GLASILO KOLEKTIVA
PODJETJA „GRADIS11
Leto I. Štev. 2 • Ljubljana, maja 1958
Nekaj misli
K ZAKLJUČNEMU POROČILU KOMISIJE DELAVSKEGA SVETA ZA ORGANIZACIJO PODJETJA
Na zasedanju delavskega sveta v Ankaranu septembra 1957 so bile izrečene nekatere kritične pripombe k obstoječi organizaciji podjetja. Delavski svet je tedaj imenoval posebno komisijo, ki naj prouči stanje in da konkretne predloge. Komisijo so sestavljali najbolj aktivni člani delavskega sveta in nekateri strokovnjaki. Rezultat dela te komisije je bilo »-zaključno poročilo«, ki je bilo dostavljeno vsem članom delavskega sveta, šefom organizacijskih edinic in drugim — skupaj okrog 60 izvodov, da ga prouče. Delavski svet je na posebnem zasedanju 10. aprila 1958 to poročilo obravnaval in ga v osnovnih postavkah tudi sprejel.
pa, ker bi to pomenilo tudi oviranje razvoja organizacijskih oblik.
Posebno skrbno in vsestransko je komisija proučevala organizacijo eksploatacije in vzdrževanje strojnega in avto-parka. Vrednost osnovnih sredstev našega podjetja znaša cca 1,5 milijarde dinarjev, kar je vsega upoštevanja vredna številka. Treba je upoštevati, da moremo našo produk-
■ , ' -
MONTERJI DELOVNEGA CEVNEGA ODRA NA VRHU OBELISKA. Z LEVE PROTI DESNI: MAKS URBANIJA ANTON BOKAN, IVAN POCEDlC, MARTIN SOKLER, ALBIN DOBRIN IN DELOVODJA LEOPOLD PEPELNIK.
Prvo načelo, ki ga je komisija pri svojem delu sprejela, je bilo, da je treba čimprej določiti delovno mesto in naloge tega delovnega mesta, ter nato poiskati za to delovno mesto primemo osebo in ne narobe, delovna mesta prilagajati razpoložljivim kadrcan in celo delovna mesta zaradi oseb ustanavljati. To načelo je samo po sebi umevno in ne potrebuje še posebnih utemeljitev. Ce na danem delovnem mestu kdo ne odgovarja, ga je pač potrebno razporediti drugam na primeren posel. Tega načela se je treba dosledno povsod držati. To je treba posebej poudariti zaradi tega, ker v dnevni praksi le prehitro delamo narobe. Izvajanje tega načela namreč na žalost često prihaja v konflikt z osebnimi ambicijami. Uresničevanje tega načela pa zahteva tudi natančno analizo delovnih mest — zlasti vodilnih — in obenem proučevanje sposobnosti razpoložljivih kadrov.
Drugo načelo, ki ga je komisija sprejela, je: decentralizirati vse, kar se lahko decentralizira in centralno upravljati vse, kar se mora v interesu celote centralno upravljati. Ugotovili smo, da ni posebno prepričljivih razlogov proti temu, da so n. pr. knjigovodstva večjih enot, kot so gradbišča Maribor, Celje, Ljubljana, vodena po edini-cah, ali pa n. pr. da edinice same nabavljajo nekatere materiale. Prav gotovo pa je potrebno centralno sklepati pogodbe o prevzemanju del in o nabavah kontigentiranih materialov ter centralno disponi-rati s strokovnimi kadri in težkimi stroji.
Komisija je pri svojem delu ugotovila, da je v našem podjetju pravzaprav dvoje vrst gradbišč, in sicer velike organizacijske enote z mnogimi sektorji in dolgoletno perspektivo, ter vsa ostala gradbišča, kjer ni zagotovljena večletna perspektiva ali pa so po obsegu manjša in imajo v svojem sestavu manjše število strokovnih kadrov. Zato loči novo-sprejeta organizacijska shema gradbena vodstva, kot so to dosedanja gradbišča v Ljubljani, Celju, Mariboru in gradbišča, kot so n. pr. Avto cesta, Ravne, Koper, Jesenice. Gradbena vodstva dobe svoja knjigovodstva in svoje baze. O
tem, katero dosedanje gradbišče dobi rang gradbenega vodstva, pa odloča delavski svet podjetja. Svoje knjigovodstvo zadrže tudi vsi obrati v sklopu podjetja, kakor je to že z uredbami predvideno.
Zaključnemu poročilu komisije so priložene organizacijske sheme gradbenega vodstva in gradbišča, ki navajajo tudi posamezna delovna mesta uprave. Jasno pa je, da je ponekod v posameznih edinicah možno in potrebno po dvoje ali celo več delovnih mest spojiti v eno. Pri današnjem stanju pa ni smiselno predpisovati edi-nicam točno enake organizacije, ker so pogoji različni, in
tivnost povečati le z izboljšanjem organizacije, predvsem pa z boljšo zaposlitvijo strojev. Zaradi tega predvideva nova organizacijslka shema novo organizacijsko enoto — imenujmo jo »Strojna služba« — v rangu gradbenega vodstva. Ta edinica upravlja s kompletno mehanizacijo podjetja. Ona stroje vzdržuje in popravlja, ona jih posoja gradbiščem proti najemnini s strojnikom vred ali pa po naročilu gradbišča izvršuje s stroji razna dela in jih zaračunava po enotni ceni.
Samo s tem, da se osnuje posebna organizacijska enota za celotno poslovanje s stroji,
JVovi delavslci svet
Volilna komisija na sedežu podjetja, ki jo je Imenoval delavski svet podjetja z odločbo z dne 18. marca 1958, je po pregledu zapisnikov volilnih komisij pri volilnih enotah: Gradbeno vodstvo Maribor, gradbišče Ravne, gradbeno vodstvo Celje, gradbišče Krško, gradbišče Velika Loka, gradbeno vodstvo Ljubljana, gradbišče Jesenice, gradbišče Koper, gradbišče Zalog, Uprava Centralnih obratov Ljubljana, delavnice — Maribor, delavnice Škofja Loka, Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana in direkcija ugotovila, da so bile vse volitve pri volilnih enotah opravljene pravilno in v redu.
