan.; Jasno in glasno; Alpski večer -13.00 Šport -15.20 Atletika -17.50 Košarka - 20.05 Glasbena oddaja - 21.30 Praksa, nan. - 22.20 Sobotna noč
KANAL A
10.00	Zajeti orkester, ameriški film - 12.00 Železniške nesreče, dok. oddaja - 13.00 Pop’n'roll -14.00 Mladoporočenci -14.30 Komedija zmešnjav - 15.00 Na sever, nan. -15.50 Skrita kamera -16.20 Velika zgodba, film -18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Beverly Hills, nad. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Nevarno srce, film - 23.20 Striptizete, nan. - 23.50 Najbolj neumni roparji, nan.
POP TV
8.30	Risanke - 12.30 Brata, nan. - 13.00 Formula I - 14.00 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.00	Prva izdaja, nan. -16.00 Otroci ne lažejo, hum. oddaja - 16.30 Otroški zdravnik, nan. -
17.30	Bila sem Playboyeva zajčica, film -19.15 24 ur - 20.00 Kritična točka, film - 22.20 Odvetnikova vest, film
VAŠ KANAL
12.35 Ste sinoči spregledali? -13.00 Formula 1
-	14.00 Video strani -17.00 Kako biti zdrav? -17.30 Motosport mundial -18.00 Iz združenja LTV -18.30 Posavski obzornik -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Glasbena oddaja, ponov. -
21.00	Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 2j»S0 Povej! - 22.50 Nas poznate - 23.00 Novice
HTV 1
8.l0Nora Prentiss, film -10.00 Porošila -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Glasbena oddaja-13.00 Prizma -13.55 Poročila -14.05 Oprah show -14.50 Dokumentarna oddaja- 15.40 Zlata dekleta, nan. - I6.10 Vinarjeve hčere, nad. -17.00 Risanka -17.20 Oni nas potrebujejo, dok. film -17.50 Zabavno informativni program - 19.30 Dnevnik 20.10 Beethoven 2, film - 21.40 Moške svinje, nan. -
22.10	Poročila - 22.20 Beli duh, nad. - 0.05 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
12.00	Hišni ljubljenci - 13.45 Risanka - 14.10 Čarovnije, nad,-17.35 Češki film-19.30 Policija, nan. - 20.10 Največje romance 20. stol. -20.40 Svet zabave - 21.10 Poročila - 21.15 Koncert - 22.25 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 2.9.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Telebajski; Mali leteči medvedki -9.55 Bogoslužje - ll.OO Iskanje južnoafriške zebre, dok. oddaja - U.25 Ozare- U.30 Obzorje duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -14.15 Fina gospa, nan. - I4.45 Ljubezen na deželi, nan. -15.30 Sledi -16.00 Lingo -16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Donava-Jadran - 18.15 Življenje slovenskih vasi -18.45 Risanka -18.50 žrebanje lota - 19.00 Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Blondinka, nad. - 21.40 Večerni gost - 22.35 Poročila - 22.55 Oddaja o kulturi - 23.05 Andrej Tarkovski, dok. film - 0.00 Mogočna Afrodita, film
SLOVENIJA 2
9.30Tedenski izbor: Videospotnice; Velika pričakovanja, nad.; Obljubljena dežela; Pripravljeni; APZ Tone Tomšič ob 75. letnici delovanja -15.40 Košarka - 17.30 Športna oddaja - 19.30 Videospotnice - 20.00 Šport - 22.00 Končnica
-	23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti
KANAL A
9.45 Bitka za Midway, film - 12.00 Melrose Plače, nad. -13.00 Pop'n'roll -14.00 Komedija zmešnjav -14.30 Teksaški rangerji, dok. oddaja -15.30 Mestni fant, film -17.10 Adijo, pamet, nan. - 18.05 Malcolm in Eddie, nan. - 18.35 Melrose Plače, nad. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Lov za zakladom, nan. - 20.50 Sheena, kraljica džungle, nan. - 21.40 Tootsie, film - 23.40 Striptizete, nan. - 0.10 Adrenalina
POP TV
8.30 Risanke -11.30 Hroščeborgi, nan. - 12.00 Mladi Herkul, nan. 12.30 Brata, nan. -13.30 Skoraj popolni par, nan. - 13.30 Formula 1 -16.00 Otroci ne lažejo, hum. oddaja - 16.30 Gorski . zdravnik, nan. -17.30 Skrivnost poleta 150J, film
-	19.15 24 ur - 20.00 Ujeti v paradiže, film - 22.00 Športna scena - 22.45 Kdo je Harry?, film
VAŠ KANAL
13.00 Če boste danes z nami -13.05 Ste sinoči spregledali? - 13.30 Formula 1 - 16.00 Video strani - 17.00 Posnetek dogodka - 18.10 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice - 19.15 24 ur •- 20.00 Posavski obzornik - 20.40 Brezskrbne počitnice - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do ^ sobote - 21.30 Kmetijski razgledi - 22.00 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
PONEDELJEK, 3.9.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Pod piramido; Rdeči grafit; Enciklopedija znanja; Srečanje z živalmi; Gore in ljudje; Na vrtu; Novi raziskovalci; Sledi -13.00 Poročila -13.30 Ljudje in zemlja -14.20 Polnočni klub -15.30 Podoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila -16.45 Tomažev svet -16.50 Telebajski -17.20 Radovedni Taček -17.45 Volja najde pot -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Klinika pod palmami, nan. - 2 l.OO Medana, dok. film - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - J5.00 Videospotnice
-	15.35 Nevihta v morski globini, dok. oddaja -16.30 Komisar Rex. nan. -17.25 Peta hiša na levi, nan. - 17.50 Košarka - 19.45 Videospotnice -
20.05	Košarka - 22.00 Obzorja, dok. nad. - 22.50 Med sosedi, nad. - 23.10 Brane Rončel izza odra
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake - 12.15 Dannyjeve zvezde - 13.15 Skrita kamera-14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Temna luka, nan. -16.40 Riki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -
18.05	Cosby, nan. -18.35 Varuška, hum. nan. -
19.05	VIP, nan. - 20.00 Glava nad vodo, film -21.40 Will in Grace. nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. -23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Športna scena -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30Oprahshow-16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. - 20.55 Vrnitev v prihodnost 2, film
-	22.50 Zlata krila, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani-17.00 Posnetek dogodka- 18.15 Športni pregled -18.45 Brezskrbne počitnice - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... - 22.00 Športni pregled - 22.30 Rezerviran čas - 23.00 Novice
Nagrade na Otočec, v Novo mesto in Kostanjevico
Do'roka smo prejeli 148 rešitev in žreb je izmed reševalcev 33. nagradne križanke izbral Anico Bučar z Otočca, Faniko Primc iz Novega mesta in Alojzijo Piperski iz Kostanjevice. Bučarjevi je pripadla denarna nagrada, Primčeva in Pipersko-va pa bosta za nagrado prejeli knjigo. Nagrajenkam čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. septembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 35”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 33. križanke
Pravilna rešitev 33. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: ODPOMOČ, PREVARA, LAR1NKS, ČAPLJA, ATE, AGON, KOBRA, MLEKO, OPAT, POKROV, TELETINA, LO, OKARINA, MIT, RAS, RODNICA. RT, STAVKAR.
TOREK, 4.9.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Čarobni šolski avtobus; Radovedni Taček; Tomažev svet; Lahkih nog naokrog; Volja najde pot; Klinika pod palmami, nan. -13.00 Poročila-13.10 Brez reza -14.10 Medana, dok. meseca -15.00 Dok. film - 16.00 Duhovni utrip - 16.30 Poročila -
16.45	lzpodnebnik, nad. -17.10 Oddaja za otroke -17.25 Enciklopedija znanja -17.45 Maji, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, ameriška nad. - 21.00 Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Nedolžne laži, angleška drama
SLOVENIJA 2
10.30 Vremenska panorama -15.35 Videospotnice -15.55 Simfonija za mamke -17.00 Komisar Rex, nan. - 18.00 Biti, ne biti, film -19.30 Videospotnice - 20.05 Ko zlate citre zapojejo, L del - 21.00 Deveti krog, film - 22.30 Sopranovi, nan. - 23.10 Svet poroča - 23.40 Slovenska kratka filma: Zijalo; Dim ni kar dim - 0.00 Duh v školjki, japonski film
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake -12.15 Adijo pamet -13.15 Skrita kamera -14.15 Zvezdne steze, nan. -15.15 Princ z Bel Aira, nan. -15.45 Temna luka, nan. -16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -
18.05	Cosby, hum, nan. -18.35 Varuška, nan. -
19.05	VIP, nan. - 20.00 Mr. Nice Guy, film -21.40 Will in Grace, nan. - 22.10 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. -23.10 Seinfeld, nan. - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.00	Oprah show - 10.00 Vse za poljub, nad. -
10.55	Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. - 13.10 Sedma nebesa, nan. -14.05 Zakon v Los Angelesu, nan,- 15.30Oprahshow-16.25 Obala ljubezni, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Strmoglavljeni, film - 22.30 Zlata krila, nan. - 23.20 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani-17.00 Klepet z...-17.30 Povej!-18.15 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 21.00 Novice
-	21.20 Športni pregled - 22.25 Brez panike -
22.45	Nas poznate? - 23.00 Novice
SREDA, 5.9.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura: Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; lzpodnebnik, nad.; Enciklopedija; Lingo; Maji, dok. oddaja; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 13.10 Obzorja duha -13.40 Slepi potniki, film - 15.10 Aktualno -
16.00	Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Svet narave, nad. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Sedmi pečat, film - 22,00 Odmevi - 22.55 Koncert mariborske filharmonije
SLOVENIJA 2
10.30 Vremenska panorama -15.25 Videospotnice - 15.55 Arboretum Volčji Potok - 16.20 Pripravljeni -17.00 Komisar Rex, nan. - 17.50 Košarka - 19.45 Videospotnice - 20.05 Nogomet - 22.10 Košarka - 23.40 Sopranovi, nad. -0.30 Umori, nan.
