GDK:156 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela Decision making in the Conservation Management of Problem Wildlife Species in Slovenia, based on the Knowledge gained through Current Research Projects Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Ravnanje s problematičnimi žival- skimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj razi- skovalnega dela. V slovenščini, cit. lit. 17. Slovenija sodi med nekaj srednjeevropskih držav, ki jih še naseljujejo vsi avtohtoni veliki sesalci, med njimi tudi predstavniki velikih zveri: rjavi med- ved, volk in ris. Kljub temu, da so vse tri uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sesalcev v Sloveniji ter, da predstavljajo dragocen element narodove naravne dediščine in biotske raznovrstnosti pa ne smemo prezreti dejstev, ki praviloma otežujejo napore za njihovo varstvo v kulturni krajini. Zaradi načinov prehranjevanja ter drugih vedenjskih zna- čilnosti sodijo v skupino problematičnih živalskih vrst, ki človeku povzročajo škodo na imetju in so mu lahko tudi nevarne. Ohranitev teh vrst v kulturni krajini je zato odvisna od splošnega javnega mne- nja, le tega pa je mogoče pozitivno kondicionirati s hitrim vključevanjem koristnih ugotovitev razisko- valnih projektov. Ključne besede: problematične vrste, velike zveri, odnos javnosti, raziskovalno delo, Slovenija 1.UVOD 1. INTRODUCTION Slovenija sodi med tistih nekaj srednje- evropskih držav, ki jih še naseljujejo vsi avtohtoni veliki sesalci, med njimi tudi pred- stavniki velikih zveri: rjavi medved, volk in ris. Kljub temu, da so vse tri uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sesalcev v Slove- niji ter, da predstavljajo dragocen element narodove naravne dediščine in biotske raznovrstnosti pa ne smemo prezreti dej- stev, ki praviloma otežujejo napore za * Prof. dr. Miha Adamič, Oddelek za gozdarstvo in gozdne vire Biotehniške fakultete, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Adamič, M.: Decision making in the Conserva- tion Management of Problem Wild life Speci es in Slovenia, based on the Knowledge gained through Current Research Projects. ln Slovene, lit. quot. 17. Slovenia is among few Central european coun- tries with preserved native stock of large mam- mals, including carnivore species, brown bear, wolf and lynx. Although the late represent valua- ble part of natural heritage and biotic diversity, and we re al so put on the List of threatened mam- mals in Slovenia, the problems arising from the management of viable populations of large carni- vores should not be overlooked. According to their food strategies and behavioural patterns, they are treated as problem species. The chanc- es for long term preservation of those species in cultural landscapes, which in fact the greatest part of Slovenia belongs to, is therefore closely related to the acceptance of general public. Since, the !ate might be positively supported by the re- sults of current research projects on large carni- vores, it is therefore very important for new know- ledges to be promptly implicated in problem spe- cies conservation strategies. Key words: problem species, large carnivores, public acceptance, research results, Slovenia njihovo varstvo v kulturni krajini. Gledano skozi današnjo človekovo optiko sodijo namreč vse tri vrste v skupino problema- tičnih živalskih vrst. S tem izrazom danes nadomeščamo arhaično zveneči pojem škodljive živali ki je per se opozarjal na nedvoumno škodljivost nekaterih živalskih vrst in torej posredno spodbujal k njihove- mu zatiranju. V to skupino lahko sodijo velike in srednjevelike zveri, veliki rastlino- jedci, ribojedi ptiči ter nekateri ptiči pevci oziroma tiste vrste, ki zaradi načina prehra- njevanja ter drugih življenjskih značilnosti: (1) človeku povzročajo škodo, (2) z njim tekmujejo v izkoriščanju istih naravnih virov in (3) izjemoma so ljudem lahko tudi ne- varne. Gozd v 54, 1996 297 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela Za uspešnost dolgoročnega upravljanja s populacijami problematičnih vrst, v so- glasju z željami posameznih skupin pre- bivalcev Slovenije, ki danes prek svojih parlamentarnih predstavnikov že postajajo ključen element teh akcij, so neobhodno potrebni čim točnejši podatki o: -velikosti in zgradbi populacij ter številč­ nih trendih problematičnih vrst, -dejanski stopnji ranljivosti ali ogrože- nosti problematičnih vrst, -prostorski razširjenosti in trendih širje- nja v antropogene krajino, -dejanskem obsegu konfliktov med člo­ vekom in problematičnimi vrstami, -odnosu lokalnih prebivalcev do varstva problematičnih živalskih vrst, -izkušnjah v rabi preprečevalnih sred- stev, -višini izplačanih odškodnin za škodo, ki jo te vrste povzročajo, itn. Uspešnega varstva populacij prostožive- čih