Nato je vdlilna komisija na sedežu podjetja ugotovila, da je pri vseh volilnih enotah glasovalo skupno 3954 volivcev od 4241 volilnih upravičencev. Glasovalo je torej 93 odstotkov upravičencev. Neveljavnih listkov je bilo 242 ali 5,7 odstotka. Ker je bila predložena samo ena kandidatna lista, so volivci glasovali samo za kandidate te liste. Kandidatov je bilo 53, izvoliti pa je bilo treba 35 članov novega delavskega sveta.
Z ozirom na število glasov, ki so jih prejeli posamezni kandidati, ugotavlja volilna komisija, da so bili od skupno 52 kandidatov izvoljeni za člane delavskega sveta podjetja sledeči:
Volilna enota gradbenega vodstva Maribor:
1.	Janžekovič Lado, usluž1-benec
2.	Šinko Alojz, tesar
3.	Belovič Avgust, tesar
4.	Gomboc Avgust, tesar
5.	Zajšek Martin, tesar
6.	Habjanič Ferdo, zidar
Volilna enota gradbišče Ravne:
7.	Novak Nikola, tesar
8.	Kvar Feliks, zidar
Volilna enota gradbeno vodstvo Celje:
9.	Praprotnik Albert, uslužbenec
10.	Škrabel Franc, tesar
11.	Polgar Pavel, železokri-vec
12.	Zorko Janez, tesar
13.	Polenik Marija, delavka
Volilna enota gradbišče Krško:
14.	Bezlaj Franc, uslužbenec
15.	Padovnik Maks, kovač
Volilna enota gradbišče Velika Loka:
16.	Čebašek Vinko, delovodja
17.	Plemelj Janez, delovodja
18.	Cedilnik Blaž, betoner
Volilna enota gradbeno vodstvo Ljubljana:
19.	Habat Stane, delovodja
20.	Perne Jernej, zidar
21.	Capuder Alojz, uslužbenec
22.	Turel Alojz, delovodja
seveda stvar še ni rešena. S tem je postavljena samo organizacijska oblika. V tem okviru pa je potrebno še ogromno urediti. Predvsem je potrebno urediti vprašanje plačevanja strojnikov in šoferjev po delovnem učinku in uvesti pre-miranje za čuvanje strojev in za potrošnjo goriva. Da bi se moglo to izvršiti, je predvsem potrebno izpopolniti evidenco delovnega učinka posameznih strojev.
Spričo velike vrednosti in delazmožnosti težkih strojev je zlasti važno čimbolje organizirati servisno službo za tekoča popravila in vzdrževanje strojev.
Volilna enota gradbišče Jesenice:
23.	Čelik Vlado, miner
24.	Pregelj Rudi, kovač
Volilna enota gradbišče Koper:
25.	Lukač Božidar, uslužbenec
26.	Hajdiinjak (Ludvik, žele-zokrivec
Volilna enota gradbišče Zalog:
27.	Bučar Janez, tesar
28.	Kunčič Alojz, zidar
Volilna enota
Uprava Centralnih obratov Ljubljana:
29.	Šnajder Ludvik, električar
30.	Ravnikar Iko, uslužbenec .31. Košir Janko, ključavnic
čar
Volilna enota delavnice — Maribor:
32.	Nipič Franc, strugar
Volilna enota delavnice Škofja Loka:
33.	Bogataj Alojz, mizar
VoliiJna .enota Obrat gradbenih poizdelkov Ljubljana:
34.	Štibil Jože, zidar
Volilna enota centrale podjetja:
35.	Polak Mirko, uslužbenec Navedeni člani tvorijo 35-
članski delavski svet podjetja.
Potrebno je povečati zalogo vsaj najobčutljivejših rezervnih delov, v ta namen je potrebno najti devizna sredstva.
Končno je potrebno uvesti v politiko nabav novih strojev in najemanja potrebnih posojil več načrtnosti.
Naši »Centralni obrati«, ki se bavijo predvsem z remontom strojev in avtomobilov, v precejšnji meri pa tudi z izdelavo novih strojev in naprav, so močan in sposoben kolektiv. Prepričani smo lahko, da bodo ti tovariši tudi to novo nalogo pravilno razumeli in uspešno izvršili.
(Nadaljevanje prihodnjič) Ing. Jože Uršič
Osrednji delavski svet
Na prvem zasedanju delavskega sveta podjetja »Gradis«, ki je bilo v četrtek, dne 8. maja, v Ljubljani, so sprejeli člani tale dnevni red:
1.	izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika;
2.	poročilo predsednika volilne komisije o volitvah, sklepanje o pravilnosti volitev in potrditev mandatov novoizvoljenega delavskega sveta;
3.	izvolitev predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika;
4.	poročilo predsednika prejšnjega upravnega odbora o dosedanjem delu in zaključnem računu;
5.	sklepanje o razrešnici prejšnjemu upravnemu odboru;
6.	izvolitev desetih članov upravnega odbora in desetih namestnikov;
7.	razno.
Predsednik prejšnjega delavskega sveta podjetja tovariš Martin Zajšek je odprl zasedanje, ugotovil navzočnost in sklepčnost. Nato je najstarejši član delavskega sveta tovariš Rudi Pregelj prevzel predsedstvo. Delavski svet je izvolil za zapisnikarja tovariša Dragana Raiča, za overova-telja pa tov. Ika Ravnikarja in Alojza Capudra.
Predsednik volilne komisije Peter Kunej je poročal o izvršenih volitvah. Delavski svet je ugotovil, da so bile volitve pravilno opravljene, za potrditev mandatov pa je izvolil tričlansko verifikacijsko komisijo, ki so jo sestavljali: Albert Praprotnik, Jernej Perne in Franc Nipič. Izvolil je tudi volilno komisijo: Pavel Polgar, Janez Zorko in Stane Habat.