KANAL A
10.00	Mladenič v modrem, nan. - 11.20 Ricki Lake - 12.15 Dannyjeve zvezde -13.15 Skrita kamera - 14.15 Zvezdne steze - 15.15 Princ z
Bel Aira, nan, - 15.45 Lepi časi, nan. - 16.40 Ricki Lake -17.35 Tretji kamen od sonca, nan. -18.05 Cosby, nan. -18.35 Varuška, nan. -19.05 VIP. nan. - 20.00 Begunec, nan. - 20.55 Na kraju zločina, nan. - 21.50 Will in Grace, nan. -22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Seinfeld, nan.
POP TV
9.00 Oprah show -10.00 Vse za poljub, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Obala ljubezni, nad. -13.10 Preverjeno-14,05 ZakonvLos Angelesu, nan. -15.30 Oprah shovv -16.25 Obala ljubezni, nad. -17.20 Črni biser, nad.-18.15 Vse za poljub, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Dirka s časom, film - 21.45 Newyorška policija, nan. -22.40 Zlata krila, nan. - 23.30 M.A.S.H.. nan.
VAŠ KANAL
13.05 Ste sinoči spregledali? -13.40 Video strani -17.30 Uršarije -18.15 Klepetz... -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00
Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Turistična oddaja - 22.10 Smo dobri gospodarji? - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	V Klepetu z... vam bomo danes ob šestih zvečer predstavili Metko VVachter, s katero se je pogovarjala Verica Marušič.
•	Kako do počitniškega dela in kam z zaslužkom? To vam bomo zavrteli v petkovi mladinski oddaji Povej, ki bo na vrsti ob osmih zvečer. Prispevek Lubenica party si lahko ogledate v oddaji Brez panike ob 21.20.
•	V Posavskem obzorniku v soboto ob pol sedmih zvečer se med drugim lahko zapeljete z muzejskim vlakom.
•	Michael Schumacher je že ubranil naslov svetovnega prvaka. Mu bo uspelo zmagati dvainpetdesetič, kar ni še nikomur? To boste lahko zvedeli v nedeljo ob 13.30, ko bomo prenašali dirko Formule 1 za Veliko nagrado Anglije.
•	Začelo se bo evropsko košarkarsko prvenstvo, na katerem sodeluje tudi No vomeščan Matjaž Smodiš. Vse o uspehih in neuspehih pa na Vašem kanalu v ponedeljek ob 18.15 v Športnem pregledu. V Klepetu z... ob 21.20 vam bomo predstavili upokojenega policista Ivana Bukovca, prispevek pa ponovili v sredo zvečer četrt čez šest.
MODNI KOTIČEK
Nepogrešljivi modni okraski
Poletno oblačilno sezono vse modne navdušenke težko pričakujejo, saj si v hladnih dneh težje privoščijo eksperimentiranje z najrazličnejšimi modnimi dodatki. Toda tudi uporaba okraskov je lahko hitro problematična, saj ustrezen oblačini slog lahko zaradi pretiravanja izgubi značaj preprostega in lepega. Naj bo izbor dodatkov domiseln in premišljen obenem. To so namreč tisti predmeti, ki bodo vaš slog naredili unikaten in ki bodo kasneje vzbudili največ pozornosti. Da so lepe in izvirne torbice večne, ni potrebno več poudarjati, prav tako tudi rokavice in rutice. Zalo sem poiskala še nekatere druge modne okraske za lahke dni, ki prihajajo.
Dolga biserna ogrlica podaljša vrat. dolga verižica z obeskom na koncu pa pritegne pogled k prsim. Lepa broška je tisti cvet, ki daje vrhnjemu oblačilu svojevrsten značaj. Dolga ruta bo poudarila vzdolžno linijo telesa, bolj sramežljive dame pa z njo lahko pokrijejo tudi bolj odprt dekolte. Tudi ovratnice so spet modne. Na
primer usnjeni trakovi, ki sekajo vzdolžno črto vratu, a so primerni za lepe in mlade vratove z globokimi izrezi, pri slednjih pazite na obliko in velikost prsi, ki lahko pokvarijo celoten videz! Tudi za top, ki sega do vratu, lahko naredi prsi povešene. Zato so najprimernejši široki in okrogli izrezi, ki se spuščajo nizko in prsi optično povežejo z vratom.
Pasove bodo letos dame lahko zavezovale okrog vseh okončin. Bolj suhe bodo s pasom presekale linijo in postavo uravnotežile. Če boste pas nosile v pasu in ne na bokih, bodo noge videti daljše. A pazite: zelo široki pasovi niso za velike prsi, ker bo videti, kot bi padle čezenj. Sandali s paščki, ovitimi okrog noge, so lahko zelo zapeljivi. A to ne velja za široke gležnje in meča. V tem primeru izbirajte raje med sandali s peto.
In še ena letošnja novost: črte, ki krasijo hlače ob strani, ki se nahajajo v vzorčastih tkaninah, iz katerih so narejena krila, bluze, obleke in rute. In letos za trenutek pozabite na pregovor: Manj je več!
JERCA LEGAN
NAGRADNA KRIŽANKA 35
AVTOR:
JOŽE
UDIR
GIBALO
NEKATERIH
VODNIH
ŽIVALI
VULKANSKA
GMOTA
KOPASTE
OBLIKE
PRAOČE FENIČANOV, USTANOVITELJ MESTA TIR
KOVINSKI
LISTIČ
MNOŽINA
(V
SLOVNICI)
SLADKOVODNO JEZERO V RUSIJI
PAS PRI KIMONU
ATIŠKI
JUNAK
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST
SENČNICA
MINERAL
ALUMINIJEV
SILIKAT
IGRA NA KARTE
KRAJ PRI TRŽIČU
ZNANA AM. FOTOGRAFKA (JULIA, 1815 1879)
KEM. SIMBOL ZA NEC
VRSTA
CVETOV,
NEPRAVI
KOBUL
LEGENDARNO POTUJOČE LJUDSTVO V PALESTINI
DOLŽINSKA
MERA,
PALEC
KENIJSKI ATLET, 1988 OLIMPIJSKI PRVAK NA 8QOm (PETER
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
IZVIRNO
IME
ZA
IRSKO
ORIENT.
PRAŠEK
NEKD. MB IND. GIGANT
SLOVENSKA ' OPERNA PEVKA (ONDINA)
DROBNEJŠI
GRAH
ORGANIZEM
ŽIVIH
BITIJ
UMRLI
ESTONSKI
ESTRADNI
PEVEC
(GEORGU)
EDO
ŠLAJMER
OGLAS,
NAZNANILO
LASTNOST
LITERARNEGA
ZAČETNIK V DIPLOMATSKI SLUŽBI
POSODA
ZA
SMETI
DOLENJSKE
jflHMHLv__________
OBVESTILO
Kegljaško društvo Dolenjske pekarne, d.d., organizira turnir trojk v kegljanju na 100 metov, izmenično vsak po en lučaj,
ki bo v soboto, 1.9.2001, s pričetkom ob 9. uri,
na kegljišču Dolenjskega lista v Novem mestu.
Prijave zbiramo samo še danes, v četrtek, 30.8.2001!
Prve tri uvrščene ekipe prejmejo pokale in praktične nagrade.
Prijavnina za ekipo znaša 1.000 tolarjev.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTO NOVO MESTO Obvestilo
o obvezni splošni jesenski deratizaciji
(zastrupljanju podgan in miši)
v občinah Brežice, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Krško', Metlika, Mirna Peč, Novo mesto, Semič, Šentjernej, Škocjan, Trebnje in Žužemberk
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto bo v naštetih občinah opravljal deratizacijo med 3.9.2001 in 21.11.2001. V ta namen bo uporabljal zastrupljene vabe. Strup v vabah (kumarinski preparati) preprečuje strjevanje krvi.