živali v kulturni krajini danes ni več mogoče načrtovati samo na klasični dvo- smerni ravni: živalska populacija- habitat, pač pa je potrebno upoštevati tudi tretjo raven - človeka. Slednje je še posebej pomembno pri oblikovanju varstvene stra- tegije problematičnih živalskih vrst. Neupo- števanje odnosa tistih skupin lokalnih pre- bivalcev, ki so zaradi zakonskega varstva problematičnih živalskih vrst neposredno prizadete, lahko povsem izniči smisel var- stvenih projektov. Tisto kar enemu pomeni estetsko in naravovarstveno kakovost, lahko namreč drugemu povzroča škodo ali ga celo ogroža (Tucker,Pietscher 1989, Craven et al 1992, Kellert 1996, itn.). Vse skupaj pa je povezano z različnimi načini preživljanja ter lokacijami prebivališč. Kljub geografski majhnosti Slovenije se načini preživljanja in s tem izpostavljenost škodi, ki jo lahko povzročajo problematične vrste, regionalno močno razlikujejo. Kulturna kra- jina zaradi različnosti človekovih interesov ni posebno primeren habitat problematičnih vrst. Praviloma premajhni rezervati in za- varovana območja pa sami ne zmorejo opravljati funkcije varstva teh vrst. Za bolj- še razumevanje širših problemov si bomo le-te v nadaljnjem ogledali na primeru rjavega medveda (Ursus arctos L.) v Slo- veniji. 298 GozdV 54, 1996 2.KAJ VEMO O VELIKOSTI POPULA- CIJE RJAVEGA MEDVEDA V SLOVENIJI. 2. WHAT DO WE KNOW ABOUT THE POPU- LATION SIZE OF BROWN BEAR IN SLOVENIA Pritajen način življenja, generalističen način prehranjevanja, velika gibljivost ter obsežnost individualnih arealov aktivnosti otežujeta možnosti točnega preštevanja oziroma ugotavljanja velikosti ter drugih pomembnih lastnosti populacij. Da bi spoz- nali vsaj nekatere značilnosti populacije rja- vega medveda v Sloveniji smo v jeseni leta 1993, v sodelovanju s Komisijo LZS za veliko divjad in zveri organizirali prvo jesensko preštevanje medvedov na med- vedjih mrhoviščih in krmiščih za divje prašiče v celotnem osrednjem varovalnem območju. Jesenska preštevanja smo kom- binirali še s spomladanskim štetjem, prav tako na krmiščih. S tem delom kontinuirano nadaljujemo že 4.leto (v maju 1996 smo opravili spomladansko štetje) in namera- vamo nadaljevati tudi v prihodnje. Zanimivi so rezultati, ki so prikazani v preglednici 1. Za populacijo rjavega medveda v Sloveniji je značilen visok delež mladičev oziroma povprečno število mladičev 1 1 vodečo samico. Številke nas opozarjajo na visoko reproduktivno stopnjo populacije. Ker dom- nevamo, da je predzimska mortaliteta mladičev v 1. življenjskem letu majhna, je prav vsakoletni prirastek razlog za naglo povečevanje velikosti populacije ter pro- storsko širjenje vrste v Sloveniji. S prešte- vanjem seveda ni mogoče ugotoviti toč­ nega števila medvedov. Vsi pač ne prihaja- jo na krmišča. Po opazovanjih v Romuniji (0. lonescu, ustno sporočilo 1994) prihaja na krmišča v jesenskem času, odvisno od prehranskih razmer v naravi, med 70 in 90% vseh medvedov v območju. Pri naših proučevanjih razširjenosti in gostote medvedov smo uporabili rezultate preštevanja rjavih medvedov na krmiščih v maju 1996. Iz razlik v izračunanih gostotah je očitno, da območje razširjenosti rjavega medveda v Sloveniji sestavljajo tri, po go- stotah in življenjskih razmerah različno pri- merna območja: - (1 )Kočevsko-Belokranjsko s povprečno gostoto 1 ,3 živali/1 000 ha, - (2) Krimsko, Notranjsko in Novomeško Ravnanje s problematiČnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela Preglednica 1: Rezultati jesenskega preštevanja rjavih medvedov na krmiščih v letih 1993, 1994 in 1995 v osrednjem varovalnem območju vrste v Sloveniji. Table 1.: The results of autumn 1993, 1994 and 1995 censusings of brown bears on teeding sites in core range of the species in Slovenia. Datum Površina Skupno Delež-vodečih Delež Povpr. štetja oQmočja štev:llo štet~a preštetih 1 (km ) medvedov Area Total figuress Date of the' counled ofcensused censusina lkm2! bears n % Oktober 2582 207 100 1993 October 1993 Oktober 3314 195 100 1994 October 1994 November 3878 258 100 1995 November 1995 LGO s povprečnim! gostotami 0,52-0,62 živali/1 000 ha in - (3) Obalno-Kraško LGO ter Zahodno- Dinarsko območje (Nanoško-Hrušiško ob- močje, Idrijsko hribovje in Trnovski gozd) s povprečnim! gostotami med 0,24-0,29 ži- vali/! 000 ha. Obalno-Kraško LGO ter zahodno Dinar- sko območje, v katerih se enoti populacije rjavega medveda šele oblikujeta, se pro- storsko prekrivata s predloženim razširje- nim delom osrednjega varovalnega območ­ ja iz leta 1994. 3.KAKŠEN JE DEJANSKI OBSEG NEPO- SREDNIH KONFRONTACIJ RJAVEGA MEDVEDA S ČLOVEKOM V SLOVENIJI. 