Verifikacijska komisija je pregledala poverilnice jn potrdila vse mandate.
Nato so volili predsednika delavskega sveta in njegovega namestnika. Kandidirala sta za predsednika Jernej Perne in Martin Zajšek, za namestnika pa Alojz Sinko in Janez Bučar. Na tajnih volitvah je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen z 21 glasovi Jernej Perne, za namestnika pa Alojz Sinko s 23 glasovi. Zajšek je dobil 10 glasov, Janez Bučar 7, Pintar pa enega.
Predsednik prejšnjega upravnega odbora tov. Rakef Franc poda poročilo o dosedanjem delu podjetja in o zaključnem računu podjetja. l(Glej poseben članek.)
Predsednik Perne Jernej odpre razpravo. Tov. Zajšek pripomni sledeče: Ko se je prejšnji delavski svet sestal lani na prvo zasedanje, je bilo podjetje v slabi situaciji, ker je bilanca podjetja izkazovala izgubo. To stanje je bilo posledica težkih pogojev v gradbeništvu v letu 1956, ko je zaradi zmanjšanja obsega investicij vladalo pomanjkanje gradbenih del. Z izvršenimi ukrepi se je posrečilo položaj izboljšati. Pripominja, da vsa podjetja takrat niso bila v tako slabem položaju, ker je dokaj podjetij v tem kritičnem letu delilo eno do dve plači iz dobička. Objektivno pa moramo ugotoviti, da doseženi uspeh v lanskem letu ni bil le zasluga organa samoupravljanja, upravnega aparata ali sindikalnega odbora, temveč je na izboljšanje vplivala tudi konjunktura. Na izboljšanje so vplivali torej tudi faktorji izven nodietja.
Če že ugotavljamo uspehe, pa moramo priznati, da smo delali tudi napake. Te so bile objektivnega in subjektivnega značaja. Med objektivnimi težavami naj navedemo pred-
je zasedal
vsem težave s preskrbo materiala in pa težave s kreditom. Razen tega je zaradi velikosti našega podjetja zelo težko razporejati sredstva, kakor so tudi težave pri organizaciji dela. Obstoječa mehanizacija, ki je pri našem podjetju zelo slaba, se ni mogla razporediti na vsa gradbišča, ki so jo potrebovala, pač zato, ker je je manjkalo. Tudi stanje transportnih sredstev je bilo slabo. Iz istih razlogov torej ni bilo mogoče transportnih sredstev dodeljevati na vsa potrebna delovna mesta. Splošna ugotovitev je, da je naše podjetje v gradbenem oziru slabo mehanizirano.
Bile pa so tudi napake subjektivnega značaja. Naj navedem predvsem napake pri vzgoji kadrov, razmestitvi kadrov ter skrbi za kadre. Po gradbiščih kader ni bil sorazmerno razporejen, predvsem tehnični kader. Obremenitev na posameznega tehničnega uslužbenca je bila zelo različna. Zelo velike razlike so bile v tem pogledu v primerjavi med gradbenim vodstvom v Mariboru in gradbenim vodstvom v Ljubljani. Tehnični kader v Mariboru je bil precej bolj obremenjen. Kljub temu, da je bilo to znano, se niso izvršili potrebni ukrepi. Nadalje navajam, da se plače uslužbencem niso določale objektivno. Tarifne komisije po gradbiščih so delo izvršile zelo dobro, medtem ko tarifna komisija za uslužbence zelo slabo. Povišanje plač v lanskem letu se je pri uslužbencih izvršilo linearno, kar ni bilo v redu. Točkovanje je bilo le navidezno. Posledice tega so bile mnoge odpovedi. Zlasti mnogo negodovanja in veliko neprilik pa je povzročilo nedavno zvišanje plač uslužbencem, ker pri tarifiranju sploh niso sodelovali člani tarifne komisije, ki je določena no tarifnem pravilniku. V bodoče je treba pri sestavljanju tarifne-
ga pravilnika zelo paziti in določiti jasne kriterije.
Tudi pravilnik o potnih stroških ni dovolj jasno formuliran in je nastal spor glede izplačevanja pavšala. Ko smo sestavljali tarifni pravilnik odnosno dbravnavali osnutek, je ta vseboval tudi posebna določila za delitev dobička, ki pa so kasneje brez pravega razloga izpadla. (Upoštevanje kalkulativnega dobička in načrtne izgube.) Premijski pravilnik smo sicer sestavili, vendar se premije niso odobravale po predpisih tega pravilnika, ker upravičenci marsikaterega kriterija, ki ga ta pravilnik predpisuje, niso izpolnjevali. Ugotavljam tudi, da odnos med uslužbenci direkcije ni bil pravilen, ker ni bilo potrebnega soglasja in sodelovanja. Posredovati bi morali forumi, predvsem pa direktor podjetja. Trenja odnosno nesoglasja so bila med tehničnim kadrom, na splošno pa tudi med tehničnim kadrom in administrativnim kadrom. Tudi zato je bila postavljena komisija za izboljšavo organizacije podjetja. Ta je svoje delo sicer opravila, zaključno poročilo komisije pa ni bilo dovolj izdelano, ker niso bila predvidena delovna mesta oziroma referati. Čeprav je bil predlog komisije dostavljen vsem edi-nicam pravočasno, so bile pripombe, ki jih je bilo treba poslati do zasedanja delavskega sveta, zelo pomanjkljive. Pač pa je nastala kritika kasneje, kar je nepravilno, ker bi bilo kritiko treba izreči pravočasno. Odnosi se na podlagi reorganizacije niso izboljšali in so nastala nova trenja.
Zato priporočam, da bi v bodoče delavski svet kakor tudi upravni aparat napake in nepravilnosti pravočasno odpravil, ker bomo le s skupnim delom mogli doseči boljše uspele za podjetje, kakor tudi uspeli dvigniti standard posameznega delavca.