Strup je nevaren tudi domačim živalim in ljudem, zato se je potrebno ravnati v skladu z navodili deratizerjev. Protistrup je vitamin K1 (na zalogi ga imajo vse veterinarske in zdravstvene ustanove).
Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, Mej vrti 5, tel. 07/33-22-904.
V skladu z določbami Statuta Občine Metlika (Ur. I. RS št. 34/99) in na podlagi 4. člena Odloka o ogrevanju soseske iz skupne kotlovnice v naselju Borisa Kidriča v Metliki, daje Občinski svet Občine Metlika
JAVNI RAZPIS
ZA IZBIRO UPRAVNIKA KOTLOVNICE V NASELJU BORISA KIDRIČA V METLIKI
I.
Občina Metlika razpisuje izbiro upravnika kotlovnice v naselju Borisa Kidriča v Metliki za nedoločen čas z 12-mesečnim odpovednim rokom. Izbrani upravnik kotlovnice bo opravljal naloge po pogodbi z Občino Metlika, zlasti pa bo skrbel za:
•	nemoteno oskrbo s toplotno energijo objektov TPC, avtobusne postaje, ter več stanovanjskih blokih Kidričeva 2-5 v Metliki;
•	za tekoča in investicijska vzdrževanja kotlovnice in kinetnega sistema;
•	za izvajanje politike cen ogrevanja in obračunavanje ter pobiranje stroškov ogrevanja po sprejetih kriterijih in določilih odloka o ogrevanju soseske iz skupne kotlovnice v naselju Borisa Kidriča v Metliki;
•	vse naloge in pravice lastnika in upravnika kotlovnice se opredelijo v medsebojni pogodbi.
II.
Na ta razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki imajo registrirano zahtevano dejavnost po kriterijih v skladu z zakonodajo in pravilih stroke. K prijavi je potrebno priložiti:
•	pisna dokazila o registraciji dejavnosti,
•	referenčno listo,
•	opis kadrov, ki bi izvajali sprejete naloge.
III.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 8 dneh po objavi na naslov:
Občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika, z oznako "OGREVANJE".
Vse potrebne informacije o kotlovnici lahko dobite pri TERCA, d.o.o., Šentrupert, Šentrupert 124, ali na poslovni enoti v Metliki v naselju Borisa Kidriča (Malešič Dare), tel. 07/30-58-303, in Jože Nemanič, tel. 07/30-63-100.
Odpiranje ponudb bo komisijsko, ponudniki pa bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri.
OBČINA METLIKA
AFORIZMI
•	Če je življenje res borba, potem je med nami mnogo dezerterjev.
•	Počasi se daleč pride, posebno še, če imaš za počasnost hitro plačilo.
•	Čeprav si slep za barve, ne moreš spregledati plave kuverte.
ri<
Razvojno izobraževalni O center Novo mesto
objavlja RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 2001/ 2002
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
vpis v 6., 7. ali 8. razred
Program je prirejen za odrasle. Šolanje traja pol leta za vsak razred. Program je brezplačen.
POKLICNE IN STROKOVNE SREDNJE ŠOLE
TRGOVEC za poklic PRODAJALEC
Program priporočamo tistim, ki imate dokončano osnovno šolo, ali ste obiskovali 2-letno srednjo šolo, pa je niste dokončali.
ali 3-
POSLOVNI TEHNIK za poklic POSLOVNI TEHNIK
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu poslovni tajniki. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK (pti) za poklic EKONOMSKI TEHNIK (komercialno področje)
Program je namenjen vsem, ki ste po poklicu prodajalci. Šolanje nadaljujete v 4. in 5. letniku.
Evidenčni vpis v program EKONOMSKI TEHNIK za poklic EKONOMSKI TEHNIK Izbirna področja: finančno računovodsko področje komercialno področje poslovno in upravno področje
Program priporočamo tistim, ki imate dokončano 3-letno srednjo šolo in želite pridobiti V. stopnjo izobrazbe.
PROGRAMI PREKVALIFIKACIJ
Prekvalifikacija za poklic PRODAJALEC
Če imate končano 3-letno srednjo šolo in želite postati prodajalec, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
Prekvalifikacija za poklic EKONOMSKI TEHNIK
Če imate končano 4-letno srednjo šolo in želite postati ekonomski tehnik za komercialno področje, pripravimo za vas izobraževalni načrt za program prekvalifikacije.
Prijave sprejemamo do 28. septembra. Prijavne obrazce dobite v RIC Novo mesto. Vse publikacije s predstavitvami posameznih programov so na voljo v naši informacijski pisarni.
RIC NOVO MESTO, Novi trg 5,
8000 Novo mesto
delovni čas: ponedeljek - petek: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 18.00 ^	07/ 393 45 50, 393 45 66
““	07/ 393 45 67
E ______________ic-nm.si, e-pošta: ric@ric-nm.sl
OTI/
ZRNO, d.o.o.
Gmajna 6, 8274 Raka
Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam nudi ves material od temeljev do strehe po izredno konkurenčnih cenah in lastno dostavo na dom oziroma gradbišče.
V AKCIJI:
-	cement Anhovo	915,00	SIT
-	apno	476,59	SIT
-opeka mod 6/1	109,48	SIT
-armat. mreža9x6	5.797,16	SIT
-	toplotni omet P 2500
920,00 SIT
-	boljši termo omet supertherm
1.190,00 SIT
-	stiropor sistem 5 cm do zaključnega sloja
1.355,14 SIT/m2 (najcenejša fasada v Sloveniji)
-	strešna kritina Tondach -posebna akcija
-	betonski tlakovci
1.428.00	SIT/m2
-	BRAMAC do 1.9.2001
153.00	SIT/kom
-	CREATON
-RUSTICO 157,08 SIT/kom -STREŠNIK 70,16 SIT/kom Trgovina Zrno, d.o.o., Raka, vam poleg gradbenega materiala nudi kvalitetno:
-	izvedbo notranjih in zunanjih strojnih ometov
-	izvedbo vseh vrst fasad
-	izvedbo tlakov
-	urejanje dvorišč s kvalitetnimi tlakovci vseh mogočih barv in kombinacij proizvajalca Samoborka Samobor
Trgovina Zrno, Raka, ima že na zalogi sladkor v vrečah
148.00	SIT/kg Na voljo so tudi PVC kadi:
-	500 I	6.261,78	SIT
-	750 I	9.264,15	SIT
-1000	I	15.805,58	SIT
Vse informacije na telefonski številki
07/49-75-410. 07/49-75-086
Prevračanje po brežini
DOBROVA - 26-letni D. A. s Senovega se je 14. avgusta z osebnim avtom peljal po lokalni cesti, izven naselja Dobrovo pa je v levem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v levo in po brežini navzdol, kjer se je prevračal. Sopotnik, 29-letni B. F. iz Senovega, je zaradi hudih poškodb iskal zdravniško pomoč v brežiški bolnišnici.
SREDNJA ŠOLA KRŠKO
Hočevarjev trg 1 8270 Krško 07 49 22 233
http://www2.arnes.si/~sskkkrsko3s/
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH 2001/02
IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI ?
POKLICNO TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE:
•	STROJNI TEHNIK
•	ELEKTROTEHNIK ENERGETIK
•	ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK
____________________________pr
INFORMATIVNI DAN IN VPIS ?
Torek, 11.9.2001, ob 16. uri v prostorih SŠ Krško.
Predavanja se pričnejo v ponedeljek, 17.9.2001, ob 16.uri
CIK Trebnje
vabi k vpisu
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO Trebnje, Kidričeva 2,8210 Trebnje
•	OSNOVNA ŠOLA za odrasle
•	TRGOVEC
•	EKONOMSKO KOM. TEHNIK - PTI
•	EKONOMSKO KOM. TEHNIK
•	UPRAVNI TEHNIK
•	PREDŠOLSKA VZGOJA
V	sodelovanju z EDC Kranj
•	PEČAR (keramičar)
•	SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR
V	sodelovanju s CDI Univerzum
•	VRTNAR IN CVETLIČAR
•	GOSTINSKA DELA (kuhar, natakar)
•	GOSTINSKI TEHNIK
•	TURISTIČNI TEHNIK
Vpisi: od 10. do 14. septembra 2001.
VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo (v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Ljubljana)
Vpis: 25. septembra 2001.
Informacije in predprijave:
CIK Trebnje 8210, Kidričeva 2; 07/34-82-100, 34-82-104 vsak delovnik od 8. do 17. ure, ob petkih do 16. ure.
VAFRA COMMERCE, d.o.o.
Griže 125, 3302 Griže
Smo podjetje s 35-letno tradicijo proizvodnje in prodaje opreme za
sanitarije ter sredstev za vzdrževanje higiene in čistoče. Zaradi
povečanega obsega dela in širitve trga zaposlimo
*• TERENSKEGA KOMERCIALISTA
enega izvajalca za območje Dolenjske in Bele krajine in enega izvajalca za Posavje.
