Published monthly by Slovenian National Federation of Canada,
President Augustin Kuk, LL. D. For the Editorial Board: Rudolf Cuješ, Dr. Rer. Pol. Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates: $ 3.- per year, 25<( per copy.
Advert.: 1 line 10^, 1 column x 1" $1.40
sLouensKA
FOR A F R E E SLOVENIA
"V tej velikanski borbi demonskih brezbožnih sil proti Kristusu moramo neomajno vztrajati na svoiih mestih. Ne smemo se umakniti niti za korak, pa četudi bi pri tem morali izgubiti življenje, preliti svojo kri."
dr. Lambert Ehrlich
Letnik Vm — Volumne Vin
TORONTO. 25. MAJ 1957.
Številka 5 — Number 5
PADEL JE SVETEC
26. maja 1942 je zločinska komunistična roka ustrelila na pločniku pred Ljudskim domom v Ljubljani vzornega katoliškega duhovnika, velikega Slovenca, znanstvenika in vzgojitelja mladine, vseu-čiliškega profesorja
dr. Lamberta Ehrlicha.
25 letnica katoliškega manifesta
Izredne razmere, v katerih še vedno živi slovenski narod, so preprečile, da še danes po petnajstih letih od tega tragičnega dogodka nimamo dokončno očrtane njegove podobe in ne odmerjenega prostora v katoliški Cerkvi in ne v slovenskem narodu.
Morda najkrajšo in najboljšo oznako pokojnega profesorja je zadel nekdo, ki se je izrazil, da je Previdnost postavila prof. Ehrlicha pred številne in različne naloge. Njegova veličina je bila v tem, da je vsako nalogo tako odlično izvedel, da si ga danes lastijo vsi.
Slovensko državno gibanje si pokojnega velikana ne namerava lastiti izključno zase. V ponos pa nam je zavest, da hodimo po poti, ki jo je v najbolj temnih dneh sodobne slovenske zgodovine začrtal prav on, veliki klicar izpod sv. Višarij, klicar katoliške
Ko je komunizem s posameznimi udarnimi krilaticami dovolj pripravil tla med mladino, ki še ni vedela, kje je izvor, je jeseni 1. 1931 mislil, da je dovolj močan, da lahko stopi v javnost s svojim manifestom. Bil je to poizkus nagle osvojitve položajev, ki pa je prav tako naglo spodletel, kakor je bil hitro pripravljen. Še so bili sicer v veljavi posamezni dogovori, sklenjeni med našimi in svobodomiselnimi akademskimi društvi, zlasti Triglavom, za skupno delo na univerzi. Toda od samega začetka teh skupnih akcij so doživeli komunisti pri nas nekaj, česar menda nikjer na svetu niso v tako kratki razvojni dobi dočakali. Ne le da ni uspela njihova taktika, ki jo je podpirala morda najmogočnejša in najspret-nejša svetovna organizacija, temveč se je tudi prav kmalu posrečilo iztrgati iim vodstvo študentovskih mas in razkrinkati njihovo breznačelno in nemoralno igro.
občestvenosti kot duhovne podlage obnovljene Evrope in klicar slovenske samostojnosti ter državnopravno zagotovljene narodne individualnosti. "Pal je na cesti Svetec, poveljnik straže, petelin na zvoniku, ka-žoč veter, ki laže, da s svojim budnim krikom smer napada pokaže:
razklenil roke je v najširšo razprostitev, kot da moli za Narod, njega moč in razširitev, miren, ker je dobro opravil zadnjo daritev." (Jeremija Kalin, Črna maša, str. 57).
Pokojni profesor Ehrlich je bil od škofa imenovan za duhovnega voditelja katoliških akademskih društev. Toda že nekaj let poprej je vodil poleg drugih dobrodelnih ustanov tudi akademsko Vincencijevo konferenco. Brez dvoma je prav v tem krogu spoznal nujnost, potrebo in veličino svoje bodoče naloge. Globoko sem prepričan, da je res posebna milost za tistega, ki mu je bilo dano delati ob vodstvu njegove skrbne roke. Še v večji meri pa velja za tiste, ki so skupno z njim pričeli orati ledino v tedanjih le po imenu še katoliških akademskih društvih. Ne bi hotel trditi, da nastop komunizma v njih ni bil prepričevalen. Ne sicer po objektivni utemeljenosti njegovih argumentov, pač pa po pripravljenosti dijaštva sprejeti sladko opremljene komunistične nauke za svoj evangelij. To pripravljenost je stopnjeval še neki nagon samobrambe, ki je ob vse večji fašizaciji Evrope kazal naravnost v naročje komunizma, ki naj bi nudil nekako naravno oporo tudi našemu narodu proti grozečemu navalu.
Komunistični manifest je tedaj vzpodbudil profesorja Ehrlicha, da je pričel iskati za kulisami vidnih igralcev, pa tudi zbirati sile za odpor. Vse to je delal ne zaradi misli na svojo bodočo kariero, temveč izključno le kot ponižen služabnik Gospodov in kot zvesti sin slovenskega naroda, kateremu je hotel prihraniti najhujše trpljenje, ki se je pripravljalo. Po navdihu komunističnih agentov so se v katoliških akademskih društvih pričeli vrstiti sestanki s predavanji, ki naj bi za vsako
SLOVENCEM — KANADSKIM DRŽAVLJANOM!
Slovence, ki so že kanadski državljani, opozarjamo na federalne volitve letos junija, da imajo pravico da volijo, nekateri tokrat prvič, mlajši celo prvič v življenju, v res svobodnih in demokratičnih volitvah. Pojdite na volišče in volite po svoji vesti za res sposobne kandidate.
USPEH SLOVENSKEGA
ZNANSTVENIKA Pred kratkim ;e izšla gospodarska znanstvena revija Review of Social Economy, glasilo katoliških ekonomov (the Catholic Economic Asso-ciation). Na uvodnem mestu prinaša članek profesorja dr. Cirila Žebota E T H O S PATTERNS IN A C O M-PETITIVE S O C IE T Y (XV. 1., str. 1-25). Članek je v bistvu predavanje, ki ga je imel na lanskem letnem zborovanju v Clevelandu, Ohio.
ceno dokazali pogubnost nauka in politike Cerkve, kar so komunisti v spretni dialektiki namenoma mešali, ter odrešil-nost marksističnih naukov. Pri neki taki priliki je zopet prišlo do ostrega spopada s prof. Ehrlichom. ki je hotel pojasniti avtentično stališče Cerkve do obravnavanih problemov, ki je bilo drugačno, kot ga je predavatelj samovoljno prikazal. Komunisti, ki stvarne debatev »nikdar ne vzdrže, so postali nervozni ter je predsednik zborovanja s silo preprečil stvarno pojasnilo prof. Ehrlicha. Razumljivo, da mu ni preostalo več drugega kot zapustiti krog, v katerem se njegova beseda kot uradnega zastopnika Cerkve ne bi smela več slišati. Toda že dotlej je s svojo stvarnostjo, mirnostjo in pre-pričevalnostjo pridobil mnoge (Nadaljevanje na drugi strani )
THIS IS SLOVENIA
TRENTA
APARTMENT HOUSE FOR BEES
Unique Slovenian frames for bee colonies have a delightful feature •— individually painted hive fronts, each slat decorated with a sceen from nature, fantasv or the Bible. And beekeepers claim that each bee knows its own "apartment" by the design on the front door !	p. 16
CATHOLIC ROADSIDE SHRINE
Religious shrines are seen on roads and lanes ali over Croatia and Slovenia. Some are humble, just a carved vvooden cross by the wayside, and some are niches tinted pink or orange or blue, filled in with softtoned frescoes.	p. 20
From Yugoslavia by Barbara and Joel Halpern, 1956.
Živim in mrtvim


iimiOi^imiPiiiii

"... še dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč
* I//
gori I" F. Balantič
Danes ob obletnici vašega povratka v domovino, v naročje trpljenja in smrti, hite naše misli topleje kot kdaj k vam, domobranci, mrtvi in živi, kjerkoli ste že, pod hladno rušo naše zemlje, ki ste jo take ljubili, po kočevskih ali teharskih gozdovih, še po begunskih taboriščih v Evropi, kamor vas ie priklenila neozdravljiva bolezen, ali
v širnem svetu, Avstraliji, južni in severni Ameriki . . . Bolj živo kot kdaj koli čutimo, da se v vas zrcali trpka tragika našega naroda, ki v svoji obupni borbi za obstoj in za lepšo bodočnost na svetu ni našel nikogar, ki bi ga razumel. Vaša povest nam od začetka do konca govori o težkih borbah, težkih še zlasti zato, ker so bile združene z osamelostjo, z nerazumevanjem od strani ljudi iste krvi, kakor tudi nerazumevanjem širokega sveta, kamor ste upirali zaman svoje oči, pričakujoč pomoči in rešitve, a ste doživeli, žal — razočaranje.
1941., v dneh, ko sta fašistični in nacistični okupator roko v roki zatirala slovenski narod, ko so bile množice naših ljudi preseljene, izgnane, postreljene, se je začela vabljiva pesem iz gozdov, pesem o svobodi, pesem o borbi proti okupatorju, pesem, ki je napovedovala raj na zemlji ... Vabljiva je bila ta pesem v tistih dneh tako, da je pomenilo že višek treznosti, a ko je kdo kljub vsem tem maskam vendar spoznal pravi obraz OF, tako kakor ga poznamo
DR. EHRLICHOVA
SPOMINSKA ŠTEVILKA
Uredništvo Slovenske poti v Buenos Airesu pripravlja posebno spominsko številko, ki bo izključno posvečena pok. prof. dr. Lambertu Ehr-lichu. Kdor nima Slovenske poti naročene, naj si to spominsko številko pravočasno preskrbi in piše ponjo bodisi na upravo Slovenske poti v Buenos Aires (Ramos Mejia, calle Rivadavia 14597, prov. Buenos Aires) bodisi na upravo Slovenske države v Toronto.