3. WHICH IS THE REAL EXTENT OF CONFLICT ENCOUNTERS AMONG HU MANS AND BROWN BEARS IN SLOVENIA, Telesna velikost, velika gibljivost in plenil- ski način življenja izpostavljajo rjavega medveda kot človeku potencialno nevarno vrsto. Po napadu samice z mladiči na kra- jana Zlatega repa pri Dvorski vasi spomladi 1996, le-ta je bil težko poškodovan in več mesecev hospitaliziran, se je ponovno samic mladičev število mladičev/1 Share of the vodečo tema/es with samico the cubs Share of the No. ofcubs n 52 47 59 cubs oer 1 female % n % 25,1 83 40,1 1,6 24,1 80 41,0 1,7 22,9 93 36,0 1,6 razvnela polemika o nevarnosti rjavega medveda za ljudi. Ta tematika je vsekakor zanimiva in postane tudi v Sloveniji od časa do časa silno aktualna. Glede na izbruhe nestrpnosti, ki jih množični mediji veselo podpirajo, gre verjetno za fiksirani atavi- stični strah človeka pred zvermi in drugimi nevarnostmi iz narave. O problematiki napadov rjavega medveda, ki so se kon- čali s smrtnim izidom za ljudi na ozemlju (nekdanje) Jugoslavije sta pisala Cicnjak in Ruff (1990), drugih podrobnejših podat- kov o tovrstnih dogodkih pa ni zbranih. Da bi bolje spoznali razsežnosti problema, smo pričeli na več ravneh zbirati in analizirati tovrstne dogodke. Pri analizi konfliktnih situacij med rjavim medvedom in človekom v Sloveniji po 11. svetovni vojni smo zbrali registrirane podatke o 20 napadih na ljudi, ki so se končali bodisi s smrtnim izidom ali težjimi telesnimi poškodbami oseb, zaradi katerih so morale iskati zdravniško pomoč in bile tudi hospitalizirana. Domnevamo, da v analizo nismo uspeli zajeti vseh dogodkov, ker posebno v povojnih letih tovrstni primeri niso vzbudili tolikšne medij- ske pozornosti kot danes. Iz preglednice 2 je razvidno, da je med- Gozd V 54, 1996 299 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela Preglednica 2: Analiza 20 primerov konfliktnih srečanj med človekom in rjavim medvedom v Sloveniji v obdobju po !!.svetovni vojni. Table 2. The analysis of 20 direct confrontations among brown bears and humans in Slovenia in the post World war 11 pen"od Značilnosti: .· število_ smrtiiih ~_te:Vilo _Sreči:lnj~- kt so Skupaj m~dVedOv, vpletenih v prlm~rqv med ilu.dml · · se_' končali s telesnimi m~ji8de-:ncl-_ljQdi pri srečanju_ z me(jvedOm p_oškOdbami ' Status of the be8rs ln vo/Ved _ _ No. oi ~tt8Cks0i:the_ No. of attacks oti/ie Total indir:'eCt Btt~cks'ofl_thS bears, end ed by the be'arS~' ended by the · .. humans- in Slovenia deaths ofJnvolved lrijudes- of lnvt;JIVed oersons Samice z mladiči 1 Females with cubs Medvedi ranjeni s strelnim 1 orožjem Firearm wounded bears Posamične živali, neznan 1 razlog Single bears, unknown reasons Medvedji pari v paritvenem obdobju Matinq pairs of bears Skupaj 3 Total ved lahko človeku nevaren (3 smrtni pri- meri in več težko poškodovanih, tudi trajno invalidnih oseb), vendar pa je glede na pogostnost srečanj med človekom in med- vedom dejanskih konfliktnih situacij malo. Kar 70% vseh napadov so v Sloveniji povzročile samice z mladiči. Ob naraščanju številčnosti in prostorskem širjenju rjavega medveda v Sloveniji je opazno, da se samice z mladiči pogosteje pojavljajo v bližini naselij ali celo v njih. Ponavljajoča srečanja s človekom pa povzročajo pri samicah strah za mladiče, ki lahko preraste tudi v agresivnost. Pri tem je treba seveda upoštevati razlike v individualni toleranci samic do ljudi in ravneh agresivnosti ob srečanjih s človekom. Nedvomno pa je treba pričakovati, da bo direktnih konfliktnih situacij med človekom in medvedom v prihodnje še več. Habituacija oziroma zmanjšana odzivnost živali na pojav člo­ veka je namreč običajna posledica po- gostega srečavanja s človekom - sicer- šnim naravnim sovražnikom. V Romuniji (0. lonescu, ustno sporočilo 1994) so 300 Gozd V 54, 1996 .. o'ersons 13 14 1 2 2 3 1 1 t7 20 . . medvedi v obdobju 1987-1992 povprečno v enem letu ubili 4 osebe, težje ranili 15 oseb (ki so morali pomoč iskati v bolnici) in 40 ljudi lažje poškodovali. Skupaj je bilo torej v povprečju v enem letu v obravnava- nem obdobju okoli 60 registriranih napadov medvedov na ljudi, ki so se končali z raz- ličnimi posledicami. Zanimivo pa je, da se je število napadov na ljudi značilno poveča­ lo po ponesrečenem poskusu, da bi iz na- rave odvzete mladiče v ujetništvu z inten- zivnim krmljenjem vzredili v velike, trofejno rekordne živali. Medvede, navajene na bli- žino človeka, so kasneje spustili nazaj v naravo, kjer naj bi postali lovski plen po- litičnega establishmenta s Caucescujem na čelu. Ob srečanjih z ljudmi so medvedi pri njih iskali hrano, napadali črede, vdirali v hleve, itn. Poškodbe in smrtni primeri ljudi so seveda zgolj logična posledica romun- skega tipa interakcij. Istočasno je ta izkuš- nja tudi jasno opozorilo, da je dolgoročno sobivanje človeka in rjavega medveda mo- goče le tam, kjer med njima obstoja spošt- ljiva distanca, ki jo morata upoštevati oba Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela udeleženca. Pohodi ljudi v osrednje dele medvedjih habitatov, divja smetišča, ostan- ki črnih zakolov, v gozdu puščena drobovi- na uplenjenih velikih rastlinojedcev in ver- jetno tudi namensko krmljenje medvedov, le-tem nedvomno zmanjšujejo strah pred človekom. Večnamensko funkcijo gozda si danes sicer vsak razlaga po svoje, vendar pa v glavnem vsi pristajamo, da je gozd tudi habitat divjih živali. Da pa je s pojmom habitat dejansko opredeljen skup vseh pri- mernosti, ki neki živalski vrsti omogočajo življenje v okviru določenih območij pa je že preveč zapleteno. Dolgoročno primeren habitat za medveda pa je le tam, kjer se ta redko sreča s človekom oziroma se mu lahko varno izogne. Ker so nas podrobneje zanimale reakcije rjavega medveda ob srečanju z ljudmi, smo v okviru raziskovalnega projekta MZT "Razsežnosti problemov varstva velikih zveri v kulturni krajini-primer rjavega med- veda v Sloveniji" v letu 1994 in 1995 opra- vili anketo med revirnimi gozdarji, zaposle- nimi v osrednjem območju razširjenosti rja- vega medveda ter v območjih, ki jih ta vrsta v zadnjih letih pospešeno kolonizira. Med anketiranci, skupaj 193, so prevlado- vali slušatelji prvega letnika višješolskega študija gozdarstva ob delu. Eno od vpra- šanj na vnaprej pripravljenem anonimnem vpra~alniku je bilo namenjeno reakcijam, kakrsne so anketiranci opazili pri medvedih ob srečanjih v gozdu. V opisanih 212 sre- čanjih so bili le v 13 primerih opaženi vidni znaki agresivnosti živali, v vseh primerih pri srečanju z medvedkami z mladiči. Opozoriti pa moramo, da je bilo srečanj z vodečimi samicami precej več, vendar jih je 13 očitno nestrpno reagiralo na pojav človeka v bližini mladičev. Vsa opisana srečanja so se končala brez neposredne konfrontacije živali in človeka. 4.KOLIKO PRIMERNIH HABITATOV JE POTREBNIH ZA VARSTVO VITALNE POPULACIJE RJAVEGA MEDVEDA IN DRUGIH PROBLEMATIČNIH VRST Z VE- LIKIMI INDIVIDUALNIMI AREALI AKTIV- NOSTI. 4. WHICH IS THE AM MOUNT OF SUITABLE HABITATS, NECESSARY TO SUPPORT VIA- BLE POPULATIONS OF THE BROWN BEAR AND OTHER PROBLEM WILDLIFE SPECIES WITH LARGE HOME RANGES. Zagotovitev zadostne količine in kako- vosti vrstno primernih habitatov sodi vseka- kor med ključna izhodišča dolgoročne ohranitve vitalne, samoobnovljive popula- cije rjavega medveda in drugih velikih zveri v Sloveniji (Adamič 1993). Funkcija varstva živalskih vrst je v vrhu hierarhije funkcij le v praviloma premajhnih rezervatih in drugih zavarovanih območjih, v kulturni krajini pa je (ne)posredno prizadeta z drugačnimi človekovimi interesi v istem prostoru. Rjavi medved je gibljiva živalska vrsta z velikimi individualnimi areali aktivnosti. Z radiotele- metrijsko študijo, ki je tekla v okviru projek- ta Ekologija rjavega medveda v Sloveniji, smo ugotovili, da meri površina individual- nih arealov aktivnosti radiotelemetriranih medvedov od 60 do 200 km2 (Kaczensky 1996), Staniša (1996) pa je ugotovil, da merijo areali aktivnosti risa (Lynx lynx) na Kočevskem med 135 in 222 km2 Naravovarstveniki so že na začetku 20. stoletja pričeli izločati in varovati narodne parke, naravne rezervata in druge oblike zavarovanih območij, v katerih naj bi ohra- nili biotsko raznovrstnost. Pojem biotske raznovrstnosti je sicer novejšega datuma, vendar so se takratne ideje varstva z njim prekrivale. Kljub nedvomni pozitivni vlogi takih območij v preteklosti pa danes že obstaja izvirna nevarnost, da zavarovano območje postane izoliran otok v kulturnem okolju oziroma razviti kulturni krajini (Gilpin, Soule 1986). Pogosto namreč naletimo na razmišljanje, da naj bo narava v zavarova- nih območjih čim bolj zaščitena, drugje pa naj drugi, bolj pragmatični cilji prevladajo naravovarstveno funkcijo. V najnovejšem času srečujemo razmiš- ljanja, da naj bi nekdanja (oziroma še sedanja) gojitvena lovišča v Sloveniji po- GozdV 54, 1996 301 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela stopno prevzela vodilno vlogo v varstvu velikih sesalcev v Sloveniji. Ali je to v resnici mogoče? Po klasifikaciji primerno- sti habitatov, ki jih je potrebno ohraniti kot prostorski okvir za varstvo vitalnih, samo- obnovljivih populacij velikih sesalcev (Myste- rud, Muus-Falck 1989a,b), je dolgoročni uspeh te naloge mogoče zagotoviti šele v območjih mega-rezervatov, s površino 1000-10.000 km2. (1 os do1 0' ha). Po citira- ni klasifikaciji pa sodi večina gojitvenih lovišč v Sloveniji, ki naj bi postopno prerasli v zavarovana območja s poudarjeno funk- cijo varstva velikih sesalcev, v kategorijo rezervatov z enotnim upravljanjem s po- pulacijami divjih živali na površini med 100 in 1000 km2 (1 0' do 1 os ha). Taka območja po mnenju obeh avtorjev predstavljajo komaj dovolj velik prostorski okvir za ohranitev populacij manjših in srednjeveli- kih rastlinojedcev. Kljub, v