Od kandidata pričakujemo:
-	vsaj srednješolsko izobrazbo komercialne ali tehnične smeri, organizacijske sposobnosti, komunikativnost, urejeno zunanjost in veselje do dela s strankami na terenu.
-	vozniški izpit B kategorije in
-	lastno vozilo za 3 meseca, ko traja poskusna doba.
Ponujamo stimulativni zaslužek.
Pisne prijave pošljite v roku 8 dni po objavi oglasa, napisane
lastnoročno na zgornji naslov.
Dodatne informacije na tel. št. 041/613-298.
TABOR DETELJICE - Deteljica, društvo posvojiteljskih družin, ki vključuje zakonce iz vse Slovenije, je tudi letos organizirala poletni tabor. Od 5. do Z avgusta je na Vršiču v Tičarjevem domu gostovalo 26 članov društva. Cilj prvega dne je bila Ruska kapelica, drugega dne Lipič k a in izvir reke Soče, za nekatere pa celo Prisojnik. Tretji dan se je ena skupina napotila do Slentenove špice -Kekčeve dežele (na sliki), druga pa do Mojstrovke. (Foto in tekst: Helena Murgelj)
RENAULT
REVOZ d.d., podjetje za proizvodnjo in komercializacijo avtomobilov, Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto
Iščemo nove sodelavce:
1.	za delo v Informatiki in organizaciji.
Vabljeni ste kandidati, ki imate:
•	izobrazbo računalniške smeri,
•	ambicije po stalnem izpopolnjevanju in spoznavanju novih tehnologij,
•	želje po delu v mednarodnih projektnih skupinah,
•	veselje do dela v informatiki.
Z vami bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom.
2.	za delo v Proizvodni direkciji
•	avtoličarja.
Delo je dvoizmensko. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z 1-mesečnim poskusnim delom in možnostjo spremembe statusa v nedoločen čas.
Delovni mesti sta v Novem mestu.
Če vas ponujeno delo zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 8 dneh na naslov: REVOZ d.d„ Direkcija človeških virov, Vodenje razvoja zaposlenih, Belokranjska c. 4, 8000 Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
ANTONA
MILEKA
iz Tribuč 19
PROTEKT SINTAL d.d.
družba za varovanje
Seidlova 5, 8000 Novo mesto tel.: 07/3 325 325 faks: 07/3 917 305	SINTAL'
DOLENJSKI LIST -DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, stric, svak in prijatelj
FRANC
PAVLIN
iz Novega mesta, Potov Vrh 13
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Posebna zahvala p. Luki za lepo opravljen obred, pogrebni službi Oklešen, Gasilskemu društvu Potov Vrh- Slatnik in sorodnim GD, govorniku za besede slovesa, Društvu upokojencev, pevcem in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Odšel si tja, kjer ni solza, ni trpljenja, ni gorja.
Ostala tvoja je dobrina v srcih naših bolečina.
V 52. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ate in stari ate
JOŽE
PRIMC
Črnomelj, Zelena pot 8
SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO, KOZMETIKO IN ZDRAVSTVO Ljubljana, Zemljemerska 5
objavlja
RAZPIS
za vpis’ v program kozmetični tehnik - izobraževanje odraslih
Pogoj za vpis je:
•	štiriletna srednja šola ali
•	triletna srednja poklicna šola.
Rok za oddajo prijav (obrazec DZS - 1,20) je do 15.9.2001. Informativni dan bo 8.9.2001 ob 10. uri v šoli.
Informacije: 01/300-72-40 ali 01/300-72-56.
V SPOMIN
SLAVKU
VIDMARJU
Spomin ne vrača let, ki minula so, a ljubezen v spominu srca ostaja...
Njegovi
ZAHVALA
Vse do zadnjega si se boril, da bi boj z boleznijo dobil, a na koncu pošle so ti moči in za vedno zaprl si oči.
V 67. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
STANISLAV
METEŽ
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Posebna zahvala osebju Internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, govornikoma za besede slovesa, GD Tribuče, župnikoma za pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine in pogrebni službi Malerič. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Lepa hvala medicinskemu osebju Oddelka za intenzivno nego Interne bolnišnice Novo mesto, g. kaplanu, gasilcem, pevcem, govorniku, trobentaču in pogrebni službi Malerič. Najlepša hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ter pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Elektra in Kolpe ter govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi
Vsi njegovi
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje celo si garal, , vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 74. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric
JOŽE GERKŠIČ
iz Gornjega Suhorja 14
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, številnim prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu v tako velikem številu izrazili spoštovanje, nam bili v vsestransko pomoč, izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče in ga pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju ZD Metlika, Splošni bolnišnici v Novem mestu, Društvu upokojencev Suhor, Društvu ZB Suhor, Društvu invalidov Metlika, KS Suhor, gasilcem PGD Suhor, govornikoma Gerkšiču in Zupančiču za poslovilne besed, pevcem za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Piškurič in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Martina, sinovi Jože, Tone in Bojan z družinami, brat Janez, sestri Lojzka in Jožica
ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Rada božala si pravnučka in vnuke svoje,
omahnile so za vedno roke tvoje, nikoli te. ne bomo pozabili, na grob tvoj bomo rožice nosili.
V 82. letu starosti nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra,
teta in tašča
VERONIKA MENART
s Potoka
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem kolektiva I & I Koper in Novolesa- struženje za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Jakliču za besede slovesa, Domu starejših občanov Novo mesto, Društvu upokojencev Straža, ZB Straža, pogrebni službi Oklešen, šmihelskim pevcem, družini Petan ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Kogar imaš rad, nikoli ne umre ■ le daleč je...
V 59. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila draga žena, skrbna mama, babica, sestra in teta
TEREZIJA BERKOPEC
roj. Miklavčič
iz Novega mesta, Jedinščica 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji v najtežjih trenutkih življenja stali ob strani: prijateljem, sosedom, sorodnikom, znancem, osebju bolnišnice Novo mesto in Onkološkemu oddelku UKC v Ljubljani. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in donacije Onkološkemu oddelku UKC v Ljubljani, Krki, tovarni zdravil, Društvu invalidov Novo mesto, pevskemu zboru Šmihel, pogrebni službi Novak in g. proštu za lepo opravljen obred s sveto mašo. Še enkrat hvala vsem, ki ste se poslovili od pokojnice in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Usoda se kruto je poigrala in tebe od nas za vedno odgnala.
Zdaj pa na hribčku mirno boš spal, svečko ti vedno nekdo bo prižgal.
Mnogo prezgodaj nas je v 54. letu iznenada zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, brat in stric
IGNAC PELKO
Ramensko 15, Šentjanž
Beseda hvala je premalo, da bi z njo mogli izraziti hvaležnost vsem sorodnikom in prijateljem, ki ste nam stali ob strani ob tej nenadni izgubi, nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje in sveče,ter vsem, ki ste pokojnega pospremili k večnemu počitku. Zahvala Splošni bolnišnici Novo mesto - Nevrološkemu oddelku, Lovski družini Šentjanž, g. župniku, pevcem, rogistom, govornikom, sosedom in Ferotehni, d.o.o.. Še enkrat hvala vsem, ki sočustvujete z nami, ste nam v oporo in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena, sin, brat z družinami in ostalo sorodstvo
nn nnr^Rm W7A(3 cr7ArTinrV~\A TEDENSKI KOLEDAR* KINO* BELA TEHNIKA ‘ČESTITKE* ELEKTRONIKA* KMETIJSKI STROJI* KUPIM ‘MOTORNA VOZILA •POHIŠTVO
LJ/Aj ULBL-zIjLnJ V/ZAaS / »/A\l K 11 IfAAlL-A POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI « SLUŽBO IŠČE ■ STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE * ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 30. avgusta - Rozalija Petek, 31. avgusta - Rajko Sobota, 1. septembra - Tilen Nedelja, 2. septembra - Štefan Ponedeljek, 3. septembra - Dora Torek, 4. septembra - Zalka Sreda, 5. septembra - Lovrenc
Lunine mene
2. septembra ob 23.45 - polna luna
kino
BREŽICE: Od 30.8. do 2.9. (ob 19. uri) Artur Prdonja. Od 30.8. do 4.9. (ob 21. uri) Dnevnik Bridget Jones.
ČRNOMELJ: 31.8. in 1.9. (ob 20.30) ter 1.9. (ob 18.30) Tečnoba
v hlačah. 2.9. (ob 20. uri) Volčja bratovščina.
GROSUPLJE: 31.8. (ob 20. uri) Zamujena priložnost.
KRŠKO: Od 30.8. do 1.9. (ob 20. uri) ter 2.9. (ob 18. uri) V pajkovi mreži.
METLIKA: 31.8. (ob 20. uri) Volčja bratovščina. 2.9. (ob 18. in 20. uri) Tečnoba v hlačah.