Pred štiridesetimi leti
danes, in višek junaštva, ako je kdo iz svojega spoznanja izvajal posledice, ter se začel boriti proti zlu. To velja predvsem za vas, preprosti sinovi slovenskega naroda, ki ste bilj jedro tako Štajerskega bataljona, kot vaških straž in pozneje Domobranstva. To priznanje je predvsem namenjeno vam, ki ste Osvobodilno Fronto sodili ne po njenih besedah, temveč po dejanjih, kajti našli bi lahko tudi take, ki se niso odvrnili od OF zaradi načelnih stvari, ampak, ker jim ni nudila dovolj osebnih ali strankarskih ambicij. Spoznali bi jih po tem, da so stali previdno v ozadju, med tem, ko ste vi utirali trnjevo pot slovenskega pro-tikomunističnega upora.
Trnjeva je bila ta pot. Vi. ki vam je bilo slovenstvo nekaj najdražjega, ste dobili pečat narodnega izdajalca. Stali ste med dvema ognjema. Na eni strani OF, ki se po komunističnih naukih ni plašila nobenega sredstva, ki ji ni bilo mar slovenske krvi, na drugi strani pa okupator, ki je vas in vaše pošiljal v pekel internacij, v koncentracijska taborišča, nekatere celo v frontno klavnico ter vas poleg vsega tega varal in zlorabljal.
Toda ni bilo rane, ki bi pekla huje kot psovke, sovraštvo in nerazumevanje lastnih bratov. Imeli ste edino težnjo, očuvati slovenskemu
30. maja 1917 je dr. Anton Korošec, takratni predsednik Jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu prebral izjavo, ki je pozneje dobila ime majniške deklaracije.
Da so Slovenci hoteli in pričakovali v novi državi popolno enakopravnost in samoupravo, dokazuje dejstvo, da je Narodna vlada za Slovenijo že v začetku meseca novembra 1918 ustanovila posebno komisijo pod vodstvom dr. Ivana Žolgerja z naročilom, naj "v najkrajšem času izdela temeljni ustavni načrt za bodočo samovlado Slovenije," kar se je tudi izvršilo. Poznejši senator Smodej pa je pozneje (.1.1938) moral zapisati, ko je omenjal sejo Narodnega veča 23. decembra 1918: "Prvič smo videli in doživeli, da se na nas in naše želje ni nihče oziral. Slovenci,
ki smo bili pač dobri, da smo v monarhiji nosili breme najtežjega dela v borbi za Jugoslavijo, da so bili naši voditelji iniciatorji te borbe, da so ji stali ves čas na čelu in so morali druge šele pridobivati za to borbo, smo bili takoj ob stran potisnjeni, ko je nevarnost minila." Ta zgodba se je potem ponavljala dan za dnem in leto za letom in je še ni konec. Obletnica neizpolnjenih pričakovanj in prelomljenih pogodb bodi vsem Slovencem v opomin, naj gradimo bodočnost na stvarnostnih predpostavkah, ne pa na lastnih predstavah in željah ter cenenih obljubah. Majniška deklaracija je izpolnila del naših narodnih želj, slovenska izjava naj nas vodi bliže k našemu končnemu narodnemu cilju — zedinjenju vseh Slovencev v lastni državi I
"Slovenska Država" je založila spominsko domobransko razglednico v velikosti 5" x 7" na finem svetlo rjavem papirju in temnorjavem tisku. Slika je ponatisnjena na tej strani. Naročite jih lahko, ako pišete v Kanadi na ureništvo "Slovenske Države" — 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, v U.S.A. pa na: Mr. Mirko Geratič, 2737 W. 16th St., Chicago 8, III. Cena eni z zalep-ko je 10 centov. Pri naročilu petih ali več, poštnina plačana. Naročilnici priložite odgovarjajočo vsoto.
Uprava "S. D."
narodu čimveč življenj, Slovenki zemlji čimveč bogastva za boljšo bodočnost. Ko ste že mislili, da ste svojemu cilju nabljižje ste morali zapustiti domovino. V tujini ste naleteli na nerazumevanje širokega sveta, prav tistega, na katerega ste stavili svoje upe. Ta vas je pahnil od sebe, •— v smrt. In še danes se dogaja, da vam jemljejo dobro ime. Toda pred Bogom, pred svojim narodom in zgodovino boste ostali čisti kot svetal primer treznosti, junaštva in žrtvovanja.
Veter se je izgubil v brdih in med žiti diši po večeru. Jaz
PORAVNAJTE NAROČNINO' DARUJTE V TISKOVNI SKLAD
pa hodim z njimi, z nemoži-večimi sencami, ki so vstale iz oskrunjenih grobov na Orlovem in iz vseh drugih tisočev grobov širom slovenske zemlje in se vprašujem:
"Oko, kam si se zagledalo . . . ?"
Ker hočem izpolniti njih šepetajočo prošnjo, odgovarjam sebi njim in živim bratom in sestram:
"V Boga — narod — domovino!"
Živi domobranec.
25 LETNICA KATOLIŠKEGA MANIFESTA
(Nadaljevanje s prve strani.)
izmed poslušalcev. Ko je zapustil dvorano akademskega doma, ni bil več sam, temveč ga je obdajala skupina študentov, ki je spoznala tedaj z vso jasnostjo, da bo treba velikih sprememb. Domenili smo se, da se prihodnji dan sestanemo na stanovanju prof. Ehrlicha, kjer se bomo raz-govarjali o nadaljnjem delu. Na tem prvem sestanku v novembru 1931 nas je bilo šest, vsi Zarjani, med drugimi pokojna Casar in Kukovič. K temu krogu je pripadal od Daničarjev tedaj težko bolni, sedaj že tudi pokojni Tone Hribovšek. Kmalu nato smo pridobili med Daničarji že pokojnega Toneta Tepeža.
Komunistični manifest zaradi odpora naše skupine med univerzitetnim dijaštvom ni bil ugodno sprejet. Zato so se komunisti zopet za kratek čas potajili ter so potekle demonstracije proti Aleksandrovi diktaturi 16. decembra
1931,	na predvečer kraljevega rojstnega dne, ko se je Aleksander pravkar vozil skozi Ljubljano v Pariz, brez posebnega incidenta. Pač pa so komunisti -zopet proti izrecnemu dogovoru, da ne bodo izdali lastnih letakov, -vrgli take letake na znameniti sve-toslavski proslavi 27. januarja
1932.	Tedanji minister Kra-mer je osebno formuliral sestavek o "klero-komunističnih demonstracijah na ljubljanski univerzi" ter odločno zahteval, da se univerza zapre. Razumljivo, da je bila to voda na mlin komunistov in da so odtlej vse poizkusili, da bi dosegli ta cilj. Tem težja je bila tedaj naša skrb in naš trud, da smo to preprečili in sicer na tak način, da so prišle prave težnje in upravičene narodne zahteve na akademski tribuni še vedno do izraza, da pa ni bila več dana možnost komunistom, da bi take manifestacije zlorabljali. To je bil tedaj prvi vidni uspeh nekaj mesečnega tihega, pa trdega dela skupine študentov okrof prof. Ehrlicha.
V notranjem življenju katoliških akademskih društev so se razmere tudi vse bolj bistrile. Za Zarjo, katere vodstvo smo prevzeli že v zimskem semestru, je prišla v poletnem na vrsto tudi že Danica, kjer smo dosegli že skoraj dvetret-jinsko večino. Seveda poslej ni bilo več težav s prevzemom Akademske zveze, za katero smo bili preje ogorčen boj. Pač pa je levica, tedanji predsednik Marijan Brecelj, še krčevito držala v rokah Slovensko dijaško zvezo, ki je padla šele na poletnem občnem zboru.
Kot sad obnovitvenega dela med katoliškimi študenti je bil o Veliki noči 1. 1932 sprejet Katoliški manifest, ki ga je na zborovanju Akademske zveze predlagal F. Casar in katerega je podpisalo 111 akademikov. V tem manifestu je izrazila slovenska katoliška akademska mladina zvestobo Cerkvi in njenemu nauku, papežu in škofu, ostro obsodila komunizem in se izrekla za odločno socialno reformo v smislu cerkvenih socialnih okrožnic.
Manifest je naslednji dan objavil "Slovenec" in ga toplo pozdravil. Pozneje je bil Manifest objavljen v brošuri "V mlade zarje", ki je izšla jeseni 1932 in ki je komunistom v katoliških akademskih društvih naznanila, da jim je dokončno odzvonilo.
Kako razveseljiv napredek je pač to bil za bilanco polletnega dela, ki je obenem pomenil popolni preobrat med akademsko mladino.
J.L.
Rudolf Dolinar
Osmega junija 1937 je v žitnem polju pri Prihovi izkrvavel mladi akademik Rudolf Dolinar.
Ob tej priliki je bil v Straži v viharju objavljen članek, ki ga zaradi pravilne ocenitve dogodka v izvlečku ponatis-kujemo:
"... Morala je izteči iz telesa mladega slovenskega fanta kri, da je z njo v vsej resnobi grozote pred ves narod, pred vso državo, pred vse njene odgovorne činitelje bilo postavljeno odločilno vprašanje našega narodnega in državnega življenja: Vprašanje dveh kultur, dveh zasnov življenja, dveh meril dovoljenosti človeških dejanj.