Ing. Berce poroča o letošnjem planu gradbenih del in o sklenjenih gradbenih pogodbah. Do zdaj sklenjenih .pogodb je za približno 4.400,000.000 dinarjev in moramo skleniti pogodbe še za približno 800 milijonov dinarjev. V zvezi s tem pregledom poda ing. Berce kratek pregled posameznih objektov pri gradbenih vodstvih in gradbiščih.
Predsednik predlaga delavskemu svetu, da izreče prejšnjemu upravnemu odboru raz-rešnico za preteklo poslovno dobo. Predlog sprejme delavski svet soglasno.
Predsednik predlaga nato volilni komisiji, da v posvetovanju s člani delavskega sveta podjetja sestavi kandidatno listo za 10 članov in 10 namestnikov upravnega odbora podjetja. Delavski svet se strinja, nakar se odredi 15-minutni odmor. Po odmoru predloži volilna komisija kandidatno listo, za katero se ugotovi, da je z ozirom na strukturo po predpisih za volitve pravdno sestavljena. Po volitvah objavi volilna komisija tele rezultate:
Za člane UO so bili izvoljeni:
glasov
1.	Praprotnik Berto	31
2.	Janežkovič Lado	31
3.	Turel Alojz	30
4.	Kvar Feliks	29
5.	Padovnik Maks	30
6.	Plemelj Janez	30
7.	Čelik Vlado	31
8.	Hajdinjak Ludvik	31
9.	Košir Janko	30
10. Stibil Jože	28
Za namestnike:
glasov
1.	Capuder Lojze	31
2.	Bučar Janez	30
3.	Nipič Franc	30
4.	Bogataj Alojz	30
5.	Gomboc Alojz	31
6.	Novak Nikola	30
7.	Skrabel Franc	30
8.	Polak Minko	30
9.	Pregelj Rudi	30
10. Lukač Bože	27
Izvoljeni so bili vsi predlagani kandidati.
Tov. Cepuš pozdravi novoizvoljeni delavski svet v imenu medsindikalnega odbora podjetja in izrazi željo, da bi novi delavski svet tesno sodeloval z medsindikalnim odborom. Pripominja, naj bi člani delavskega sveta tesneje sodelovali s kolektivi, kjer so zaposleni, in naj bi svojim kolektivom pogosteje in podrobneje poročali. Nadalje predlaga, naj bi DS podjetja obravnaval tudi probleme, ki jih obravnavajo DS edinic, in sicer tako, da bi zapisnike teh sej obravnaval tudi DS podjetja. Izraža mnenje, naj bi DS proučil predlog medsindikalnega odbora o ustanovitvi obratnih delavskih svetov pri gradbenih vodstvih. Nato omenja problem avtomobilske ceste, kjer so še nere-gulirani odnosi med investitorjem in gradbenimi podjetji.
Ob koncu je ing. Peteln kratko poročal o poteku gradbenih del na obeh odsekih avtomobilske ceste, ki jo gradi naše podjetje.
Popoldne pa so člani DS prost čas izkoristili za ogled del na avtomobilski cesti. Zanimalo jih je predvsem delo bagrov in skreperjev na odseku Pluska—Medvedjek, ki ga gradi naše podjetje.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. TJreja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik ing. Branko Pirih. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.
^WW WMVWVWVMW>
O ZAKLJUČNEM RAČUNU ZA POSLOVNO LETO 1957:
Ogledalc ped jel ja
Pogleijmo, fcatoo smo gospodarili lani. Ko pregleduj cmo zaMijiulčinii) iračniiL, iLahflto na prvi miaih ujgotoviDmo, da smo posLovalJi bolje, d!ai so uspeh.! povoildnejšij in da (je tudi življenje in .razpravlj ang e v kolektivu bolj razgibano.
S (prehodom na nov način obračunavanja delitve dohodka, je podjetij e mimo posebnega prizadevanja piti&loi v 'Ugodnejši položaj, ker je bilo prav aairadi neuspeha v letu 1966 oproščeno plačevanja prispevka v družbene ilnveistdcijske siklade. Temu se je pridružila še ugodna priložnost, da smo lažje dobili nariooilLa z; realnejšimi cenami na licitacijah zia gnaidbena dela. Posebno prizadevanje vsega kolektiva pa je uspeh še dZr-
boljšaTJo1. 2e ob polletju smo lahko uporabili del sredstev iz dohodka za plače nad plačami po tarifnem pravilniku in trtaizdeliiii del sredstev za premije.
Periodičen Obračun za tretje tromesečje pa je pokazal že toliko ugoden uspeh, da smo na sejah delavskega sveta in upravnega odbora začeli razpravljati o sredstvih za sklade, brez katerih si ne moremo izami'silitii dobrega poslovanja podjetja ter o sredstvih za nova investicije, tako za izboljšanje družbenega standarda za delavce, kot tudi za povečanje kapacitet podjetja.
V prtitmerjavi s prejšnjimi letlii smo lani ob kancu leta' dosegli naslednji uspeh:
ELEMENTI
Celotni diohodCkj Brutito dobiček Število zaposlenih Opravljene ure Storitev na posameznika Vrednost delovne ure
1955
6.596,2120.861
626,650.681
5.632
13,028.233
822.928
606.22
1956
3.8^3,11,17.577 4t,553.205 3.639 9,083.759 1,064.8815 426 60
1957
5.346,394.211'
333,688.268
4.366
10,012.613
1,041.903
533.93
Čeprav velja del uspeha pripiisati tudi delnemu zvišanju cene, oziroma ugodnemu vplivu instrumentov delitve dohodka, je treba ugotovita, da je uspeh tudi rezultat prizadevanj ta vsega kolektiva za dvig jprodz-vodmaslti in storiltnosti. To potrjujejo 'tile podatki:
Celotni dohodek smo nasproti letu 1956 zvi&aflii! za 38%, medtem ko se je število zaposlenih delavcev in, uslužbencev zvišalo le za 13%, opravljene ure pa le za 10%. Brutto dOhodek je izdatno poraste!. Tudi storitev na posameznika je narasla za 13%, vrednost delovne ure ipa za' 25%.