NOVO MESTO - Dom kulture: 30.8. in 31.8. ter od 2. do 5.9. (ob 17. uri in 20.30) ter 1.9. (ob 16.45 in 20. uri) Pearl Harbor.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: 30.8. ter od L do 5. 9. (ob 18. in 20. uri) Brigitin dnevnik.
RIBNICA: 1.9. (ob 21. uri) Zamujena priložnost.
VELIKE LAŠČE: 1.9. (ob 19. uri) Zamujena priložnost.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
TROSILEC GNOJA Sip- Krpan 30 prodam. W (07)30 73 195. od 6. do 7. ure zjutraj. 1846 KORUZNI ADAPTER Geringoff PCA 603 prodam, 3 (041 >837-374.	1857
MOTORNA VOZILA
GOLF 111 D, letnik 1993, prvi lastnik, dobro ohranjen, prodam. TT (041 )408-792.	1828
GOLF D, letnik 1989, kovinske barve, lepo ohranjen, prodam. IT (041 )542-l 15.	1829
' PREPIS VOZIL '
041/546-159
SKUTER SUZUKI RF-50, malo vozen, prodam. TI (031)363-292.	1831
GOLF D, letnik 1989, prodam.3(07)49 78 006.	1860
PREKLICI
JOŽE SLADIČ, Trebelno 3, 8231 Trebelno, se opravičujem Nevenki Kostal, Okrog 19, 8232 Šentrupert, za vse izrečene grde besede.
POSEST
GOZD, površine 7300 m!, pri Gabrju pri Novem mestu prodam. 3 (04)5134 127. 1812
V	HRUŠEVCU pri Straži prodam njivo, 15 a.
3(07)30 83 212.	1826
V	BLIŽINI Vinice prodam zazidljivo parcelo, (680) m;.B (031)693-705.	1850
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
*//a
——	Resslova 4, Novo mesto
07/30	24 791
SVVIFT 1.0/3V	1.342.880	SIT
BALENO 1.6 GLX	4 WD sedan	2.686.880 SIT
LIANA 1.3 GL	2.788.800	SIT
JIMNY 1.3 VX	2.798.880	SIT

Št. 35(2714), leto Lil • Novo mesto, četrtek, 30. avgusta 2001 • Naklada 16.009 izvodov Izdajatelj: Dolenjski lisi Novo mesto, J.o.o.
Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p. p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica). Andrej Bartelj. Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolporlaži 240 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.382 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev. za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolportainega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev), za razpis 3.700 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV Mali oglas do desel besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Poslovni račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto:
11970-001 1425175 (tolarski); 970-7100-4405/9 (devizni)
Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošta: info@doi-list.si Internet: http://www.dol-list.si Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TCR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5 Nenaročenih rokopisov, fotografij ir\, disket ne vračamo.
PRITLIČNO hišo z vrtom prodam ali menjam za manjše stanovanje, do 45 m:, (okolica Šmarjeških Toplic, 8 km). 3 (031)217 315.
PRODAM
DVOJNO belo korito za kuhinjo, še zapakirano, prodam. ©(041)860134.	1588
KORUZO za silažo ali zrnje in pecljalnik za grozdje prodam. 3(07)3071 249.	1821
KORUZO za silažo prodam. 3 (07)30 47 694.	1823
DVA hrastova soda za vino, (400 in 500 litrov) ter kotel za žganjekuho, 60-litrski, prodam. 3 (041)298-845.	1832
HRASTOVE SODE, rabljene, in 10 a koruze za silažo ugodno prodam. 3 (041)625-246. OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. 3 ( 03)5451-082.	1837
ČEBULOinR4GTL prodam. Štrucelj. Talčji Vrh, 3(07)3052 817.	1839
PREŠO, 140-litrsko, in motorno škropilnico Supra 50 prodam. 3 (041)535-666, Jože Božič. Tolsti Vrh 45. Ogled v soboto in nedeljo. CVIČEK ugodno prodam. 3 (07)30 71 634, zvečer.	1845
KVALITETNO belo vino in domače žganje lahko kupite, če pokličete na 3 (041)671-424. CVIČEK prodam. 3 (07)3326 802, po 15. uri.	1854
MLADINSKO SOBO. računalniško mizico in stol prodam. 3 (07)33 41 298.	1858
DOBRO, kvalitetno šmarnico v okolici Dobrniča ugodno prodam. 3(041 J372-744.. 1N0X CISTERNE za vino, belo vino. Kliči po 15. uri. 3 (041 >422120.	1820
PREŠO za grozdje, ovce z mladiči in več kmetijskih strojev prodam. 3 (07)3069 167. MLIN za grozdje, pecljalnik, prodam. 3 (07)3324048.	1807
DRVA bukova, kalana. lahko tudi razžagana, z dostavo na dom, prodam. 3 (041 >693-219. BRIKETE ZA KURJAVO zelo ugodno prodam. 3 (07)3847 506, 3 ( 07)3847 507. VINO cviček in ličkalnik za koruzo prodam. 3 (07)3082 200.	1818
300 L cvička prodam. 3 (07)3073 282. 1808 BELO vino po ugodni ceni prodam. 3 (07)3077223.	1819
RAZNO
GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. 3 (031)623 000. HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek - Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, 3 (07)3930262.	1521
DOMAČE PECIVO po ugodnih cenah (piškoti, potice, pecivo, torte). Dostava brezplačna. 3 (07)3073 083, (041)746 330, Slaščičarstvo Rogljiček, Gornje Kronovo 8, Otočec.	1753
UGODNO prodamo lokal v Brežicah, velikost 76 m2.3 (041 >642 556.	1809
IŠČEMO starejšo gospo za varstvo dojenčka in oskrbo starejše osebe v okolici Dolenjskih Toplic. 3 (041 >435 632.	1810
MANJŠI LOKAL v centru Novega mesta oddam. 3 (07)33 24 631.	1825
NUJNO! Potrebujemo pomoč za starejšo osebo na domu. Lokacija: center Novega mesta. 3(041)521-839.	1835
A
www.kv8rn8r.hr
KVARNER
Počitnice v svetu otokov in delfinov
Turistička rajedmca Županije primorsko-goranske Nikole Tesle 2. HR 51410 Opatija Tel 00385-51272988,-272665 Fax 00385-51272909	■
e mail: tzzpg-opatija.-Tri.tel.hr 11 kV A-TSKA
ROLETARSTVO
BAYER
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 «0 210 040/202 868
DEŽURNE
TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure: vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure: Hipermarket Cikava
•od 8, do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Markel Smrečnikova
e
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o.
ob nedeljah: od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
•	od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin
miiorstvo
Jože Zupančič sp
Sevrto I2a, 8000 Novo mesto
•	lesena okna in vrata po naročilu
•	suhomontažna obnova oken in vrat
•	panoramske stene
•	vhodna vrata in vrata za zidanice Telefon: 07/30-99-262
GSM: 041/682-512
NA OTOKU PAG oddam apartma ob morju. 3 ( 041)230-393.	1844
OPAŽNE PLOŠČE in kovinske podpore posodim za opaž plošče. 3 (07)33 46 106.
SLUŽBO DOBI
V	NOVOODPRTIH poslovnih prostorih v TPC HEDERA z najsodobnejšo računalniško opremo zaposlimo več samozavestnih, komunikativnih sodelavk. Prijave za razgovor sprejemamo na IT (07)3378 910, Prešernova družba, d.d., Ljubljanska 26, Novo mesto. KUHARICO in NATAKARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici Caffe de Pariš. 07/33 22 765 ali 041/628 385.
V	GOSTINSTVU zaposlimo pripravnika ali pomožnega delavca. 2M okrepčevalnica, Livada 8, Novo mesto, 1T (041 )408-792. 1827
Takoj zaposlim kleparja-krovca, tesarja-krovca in pomožnega delavca za delo na strehi. Pokličite na tel. 07/ 49-05-580 oz. 041/611-877. Abram Andrej, s.p.
Krovstvo, tesarstvo in kleparstvo MDB 22, Leskovec pri Krškem
Pacific, Senica Milan, s.p. razpisuje prosto delovno mesto:
•	kuhar
•	natakar
•	poslovodja
v enoti Novo mesto in Krško. Prijave in informacije: tel. 031/676-146
FRIZERKO s prakso, sposobno za samostojno delo. zaposlimo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Frizerski studio Simona. Marjana Kozine 3, Novo mesto.
MESARSTVO BOBIČ, d.o.o., Škocjan, zaposli več KV mesarjev za delo v klavnici. Prošnje pošljite na naslov: Mesarstvo Bobič, Škocjan 52,8275 Škocjan.	1847
NATAKARJA (-ICO) in pripravnika (-ico) gostinske smeri zaposlimo. 3 (041 >643-707, Brane Kramarič, s.p., Grajska c. 4, Otočec.