"Že od rojstva Jugoslavije naprej ima v njej neko nedoumljivo moč in oslon klika, ki je ljudstvu nepoznana po svojih posameznih imenih, ki pa vlada iz skritega ozadja in ima v vsaki dobi tudi primerno javno fuguro.
"Dobro nam je še v spominu doba Orjune, potem doba četnikov in podobnih terorističnih tolp. Od časa do časa so take in slične tolovaje pošiljali med ljudstvo, da so ga s kroglo in bodali učili narodnega edinstva in ljubezni do jugoslovanske nacije. Vemo, koliko žrtev te framazonske kulture in framazonskega pojmovanja državnega življenja je padlo na hrvaški meji... Tudi Slovencev so se že večkrat lotili na enak način, le
da na slovenski zemlji umor doslej še ni bil faktor v političnih računih. Toda sedaj tudi pri nas kri ni samo tekla, ampak tudi iztekla . . .
"Masonerija, ta strašna rana na našem državnem telesu, ki izgleda, da prehaja v neozdravljiv rak, ima samo en cilj: Absolutni razkroj krščanskih principov v državnem življenju .. .
"... grozodejstvo v Prihovi je z vso silo mlade smrti vrglo no površje naših problemov — problem dveh kultur, problem dvojnega pojmovanja življenja: krščanskega ali brezkrščanskega, katerega uveljavljata masonerija in njen vulgarni zaveznik za delo med maso — boljševizem . . .
"Lahko bi bilo usodno, ako bi se dali ogoljufati, da gre za tri fronte, ko gre v resnici za dve večni življenjski fronti, od katerih se naša vedno enako imenuje, druga pa v vsaki dobi privzema novo ime, v nekaterih razdobjih pa več oznak hkrati, da bi se krščanski svet zmedel.
"V trenju teh dveh front je padel naš Dolinar."
DR. KOLEDNIK — PETDESETLETNIK
Sredi maja je obhajal pet desetletnico rojstva preč. g. dr. Kolednik, ki je prevedel Jurčičevega Jurija Kozjaka v več jezikov ter poskrbel kopico posrednih prevodov v še druge jezike. Letos je izšel njegov prevod Finžgarjevih postnih pridig v nemščini, razen tega ima že pripravljen prevod Finžgarjevega roma na "Pod svobodnim soncem" Jubilantu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov pri njegovem velikem delu seznanjanja sveta s slovensko kulturo.
V septembru bo preč. g. dr. Kolednik obhajal tudi svoj duhovniški jubilej — srebrno mašo.
IZ "RAJA" BEŽE
Po poročilih iz Gradca je zbežalo iz Jugoslavije v prvih štirih mesecih letošnjega leta 1.347 oseb v Avstrijo. V istem razdobju lanskega leta pa jih je pribežalo v Avstrijo le 250.
DRUŽINSKE DOKLADE ZA PRISELJENCE V KANADI.
Po novem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. aprila 1956, dobivajo družinske doklade tudi novi priseljenci takoj po svojem prihodu v Kanado, če se nameravajo v Kanadi za stalno naseliti. V prvem poslovnem letu je prejemalo mesečno podporo po $5.00 za otroka nad 26.000 družin, ki so prejele skupno $1,128.215. Podpore se izplačujejo četrtletno.
DEMOKRACIJA ALI MONOPOLIZEM ?
Demokracija je postala fraza, ki jo vneto uporabila vas svet: resnični demokrati, monopolisti in komunisti. Zato je prav, če podčrtamo tisto ključno besedo, ki označuje nenadomestljivi socialno-kulturni proces vsake resnične demokracije, brez katerega je govorjenje o demokraciji le prevara ali utvara. Ta nepogrešljivi proces vsake resnične demokracije je soodločanje.
TORONTO
Torontska pisarna ministrstva za državljanstvo in vseljevanje se je 21. maja preselila v nove prostore na 175 Bedford Road, telefonska številka WA. 5-1111.
Človek soodloča, ker je razumno in svobodno bitje in je kot tak in v toliko tudi odgovoren za vse, kar se dogaja, dela ali opušča v skupnosti. Človek želi soodločati tudi zato, ker bo posledice vsega, kar se dobrega ali slabega stori ali opusti, nosil tudi sam in večkrat za njim še njegovi otroci. Zato veliki sodobni katoliški misleci kot Maritain, Messmer, Lecomte du Noiiy in drugi učijo, da je popolnoma nemogoče rešiti vedno bolj zapletene in raznolike sodobne narodne in vsečlo-veške probleme, če se ne trudimo za to, da bi najprej dozorela "socialna vest", to je, živa zavest v vsakem članu družbe, da je za kar najboljšo rešitev vsakega problema svoje skupnosti tudi sam osebno soodgovoren. Tudi sedanji papež Pij XII je velik zagovornik te lepe misli in večkrat povdarja, da mora ljudstvo neprestano o svojih problemih samo soodločati in da ne sme nikdar postati le slepa čreda ali masa v rokah voditeljev. Celo najbolj pravilno izvoljeni svetni voditelji niso gospodarji ljudstva, ampak njegovi za določeno dobo in določene naloge pooblaščeni vikarji, zastopniki ali oskrbniki. Čas je, da se skušamo prevzgojiti tako, da se bo v vsaki skupnosti, od krajevnih celic, preko kulturnih in političnih občestev tja do mednarodne družbe, večala zavest soodgovornosti vsakega člana, ki bo vodila k vedno večjemu soodločanju vsakega člana, nakar bo to vedno večje soodločanje vsakega člana vodilo tudi k vedno večjemu sodelovanju vseh članov — posameznikov, skupnosti, organizacij ali narodov.
Vse to ni le iz pobožne želje porojena teorija, ki bi ne imela podlage in možnosti v stvarnosti. Skrbne študije so pokazale, da celo v industriji, kjer končno večina zavestno dela predvsem zaradi zaslužka, večje soodločanje vedno poveča slogo, sodelovanje in proizvodnjo, vidno pa zmanjša ali odpravi nergaštvo, nezaupanje do vodstva in med delavci, mržnjo in prepire, število opustitev služb in izmečkov ter poškodb orodja, izdelkov in delavnic.
Ali poglejmo na soodločanje z druge strani! Kje je na
splošno največ gorja, sumni-čenja in sovraštva? V diktaturah, kjer ni soodločanja. Kje doživlja ves narod težko krizo ali celo izvozi iz tira, kadar zboli, umre, pobegne ali "odpotuje" na tuje kak važen voditelj? Tam, kjer so vse odločanje monopolizirali voditelji in zato ni razvitih kanalov stalnega splošnega soodločanja. Kje navadno pride do revolucij? Tam, kjer ljudje ne morejo uvesti potrebnih sprememb s pomočjo enakopravnega stalnega soodločanja. Pri katerih organizacijah dolga leta živahno delujejo številni krožki? Tam, kjer je uprava decentralizirana in kjer najdemo živahno soodločanje vseh enot članstva. (Poglejmo n. pr. našo Jed-noto!). Katere slovenske izseljenske organizacije so se ob-bržale in katere propadle? Obdržale so se na splošno predvsem tiste, ki so znale razviti redno soodločanje med čim širšim številom članstva (in v daljši perspektivi se v svobodi obdržijo prav v mejah dejanskega aktivnega soodločanja). Propadle pa so še tako potrebne "vsenarodne" ustanove, ki so jih vodili še tako ugledni in nesebični ljudje pri še tako veliki podpori še tako visokih avtoritet, kjer pa ni bilo vsenarodnega soodločanja (n. pr. razne izseljenske centrale). Kjer namreč ni rednega soodločanja, tam se v svobodnih razmerah tudi sodelovanje oži na vedno manjši krog, dokler končno ne sodeluje samo še tista majhna peščica, ki ima pri stvari tudi vpliv in oblast, torej skupinica, ki soodloča, ali oseba, ki odloča. Ker tako ozek krog očitno ne more sam reševati vsenarodnih problemov, je jasno, da prej ali slej usahne.
Soodločanje je nujno potrebno na vseh svetnih področjih. Osnovni namen političnih strank je n. pr. prav omogočiti stalno politično soodločanje vsem upravičenim pripadnikom narodne politične skupnosti. Kakor hitro se stranka izpremeni iz "kanala" rednega soodločanja vseh v organ za utrjevanje hotenja in oblasti ene same somišljeniške vodilne skupine, je dejansko prenehala biti stranka in je stopila na pot partije. Kakor hitro ni pravičnega zbližan j a in soodločanja med vsemi kul-
turnimi društvi, nastopi nevarnost, da se bodo vedno bolj pestri drobci vedno bolj oddaljevali, ali pa bo prišlo do trenj in "kolizij" atomističnih enot, s čimer bo hirala ob-čestvena zavest in z njo padala kulturna in splošna narodna zmogljivost. In kakor hitro ni soodločanja po zastopnikih vseh pri vsenarodnih financah, bo prva posledica ta, da bo velika večina naroda sploh izgubila zaupanje in zanimanje, s prispevki ostalih pa bo po svoje (in ne nujno najmodreje ali najbolj pravično) razpolagala le ena sama majhna somišljeniška skupinica, dokler ne bodo viri končno tako usahnili, da bodo zadoščali le še za birokrati-čno ohranitev uprave. Gotovo bi bilo poučno razpravljati o dejanskih monopolističnih primerih, taktikah in posledicah, a za danes to ni bil naš namen.