primerjavi s Skan- dinavija ugodnejšimi prehranskimi zmoglji- vostmi, pa nikakor niso primerna za zago- tovitev dolgoročne samoobnovljivosti popu- lacij velikih rastlinojedcev in še manj velikih zveri. Celo, če bi uspeli poenotiti sistem upravljanja oziroma cilje v vseh gojitvenih Joviščih na Kočevskem bi dobili funkcional- ni blok s površino komaj nekaj manj kot 700 km2. Tak rezervat, ki bi bil premajhen, da bi lahko neodvisno od sosednjih območij zagotavljal prostorski okvir za dolgoročno varstvo samoobnovljive populacije katere od treh velikih zveri. Razmišljanja o strate- ški ekskluzivnosti načrtovanega območja Kočevskega naravnega parka (KNP) v pogledu varstva velikih zveri, ki jih pogosto slišimo tudi med zagovorniki ustanovitve KNP, so bile na licu mesta demantirane tudi z ugotovitvami projekta proučevanja velikosti arealov aktivnosti radiotelemetrira- nih risov na Kočevskem. Staniša (1996) je namreč ugotovil, da so se posamezne ra- diotelemetrirane živali v različnih obdobjih leta zadrževale tudi na sosednjih območjih na Hrvaškem. Enako jasno v pogledu pomenske ekskluzivnosti zavarovanih ob- močij je bilo tudi geslo Evropskega leta varstva narave-ENCY'95 (v prostem prevo- du): Zavarovana območja niso dovolj, na- rava je povsod. Zato je nadvse pomemb- no, da varstvo problematičnih vrst koncipi- ramo tako, da bo njihova prisotnost mogo- ča tudi na zunanjih robovih zavarovanih 302 GozdV 54, 1996 območij in na povezovalnih delih med njimi. Seveda imajo zavarovana območja v siste- mu varstva velikih zveri lahko zelo po- membno težo. Načrtovalci upravljanja s po- pulacijami prostoživečih živali v teh ob- močjih pa bodo morali doživeti miselno tranzicijo v celostnem razumevanju proce- sov, ki jih zagovarjajo. Radikalno zmanjše- vanje velikosti populacij jelenjadi in sočas­ no popolno varstvo volka v okvirih istih območij, nujno vodi v nov induciran konflikt med volkom in človekom. Ta se na Kočev­ skem že kaže v skokovitem naraščanju izplačane odškodnine za ubite domače živali. Seveda zmanjšan odstrel jelenjadi ni univerzalno orodje v tem primeru, ljudi je vsekakor treba opremiti tudi z učinkovi­ timi preprečevalnimi sredstvi. Vsekakor pa je velikost in dostopnost plenske populacije eden ključnih mehanizmov dolgoročnega in čim manj konfliktnega varstva volka. Različni cilji v istem prostoru in času pač niso kompatibilni. Seveda pa se moramo vprašati ali je politična podpora razvoju ovčereje, ki na Kočevskem nikoli ni imeta ekonomskih poudarkov, sploh smiselna. Današnja država nekritično nadaljuje pov- sem politično zastavljeni projekt nekdanje SZDL, s katerim so pričeli v drugi polovici SO .let, verjetno zaradi izboljševanja imagea takratnih oblasti v odnosu do zasebne pobude v kmetijstvu. Ista država varuje velike plenilce (kar je seveda v skladu z normami ki veljajo v Evropi), ki napadajo ovce in plačuje odškodnino rejcem, ki do- bivajo državne premije ali so dobili vsaj sredstva za pričetek reje ovc. V konkret- nem primeru gre za očitno razmetavanje državnega denarja, ne glede iz katerega vira prihaja. Verjetno neinformirani davko- plačevalci so še tiho. Pri iskanju razpoložljivih prostorskih okvi- rov za dolgoročno ohranitev vitalne zahod- no-Dinarske populacije rjavega medveda in drugih dveh velikih zveri bo treba presto- piti, ne samo meje zavarovanih območij pač pa tudi državno mejo. V dogovoru s Hrvaško bo treba postaviti skupno, med- državno varovalno območje za rjavega medveda in druge velike zveri, ki bi, poleg razširjenega osrednjega varovalnega ob- močja velikih zveri v Sloveniji, vključevalo tudi večji del Gorskega Kotara, s čimer bi količino primernih habitatov povečati za do- Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela datn[h 130.000 ha (Frkovi6 et al 1987) ter del Cičarije. Tako oblikovano meddržavno območje za varstvo velikih zveri bi merilo nekaj več kot 7000 km', v njem pa bi bilo dovolj prostora za življenje vitalne popula- cije 450-600 rjavih medvedov. Tak predlog (Adamič 1994) smo že leta 1994 naslovili na odgovorne institucije v Republiki Hrva- ški, vendar odgovora ni bilo. Treba bo po- skusiti znova. Dolgoročna projekcija citi~ rane velikosti populacije pa je dovolj zanes- ljiv garant njene vitalnosti oziroma samoob- novljivosti tudi pri zmernem stopnjevanju recentnih pritiskov iz okolja. Z le-tem je v prihodnje, vsaj do polne uveljavitve pred- laganih konzervacijskih norm v območju, vsekakor treba računati. Predlog za obliko- vanje Fenoskandijskega mega-rezervata za rjavega medveda (Kolstad et al 1986, Mysterud, Muus Falck 1989b), ki predvi- deva uveljavitev skupnih strateških izhodišč varstva te živalske vrste na Norveškem, Finskem in Švedskem, nam pri tem lahko služi kot realen model. 