ZA PROMOVIRANJE antivirusnega programa Panda softvvare ter stike z javnostjo nujno zaposlimo urejeno, komunikativno in odgovorno osebo z znanjem računalništva in angleščine. Prijave: Ribera, d.o.o.. Stari trg 5 a, Trebnje, 3 (07)34 61 020.	1852
SLUŽBO IŠČE
UPOKOJENA kuharica išče nekajurno delo za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. 3 (040)231 622 ali 3 (040)844 076.	1774
STANOVANJA
TRISOBNO STANOVANJE v Novem mestu (CK, KATV, telefon) oddam. 3 (041)794-639.	1830
V NOVEM MESTU oddamo študentki sobo s kopalnico. 3(07)3025 624.	1836
2-SOBNO STANOVANJE v Kočevju, veliko 78 m!, prodam. Ostalo po dogovoru. 3 041/730-151.
DVOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, 57 m!, na Mestnjih njivah, prodam. 3 (07) 33 26 369 ali (041)705-194.	1856

•P1
lot
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
VAM JE NA VOLJO VSAK DAN V TEDNU 24 UR NA DAN.
Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse kar morate storiti, je da pokličete telefonsko številko ali se oglasite osebno na centru.
S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 0 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice ZVEDELI BOSTE VSE. KAR VAS ZANIMA.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
o.
V	CENTRU Novega mesta oddam trisobno opremljeno stanovanje. © (07)30 75 381.
V	PRITLIČJU hiše v Novem mestu oddamo
sobo,‘S* (031)284-294.	1842
V	METLIKI oddam sobo za manjšo pomoč v
gospodinjstvu, tf (07)3060670.	1855
TREBNJE-OKOLICA. Oddam delno opremljeno dvosobno stanovanje. B* (041)747 874.
ŽENITNE PONUDBE
48-LETNI samski moški, brez obveznosti, 185/90, stalno zaposlen, s stanovanjem v Ljubljani in avtom bi rad spoznal resno žensko za resno zvezo. 3 (01)4327322, B (031)287 291.	1811
ŽIVALI
PERUTNINARSTVO Gunjilac in valilnica s Senovega obvešča cenjene stranke, da sprejema naročila za kilogramske bele piščance, grahaste ter rjave nesnice, katere bodo lahko prejeli 7. in 8, septembra. Vse informacije na telefonu 3 (07)4973190 ali 3 (041)676 724. SPREJEMAMO naročila za bele kilogramske piščance. Ob delavnikih pa lahko dobite enoletne kokoši, mlade jarkice in purane. 3 (07)8189 710. 3 (07)8189 711. Metelko. Hudo Brezje 16, Studenec.	1650
NA VOLJO so selekcionirani šentjernejski petelini za nadaljnjo rejo. 3 (07)30 71 389 ali (041)490-866.	1843
VEČ PUJSKOV, težkih 50 do 100 kg. prodam. 3 (07)30 71325, popoldan, ali (041 >395-802.
NESNICE, mlade, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodnih cenah. Naročite jih lahko pri Jožetu Zupančiču, Otovec, Črnomelj, 3 (07)3052 806, v gostilni Krulc, Mostec, Dobova, 3 (07)4967 587, in pri Dušanu Sajovcu, Vavta vas, 3 (07)3084 111. KRAVO, sivo, brejo 4 mesece, s petim teletom, prodam. 3(07)30 53458.	1822
BELE PIŠČANCE bomo prodajali 22. septembra dopoldan na farmi Draškovec, bele težke kokoši bodo naprodaj od 17. septembra, že pa prodajamo rjave jarkice. Kuhelj, Šmarje 9, Šentejrnej, 3 (07)33 80 360.	1824
ČRNO-BELE BIKCE, stare 10 dni, prodam. 3 ( 07)30 84 341.	1834
/>	■	==s\
' Hev Vi'
S 07/33 24 377
Vb	-V
DOLENJSKI UST
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 7§ 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: v Bojanji vasi, na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), v Grobljah, Straži, Škocjanu, Žužemberku, Gabrijelah, Družinski vasi, na Otočcu, Dvom, Uršnih selih
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu, Straži, Šentjerneju, Črnomlju, Ljubljani (enoin-poF in 2-sobna)
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice); v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, Straži, naVinjem vrhu, Uršnih selih, Hrastu pri Jugorju, Ljubnu
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Šentjerneju (Gor. Vrhpolje), Straži, Novem mestu, na Ljubnu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin - Rialto, Hedera)
•	P0SL0VN0-STAN0VANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Praprečah pri Šentjerneju, Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (10 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov:
Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami "izposodil" vašega Dolenjskega lista.

Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:_______________________________________________________________Upokojenec:
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________________________________________
Pošta:___________________________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list:
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
PIŠČANČJA BEDRA
Perutnina Ptuj, f družinsko pakiranje, 1 kg
KAVA TROPICA
mleta, 500 g
PIVSKA
POSEBNA
SALAMA
Pivka, 1 kg
OTROŠKE
KAŠICE
HIPP
6 x 190 g
GROZDJE
BELO, 1 kg
POM.- PET. 8h - 20h SOBOTA 8h ■ 17h NEDELJA 730 ■ 12h
SPAR SLOVENIJA d.o.o., L|ubljana. Šmartinska 152G
Ponudba vetja: 30.8. - 4.9.2001 oz. do prodaje zalog.
DOBRODOŠLI V METLIKI!


ttuotta
Simona Šimec, s.p.
Novo mesto, Marjana Kozine 3 Telefon: 07/33-73-461 Gsm:	041/609-144
Delovni čas: pon.-pet.: od 8. do 19. ure sobota:	od 8. do 12. ure
RADIO
ROLETARSTVO
rms.
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
•	PLISEJI •ROLOJI •TENDE
•	K0MARNIKI •MONTAŽA IN SERVIS
TENDI -
2A VAŠ DOM, POSLOVNI OBJeft
ZDRAVILIŠČE RADENCI Tel. 02 520 10 OO, 520 2 7 20
Oaza zdravja, miru in sprostitve.
od 1. do 30. septembra 2001
20% popusta za upokojence
pri bivanju od pet dni dalje!
IZLET 11.10. - 14.10. (obiranje mandarin,
.	.. Medjugorje,
Dubrovnik, slapovi
Kandijska 9, Novo mesto	reke Krke) ^
tel.: 07/33 21 115, 33 25 477 • /a/cs. 07/33 42 136 \_____________________________________________________/
AiANiP
p I DOLENJSKI LIST DOrEMlEKI TKI
Če delaš, kolikor hočeš, in dobiš, kolikor narediš
to pomeni,
da zaslužiš, kolikor hočeš. In prav tako je pri nas.
Kaj vam ponujamo?
•	zanimivo delo - svetovanje in trženje osebnih in premoženjskih zavarovanj;
•	redno zaposlitev;
•	strokovno usposabljanje;
•	možnost dobrega zaslužka;
•	ustvarjalno in prijazno delovno okolje.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave no naslov:
In kaj od vas pričakujemo ?
Adriatic zavarovalna družba d.d. PE Novo mesto
•	vsaj 5. stopnjo strokovne izobrazbe;
•	delovne izkušnje v prodaji;
•	vozniški izpit B-kategorije;
•	sposobnost dobrega komuniciranja.
Zavarovalne zastopnike iščemo za področje
PE Novo mesto no območjih: Trebnjega, Novega mesta, Krškega, Sevnice, Brežic, Črnomlja in Metlike.
Novi trg 1 8000 Novo mesto
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta s 3-mesečnim poskusnim delom in možnostjo zaposlitve za nedoločen čas.
Kandidati boste o odločitvi obveščeni v 15 dneh po izbiri.
PORTRET TECjA TE<JnA
Borut Peterlin
Sreča je, v življenju početi stvari, ki te res veselijo, ne le kot hobi, ampak kot poklic. Borut Peterlin iz Straže pri Novem mestu je akademski fotograf in življenja brez fotoaparata si ne zna predstavljati. Z njim spoznava ljudi, svet pa tudi sebe, kar je še kako pomembno. Ampak za vsako stvar v življenju se je treba boriti in to Borut pri 26-letih dobro ve.
Že kot fantič je radfotografiral. ‘Prvi poskusi so bili s starim očetovim ruskim aparatom. Že češem na negativu prepoznal fotografijo, sem bil strašno vesel. Največkrat je seveda nisem. S svojim prvi pravim fotoaparatom sem se leta 1991 odpravil slikat vojsko, ki se je takrat izseljevala. Ime! sem opravka s policijo, skratka zelo naivno in neumno sem se šel fotoreporterja. Od takrat nočem več slikati vojne, "je pripovedoval Borut, ki pa se po osnovni šoli v Vavti vasi ni odločil za srednjo fotografsko šolo, temveč se je vpisal v lesno v Novem mestu. "Vedel sem, da to ni to, da me zanima le fotografija in da je rešitev študij na praški Akademiji lepih umetnosti (F.A.M.U.). Ko sem uspešno opravil sprejemne izpite, sem sebi, predvsem pa drugim, dokazal, da vem, kaj počnem, ” se spominja mladi fotograf in ne pozabi omeniti velike pomoči staršev. “Pri osnovah tehnike fotografiranja in razvijanja ter sploh z izkušnjami, včasih pa tudi s kakšnim stojalom ali objektivom, pa sta mi veliko pomagala Drago kitica in Bojan Radovič.
