Nemški na&rti. Pred iiami leži koledar Tnan&gaTiemškegadruštva Siidmark za 1. 1914. V njem nara brez vsakega ozira in sramui razkrivajo Nemci svoje nacrte. Ost njihovega delovanja je naperjena proti nam Slovencem. Zdi se nam, kakor da bi poeledali svojemu soigralcu v karte ter hipno spoznali veliko nevarnost, k kateri se naliajamo.. Gre se za zemljo naših slovenskih posestiukov, gre se za delavnice »laših slovenskih rokodelcev in obrtnikov, gre se za proclajalne naših slovenskili trgovcev. Nemci se ze zibajo v sladkih sanjaJi, ko bo vsa zemlja, obrt in trgovina, med Spielfeldom iii Trstom, njihova last, in mi Slovenci njihoV! lilapoi, viniČarji in delavci. TalcŠna bi naj bila naša bodočnost po želji Ijubih sosedov in prijateljev Nemcev. V Siidmarkinem koledarju za ieto 1944. pišejo Nemci: ,,Ako hofie nemški narod svojo posest razširiti, niore to storiti tam, kjer rau stoii jiasproti najmanjše število tujega ljudstva in kolikor mogoče nizko stoječa Ijudsta omika. Ti pogo^ji so izpolnjeni na južnili izhodih alpsicega gorovja. Saj 80 niilijomom Nemcev v Srerlnji Evrop.i ni napoti več kakor poldrugi milijon Slovanov, ki jim zastopajo pot do Adrije." Cilj pruskih in avstrijskih Nemcev je torej, i» stvariti nemšlco pot do Adrije. Od morja do morja bi _aŁ, .uai_ .raztezala nemška oblast, in._se .^las'l nemški jezik, a tu jlm Slovenci zastavljajo pot. Sudmarkovci ne razloeiijejo vec raecl Avstrijo in Nemcijo, za njih je to že skupna država, o kateri baliato pripovedujejo, da štoje 80 milijonov neraškega. Ijudstva. Da bi se ta pot do Adrije prejkoprej ustvarila, usfajiovili so si Siklinarko in Sulferajn. Sudmarka knpuje slovenska posestva, obrti i.n trgovine ter jih oddaja protestantskira, oe le mogoče, na Pruskem rojenim Nemcem, Sulferajn pa zida po Slovenskem nemške šole, v katere vabi najrajši slovenske otroke, da iz njih vzgaja janiearie. Mi Stajerci in Korošci jiajbolj Cutimo ta neinški naval od severa, Nemški klošfi se zajeda v naše meso in nam jemlje mir m spanje. Nemška pot fto Adrije se gradi po strogo ziačrtanem naSrtu, Ob južni železnici, prifienši pri Sp;elfeldu, in doli do Trbovelj, skušajo Nemci ustanoviti nemške šole ter poTcupili slovensko zemljo, obrt m trgovino. V St. II]u invjo že nemško šolo, v Pesnici 30 snujejo. Marlbor je že itak nemška trdnjava, Hoče se še držijo, Slivnica tiid;, Rače pada v nemške roke, na Pragers"kem obstoji nemš"ka šola, Slovenska Bistrica je ponem^ena, v Poljftnnah—Peklu je nemška šola, Ponikva se drži, Grobelno in St. Jurj tudi, Store imajo nemško šolo, Colje je ponemčeno, Laški trg je velenemškutarski, r?imske Toplice se §e držijo, v Zidanem Mostu, Hrastniku in Trbovljah silijo Nemci naprej. Nemci nas hocejo izpodriniti iz naše zemlje. To je njih cilj, za katerim stremijo, in v načrtu, da se ta cilj doseže, sta tudi Siidmarka in Šulierajn. Tega se zaveda vsak Nemec, tega ne prikrivajo več javnosti. V omenjeiiern Siidraarkinein kdledarju čitamo: ,,Dan, "ko se bo srednjeevropslco »emštvo s krvjo borilo za izliod ob Adriji v Sredozemsko morje, ta dan bo gotovo prišel, In čim ve6 postojank bomo imeli Nemci v južnih deželah, tem več soborilcev liomo imeIi, ko pridc ura odloeitve. Za nemški narod je življenskega pomena, i.n ceško-neraški spori daleko jiimajo te važnosti, da nam Jugoslovani ne zastopijo pota do Trsta, in da nam slovanski ter francoski upllvi ne otiemogočijo izlioda v Sredozemsko morje." In zato klifie Sudmarlcin koledar vsem Nemoem: ,,Nemški meč in nemški pljug obrnimo ijroti iugu!" Takšni so torej nemški načrti. Nemci jie kupujejo slovenskih posestev, da bi slovenskim kmetom pomagali, ne snujejo nemških šol, da bi nam clajali priložnost, priučiti se nemšGijie, njihovi cilji so druga'6ni, oni hočejo ustvariti nemško pot do Adrije. Ponemčiti lio&BjO sloveuske otroke, narediti iz njih janifiarje, izpoclriniti hoSejo slovenske kmete s slovenskih posestev, ker hočejo, da je vsa zemlja med severnlm in južnim morjem nemška. In kaj delamo Slovenci ? Ko Nemci močejo kocke za naSo zemljo 111 naš jezik, se brati med scboj napailamo in pobijamo. Nemški liberalizem je prišel med nas ter nam celo vrsto bratov odtujil, da ne 6u- tijo veB s katoliškim slovenskim ljudstvom in da napadajo ljudstvo in one, ki gredo ž njim, Združimo so zopet vsi p<xl staro versko in narodno zastavo ter skupno branimo svojo domovirio, ki se naliaja v talci nevamosti. Podpirajmo tudi svoje slovensko obrambno društvo ,,Slov. Straža" ter jo upeljimo v vseh krajih. Res je, 80 railijonov Nemoev nam stoji nasproti, toda ni se nam jih treba bati, ako smo edini in složni. Branirao skupno svojo vero, zemljo in svoj jezik m nemški načrti se bodo izialovili!