5.RJAVI MEDVED PONOVNO V ALPAH -DA ALJ NE? 5. THE RETURN OF THE BROWN BEAR INTO THE ALPS- YES OR NO ? Z Zakonom o okolju v Sloveniji iz leta 1991 so prostoživeče živali ter drugi narav~ ni viri postali last države, ki v drugih zakonskih aktih in podzakonskih predpisih predpisuje ravni upravljanja s populacijami (population management levels). V Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur.l. RS 57/93) so naštete vrste, ki so zaradi svoje redkosti, ranljivosti ali ogrože- nosti trajno zavarovane. Vse tri vrste velikih zveri so v citirani Uredbi uvrščene med trajno zaščitene vrste na celotnem ozemlju Slovenije. Recentni prostorski in številčni trendi populacije rjavega medveda, na katere so po letu 1990 opozarjali tudi pogosti konflikti med to živalsko vrsto in človekovo lastnino, so bili pri sprejemanju citirane uredbe očitno prezrti. S tem je država prevzela tudi odgovornost, da bo posledice zaščite problematičnih živalskih vrst tudi primerno sanirala. Sodeč po naraščanju višine izplačane odškodnine, številu vsako leto izdanih dovoljenj za iz- redni odstrel problematičnih medvedov, ki napadajo živino, posebno ovce na paš- nikih, ter protestnih peticijah lokalnih prebi- valcev v Alpah, je bila Uredba o varstvu ogroženih vrst očitno pripravljena brez upoštevanja stališč lokalnih prebivalcev do varstva velikih zveri oziroma brez pred- hodne javnomnenjske raziskave v tej smeri. Predvsem pa manjka pomemben varnostni ventil, ki bi zagotavljal večjo naklonjenost lokalnega prebivalstva idejam varstva ve~ likih zveri. To pa je finančna podpora široki uporabi preprečevalnih sredstev in ukre~ pav, ki so lahko zelo učinkoviti, vendar so, vsaj gledano kratkoročno, praviloma dragi. Uredba o tem, žal, ne govori. Upoštevana je le kurativa, povračilo škode (?) in izdaja- nje odstrelnih dovolilnic za radikalna· od- stranitev posameznih problematičnih živali. V vseh analiziranih primerih (preglednica 3) je rjavi medved napadel nenadzorovane ovce oziroma črede brez pastirja. Ograde so bile praviloma ograjene z žično ograjo, višine do 150 cm. Medvedu, ki spretno pleza, le-ta ne predstavlja nikakršne ovire, pač pa onemogoča ovcam, da bi ušle na prosto. Pri napadih v srednjevelikih ogra- dah medved pogosto ovce nažene v kot in jih pritisne k ograji (I.Koren, ustno sporo- čilo). Nobena od napadenih ograd ni bila dodatno zavarovana z električno ograjo - "električnim pastirjem". Vsekakor je v dolo- čilih Uredbe o zavarovanju ogroženih žival- skih vrst v Sloveniji spregledana nujnost sočasnega preventivnega varstva lokalnih prebivalcev oziroma njihove lastnine pred zaščitenimi velikimi zvermi ali kako drugo skupino problematičnih živalskih vrst. Ponavljajoči se napadi na ovce na Po~ kljuki in Mežakli leta 1991, na Tolminskem in Pivškem leta 1993, na Kobariškem v letih 1993, 1994, 1995 in 1996 ter drugod v Sloveniji so jasno opozorilo, da se bomo s tovrstnimi problemi, verjetno celo v po~ večanem obsegu, še soočali. Vsekakor je treba tovrstne napovedi upoštevati tudi v strateških izhodiščih varstva velikih plenil- cev v Sloveniji. Ker je nosilna zmogljivost habitatov v zunanjem območju, posebej njen prehranski aspekt, v primerjavi z osrednjim območjem majhna, je problem škode latentne trajno prisoten. Primeri plenjenja ovc ter druge značilne oblike Gozd V 54, 1996 303 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela Preglednica 3: Analiza 62 primerov plenjen ja ovc v zunanjem območju razširjenosti rjavega medve- da v Sloveniji. Table 3. Analysis of 62 predation cases of brown bears upon sheep in the areas out of the species core range in Slovenia. J.; · ' ·< • ·····• > :; (~B$es of;: :p(~'J~~I! «'!l~d(n • l, ···'' !••·•···.:·.·•· , •... •:·;.,,'"•C(·· '•'P(edatiqn>'' •·:·:,.al(cases·• . :c.••• Pašniki pašnih skupnosti - nenadzorovana prosta paša Community pastures ~ sheep unguarded Srednjevelike ograde s površino 2-1 O ha brez nadzora Medium sized enclosures 2-1 O ha - sheep unguarded Male ograde s površino s 1 ha brez nadzora Small enclosures s 1 ha- s he ep unguarded 37 88 15 66 10 146 prehranjevalnega vedenja (poškodbe če­ belnjakov, itn.) so posledica lahke dostop- nosti antropogenih prehranskih virov ter skromnejših naravnih prehranskih zmoglji- vosti habitatov v predalpskem in alpskem območju. Škoda, ki jo povzroča rjavi med- ved, vzbuja med lokalnim prebivalstvom odklonilne odnose do varstva te živalske vrste, kljub širšim mednarodnim pomen- skim razsežnostim akcije povratka rjavega medveda v Alpe. Varstvo problematičnih vrst je lahko uspešno le ob vzpostavljenem soglasju lokalnih prebivalcev. Takega so- glasja pa od prebivalcev Alp, zaradi tradi- cionalnih odklonilnih stališč do velikih plenil- cev, ki izvirajo tudi iz njihove ekonomske navezanosti na pašno živinorejo, ne bo lahko pridobiti. 