Struktura vrste gradenj se je v zadnjih treh letih spreminjala takole:
Vrsta gradenj:
Visoke gradnje Industrijske gradnje Vodne gradnje (Nizke gradnje
Celotni dohodek po vrstah delavnosti:
diin	0/»
3.930,670.281 (73.44) 924,564.947 (17.27) 303,737.907 ( 5.77) 82,635.536 ( 1.54) 106,961.937 ( 1.98)
1.	gradbena proizvodnja
2.	stranska proizvodnja
3.	storitve in usluge
4.	storitve del. preskrbe
5.	prodaja materiala
skupaj
6. dizredn-i
dohodki
5.352,570.608 ( 22,058^78,26
100)
7. izredni dohodki
5.374,628.886,26
28v234.674,67
1955	1956	1957
%	%	V*
26.96	34.50	47.86
41.04	33.20	36.45
4.75	2.60	l!02
2S.25	29.70	14.47
1. vrednost porabljenega	din
materiala	2.411,626.547.—
2. izdafkj za storitve drugih	1.141,094.733.—
3. rež. stroški — osebni prejemki	25,399.739.—
4. zavarovanje, reklama, reprezentanc a	11*991.655.—
5 obresti kredita za obratna sredstva	33,231.498.—
6. investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev	42,540.029.—
7. amortizacija za nadomestitev	169,234.642.—
8. obresti od osnovnih sredstev	23,023.865.—
9. obresti od sklada obratnih sredstev	22,762.740.—
10.	zemljarina	iBil.330.—
11.	prispevek za kadre	17,625.688.—
12.	prispevek za pospeševanje
proizvodnje	10,692.788.—
13.	članarine zbornicam	520.800.—
14.	prometni davek	21,580.608.—
15.	rezervni sklad	17,880.583.—
16.	DOHODEK	il.397,007.766.59
SKUPAJ
5.346,394.211.59
1.397,007.766.59
CELOTNI DOHODEK 5.346,394.211,59
Struktura celotnega dohodika:
V skladu s predpisi za delitev celotnega dohodka, ki so veljali za leto 1957, je struktura celotnega dohodka podjetja takale:
V dlohodku podjetja, kij je prikazan v strukturi celotnega dohodka v višini din 1.397,0*07.766.59 so vštete vse plače, ki bremenijo neposrednol osebne dohodke, vse obveznosti. ki jih je podjetje dolžno plačati jz dohodka, ter vse plače nad plačami po tarifnem pravilniku s premijami in nagradami.
Dohodek pa je treba: še popraviti — zvišati — za znesek znižane stopnje prispevka za socialno zavarovanje, torej:
dohodek iz razdelitev celotnega dohodka povečanje dohodka zaradi znižane stopnje prispevka za soc. zavarovanje	80.194.—
SKUPAJ	1.397,087.960.59
Med letom je podjetje koristilo v breme osebnega* dohodka razne izdatke v zvezi s plačami) itn. dodatki, v smislu določil tarifnega pravilinika. Na račun plač nad plačami po tarifnem pravilniku pa je izplačalo tudi akontacije, ki jih je treba ob koncu leta dokončno obračunati.
Poglejmo najprej uporabljena sredstva, ki' jih je podjetje med letom izplačalo v breme osebnega dohodka v končnih zneskih in v skladu; z zakonitimi predpisi in določili tarifnega pravilnika:
GOSPODARSKI USPGH LOTOS 00 SIKO BITI OlflOjŠI
POROČILO PREDSEDNIKA UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA ZA LETO 1957
V pretekli poslovni dobi je imel upravni odbor podjetja skupaj 11 sej. Na njih je -obravnavali 'tekoče probleme podjetja in reševali naloge, ki so zaupane organom delavskega samoupravljanja. Glavne naloge, ki jim je upravni odbor podjetja posvetil -največ pozornosti, so bide: tarifni^ pravilnik podjetja, periodični obračuni (bilance), nabava mehanizacije, investicije, inventura podjetja, IITZ zaščita in organizacija podjetja. O vseh naštetih problemih je upravni odbor na osnovi podrobne razprave sprejel ustrezne predloge in jih je predložil delavskemu svetu podjetja v obravnavo in potrditev. Glede na organizacijo našega podjetja je bilo deilo upravnega odbora mnogokrat zelo težavno, ker je bilo treba sprejeti sklepe, obvezne za vse naše edinice. Pri tem pa seveda ni bilo mogoče ustreči težnjam posameznih edinic. Posamezniki so morali pokazati dovolj zrelosti, če so hoteli določene probleme proučevati s stališča podjetja kot celote, ne pa edinice. Zaradi različnih prilik, ki so na naših gradbiščih, marsikateri sklep, obvezen za vse edinice ni odgovarjal v celoti vsakemu gradbišču. Zato so imeli posamezni člani upravnega -odbora dokaj težavno stališče, ko so svojim kolektivom razlagali sklepe upravnega odbora. Na ta račun je bilo dosti neupravičene kritike, ki pa so jo v glavnem izrekali manj razgledani člani kolektiva, ki so zastopali le ozke interese edinice ali posameznika. S tem v zvezi ni potrebno navajati konkretnih primerov, saj so se pojavljali malone v vseh edinkah, pojavljali p-a se bodo tudi v bodoče.