Soodločanje je neizmerno važno. Je to proces samoizra-žanja človeške osebnosti v skupnosti in proces soustvarjanja vseh. Ta proces utemeljuje na eni strani naravna pravica in moralna dolžnost vsakega odraslega člana skupnosti, prav tako pa ga narekujejo tudi koristi družbe, ki ji more le modro soodločanje vseh zagotoviti složno trajno in vneto sodelovanje vseh. Popolnoma jasno je, da vse-narodno soodločanje vseh predpostavlja najprej vsenarodne kanale soodločanja ali izražanja narodnega hotenja, to je, take organizacijske oblike, ki bodo omogočale vsaj redno periodično soodločanje zastopnikom vseh skupin. To obliko lahko imenujemo parlamente ali meddruštvene ali medorganizacijske odbore, ali zvezo, združenje ali občestvo, toda v vsakem primeru je bistveno eno: pravica in možnost za stalno pravično sorazmerno soodločanje upravičenih zastopnikov vseh načelno neoporečnih skupin.
Monopolisti spretno, brezvestno in z nizkotnimi metodami osebnega sramotenja in krivičnih podtikanj vsako tako zastopstvo odklanjajo, kajti dobro vedo, da bi taki parlamenti iz zastopnikov vseh organizacij, katerih delo je skladno s katoliškimi načeli, zadali smrtni udarec sebičnemu monopolizmu in resničnim "partijskim poželenjem". Skupinici spretno zaščitenih poklicnih advokatov in strategov, ki razpolaga z močnim spretno maskiranim propagandnim aparatom, pač ne bi bilo posebno težko pod
DEJSTVA GOVORE...
V	"Klicu Triglava", pa tudi v "Domoljubu" (glasilu pripadnikov SLS v emigraciji op. p.), smo v zadnjem času brali izjave voditelja SLS in predsednika SNO dr. Mihe Kreka,
v	katerih nedvomno potrjuje naše mnenje, namreč, da SLS ni odkrito za svobodno in suvereno slovensko državo.
V	času, ko je navidezno zavel v emigracijski SLS "nov veter", ki je napovedoval preokret z ozirom na slovenske državne težnje, smo brali večkrat, da je SLS odločno za samoodločbo naroda in da naj narod sam svobodno izbere obliko bodoče vladavine. Tako nekam postrani so nas hoteli ošvrkniti, češ, kaj boste vi tam okrog SD, "mi smo že od pamtiveka bili za to idejo, le
vi	tam ste nepotrebni nergači ..."
Pojavljali so se glasovi in sumnje v iskrenost slovenskega državnega programa v pravilih SLS. Mnogi prijatelji so smajali z glavo: Šest let so ljudje okrog SLS in SNO napadali ljudi okrog slovenskega državnega gibanja, ga smešili, ga smatrali kot "največjo narodno nesrečo", sedaj pa —, kar čez noč "slovenska pomlad" v vrhovih stare politične garde" . . . Marsikdo, ki se trudi le dobro misliti tudi o drugih , skupinah in naziranjih, je tiho upal, da je končno vendarle napočil čas, ko se bomo Slovenci v emigraciji znašli na isti liniji, na enotnem slovenskem gledanju, v osnovem narodnem programu slovenska narodna država, brez beograjskega pokroviteljstva.
Zmotili so se tisti, ki so pričakovali tako "slovensko pomlad". Novejše dr. Krekove izjave dajejo prav pesimistom, ki so trdili, da je to pač lep program v tolažbo mladincem, v praksi pa bo ostalo vse pri starem.
Vse novejše dr. Krekove izjave so v prid Jugoslavije, v kateri vidi "jamstvo za naš narodni obstoj in narodni napredek". (Iz Krekovega govora v Parizu pri Društvu prijateljev Jugoslavije). V "Domoljubu", dr. M. Krek opisuje svoje spomine iz potovanja po Evropi. V teh spominih se kaj rad povrača k misli, da je za Slovence najboljša rešitev, če ostane vse po starem, to se pravi, Slovenci še dalje pod "skrbnem varuštvom" matere Jugoslavije. Takole pravi: "Ljudje sicer zabavljajo čez centralizem
in proti izkoriščanju Slovenije, vendar nihče ne išče rešitve izven okvira skupne države"... "Na splošno vlada prepričanje, da je demokratična državna skupnost še najboljše jamstvo za slovensko narodno samostojnost in da bi bila tudi najboljša zaščita naših narodnih manjšin" . . . (Podčrtali mi, op. p.).
Dovolj jasno je torej povedano, da sta SLS in SNO enotna v pogledih na slovensko bodočnost — Jugoslavija. Radi verjamemo, da si predstavljajo pri SLS in SNO bodočo "Jugoslavijo" nekoliko bolj rožnato zamišljeno, bolj "demokratično", bolj "široko-grudno" do Slovencev in Hrvatov; sanjajo o "federaciji", eni celo o konfederaciji. Toda to so le sanje. Srbi so po Puriču že dali vedeti, da žele ali Veliko Srbijo, ali pa Jugoslavijo brez kake federacije... Koliko so vredne sanje o "demokraciji", nam priča zgodovina od leta 1918 dalje. Kako so bile "zaščitene" slovenske narodne manjšine na Koroškem in pod Italijo, ve vsak, kdor ni politični analfabet bolje kot tisti, ki kaj takega danes trdijo. Ti lažejo sebi in narodu.
Ne bomo se danes spuščali v podrobnosti, niti nočemo tratiti časa s tem, da bi se trudili ovreči gornje trditve. Preteklost in sedanjost sta to zgodovinsko že ovrgli.
Kaj pa, če Jugoslavija res razpade, kot se to s strahom sprašujejo pri SLS in SNO? So "narodni voditelji" na ta razpad, ki je neizbežen, pripravljeni? Kaj potem? So se morda vdali v "neizbežno usodo", "pobasali nas bodo sosedi?" To se bo res zgodilo, če bodo ljudje stali prekri-žanih rok in čakali usodne "hude ure". Toda če bo narod, doma duhovno zrel in slovenska emigracija politično enotna, delavna, borbena, potem pa iz neizbežne hude ure utegne posijati zlato sonce svobode na razbičano telo Slovenije, ki mora vstati k novemu svobodnemu življenju po besedah dr. Korošca: "Naša bodočnost se šele začenja. Ne v zaton, ampak v vstajenje z vero v Boga in samega sebe".
Prijatelji, na delo! Časi so resni, zahtevajo velikih ljudi in vztrajne delavnosti na vseh področjih. Pobijajmo malo-dušnost, dvigajmo vero v vstajenje Slovenije!
M. Geratič
OB ATENTATU NA DR. PAVELIČA.
V Buenos Airesu so 10. aprila t. 1. napadli bivšega poglavnika NDH dr. Ante Paveliča. Bil je zadet, toda rane niso bile nevarne. Napadli so ga na dan, ko se rodoljubni Hrvati spominjajo ustanovitve NDH. Ni nam na tem, da pišemo o Paveliču. O njem so različna mnenja, ki se križajo. Povdarili bi le to, da je ozadje napada politično maščevanje ljudi, ki ne priznajo nobene osebne svoboščine, ki v tla teptajo osnovne politične pravice posameznikov in naroda, ljudje, ki
so krvavi do komolcev, — komunistov. Z njimi so verjetno povezani tudi tisti, ki bi na vsak način radi videli, da bi ostalo vse po stari metodi, namreč ustrahovanja ljudi, strank in narodov s političnim terorjem, kot smo ga bili vajeni v kraljevi Jugoslaviji. Časi se spreminjajo, metode pa so ostale. Kot kristjani obsojamo vsak zločin, vsak osebni napad na življenje, iz tega občečloveškega in krščanskega stališča presojamo in obsojamo tudi zadnji napad na dr. Paveliča, ki ni veljal le njemu, ampak na splošno ideji narodne samoodločbe in lastne narodne državnosti.	MG.
to ali ono vsenarodno firmo obračati po mili volji vsak "vsenarodni" občni zbor, ki se ga udeleži morda manj kakor dvajset dobrih preprostih ljudi in na podlagi take "izvolitve" razširiti svoje "okrilje" na vsa področja slovenske skupnosti ter seveda razpolagati tudi z vsemi finančnimi viri, starimi ali novimi. Dobri ljudje, ki sami priznajo, da so povsod zraven le kot "figure heads" ali častne glave in ne vedo dejansko o podrobnostih nič, služijo skupaj s svetinjami, ki so enako ali bolj svete vsem, za ščit in spreten propagandni aparat, ki ga ne zanima pravičnost v metodah; Ta lahko požene vsakogar, ki bi si drznil kaj vprašati ali celo "dajati nasvete" (dejansko minimalna oblika soodločanja) med izmečke dostojne človeške družbe. Nobena še tako spretna peščica pa bi ne mogla obračati po svoji mo-
nopolistični ali strankarski strategiji vseh predsednikov, glavnih funkcionarjev in vodij odsekov vseh društev in ustanov, kajti za njimi bi stale in po njih demokratično soodločale, pa tudi složno sodelovale, vse slovenske organizacije, vse slovensko kulturno občestvo.
Čas je, da se vsak Slovenec zave, da je vsak slovenski problem tudi njegov problem. Kjer koli smo, povsod sta na koncu koncev samo dve smeri: smer dozorevanja socialne vesti, soodločanja in demokracije, ki jo skupaj s papežem priporočajo sodobni katoliški moralisti in smer odkritega ali maskiranega centralističnega monopolizma in diktature. Merilo med obema ni spretnost propagande, ampak stopnja, obseg in intenzivnost vsenarodnega soodločanja.
Edi.
ZA KRONIKO
G. Jakob Planinšek, ki je zaposlen na Zavodu za preučevanje raka v Buffalo, N.Y., in ki je sodeloval že pri več uspelih znanstvenih poizkusih zavoda, je predaval 9. septembra 1956 članom Holy Name Society v Buffalo o verskem preganjanju v Jugoslaviji. Predavanje je poslušalo 450 članov. G. Planinšek je sedaj na škofijski listi predavateljev, ki jih priporočajo poedinim Društvom Najsvetejšega Imena v škofiji.