Štiri leta v Pragi je Borut dobro izkoristil in se domov vrnil kot akademski fotograf Leto dni je pomagal primovomeškem študentskem časopisu Park, urejal internetne strani, predvsem pa razmišljal, kaj zdaj. Borut namreč ni zdrav, če nima pred seboj vedno nekih ciljev. Uspelo mu je, da so ga lani za leto dni sprejeli v italijanskem Beneltonovem raziskovalnem centru komunikacij v Fab-
rico. “Veliko sem se ukvarja! z računalniškim in fotografskim oblikovanjem. Kljub raznim težavam in nesporazumom na italijanski šoli pa sem veliko odnesel" Uspelo mu je naredili zanimivo razstavo Ob petih zjutraj, ki so jo pred kratkim na ogled postavili v ljubljanskem Cankarjevem domu. “V Fabrici je bilo zelo komplicirano. če sem želeI fotografirati, zato sem se na delo odpraviI ob petih zjutraj, ko nisem nikogar vznemirjal. To je postal moj koncept - čas med dnevom in nočjo, med življenjem in smrtjo... Želim si fotografirati svet ob petih zjutraj, med mojimi cilji pa je tudi knjiga. Ne vem še, o čem bo govorila, ampak bo super!", je prepričan Borut, ki s fotografijami najraje pripoveduje zgodbe. 'Sicer sem težko prepoznaven, morda le po dinamičnosti. “
Pravi, da je dobro stopiti na prepih, kot sam imenuje čas na Češkem in v Italiji, pa ne le v tujini, to se da tudi doma. Tako je pred dnevi v dolenjski metropoli uspešno pripravil in vodil - ne pozabi omeniti, da s pomočjo Marka Zajca, Maje Bele in Tomaža Grdine -prvo poletno fotografsko delavnico Fotopub z mentorji, tudi iz tujine. Sam je predaval o fotografiji kot vizualni komunikaciji. Okrog 40 tečajnikov je dokaz, da je v Sloveniji veliko lačnih znanja o fotografiji, sploh pa cenovno dostopnejših izobraževanj. Delavnico je naslovil Stopite ven, na prepih kreativnosti! Večkratni nagrajenec Emzinovih natečajev Fotografija leta pravi, da bodo takšne fotografske delavnice, ki bodo še kvalitetnejše, postale tradicionalne. “Morda bom tudi jaz kaj pripomogel, da bo na Slovenskem več obetavnih fotografov. “
Borut pa seveda ne bi bil Borut, če ne bi imel v glavi že novih načrtov: podiplomski študij fotografije na eni najelitnejših akademij v Evropi, na Royal Col lege of A rt v Londonu, tako da se že pripravlja na sprejemne izpite. Šolnina za leto dni znaša kar 60 tisoč mark, “in ker gre za tako vsoto, se z denarjem sploh ne obremenjujem. Vsako leto menda brezplačno sprejmejo koga posebej nadarjenega..., "potiho upa.
Sicer pa namerava mladenič, ki ne more še brez športa in knjig, veliko potovati po svetu, se ukvarjati s fotografijo in se še več učiti ter se vračati v rodno Dolenjsko. “Tu so moje korenine, tu sem doma."
LIDIJA MURN
26. Ribniški semenj in rokodelski festival
Bogat program - Slavnostni govornik bo minister But
RIBNICA - 26. ribniški sejem suhe robe in lončarstva, ki ga že tradicionalno organizira Turistično društvo Ribnica v sodelovanju z ribniško občino prvo nedeljo v septembru, tudi letos obiskovalcev ne bo razočaral. Združen z Rokodelskim festivalom bo na sejemski dan omogočal edinstven pogled na stare, bolj ali manj že pozabljene obrti na Slovenskem, saj se bodo festivala, ki ga tudi letos organizira Območna obrtna zbornica Ribnica, udeležili izdelovalci iz cele Slovenije.
Spremljajoče prireditve se bodo pričele že v petek z nočnim turnirjem v malem nogometu na športnem igrišču na Griču, nadaljevale pa se bodo z glasbeno zabavnim programom v soboto zvečer v dvorani Športnega centra Ribnica. Ob razstav sije že moč ogledati razstavo v Miklovi hiši, v času semnja pa bosta na ogled še gobarska razstava v stavbi bivše glasbene šole in razstava malih živali na Marofu.
Semenj se bo začel ob 9.15 uri kot običajno s sprevodom, v katerem bodo tudi letos krošnjarji, narodne noše, godba, pevci in nastopajoče skupine. Med slednjimi bodo člani kar 10 narodno-zabavnih ansamblov iz vse Slovenije, ki bodo na odru za grajskim obzidjem nastopili ob 11. uri, pa tudi Turki iz Velikih Lašč in vitezi iz Turjaka, ki bodo v gradu nastopili ob 13. uri. Slavnostni govornik ob otvoritvi sejma, ki ga bo vse od 10. pa do 18. ure spremljal tudi niz prireditev, ki jih organizira Ribniški študentski klub in bodo potekale na parkirišču pri zavarovalnici Triglav, bo minister za kmetijstvo mag. Franci But.
M. L.-S.
LE ENA BO MISS SLOVENIJE 2001 - V petek so v Atomskih toplicah izbrati 15 finalistk letošnjega tekmovanja za Miss Slovenije, ža laskavi lepotni naslov se bodo potegovale Lucija Gubenšek, Polona Baš, Svetlana Božovič, Sanja Iskra, Nina Ledinek, Martina Ilijaš, Anja Slatinšek, Mihaela Kukovec, Miladinka Stojanovič, Meri Verbnjak, Maja Petrič, Brigita Žvokelj in tri Posavke: Kostanjevičanka Ana Zajelšnik, Senovčanka Rebeka Dremelj in Brežičanka Ivana Šalamon. (Foto: Viljem Klemenčič)
Čistilna akcija ob Kolpi
PODZEMELJ - V okviru šeste vseslovenske čistilne akcije Nedeljskega dnevnika je v soboto potekala čistilna akcija ob bregovih Kolpe. Vsak udeleženec je dobil zaščitne rokavice in vrečko za smeti. Namen teh čistilnih akcij je opozarjati ljudi, da smo za onesnaženost narave krivi sami, sami pa lahko tudi pripomoremo k zmanjšanju te onesnaženosti. Sodelovalo je malo domačinov, večina udeležencev je bila iz drugih krajev Slovenije, prišel pa je tudi minister za okolje in prostor Janez Kopač. Akcija, ki jo je vodil Tone Fornezzi Tof, je dobro uspela, saj je sedaj ob Kolpi za cel zabojnik manj smeti.
Zidanica s slamnato streho
Stara zidanica prenovljena po nekdanji podobi - Za začetek slamnata streha, na koncu vinogradniški muzej
TANČA GORA - Ana Bahor pravi, da ji je všeč staro, da pove več in ima več v sebi. To prepričanje je botrovalo odločitvi, da bo streha na stari zidanici prav takšna, kot je nekoč že bila, slamnata.
Bahorjevi, po domače kar Ankini, iz Dragovanje vasi so se dela lotili premišljeno. Osnova za slamnato streho je seveda slama, ki jo je cela družina zbirala kar tri leta. Rž je bilo treba posejati, ročno požeti, ločiti zrnje od slame, slamo prečesati in jo
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Kritika zaradi kritičnosti - Iver v tujem očesu - Zanikrnost v urejenem okolju Parkiranje brez računa - Kazen za predplačilo - Gor in dol po Beli Cerkvi
Naš zvesti bralec Marjan Pavliha iz Domžal, sicer po rodu Belokranjec, pravi, da smo Slovenci zelo kritični in da takoj na veliki zvon obesimo, če nam kaj ni prav, pohvala pa da nam gre bolj težko iz ust. Pravi, da bi morali bolj spodbujati pozitivne stvari in pohvaliti, kar je pohvale vredno. Tako ga moti, da je v našem pozivu bralcem, naj se nam oglasijo, pohvala kot razlog za klic šele na tretjem mestu, in še to kot “morda koga pohvalili”. Da bi dal lep primer, je nato gospod Marjan prisrčno pohvalil Kapušinovo gostilno na Krasincu v Beli krajini. "Pred nedavnim sva z ženo tam preživela nekaj zelo lepih dni. Vse je bilo izvrstno in vredno pohvale: prijaznost, postrežba, ustrežljivost, tudi cene so
-------------------------v
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, daje težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
sprejemljive. Skratka: v vseh pogledih sva bila z ženo zelo zadovoljna.”