Lansko poslovno leto- je bilo zaključeno z uspehom, kar torej pomeni, da je podjetje
prebolelo krizo, ki je nastopila predlanskim. Podatki o zaključnem računu podjetja, ki ga je delavski svet že potrdil, dajejo naslednjo sliko:
Podjetje je ustvarilo v preteklem letu realizacijo- v višini 5.352,570.60S din. Od navedenega zneska odpade na posamezne dejavnosti:
gradbena proizvodnja stranska proizvodnja storitve
storitve DUR in počit, -doma prodaja materiala (eksterna)
din
3.930,670.281 924,564.947 308,737.907 82,635.536 105,961.937
Delavski svet je na seji dne znesku 18. marca 1958 sklenil, da se poredi: doseženi dohodek v skupnem
za osebne dohodke za sklad osnovnih sredstev za sklad obratnih sredstev za sklad skupne uporabe
1.397,087.960 din raz-
din
1.262,000.000
44.000.	000
20.000.	000
71,087.960
skupaj 5.352,570.608
Omenjena realizacija se je ustvarila po naslednjih gradbiščih in obratih:
din
centrala	35,655.000
projektivni biro	29,844.000
Celje	886,840.000
Grosuplje	71,546.000
Jesenice	155,883.000
Koper	4-13,140.000
Krško-	401,958.000
Ljubljana	727,107.000
Maribor	1.042,790.000
Ravne	244,719.000
Zalog	254,564.000
kovinski obrati	639,588.000
lesni obrati	204,041.000
obrat gradbenih polizdelkov	238,737.000
stanovanjske izgradnje v naši državi.
Po elementih bruto produkta se celotni dohodek 5 milijard 346,394.000 din razdeli na:
din
3.590.112.000 211,775.000
23.024.000
55.994.000 181.000
28.839.000
21.581.000
17.880.000
1.397.008.000
posameznih dejavnostih je bil omenjeni finančni uspeh dosežen takole:
din
276,007.764 52,957.95'i 11,760.730
Osebni dohodek 1 milijarda 262,000.000 din se uporabi:
din
za kritje izplačanih plač po tarifnem pravilniku v 1.1957 za plače -nad plačami po tarifnem pravilniku za individualne premije za prihranke pri materialu ipd. za redne -premije za nagrade
za kritje izgube DUR v 1.1956 za kritje izgube DUR v L 1957
Podjetje je svojo proizvod- strukturi
1.090,667.036
145,539.314
578.800
14,500.000
7,250.000
2,328,854
1,135.996
no nalogo v letu 1957 opravilo s povprečno 4305 zaposlenimi delavci in uslužbenci. Po
zaposlene delovne sile je bilo 3931 delavcev in to:
kvalificiranih in polkvalificiranih	2194
nekvalificiranih	1737
uslužbencev skupaj	374
Nasproti letu 1956 je po-d-jetie povečalo svojo realizacijo za skoraj 38 odst. Večja realizacija v letu 1957 je posledica splošnega povečanja
materialne stroške amortizacija
obresti od osnovnih sredstev obresti od -obratnih sredstev zeml jarina
prispevki in članarine prometni davek rezervni sklad dohodek
V letu 1957 je podjetje doseglo lep finančni uspeh in sicer skupaj 340,605.472 din. Po
gradbena proizvodnja
stranska proizvodnja
storitve
storitve DUR
prodaja materiala
presežek izrednih izdel. izdatkov
6,055.424
6,176.396
Vsi zaposleni so- opravili skupno 10,012.618 efektivnih ur. od tega 972.564 nadur. Vrednost delovne ure je znašala 533,96 din. Na enega zaposlenega je odpadlo skupno 1,241.903 din bruto dohodka.
V zvezi s tem je treba poudariti težave zaradi pomanjkanja kvalici ranih delavcev, predvsem zidarjev.
Ugotoviti je treba tudi, da je dotok učencev v gradbeno stroko absolutno prenizek in bo treba sprejeti odločne ukrepe za 'izboljšanje, ker bo sicer ostala gradbena opera-tiva v bližnji bodočnosti brez kvalificiranega delovnega kadra.
S prehodom na nov način obračunavanja in delitve celotnega dohodka, ki velja v letu 1958, pa moramo spričo ostrosti ekonomskih instrumentov zastaviti vse sile, da uspehu ne bomo popustili.
Skrbeti bo treba za pravilno
1. izdatki v breme Jastne cene:	din
plače ipo času in učinku	684,747.787
dodate^ za nadurno daljo!	45,SH2.0«8
državni prazniki in dopusti	46,013.8611
nagrade vajencev	lO.eeeMB
o-sebe izven del. razmerja	203.9612
honorarji	--	5,(430.984
tflaičiilio Študentom	408.778
terenski dodatek	70,199.653
SKUPAJ
1.063,309.498
2. izdatki, ki bremenijo neposredno osebne dohodke:	din
boilezninei dio 7 dni	8,462.773
plače za delo po višji sili	82.604
prekinitev dela	1,964.822
Štipendije	954.530
dopolnilni! prisipevelk za soc.	zaiv.	(15,701.289
pavšalni prispevek; za so«, zaiv.	231.523
SKUPAJ
27,347.538
3. premije za neposredne prihranke: SKUIFAJ	din 578.800
4.	ptdkri-tje primanjkljaja v delavski -preskilbl za leto 1853	2,328.654
5.	(pod-critlje primamjikljaja v de-tevskil ipreSkulbi za leto 1967, s proračunskim prispavkolm, pri-apevtkom za soc, zavarovanje
in stanovainjskim prispevkom	1 ,'186.133
6.	pokriittie obveznosti za plače dz
dobička za leto ,11956	491.753
Ker (podjetje za leto 1967 ni dolžino izločati sredstev ,v družbene SlnveSticijSke sklade, predstavlja ostanek dohodka sredsitva podjetja, Bci jih lahko uporabi za nasitne Sklade in za povečanje plač nad plačami po itarifnem pravilnilkju.
Obračun ,je takšen:
d£in
Dohodek za razdelitev	1.397,087.960.59
Razporejeni osebni dohodek:
1.	fizdatki v breme lastne cene l .063,818.498
2.	izdatki, ki bremenijo neposredno osebne dohodke	27,347.538
3.	premije za neposredne
prihranke	, 578.8OO
4.	primanjkljaj v delavski pre-
škrbij za leto 1956	2,328.854
6. primanjkljaj v delavski1 preskrbi za leto! 1967	1,186.133
6. obveznosti za ipdače niz	1956	4911.753
Razporejeni osebni dohodek.
skupaj	1.095,202.576
Razlika
303,885.384.59 din
nakazani znesek predstavlja sredstva, ki Jih lahko samostojno uporabil za lastne sklade, za plače nad plačami po tarifnem, pra-vilnikiu, za premije in nagrade.