DVOJNE ČESTITKE
14. junija t. I. bo na Jeffer-son Medical College promovi-ran za doktorja zdravilstva g. FRANCE BRODAR. Mlade doktorje bo nagovoril new-yorški pomožni škof Fulton J. Sheen.
Dan po promociji pa se bo novi slovenski zdravnik v ZDA poročil v cerkvi sv. Petra in Pavla. Iskrene čestitke in vso srečo v poklicu in zakonu!
Tesno se prilegajoče, hladne, udobne. .. Fino tkane iz mehkega krtacnega bombaža . . . Ploščati sivi . . vseskozi e-lasticni pas in dvojna sprednja stran — trdna opora, odgovarjajoče majice.
W-19-56
KANADSKA TVRDKA JE IZUMILA NOVE KRATKE NOGAVICE
Kratke nogavice z dvojnim stopalom so iznajdba tvrd-ke, PENMANS in so doživele tolik uspeh, da jih posnemajo po celem svetu. PENMANS je jedina tvrd-ka v Kanadi, ki proizvaja te vrste nogavic... STRETCHY — raztegljive nogavice, samo ena številka. Njih dvojni PODPLAT vsebuje vpleteno dvojno udobnost. To spomlad bo začela prodajati tvrdka PENMANS novo proizvodnjo v čudovitih pastelnih barvah — enostavne in vzorcaste... volni ali v nylonu in bombažu. Bodi modern in nasmejan-nasmejanost bo posledica udobnosti noge. Zahtevaj
RAZTEGLJIVE KRATKE NOGAVICE
z dvojnim PODPLATOM, izdelave	•
f^nmani
20-S-6
MED SLOVENCI
Toronto
•	Slovensko gledališče je
predstavilo z velikim uspehom na sestanku Slovenskega kulturnega krožka slušno igro Mirka Javornika "Rdeči mak". Ta prvi poizkus "bralnega gledališča" v Torontu je pokazal, da morejo poslušalci zlasti globljim delom morda še bolje slediti kot pri pravi predstavi naših diletantskih gledališč, kjer se vedno vrinejo kako motnje (dolgi odmori, nemir poslušalcev itd.).
Vloge so podajali: Ivana Vilko Čekuta, Lidijo gdč. Štefka Mehle, zdravnika Ludvik Jamnik, sestro Deodato ga. Milena Čekuta, setro Hermino pa gdč. Marjola Šešerko. Za glasbeno spremljavo je skrbel preč. g. Mirko Rener (Schu-bertova "Nedokončana simfonija").
Ker odpotuje tajnica kluba gdč. Milena Lenard v Evropo, je bila že pred občnim zborom, ki bo v nedeljo 2. junija, soglasno ponovno izvoljena za tajnico.
•	Blagajniško poročilo Posojilnice in Hranilnice J. E. Kreka v Torontu izkazuje za konec aprila 1957 $112,255.64 vlog in $88,684.10 posojil.
Ker je ravno tak letni čas, ko ljudje začnejo popravljati, graditi ali kupovati hiše, je bilo začetkom maja vloženih za 18 tisoč dolarjev prošenj za posojilo.
•	Na plesu Slovenske Narodne Zveze 11. maja na 17. Regent St. so se vsi udeleženci prav lepo zabavali. Ob zvokih odlične godbe so se vrteli pari, za mizami pa se je razvilo prijetno kramljanje. Obiskali so nas tudi zastopniki narodnosti iz Mutual Cooperation League. Bil je res prijeten večer.
Chicago
•	Konferenca AFABN. V soboto 27. aprila je bila v Chicagu v hotelu Bismark konferenca American Friends of Antibolshevik Block of Nations. Konference se je udeležilo 8 narodnosti. Navzoč je bil tudi konzul proti-komunistične Kitajske, ki ima, kakor znano, svoj sedež na Formozi. Namen konference je bil pripraviti vse potrebno za Vseameriški kongres AFABN, ki bo v letos. Od Slovencev je bil izvoljen v pripravljalni odbor predsednik SNZ za Ameriko, Mirko Geratič.
•	Koncert velikonočnih in
narodnih pesmi je pripravila organizacija AFABN v Chi-
cagu. Bil je v soboto, 27. aprila, v veliki novi dvorani farne šole sv. Nikolaja na 2201 W. Rice St. Koncert je vsestransko uspel tako po udeležni kakor po izvedbi. Nastopali so zbori, solisti in pianisti z narodnimi in velikonočnimi pesmimi. Največje navdušenje je gotovo žel orkester 40 mladih godbenikov American Uk-rainian Youth Organization, ki je dovršeno izvajal cerkvene in narodne skladbe. Slovence je častno predstavil trio Arko: oče Mihael ter sinova Jože in Janko, ki so v narodnih nošah zaigrali dve slovenski narodni pesmi. Vabljen je bil tudi cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana, da zapoje nekaj slovenskih velikonočnih pesmi. Žal, nismo našli razumevanja . . .
•	Slovenski festival. Delavni
Ameriško-slo venski radijski klub, ki deluje že nad 5 let v Chicagu, je priredil v nedeljo 28. aprila v Falcon dvorani na Ashland Avenue uspeli slovenski festival. Številno občinstvo je navdušeno dajalo priznanja nastopajočim. Ugajala je zlasti številna plesna skupina slov. rad. kluba. Izvajala je dva narodna plesa. Želimo le, da bi vztrajali vsi in se večkrat pokazali tudi izven slovenskih vrst. Slišimo, da bodo kmalu nastopili na vseameriški televizijski oddaja. — Veliko pozornost je vzbudila plesna skupina Ukrajincev (American-Ukrainian Youth Organization), ki je nastopila v ličnih narodnih nošah ter pokazala štiri narodne plese. Pevska zbora sta nastopila dva: France Prešeren in Slovenska ženska zveza. Kje je pa ostal domači cerkveni pevski zbor fare sv. Štefana? Na programu je bila tudi točka "Kuharice" slovenske sobotne šole. Toda samo na programu . . . Program so poživile tudi lepo naštudirane baletne točke. Programu je sledila razgibana zabava ob zvokih nam že dobro poznanega orkestra Romana Possedyje.
•	Dr. Ludvik Leskovar letošnji nagrajenec. SARC je pred nekaj leti razpisal posebno nagrado, ki se podeli vsako leto najbolj zaslužnemu kulturnemu in javnemu delavcu med Slovenci v Ameriki. Posebni odbor vodi glasovanje. Nagrada se podeli na vsakoletnem Slovenskem festivalu. Letos je dobil zasluženo priznanje dr. Ludvik Leskovar, ki se uspešno uveljavlja na vseh področjih javnega in kulturnega življenja v Chicagu. Plaketo mu je izročil predsednik Award Committee g. Vipotnik. K priznanju naše čestitke !
obrnite se z zaupanjem — ■ ■>> 1 f 11\ A l/T/1 v vseh nepremičninskih, I A lil V IMA U l"f družinskih
in pravnih zadevah na: SLOVENSKI ODVETNIK
IN NOTAR
278 Bathurst St.. Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004
• Sodelovanje, slovenska
vzajemnost . . . Kratko smo že omenili, da smo letos pogrešali sodelovanja slovenskega cerkvenega pevskega zbora fare sv. Štefana. Slovenska pesem ni bila zastopana na mednarodnem koncertu ABN, niti na slovenskem festivalu ni bilo odziva, čeprav je bila prireditev ta-korekoč "pod nosom" ... če bi brskali po vzrokih, bi morda odkrili nekaj, kar bi nam dalo misliti. Kar zadeva udeležbo na mednarodnem kon-
certu bi lahko upravičeno zapisali: To je zaklepanje slovenske pesmi v domače predale, kakor da nas je sram tega narodnega bisera pred tujci . . . Morda pa komu ne diši preveč sodelovanje pri organizaciji, ki stremi za na rodno osamosvojitvijo in lastno državnostjo ... V tem grmu bo tičal zajec . . . Smo pač majhni, kaj se bomo rinili v ospredje, bodo že drugi za nas opravili. Upamo, da ne bo zamere! Ne bi radi, da bi imeli tudi v Chicagu toronts-ke prilike . . .
Novice iz Slovenije
• Častiti g. Vinko Zaletel iz
Koroške je 6. aprila imel skioptično predavanje v Gori-
ci.
•	Slovenski film "Kekec" so
sinhronizirali na kitajski jezik ter sedaj isti žanje velike uspehe po Kitajski.
•	Slovenski oktet iz Ljub-
ljane gostuje z velikim uspehom po italijanskih mestih. Primerjajo ga donskim koza-kom.
• Na Nizozemskem je 31.
marca v mestu Oirschot bil posvečen slovenski rojak č. g. Milan Papež. Novomašnik je rodom iz Suhe krajine. Naše čestitke.
Harodna zavednost
Pred kratkim sem bral v nekem ameriškem listu poročilo, da so Židje, ki bivajo v Chicagu, sklenili zbrati v letošnjem letu 10 in pol milijonov dolarjev za siromašne Žide v Egiptu, Evropi in drugod po svetu. Lansko leto so zbrali nad 6 miljonov dolarjev . . .
Kaj pravite k temu? Deset miljonov dolarjev bodo zbrali samo Židje v Chicagu . . . Koliko pa drugod, v New Yorku, San Franciscu, Clevelandu, v Angliji . . . ?
Pred več leti sem bil na kongresu Macedonske Politične organizacije v Gary, Ind. Na banketu, katerega se je udeležilo okrog 500 ljudi, so na poziv predsednika v eni uri zbrali nad $7000.00.