Manj pa je bil zadovoljen naš bralec Simon Miklavčič s Hriba pri Šmarjeških Toplicah in je to tudi povedal. “V oko mi je padel lesni opilek in zdravnik me je nujno napotil v očesno ambulanto v novomeško bolnico. To je bilo ob 10. uri. Bolečina v očesu je bila vse hujša in postala skoraj neznosna." Nesrečnik se je po nasvetu sestre, ki mu je pomagala, kolikor je mogla, obrnil na zdravnika in ga prosil, če bi ga vzel naprej. Ta pa ga je odrezavo zavrnil, češ da naj počaka, da bo prišel na vrsto. “Ob enih popoldne so me končno poklicali in v dveh minutah je bilo vse opravljeno."
Bralec iz Bučne vasi pa dobro vidi, a tisto, v kar se mu je zapičil pogled, ga zelo moti. “V Novem mestu je ob Ljubljanski cesti med Petrolom in McDonaldsom, nasproti BTC-ja, grd in zanemarjen ograjen prostor, v katerem so kupi odpadnega gradbenega materiala. V sicer urejenem okolju je to še toliko bolj opazno. Kaj ne bi prijeli lastnika, da to nemarnost vsaj za silo uredi in pospravi nesnago? Če ne drugega, bi lahko tam vsaj začasno uredili dodatna parkirišča."
Martina iz Globodola pa je povedala, da v novomeški parkirni hiši, kjer pogosto parkira, največkrat ne dobi računa. “Če ga hočem imeti, ga moram posebej zahtevati. Nazadnje sem morala biti kar vztrajna, da sem ga dobila, ker je ženska, ki pobira parkirnino, vmes telefonirala. Delavke, ki me že poznajo, me pa, ko pridem plačat, posmehljivo vprašajo, če potrebujem tudi račun."
Bralka iz okolice Novega mesta pa
ni dobro naletela v novomeški knjigarni. “Sin bo šel v 1, razred, šolske knjige sem naročila in plačala že 20. junija." V knjigarni soji povedali, da bo knjige dobila konec avgusta. A ženska se je v knjigarni oglasila že prej, saj je videla, da jih imajo. “Pa so mi rekli, da jih lahko dobim šele po 20. avgustu. Če jih ne bi plačala vnaprej, ampak bi jih kupila tisti dan, bi jih pa takoj dobila, kot so jih številni drugi, ki so bili takrat v knjigarni. Taka je očitno kazen za tiste, ki plačujejo vnaprej. Ne bom nikoli več!”
Bralka iz okolice Šmarjeških Toplic pa se je pritožila, ker so zaradi vodovodne okvare cesto v Beli Cerkvi prekopali, potem pa le zasilno zagrnili. “Hitro so avtomobili tisti pesek zmetali ven in naredil se je globok jarek, da kmalu z avtom ne bomo mogli čezenj. To bi pa že morali narediti tako, kot je prav, a se nič ne zmenijo!” se huduje. Pri kapelici v Beli Cerkvi pa je jeseni, ko so pod cesto delali luknjo z raketo, privzdignilo asfalt in je že od takrat greben. Nekje gor, drugje dol, pa se “zgli-ha”...
Ker je telefon kar pogosto zvonil, je morala bralka iz Krškega večkrat poskusiti, preden je dobila zvezo. Tako se je zadnje četrtkovo telefonsko dežurstvo končalo tako, kot seje začelo - s pohvalo. Krčanka je pohvalila novomeški Avto hit. “Imeli smo težave z avtom, na raznih servisih niso ugotovili napake. V Avto hitu v Novem mestu pa so se zelo zavzeli in stvar uredili, in to še pred iztekom garancijskega roka.”
A. B.
povezati v snope, imenovane škop-niki. Naslednji korak je bilo iskanje mojstra, ki se še ukvarja s to ?taro obrtjoJ Antona Golnarja iz Sv. Jurija ob Ščavnici je Ana Bahor odkrila na Radgonskem sejmu in se z njim dogovorila za sodelovanje. Golnar, ki se je prekrivanja streh s slamo naučil na tečaju Ljudske univerze iz Gornje Radgone, je povedal, da ima v zadnjem času kar veliko dela in da želja Bahorjevih ni osamljena. Prejšnji teden se je tako začelo prekrivanje strehe na zidanici Bahorjevih, ki jo domačini bolje poznajo pod imenom Ankina kapelica.
Lojze Bahor, Anin oče, ve povedati, da je zidanica zelo stara, a uspešno kljubuje zobu časa, saj je narejena iz kvalitetnega hrastovega lesa. Odzunaj je bila kasneje zaradi izolacije tudi ometana, vendar Bahorjevi razmišljajo, da bi omet odstranili in zidanici vrnili povsem prvotno podobo. Želja Ane Bahor je namreč, da bi to zidanico spremenila v vinogradniški muzej, kjer bi si ljudje lahko ogledali, kako so se belokranjski vinogradi obdelovali nekoč. Ob tem je omenila, da bi bila vesela vsakega prispevka v obliki starih vinogradniških orodij in priprav, ki se skrivajo na podstrešjih ali zidanicah.
Mojster Anton Golnar pri delu na Bahorjevi zidanici.
Prenovo zidanice Bahorjevi financirajo kar sami, saj bi imeli več stroškov, če bi projekt prijavili na Spomeniškem varstvu. Pred Bahorjevimi je tako še veliko dela, preden bo zidanica, kije v njihovi družini že več kot stoletje, lahko tudi nam pripovedovala o zgodovini belokranjskega vinogradništva.
MARJETKA PEZDIRC
DENIS UDOVIČ PONOVNO MARTIN KRPAN - Že tretje leto zapored je Denis Udovič iz Hrvatinov (na sliki prenaša Krpanovo kobilo) dokazal, da je “najmočnejši" v tej deželi. Na finalnem delu tekmovanja Martin Krpan 2001 se je minulo soboto v Šentjerneju pred množico gledalcev v šestih igrah pomerilo devet finalistov, zmagovalcev izbirnih tekmovanj, ki so med poletjem potekala po slovenskih regijah. Boj za najmočnejšega Slovenca je bil napet in zanimiv, in čeje že kmalu postalo jasno, da bo tudi letos težko premagati Krpana iz Hrvatinov, se je vnel hud boj za drugo mesto. Po šestih igrah so si drugo mesto delili namreč kar trije tekmovalci, ki so se nato pomerili še v dodatni igri. Tako je drugo mesto pripadlo Borisu Miloševiču iz Selnice ob Dravi, tretje pa Goranu Petkoviču iz Ljubljane. Žal letos med finalisti ni bilo nobenega Dolenjca. (Foto: Marijan Hočevar - Megafoto)
Prvi posnetek bobra v naravi v Sloveniji, narejen s pomočjo termo senzorja. (Foto: Dušan Pavlin)
NAŠA NARAVNA DEDIŠČINA
Bobri ob reki Krki
Prva poročila o bobrih (Ca-stor fiber) v reki Krki segajo v leto 1998, ko so se začela presenetljiva opažanja vrste, kije iz slovenskih rek izginila zaradi lova sredi 18. st. Ponovni prihod bobra je najverjetneje povezan z njihoVo naselitvijo 1996 na Lonjskem polju ob reki Savi na Hrvaškem.
V spodnjem toku reke Krke se je, po opazovanjih sodeč, naselil vsaj en par bobrov. Videti je, da mu miren rečni tok z bogato obrežno vegetacijo vrbovja ter obdajajoči poplavni travniki in njive nudijo ustrezne življenjske razmere. Bobri so teritorialne živali. Zadržujejo se na rečnem odseku ob Krakovskem gozdu, kjer so si v strme rečne bregove izkopali več tudi do 10 metrov dolgih rovov s prostorno končno izbo, v kateri prebivajo in polegajo mladiče. Pod težo traktorja se je tako odprl tudi vhod v eno takšnih izb, povsem nastlano z drobnimi vejicami in
dlako. Potek njihove naselitve pozorno spremljamo. Ker so ponoči aktivni, podnevi pa skriti v varnem zavetju brlogov, je njihovo številnost težko oceniti. Sprva redke sledi ogrizenih vrbovih vej so danes na tem rečnem odseku povsem običajne. Opazovanja kažejo, da se je družinska skupnost, v katero so lahko poleg odraslega para vključeni tudi spolno neaktivni mladiči prejšnjih legel, povečala za nekaj članov.
S prihodom bobrov je podoba dolenjske narave pestrejša in zanimivejša. Upamo, da jih bomo znali sprejeti in živeti z njimi, čeprav bo ob reki Krki v prihodnje kakšna vrba manj, čeprav bo požrt kakšen koruzni strok ali odnesen snop žita.
Če boste opazili bobrove sledi tudi vi, nam, prosim, to sporočite!
ANDREJ HUDOKLIN ZVNKD Novo mesto, Enota za varstvo narave