Upravni odlbor in delavski svet -podjetja sta podrobno razpravljala o razporeditvi ostanka dohodka, upoštevajoč trenutne potrebe, kakor tudi perspektilvtnU razvoj podjetjal in s tem v zvezi potrebna finančna sredistva. Delavski svet je sklenil ostanek osebnega dohodka razporediti takole:
1.	za povečanje sklada osnovnih sredstev:, 44,000.000i din
Ta znesek je predviden, za povečanje zmogf.j ivosti itn modernizacijo obratov ter Izboljšanje higiensko tehnične zaščite v podjetju;
2.	za povečanje sklada obratnih sredstev: eo.ooo.ooo din
Podjetje je še vedno v večji meri odvisno od -bančnih knediltov ter mora s tem v zvezi plačevati obresti. Zato je nujno, da iz razpoložljivih sredstev veča svoj sklad obratnih sredstev in sel na ta način poizkuša čimprej osamosvojiti;
3.	za povečanje rezervnega sklada:
Ker se razen obveznih dajatev v ta, sklad stekajo tudi plače nad! plačami po tarifnem pravilniku tistih delavcev, ki po določilih tarifnega pravilnika niso upravičeni za iz-(plUačlo presežka,, v ta sklad še nišo vložena posebna sredstva;
4.	za naložbo v sklad skupne porabe: 71,135.384.59 din.
Ta sklad je namenjen predvsem za investicije in investicijsko vzdrževanje družbenega standarda, za kateregai so v podjetju največje potrebe. Omenjeni znesek predstavlja osnovo, ki bo z najetjem posebnega aniuitetnega posojila omogočila začetek zidanja prepotrebnih siamskih domov in stanovanj za delavce in uslužbence. Iz tega sklada pa se izplačujejo tudi stroški za ■strokovno izobrazbo! in kultome potrebe delavcev;
5.	za plače nad plačami po tar. pravilniku: diru 166,750.000.—
V tem znesku so upoštevane plače nad plačami po tarifnem pravilllniku, premije in nagrade. Delavski svet pa je vključil v ta znesek tudi 6,000.000 dinarjev za pokritje plač nad; plačami po* tarifnem pravillnikiu za tiste edinice, ki v zadnjem trimesečju iz objektivnmh razlogov njso dosegle povprečnega! finančnega uspeha.
Skupaj din 301,885.384.59.
Znesek za plače nad plačami po tarifnem pravilniku je bil že med letom deloma uporabljen, ker je (podjetje že ob obravnavi periodičnega obračuna za polletje in triče-trtlettje razdelilo akontacije za plače nad plačami po tarifnem pravilniku, kakor tudi koristilo del sredstev za premije in nagrade.
Obračuni je takšen:
Plače nad plačami niku:
Celotni znesek dosedanje akontacij e
po tarifnem pravdl-
146,000.000 din nos,000.000 din
Zta čisto iapllačilo še Preoniiije: celotnjii znesek dosedanje akontacije	40,000.00*0 din 114.500.000	diin 10.500.000	din
aa) izlptačilto še	4,000.000 din
, Nagrade:	
ceflotni znesek	7,250.000 din
dosedanje akontacije	6,250.000 din
za izplačilo še	ž.OOO.flOO din
Vse to so brutlto zneski. Od teh je treba odštet: še proračunski prispevek, prispevek za socialno zavarovanje in stano vanj-ski| prispevek.
Proračueski prispevek se od zneska, ki je namenjen z'a izplačilo po odobritvi zaključenega računa, obračuna po posebni stopnji, kij jo je treba za posameznika izračunati z upoštevanjem celotnega osebnega dohodka, ki) ga je posameznik prejel v letu 1967.
Razdelitev iplač nad plačami po tarifnem pravilniku smo opravili v smislu določil v člj 44 tarifnega pravilnika in ob upoštevanju osnove osebnega dohodka, ilcii ga je v rednem delovnem času edinrfca obračunala, ter uspeha v poglavitni delavnosti. Na piosa^ meznika se raždeliitev opravi po ključu med letom izplačanega osebnega dohodka v rednem delovnem! času.
RazdeLitev premijskega sklada na edi-nfce smo opravili po določilih premijskega pravilnika ob upoštevanju doseženega uspeha in dosežene realizacije
Razdelitev sklada za nagrade je opravil upravni odbor podjetja, upoštevajoč dosežene uspehe in prizadevanja posameznih edi-nde.
Vfeij navedeni podatki kažejoi, da je Mio poslovanje podjetja v letu 1957 smotrno in ekonomično. Tudi naložba sredstev v sklade podjetja potrjuje, da kolektiv zrelo misli na prihodnost, tako glede povečanja kapacitet, kakor tudi na izboljšavo standarda delavcev din uslužbencev, ki so dohodek pravzaprav ustvarili.
Kakšen bo vpliv novih ekonomskih instrumentov (to kakšna bo delitev celotnega dohodka v letu 1958, bomo spregovorili v enem od naslednjih sestavkov. Prav je, če kolektiv že v naprej ve, pred kakšnimi nalogami stojiii in kako bo obravnavan uspeh njegovega dela.
in rnci-onailno izrabo vseh sredstev, za izboljšavo tehnoloških procesov, za znižanje proizvodnih stroškov in smo--1 trno obračunavanje stroškov v proizvodnji. Prizadevati si bomo morali, da bo naraščala proizvodnost in -storilnost ter v ta namen tudi pravilno spodbujati vse zaposlene, da bodo naloge čim bolje opravljene.
Po družbenem planu za leto 1958 smo se zavezali, da bomo -dosegli 4.916,000.000 din celotnega -dohodka. Po posameznih edinicali smo predvideli:
	din
Cel je	850,000.000
Trebnje	140,000.000
Jesenice	300,000.000
Koper	320.000.000
K ršk-o	420,000.000
Ljubljana	710,000.000
Maribor	810,000.000
Ravne	200,000.000
Zalog	160,000.000
kovin, obrati	580,000.000
lesni obrati	186,000.000
gradbeni	
polizdelki	180,000.000
projekt, biro	20,000.000
Naloga ni majhna. Zlasti se bo treba boriti, da -dosežemo čim bol jši finančni uspeh, ker smo v letu 1958 dolžni plačevati prispevek iz dohodka podjetja, česar smo bili v preteklem letu oproščeni.