Takrat sem se zamislil. Pred očmi so mi bili Slovenci. Kar živo sem si predstavljal; kako Jože, Tone in drugi razmišljajo v potu obraza, bi odrinili četrt dolarja ali morda nekoliko več. Za dolar — težko verjamem, se najbrž ne bi odločili. Slovenci smo pač majhni, majhni po številu, majhni pa tudi takrat, ko je treba podpreti nekaj velikega, odločilnega. Toliko pomislekov. Kolikšna žrtev dati nekaj
za skupnost, nekaj si odtrgati, pomagati ideji do zmage, pomagati listu do razmaha, koristiti — ne stranki, — ampak narodu.
Manjka narodne zrelosti, manjka narodne zavednosti. O, v besedah, tukaj še nekam gre. Besede so zelo po ceni. V dejanju pa gre tako trdo. Prosijo Korošci, prosijo od drugod: Pomagajte! Ni odziva! Slovensko državno gibanje potrebuje ne le moralne, marveč tudi materialne podpore. Nimamo denarnih zavodov, niti magnatov, imamo le dobro voljo in idealizem. Toda ne dobra volja, niti idealizem nista dovolj, če ni v ozadju nekoga, ki idejo podpira tudi materialno. Mnogo je pripadnikov slovenske državne ideje. Kaj, če bi vsakdo, ki misli resno, sklenil takoj, ne le čez nekaj mesecev, idejo podpreti tudi materialno s tem, da odrine nekaj dolarjev v fond slovenskega državnega gibanja.
Proč s pomisleki! Slovensko narodno zavednost pokažimo v dejanju. Gregorčič je pel: „Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!" In zopet: „Besede
Iz
pisem uredniku
"Pred kratkim časom sem prispel v to deželo. Ob izkrca-vanju so me med urejevanjem vseljeniških formalnosti vprašali, če sem "Jugoslovan". Pojasnil sem, da sem Slovenec in so mi izročili Vaš list. Hvala Vam zanj! Žal sem bil med mnogimi rojaki edini, ki sem se izjavil za Slovenca. Ostali so na vprašanje odgovorili pritrdilni ter dobili razne "južnjaške" časopise. Ker sem bil mnenja, da jim bo list v materinščini trenutno bolj koristil kot meni, sem jim ga prepustil, čeprav nerad.
"Sem eden številnih žrtev komunističnih ječarjev naše domovine. Za miselnost svobodnega razvoja in državnosti našega naroda sta izgubila oče in brat svoji življenji, sam pa za precej časa osebno svobodo in končno domačo zemljo. Odtod moja velika simpatija do "našega" časopisa, kateri (mislim, edini) usmerja naš narod na pot svobode.
"Nadaljujte s tem Vašim delom! Naša prelepa domovina Vam je ter bo hvaležna...
V. V., Blind River, Ont.
Iz Bethlehema, Pa:
"Ta slovenski tisk mi je zelo všeč in ga zelo radi vsi prebiramo v naši okolici. Le tako naprej! Naj se širi slovenska ideja! Tu prilagam $5.00 za naročnino ..."
Štefan Celeč.
DEJANJA NAJ GOVORE !
Kmalu bo zatonilo v večnost 15 let, odkar so komunisti ustrelili v Ljubljani pred Cirilovim akademskim domom našega duhovnega velikana profesorja dr. Lamberta Ehrlicha.
Njegovemu spominu smo se skušali oddolžiti z nekaj spominskimi članki in — ne vedno po svojih najboljših močeh — z delom po smernicah, ki nam jih je dajal iz svojega bogatega duha. Nismo pa mu postavili še javnega spomenika
"V Šmihelu 'no kajžico' mam" je bila njegova pribljubljena pesem. Sedai imamo priliko, da mu postavimo v Šmihelu "kajžico", ki mu ie bila Judi v življenju najljubša —
Prince George, B.C.:
"V pondeljek, 29. aprila, sem prvič stopil na kanadska tla. Par minut nato mi je bilo kot da bi zapihal domač vetrič čez polje, ko sem prvič imel v roki "Slovensko državo". Pravo uteho sem dobil, ko sem ugotovil, da delim tragiko begunstva in emigrantstva z drugimi študenti, ki jih je prav tako kot mene strla doba največjih idejnih konfliktov in jih pognala v tujino..."
Vinko Božič.
same ničesar ne store, dejanja mnogo več, v dejanju le pokaži, bojevnik ti goreč!" čas je,
da preidemo od besedovanja k dejanjem. Ne le posamezniki, vsi Slovenci, ki hočejo videti svoi narod enkrat svoboden in srečen v lastni državi!
Ne izgovarjajmo se: Židje so bogati, mi pa nismo. Židje dajejo po tisočakih, mi pa, ki smo majhni, pa dajajmo po dolarjih, pa to iz srca. Iskreno, navdušeno, vztrajno, dokler ne bomo v naših prizadevanjih uspeli!
M. Geratič.
EHRLICHOVO SPOMINSKO KAPELO
z domom duhovnih vaj, ki bosta združena s tamkajšnjim Kulturnim domom.
Letošnjo obletnico usmrtitve dr. Ehrlicha obhajajmo z zbiranjem denarja za njegov prvi javni spomenik, ki bo še bodočim rodovom omogočal nadaljevanje katoliškega prosvetnega dela, ki ga je prav pokojni dr. Lambert Ehrlich začel na Koroškem.
Morebitni presežek bo izročen kot prispevek za Kulturni dom v Šmihelu.
Pokojni profesor je v življenju s svojimi skromnimi dohodki skrbel za neštevilne reveže, hranil pri svoji mizi akademike, polnil vedno prazno blagajno Vincencijeve konference, plačeval primanjkljaje za dober tisk, podpiral študij akademikov v tujini. Vsi številni rodovi, ki smo uživali njegovo duhovno vodstvo in mnogi tudi gmotno pomoč, vsi njegovi prijatelji in občudovalci bomo z veseljem pozdravili priliko, da se lahko vsaj nekoliko oddolžimo spominu mučenca Ehrlicha.
Prispevke z oznako "Za Ehrlichov spomenik" sprejemajo:
Preč. g. Alojzij Nemec, St. Michael ob Bleiburg, Karnten,
Austria.
Rudolf Čuieš, 1 VValker Rd., Willowdale, Ont., Canada Mirko Geratič, 2737 W. 16th St., Chicago 8, III., U.S.A.
Jakob Planinšek, 237 Plvmouth Ave., Buffalo 13, N.Y., U.S.A.
POTEM PA VSE TIHO JE BILO . . .
LUDVIK KRŠKI
JUGOSLAVIJA, EDINSTVENA DRŽAVA NA SVETU
(Nadaljevanje) PROBLEMI OKOLI VERE
Govoriti o teh stvareh je v Jugoslaviji nemogoče iz več vzrokov. Zavrnjen si nekako vedno z istimi argumenti: Kako more človek v dvajstem stoletju sploh še imeti čas in interese, da se razgovarja o teh problemih mračnega srednjega veka. Drugi argument je bil že bolj oster. Če se je kdo ogreval za ta vprašanja in namigoval na storjene krivice, je bil proti državi, proti "naši stvarnosti". Razumljivo je, da je bilo debate hitro konec. Tretji argument. Cerkev je potisnjena iz javnosti, iz šole, iz bolnišnic in omejena samo na obrede v cerkvi (prepovedane procesije, zapuščena božja pota) in tako res ni povoda, da bi prišlo do kakšnih sporov, o katerih bi bila javnost obveščena. Nasprotno pa je imel tisti popolno svobodo, kateri je delal proti veri s predavanji ali akcijami, ki so bile organizirane v času nedeljske službe božje in podobno.
Ko sem bil ob neki priliki nagovorjen, da bi se držal malo bolj linije, to se pravi po domače, da bi mislil na kandidaturo za vstop v partijo, sem moral agitatorja zavrniti z dejstvi, da to vse dotlej ne bo mogoče, dokler partija ne pristane na kritiko svojih del, svojih načel, kar je bilo v najširši javnosti obsojeno, pa vendar zamorjeno, da ni moglo priti na dan kot javno mnenje. Kajti opozoril sem ga prav iz srca kot človeka, ki si prizadeva, pa se moti, da namreč pomeni nadeti si partijski plašč, onemogočiti se že vnaprej, da bi mogel med ljudmi sploh kaj delati. "Da pridobite enega člana," sem mu nadalje rekel, "ne pomeni dosti, ker je delo absolutno bre-
zuspešno, torej meni se zdi, da bi bila kritika tukaj najbolj na mestu." Razumljivo, da sva kar hitro nehala in jaz začenjam sedaj znova sam in z občutkom, da imam pravico do besede.
V prvih dneh so eni in drugi mislili, da novi Jugoslaviji nihče več ne bo hodilo v cerkev, da bodo vero kratkomalo izruvali iz src kakor druge slabe navade, ki se s težavo odpravijo, pa vendar gre. Eni so imeli te misli zaradi strahu, drugi pa zaradi prepričanja, da jim to mora uspeti.
Molče in previdno, kakor bi pazili na vsak korak, so ljudje hodili v tistih dneh v cerkev. Kakor zverjadi so si stali nasproti. Toda eni in drugi so molčali.
Duhovnik je bil kakor gobavec izločen iz družbe. V mnogih primerih pregnan iz župnišča v tesne sobice in je tam kakor v ujetništvu čakal, kako se bodo odvijali dogodki. Z ljudmi, predvsem s tistimi, ki so mu bili najbolj pri srcu, si ni upal razgovar-jati, ker bi to mogoče rodilo sum, da se snuje pod črnimi farji spet kakšna politična koalicija. Nagovori ljudem so bili napisani, previdni v vsaki besedi. Človek je videl, kako se je dober duhovnik mučil v tistih dneh povedati nekaj ljudem, kar je nad časom in jim tako dati poguma, da morejo še tudi v teh razmerah zaupati na Njegovo varstvo. Te zadržane besede so bile čestokrat govorniška mojstrovina.