304 GozdV 54, 1996 2,0 5,0 11,0 6.ZAKLJUČKI 6. CONCLUSIONS 7 9 6 52 Pri upravljanju z vitalnimi populacijami problematičnih živalskih vrst v kulturni kraji- ni se srečujemo z različnimi ciljnimi skupi- nami prebivalcev in njihovimi interesi. S tem se porajajo tudi različni, večkrat pov- sem nepričakovani problemi, ki se s časom spreminjajo, in katere je treba vsekakor upoštevati. Le konsenz prizadetih lokalnih skupin prebivalcev ter skupnosti lahko za- gotovi uspeh varstvenih akcij, neupošte- vanje njihovega mnenja pa je iracionalno. Samo z represivnimi ukrepi, ob neučinko­ vitih inšpekcijskih službah ter nedorečeni kaznovalni politiki, učinkovitih ukrepih var- stva problematičnih vrst namreč ni mogoče Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela dolgoročno uveljavljati. Varstva ogroženih živali iz skupine problematičnih vrst ne smemo zaostriti do točke, kjer se varstvena ideja konfrontira z zahtevami družbe, pose- bej prizadetih lokalnih skupin prebivalcev. Zahteve po varstvu živalskih vrst morajo izhajati tudi iz želje ljudi, da živali ohranimo in ne smejo biti zgolj konstrukt državnih uradnikov. Rjavi medved in ris, v prihodnosti se jima bo morda pridružil tudi volk, se iz Slovenije širila v Avstrijo ter Italijo in že poseljujeta obmejne pokrajine. Problemi, ki se v Sloveniji pojavljajo v območjih tradi- cionalne razširjenosti velikih zveri in po letu 1990 tudi v slovenskih Alpah, se tako širijo proti severu. Zaradi več kot stoletne odsot- nosti obeh vrst zveri v Avstriji, se reakcije tamkajšnih anketiranih prebivalcev, kot je razvidno iz javnomnenjske študije o odno- su ljudi do velikih zveri (Korenjak 1995) značilno razlikujejo od mnenja enakih ciljnih skupin v Sloveniji. K slednjemu je verjetno nehote prispeval tudi projekt WWF Aus- tria, ki je leta 1992, brez soglasja lokalnih prebivalcev, pričel z akcijo naseljevanja oziroma "dodajanja" rjavih medvedov, od- lovljenih na Hrvaškem in v Sloveniji, v ob- močje manjšega kraj_inskega parka v Nižji Avstriji. V območju Otschergebierge je že okoli 1 O let živel odrasel samec, ki je tja prišel po naravnem selitvenem koridorju iz Slovenije (Kraus 1991). V WWF Austria so zato razmišljali, da njihova akcija pomen- sko ni ponovna naselitev pač pa te dodaja- nje živali iste vrste v območje, ki ga ta Vrsta že naseljuje. Nepremišljene akcije lahko torej negativno preoblikujejo odnos ljudi do sicer privlačnih in pozitivnih idej. V prihodnje, predvsem ob naglem pribli- ževanju Slovenije Evropski uniji, je treba pričakovati zaostrene pritiske na Slovenijo, da zaščiti rjavega medveda na celotnem svojem ozemlju. Že sedaj nam pogosto očitajo, da je širjenje rjavega medveda čez državno mejo v sosednje pokrajine prepo- časno predvsem zaradi odstrela v Sloveniji. Slednje je seveda trhel argument, posebej če upoštevamo podatke o deležu mladičev v podatkih vsakoletnega jesenskega pre- števanja na krmiščih (preglednica 1) in, da odstrel po letu 1990 ni presegel številke 40 živali letno. Sosedom Avstrijcem in ltaljanom bo treba vljudno dopovedati, da povratek rjavega medveda v Alpe le ne bo tako enostaven, nikakor pa ne poceni, kot si predstavljajo. Ne smemo si namreč do- voliti, da povračilo škode in nabavo prepre- čevalnih sredstev za prizadete prebivalce plačuje le slovenski državni proračun. Za vzpostavitev konsenza lokalnih prebi- valcev do varstva problematične vrste oziroma okvirov njenega političnega habita- ta (Burns 1986) pa so, poleg spoznavanja vrstno-specifičnih populacijsko-ekoloških značilnosti, potrebne tudi raziskave javne- ga mnenja in vgrajevanje ugotovitev v kon- kretne odločitve. Z javnomnenjskimi raz- iskavami moramo pričeti pravočasno, nika- kor pa ne šele ob nastanku akutne konflik- tne situacije, n.pr. ob napadu medveda na človeka, ob pojavih presežnega ubijanja živine na pašnikih, itn. Bath (ustno sporo- čilo, 1995) opozarja, da morajo biti javno- mnenjske raziskave naravnane na trajno spremljavo odnosa ljudi do prostoživečih živali. Bath in Bouchanan (1989) pa po- udarjata, da je pri raziskavi odnosa ljudi do problematičnih vrst potrebno upoštevati vse ciljne skupine v območju in ne zgolj najglasnejših. Enako nevarno za pravilno orientacijo pri odločanju je namreč upo- števati zgolj zagovornika utopično-varstve­ nih konceptov, kot nasprotne skupine pri- zadetih, pogosto celo sovražno razpolože- nih prebivalcev. Ne smemo se zanašati, da se bodo prizadete skupine počasi spri- jaznile s posledicami odločitev, ki so nasta- le zunaj njihovega okolja in pri katerih niso mogli soodločati. Elementi tolerance priza- detih oziroma oškodovanih ljudi so namreč povezani s ravnemi njihovega poznavanja pomembnih dejstev o problematičnih vrstah. Slednje tudi pomeni, da je mogoče najav- no mnenje vplivati oziroma je možno le- tega kondicionirati z obveščanjem ljudi, demonstracijo uporabe