Toda kmalu po teh prvih dneh so dogodki dobili zunanje organiziran obraz.
Župnijska zemlja v zadružni posesti, župnišče rabljeno v druge namene, duhovnik odtrgan od ljudi, da ne sme iti poučevati v šole, da se ne sme zadrževati po podružnicah, da preprečijo vsako podporo duhovniku, da posebno ob večjih praznikih poberejo denar, ki je bil zbran pri maši, da motijo službo božjo s tem, da odtegnejo, posebno mladino, s pomočjo discipline svoje organizacije, da ravno ta mladina, ki je bila tako različna po svojem prepričanju, organizira razne motnje in podobno. Vse to je samo nekaj od vsega početja v prvih dneh.
Svetovna javnost je bila obveščena o zaporih duhovnikov in drugih barbarskih dejanjih proti Cerkvi. Jaz morem to samo še enkrat potrditi, vendar se pri tem ne bom zadrževal, ker mislim razmišljati o drugih stvareh. To so stvari, za katere imamo dokumente in jih ni treba objasnevati, ker čas tega nikoli v drugo luč postaviti ne more in krivica nad nedolžnimi žrtvami nikoli drugače tol-mačena ne more biti.
So pa stvari, ki bi jih čas lahko kdaj popolnoma v drugi luči prikazal in se to že danes dogaja. Komunisti nam mislijo soliti pamet, da so se stvari že zboljšale, da so znosne, če ne slišimo vsak dan o zaporih in o oviranju duhovnikov pri njihovem poslanstvu. Toda temu ni tako, čeprav jim je uspelo tudi svetovno javnost prepričati o tem.
Oni računajo, da so z ustanovitvijo CM-društva-o katerem bom govoril posebej in z omiljeno politiko že na stvari kaj spremenili. To morejo pripovedovati svojim ovčicam in našim, ki morajo molčati, sicer pa se o teh stvareh takole sodi:
Spominjam se na leta nazaj, kako je bilo med nami študenti. Študentje, ki so stanovali v internatih, so imeli in še imajo v času službe božje ob nedeljah učne ure. Torej mašo se jim posreči dobiti samo ob večerih. pod kakšnimi drugimi izgovori: kino, gledališče, sprehod. O svobodi veroizpovedi med študenti ni bilo sledu.
Še več. Spominjam se težkih trenutkov, ko smo morali na mladinskih sestankih razčistiti stališča po liniji organizacije. "Se bo še hodilo v cerkev in k teološkim predavanjem?" Vprašanje je padlo in vsi smo vedeli, da bo nanj treba odgovoriti, da prej dvorane ne bomo zapustili, predno ne pride do odgovora. Komite je pritiskal, da je prišlo do predlogov pro in contra. Opozoriti moram, da je bil to že sestanek izbranih med izbranimi. Eni preizkušnji sem imel namreč že priliko prisostvovati. Tam so naši na vprašanja odgovarjali kakor "kanoni" — to sploh ni bil noben razgovor in nihče ni vedel, pri čem smo. To ponašanje tudi meni ni bilo všeč.
No, in na ta sestanek sem bil povabljen pismeno in še nekaj drugih "kalibrov", kakor so nas imenovali. Nam nasproti pa je bil komite mesta Ljubljane, komite šole in šolska uprava v osebi ravnatelja in dveh profesorjev, ki sta bila tudi menda zelo zainteresirana na izidu.
Debata gor, debata dol-toda do položaja nož na nož nismo tako kmalu prišli. Prej smo imeli priliko slišati še dve ugotovitvi, kar mi je dalo misel za poznejši ugovor. Namreč misli: Vi bi že smeli iti poslušati zgodbice svetega pisma, toda pri predavanjih pride pogovor na vse kaj drugega, na življenje samo in tega mi ne moremo dopuščati. "O ha," sem si mislil. Nadalje, damo vam danes samo en predlog: Tukaj imate priliko svojo stran braniti, stvari postaviti na pravo mesto, če se pa vam to ne posreči, se vsem članom prepove obisk teoloških predavanj pod izključitvijo iz organizacije, kateri more slediti po sodbi profesorskega zbora tudi izključitev iz šole.
Tega trenutka ne bom nikoli pozabil. Deset minut je trajal molk in nasprotna stran je z ner-voznostjo čakala na rezultat.
V zavesti, da nam danes zavežejo jezik za ves čas, kar bomo njim podrejeni, mi je šinila samo ena misel v glavo: To se ne sme zgoditi.
Vstal sem in trenutek smo se gledali. Stisnil sem ledeno mrzle besede preko zob. Misel, ki je bila v desetih minutah formulirana, "če se dam vam voditi, tov. ravnatelj, ali vam, tov. profesor, bom na koncu to, kar ste vi. Če bi poslušal samo duhovnika, bi bil to, kar je on, kajti vi vsi trije ste močnejši, dograjene osebnosti in iaz se moram pustiti voditi. In eno bi prosil, da meni in ostalim daste pri tem svobodo. Kajti le kaline bi se vam posrečilo ujeti in za stalno tudi ne mogoče. Jaz bi pa predlagal, da nam pustite priliko izbire in če ste v vašo boljšo stvar prepričani, se zopet kdaj srečamo. Sicer pa prihajam na misel, da imamo opraviti z moderno inkvizicijo, ki ni prav v ničemer
(Nadaljevanje na četrti strani.)


111669
ttKMR il1
■•^Sč-s^v«- ^.v.««^	^
MINiSTrRC CC LA CfTOY£NNETE ET DE. LlMMiGRATSCN
DEPARTM EN! Or ČiTIZENSHJP AND IMMIGRATiON
oZrzZzz/zz/ m/m//r/umi.. Z/zzz/zjzZrZ//. Z/z u/z Zz//zZr//zy//tf//Zzzzuzdzz///t *Z'hzZzžZ/:/t///Z'/r Z/ZZ/ Z/. / //// /Zj' Zf//// /Zry/. //Z/ ■/Z/ZOZ//fZ/Z;/ z/
Z/Z/,/Z/://Z? /Mi /.W/////Z//Z/J z Z/A'/Z//>//j//Z/Z/Z/: /
' / / v-
/ZzzM/zAym/ZZ/zz#zZ/'/z
(Nadaljevanje s tretje strani.)
boljša, ali pa opravičljivejša, če hočem reči, kot je bilo to pri Cerkvi v srednjem veku. Tukaj izbira vaša stran." — Uspeli smo.
Zakaj sem navedel to v originalu? S tem sem hotel pokazati, kako težki pritisk je morala in ga še mora reševati mlada generacija. Vseene je, ali koga vprašajo tako naravnost, kot so nas ali pa ne, on čuti to kljub temu in izogniti se tej javni zagati
ne da.	.
Zaradi tega je človek videl okoli sebe stanje nekako takole: Velik procent mlačnih, ki bi bili danes ali jutri lahko nekaj drugega, le impulza jim je manjkalo. V prvih letih jih ni bilo malo, ki so kar iz enega plašča skočili v drugega. Od ministranta k mladinskemu funkcionarju. Koritarji! Tretji redki, toda trdoživi, so bili tisti, ki so se izobraževali
na obe strani.	.
Posledica te politike je bila: Študentje niso imeli verske izobrazbe na nivoju svojega duševnega razvoja in so tako doživeli res težave pri odločitvi pro in contra, kadar so že začeli tako resno misliti. Taki so navadno šli k maši, toda pridige niso poslušali, ker jih je ta vrgla iz ravnovesja. Da bi pa na čisto prišli, je bilo pot težko najti, ker si niso bili v marsičem na jasnem. In s kom in kje govoriti, je bilo pač važno vprašanje. To je osrednji problem študirajoče mladine. Nihče se ji ne približa, nihče tudi danes še ne misli, da bi to vprašanje rešil ta-
ko kot važnost in specifičnost zahtevata. Nek procent so torej dobili na svojo stran. To so ljudje, ki so o veri politično poučeni, ki znajo na nivoju raznih brošur stvar enostavno odbijati. Tretja posledica so ljudje, ki si kujejo značaje sami, iščejo odgovore na vprašanja sami, ali vsaj po privatni poti, ljudje, ki ne morejo računati na nikakršne ugodnosti, ljudje, ki jih še čaka velika preizkušnja, predno bodo prestopili resnični prag v življenje-v svoj poklic. Takrat se pa ne ravna več po študentsko, takrat ni izgovor ničveč na mestu, da bi rad še nakaj iskal in podobno. Si tak ali drugačen in po tem rangu boš dobil zaposlitev. In tukaj Se začenja druga slika.
Učitelj ne hodi v cerkev. Profesor ne hodi v cerkev. Javni uslužbenec na vidnem mestu ne hodi v cerkev. Vojak ne sme pokazati niti enega znaka vernosti. Vsi ti se poročajo samo civilno. Vse te pokopujejo samo civilno.
Sedaj se bo kdo vprašal, če je tukaj prepoved, ali na ljudje delajo po svojem prepričanju tako, ker so na taki in taki višini izbrazbe in na določeni družbeni lestvici. Saj bi to moglo biti.
Vendar moram drugače odgovoriti: "V Jugoslaviji je veroizpoved svobodna." So pa le službena mesta, katerih etiketa vsebuje te paragrafe. Pov-darjam torej da si bomo edini v izjavi, jaz in jugoslovanska javnost: svoboda veroizpovedi obstoja.
Če me bralec po tem zaključku postavi na laž, ali mi hoče reči, da je v tem protislovje, sem jaz hotel s tem samo reči, da je v jugoslovanski propagandi velika laž in protislovje.
Ta etiketa seveda mnoge preveč utesni in se ne počutijo dobro. In spet moramo govoriti o prestopkih. Ne bom rekel preveč, če rečem, da mi je to življenje nekje stopilo najbolj k srcu.
Ob štirih zjutraj iščejo ti profesorji mašo po cerkvah. Mogoče komu bolj ;prav pride večerna maša, kajti važno je, da ga nihče od nezaželenih ne vidi. V mestih se to da napraviti, ker je več cerkva, več maš in množica ljudi, kjer se je lažje pomešati. Nemogoče pa je to v majhnih krajih, kjer je samo ena cerkev. Ti ljudje se tudi ob tej oviri ne ustavijo. Peljejo se ob nedeljah v mesto in tam opravijo službo božjo. To vse prej govori o poživitvi vere kakor o izumiranju in to tudi dovolj jasno pove, da o svobodi vere ni govora.
In še nekaj s tem v zvezi. Nai se razmere v domovini razvijajo, kakor hočejo, žalostno dejstvo ostane kliub temu, da mora mladi rod gledati javni laži v oči, ko vidi to življenje po "katakombah" na eni strani, na drugi strani pa mora od "ka tedra učenosti" prejemati prepričanje, da vera ni vredna profesorja, učitelja, tudi maturanta, ki se je v nekaj urah bavil s filozofijo.
Maturant ni imel časa, da bi se po filozofski poti dokopal do pravega prepričanja, o katerem bi
mogel reči, da je njegovo dobojevano, njega vredno prepričanje. Nasprotno, moral je s tem opraviti enako kot z matematičnimi formulami, ki so tudi bile potrebne za maturo. Eni so res mogli tem zahtevam zadostiti, drugi pa so morali navzven razobesiti zastavo materialista in svoje prepričanje zakleniti globoko v srce. Toda rečem vam, to prepričanje je postalo svetost.
Uspeh pa je bil le nekje na strani teh ideologov. Mnenje, da študent, ki se dokoplje do nekega znanja, ne more biti več veren, je prodrlo v široke množice, predvsem med delavsko mladino. Če si je-marsikateri študent mislil, da o veri ni treba razmišljati, ker to tudi profesorja ni vredno, ker ga= nikoli ne vidi v cerkvi, si je delavček mislil, da sa to le "lari-fari", ker se tudi njegov bolj razgledan državljan s tem ne bavi.
Sedaj pa še nasedajmo vestem, da duhovnikov nič več ne zapirajo, da jih ne ovirajo pri izvrševanju njihovih dolžnosti. Zaprt je med štiri stene, njegova pot vodi še mogoče v spovednico, temu ali onemu se še posreči kaj pametnega reči na prižnici, in s-tem smo pri kraju. Ta boj pa, to zastrupljanje mladine, ne preneha. In le tako si morem razložiti doživljaj-usoden za marsikoga, ki stopi v jugoslovansko javnost izpod domačega krova, doživljaj, ki ga ne bom nikoli pozabil.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
HRVATSKI ODMEVI NA GOVOR DR. MIHE KREKA
Chicaška Danica komentira dr. Krekov govor v Parizu, o katerem smo tudi mi poročali, naslednje:
"Iz vsega tega se vidi očitno, da stoji dr. Krek kot bivši minister v protihrvatskih beograjskih diktaturah še vedno na stališču "ohranitve Jugoslavije" ter kleveta vse one, ki se bore za svojo svobodo, da so "mali imperialis-ti" in da zasledujejo "napačne in sebične cilje"! Na to naj dobro pomislijo oni hrvatski politiki, ki stalno sodelujejo z dr. Krekom. Kot namreč sedaj izgleda, je možno z njim sodelovati le na bazi "Jugoslavije" in na bazi hrvatskega suženjstva v tej umetni državi (8. maja).
Buenos Aireška Hrvatska pa piše 27. aprila:
"Pred časom so z velikim zvonenjem objavili odločitev Krekove stranke, da je sprejela v svoj program ustvaritev slovenske države: Če z ničemer drugim ie dr. Krek s tem spojim govorom pokazal, da to ni bila poštena odločitev, marveč le potuhnjena taktika, da pomiri slovenske duhove. Sedaj je Krek gotovo prepričan, da taka taktika ni več potrebna in je prenehal s svojimi oziri".
SLOVENCI KUPUJEJO v slovenski trgovini
Joe Gomilar
1801 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Vse, kar potrebujete za kuhinjo, dobite pri J. Gomilarju. Tudi okusne kranjske klobase, suhe šunke, prekajene svinjske želodce.
Prav sedaj pa ima izvrstno kislo repo i ajdovo moko.
Pridite, videli boste, da boste dobili dobro blago!
SVOJI K SVOJIM
Iz slovenskega tiska
MLADI IN STARI
"... Jedro spora je prav za prav v tem, da obstojajo v emigraciji razni odbori kot n. pr. Slovenski narodni odbor, na katerega nima nihče razen peščica predvojnih politikov nikakega vpliva. Še več: niti v strankinih organizacijah, v kolikor obstojajo, in katerih predstavniki- običajno predvojni politiki- sedijo v teh odborih, "nepriznani" so brez vsake moči in besede. Ista slika velja tudi za "uradni" strankarski emigrantski tisk, kjer vlada železna cenzura in diskriminacija. To je na žalost praksa, ki je nezdružljiva s pojmom demokracije, katero naj bi baje naša emigracija predstavljala kot alternativo komunističnemu režimu doma.
"Posledica tega je vse večje drobljenje politične emigracije na skupine in skupinice, ki se na en ali drugi način trudijo iznašati svoje mišlje-
nje v javnost s poplavo vseh mogočih časopisov, od katerih pa se redko katerim posreči zagotoviti redno izhajanje.
"Logični zaključek je zato, da večina naših predvojnih politikov ni demokratsko na-strojena in da se njihove metode ne razlikujejo od metod totalitarcev kljub pobožnemu sklicevanju na demokratska načela. Edino, kar jim omogoča, da še naprej ribarijo v kalnem, je otročje neumna zvestoba svetovnonazorskemu prepričanju "nepriznanih", ki se boje dati nasprotnikom v zobe, pa se zato raje držijo po strani. A s tem stvari demokracije, sebi in narodu prav nič ne koristijo. Nasprotno, samo zavlačujejo upostavitev resne alternative komunističnemu režimu kajti alternativa ni "protikomunizem", ampak demokracija z vsemi svojimi posledicami" .. .
Iz uvodnika "Klica Triglava" X, št. 211, 20. aprila 1957.
DRŽAVLJANSTVO
KAJ VAM POMENI!
• Samo 20% vseh sovjetskih
slikarjev in kiparjev je vpisanih v komunistično stranko.
OBRAČUN DVEH SVETOVNIH VOJN.
1914-1918. — 10 miljonov človeških žrtev v 4 letih, 3 mesecih in 7 dneh. Ranjenih in pohabljenih je bilo 21 miljonov.
1939-1945. — V 5 letih, 8 mesecih in 8 dneh je vojna požrla 57 miljonov in 550 tisoč ljudi. Na frontah je padlo 17 miljonov vojakov, v zaledju pa jih je umrlo vsled bombnih napadov (civilisti) 4 miljone. Pomorjeni po raznih "vojnih sodiščih" in umrlo v koncentracijskih taboriščih 9 miljonov. 27 miljonov je pomrlo vsled gladu in pomanjkanja. Te številke znašajo 13,6% vsega prebivalstva. Kam plovemo . . . ?
MARY LINDA BEAUTY SALON
4 Short Street	OB. 3400
(Egllnton in Dufferin) Mrs. S. GLAC
SLOVENSKA DRŽAVA izhaja enkrat v mesecu.
Letna naročnina znaša: Za ZDA in Kanado 3.-$, za Argentino 20.. pezov, za Brazi-ljo 50 kruzeirov, za Anglijo 0.75 za Avstrijo 30 šilingov. za Avstralijo 2,- avstr. £, za Italijo in Trst 600.- lir, za Francijo 500.- frankov. Naročniki v Argentini morejo poravnati naročnino tudi v upravi Slovenske poti.
Državljanstvo je ena izmed največjih časti, ki jih Kanada lahko podeli posameznikom, ki niso rojeni Kanadčani.
Državljanska izkaznica je dokaz, da se lastnik po zakonih Kanade smatra za osebo, ki razume odgovornosti in prednosti, ki jih državljanstvo podeli.
Državljanstvo da posamezniku občutek zadovoljstva, da se smatra, da je "doma" in ne več samo gost v hiši drugih. V družbi drugih Kanadčanov more igrati važno vlogo v življenju dežele.
Državljan živi med sebi enakimi. Kanadska vlada ga ščiti v polni meri, ko potuje v tujini. Lahko
kandidira in je lahko tudi uslužben v javni službi. Lahko voli pri volitvah in tudi sicer uživa vse pravice državljanov.
Če še niste zaprosili za kanadsko državljanstvo, ste iskreno vabljeni, da to storite SEDAJ —
•	če ste stari 21 let ali več, in
•	če bivate v Kanadi vsaj štiri leta in devet mesecev, odkar ste bili pripuščeni v Kanado. Obrazec za prošnjo lahko dobite pri uradniku
najbližjega sodišča ali pa pri Registrar of Canadian Citizenship, Ottawa, Canada.
Oddelek za državljanstvo in vseljevanje
J. w. PICKERSGILL Minister
LAVAL FORTIER, Q. C. Namestnik ministra.