primernih prepre- čevalnih sredstev, organiziranjem naravo- varstvenih shodov, predavanji, izdajanjem publikacij o objektivni resnici problemov, itn. Klasični koncepti upravljanja problema- tičnih vrst v kulturni krajini, ki so sloneli zgolj na ugotovitvah av1ekoloških raziskav in predpisih, niso več primerni za razreše- vanje današnjih dilem. Duda (1992) ugo- tavlja, da "včerajšna taktika ni najbolj pri- GozdV 54, 1996 305 Ravnanje s problematičnimi živalskimi vrstami v Sloveniji na osnovi spoznanj raziskovalnega dela merna za razreševanje današnjih proble- mov varstva problematičnih vrst". Isti avtor zato opozarja, da vključevanje javnomne- njskih raziskav v projekte upravljanja z prostoživečimi živalmi ter drugimi obnovlji- vimi naravnimi viri ni več nepotrebno raz- košje, temveč nuja. Poleg sprotnega vgrajevanja znanja, pridobljenega s sodobnimi oblikami raz- iskovalnega dela v projekte varstva, je vključevanje ugotovitev javnomnenjskih raziskav drugi ključni imperativ uspešnosti upravljanja z divjimi živalmi ter drugimi obnovljivimi naravnimi viri. Spreminjanje pomenskega rangiranja prostoživečih živali od "družbene lastnine posebnega pomena, ki je (bila) zaupana v upravljanje lovcem" do naravnega vira v državni lasti in s tem v lasti vseh državljanov, je pomembno dej- stvo, ki se ga klasične interesne skupine "porabnikov" v Sloveniji (lovci, kmetje, goz- darji) še ne zavedajo. Slednje pa prav kliče po nujnosti javnomnenjskih raziskav in sistematičnega komuniciranja z izpostavlje- nimi ciljnimi skupinami prebivalcev, ki bodo morali v prihodnosti tudi sami sprejeti del soodgovornosti za uspešno dolgoročno varstvo prostoživečih živali. LITERATURA 1. Adamič,M. 1993. Landscape ecological as- pects of the conservation of large predators in Slovenia. The Role of Landscape Ecology in For- estry. Proc. IUFRO Working Party Landscape Ecology Conference: 61-70, Ljubljana 1993. 2. Adamič,M. 1994. Izhodišča za za oblikovanje nacionalne strategije dolgoročnega varstva vitalne populacije rjavega medveda (Ursus arctos L.) v Sloveniji. Poročilo za Komisijo za redke in ogro- žene živalske vrste pri Ministrstvu RS za kulturo. 13 str. Oddelek za gozdarstvo BF, Ljubljana 1994. 3. Bath,A.J., Buchanan. 1989. Attitudes of in- terest groups in Wyoming toward wolf restoration in Yellowstone National Park. Wildlife Society Bul- letin 17:519-525. 4. Burns,J.E. 1986. Managing political habitat 306 Gozd V 54, 1996 for grizzly bear recovery. p.2-13 in Contreras, Evans Compil.: Proc.Grizzly Bear Habitat Symp. USDA Forest Service GTR INT-207. Ogden UT. 1986. 5. Cicnjak,L.,Ruff,R.L. 1990. Human-bear con- flicts in Yugoslavia. Trans. 19th IUGB Congress: 573-580. NINA Trondheim 1990. 6. Craven,S.R., Decker,D.J., Siemer,W.F., Hyng- strom,S.e. 1992. Survey use and landowner to- lerance in wildlife damage management. Trans. 57th North American Wildlife and Natural Resour- ces Conference: 75-88. Wildlife Management In- stitute, Washington,D.C.1992. ?. FrkoviC,A., Ruff,R.L., Cicnjak,L., Huber, D. 1987. Brown bear mortality du ring 1946-85 in Gor- ski Kotar, Yugoslavia. lnt.Conf.Bear Res. and Ma- nage.?: 87-92. 8. Gilpin,M.E., Soule,M.E. 1986. Minimum via- ble populations: processes of species extinction. p.19-34 in M.E.Soule ed.: Conservation Biology. The Science of Scarcity and Diversity. Sinauer Assoc.lnc.Publ., Sunderland, Massachusses 9. Kaczensky,P. 1996. Zuviel Mensch fOr den Bar?. Der Anblick, Graz 9/96: 16-20. 1 O. Kellert, S. R. 1996. Public attitudes towards bears and their conservation. Proceedings of the 9th International Conference on Bear Re- search and Management: 293-305. Grenoble 1996. 11. Kolstad, M., Mysterud,l., Kvam,T., Soren- sen, O. J. 1986. Status of the brown bear in Norway: Distribution and population 1978-82. Bio- logical Conservation 38: 7@-99. 12. Korenjak, A. 1995. Clovek in velike zveri v Avstriji in Sloveniji. Javnomnenjska raziskava o medvedu, volku in risu kot ocena možnosti varstva problematičnih živalskih vrst. Diplomska naloga: 74 str. Oddelek za gozdarstvo BF v Ljubljani. 13. Kraus,E. 1991. Die Vorgeschichte zum VWJF- Projekt Braunbaer. Forschungsbericht Braunbaer 1: 4-5. Bericht 2/1991. WWF Oesterreich, Wien 1991. 14. Mysterud,l., Muus Falck, M. 1989a. The brown bear in Norway,l: Subpopulation ranking and con- servation status. Biological Conservation 48: 21-39. 15. Mysterud,l., Muus Falck,M.1989b. The brown bear in Norway,ll: Management and planning. Bio- logical Conservation 48: 151-162. 16. Staniša, C. 1996. Primerjava metod za ugo- tavljanje prisotnosti velikih zveri. Diplomska nalo- ga: 89 str. Oddelek za gozdarstvo BF v Ljubljani. 17. Tucker,P., Pletscher,D.B. 1989. Attitudes of hunte rs and residents toward wolves in north- western Montana. Wildlife Society Bulletin 17: 509-514.