V gradbeni delavnosti pa nadaljujemo tudi mnogo del, ki smo jih prevzeli in kalfc-u-lirali po ekonomskih instrumentih iz leta 1957. Prav pri nadaljevanju del iz prejšnjega leta bo potrebna posebna pazljivost, ker enotnih cen ne bomo mogli spremin jati in bomo morali ta dela opraviti z znižanjem -proizvodnih |stro-škov,
Poglavje zase je tudi izgradnja avtoceste Ljubljana—Zagreb, kjer sodelujemo pri gradnji v posebnih ok-ol-nostih. Roki so ostri in ž delom je treba hiteti. To nam bo povzročilo precej težav, ki jih bomo morali premagovati pravočasno in odločno. Roka pa ni moč skrajšati.
Zaradi obveznosti in nalog, ki so v letu 1958 pred našim pod jet jem, bo treba napeti vse sile, da dosežemo čim večji čisti dohodek. Za to- moramo organizirati vsa 'razpoložljiva sredstva, da uspeh ne bo slabši kot v letu 1957.
IZLET V TRST
Sindikalna podružnica Gradisa v Celju je sklenila, da bo junija priredila izlet v Trst, julija pa izlet na Plitvička jezera in na Jadran.
s
■JIRBS
TEHNIČNE ZANIMIVOSTI GRADNJE 50 m VISOKEGA OBELISKA
Z ZANIMANJEM SO S'I LJUBLJANČANI OGLEDOVALI GRADNJO OBELISKA NA TRGU PRED GOSPODARSKIM RAZSTAVIŠČEM. POSNETEK PRIKAZUJE DELOVNI CEVNI ODER, KO JE BIL OBELISK 2E ZGRAJEN.
Ljubljana je znana po nebotičniku, ki je visok 60 m, in Gradu, katerega stolp sega približno 30 m više od kupole nebotičnika. Sedaj pa je dobila še obelisk, ki predstavlja v arhitektonski ureditvi razstavišča osrednjo točko ter je kot kažipot viden z vseh strani mesta. Zaradi velike višine bo na vrhu Obeliska televizijska oddajna antena za prenos prireditev z Gospodarskega razstavišča, služil pa bo tudi geodetom za preiskušanje fotogrametrij skih snemalnih kamer. Obelisk ima tudi simbolični pomen rasti in dviga našega gospodarstva in je zato spomenik našega časa, ko delovni ljudje vlagajo vse sile za gospodarski napredek.
Obelisk je bil zgrajen v času velikih priprav za VII. kongres ZKJ ter so bili zaradi kratkega roka vloženi veliki napori našega delovnega kolektiva za rešitev zahtevnega tehničnega problema in da je bila gradnja pravočasno izvršena. Ob vznožju ima obelisk vbetonirano plaketo z vklesanim napisom: »VII. kongres ZKJ« in znakom srpa in kladiva. Tako je postal obelisk tudi spomenik VII. kongresu, kateremu na čast je na njem prvič zaplapolala rdeča zastava.
d r o b n e u e s 11
iz Črne gore
Člani naše sindikalne podružnice v Titogradu so poslali sindikalnemu odboru podjetja naslednje pismo:
»Z zanimanjem smo sprejeli Vaša sporočila in prosimo, da nam jih dostavljate še vnaprej. To je pravzaprav edina vez, da izvemo, kaj se dogaja v domačem kolektivu. To mnogo pomeni za ljudi, ki delajo tisoč kilometrov daleč od centrale.
Veseli nas, ko ugotavljamo, da se je sindikat v novi organizaciji že tako močno uveljavil in mu želimo pri nadaljnjem delu obilo uspeha«
ING. JOŽE URSlC - TEHNIČNI DIREKTOR GRADISA
Upravni odbor podjetja je na enajsti seji postavil ing. Jožeta Uršiča za tehničnega direktorja podjetja. Njegovo prejšnjo dolžnost šefa Projektivnega biroja je prevzel ing. Ljudevit Skaberne.
DRUGI DOM
Pred nedavnim je gradbišče v Celju obiskal tehnični direktor inž. Uršič. Ob obisku posameznih delovišč in sektorjev si je ogledal tudi stanovanja delavcev, menze itd.
Po razgovoru z nekaterimi delavci o njihovih problemih je dejal, da bo treba marsikje še popraviti naselja, urediti menze, predvsem glede boljše prehrane, kajti delavci morajo najti na gradbišču svoj drugi dom.
NOVA SINDIKALNA PODRUŽNICA
Delo na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb je v polnem razmahu. Tu je zaposlenih precej naših delavcev; napak bi bilo, če bi ostali ti delavci organizirani v sindikalnih organizacijah, kjer so bili do sedaj, saj ne bi mogli v njih aktivno sodelovati. Zato je bila po sklepu sindikalnega odbora podjetja »Gradis« osnovana nova sindikalna podružnica na gradbišču Velika Loka in ta združuje vse delav-
ce, zaposlene na avtomobilski cesti.
Izvršni odbor te nove sindikalne podružnice se je konstituiral sredi aprila. Za predsednika so odborniki izvolili Milana Škrbca, za tajnika ing. Debeljaka, za blagajnika pa Oblaka. Na sejah sindikalnega odbora podjetja bo novo podružnico zastopal njen predsednik Škrbec.
Po volitvi teh funkcionarjev so odborniki med drugim razpravljali tudi o volitvah novega delavskega sveta.	P*
PISMO IZ ROGAŠKE SLATINE
Dragi tovariši!
Te dni opravljajo delavci vašega podjetja zadnja dela pri Industrijsko steklarski šoli v Rogaški Slatini. Ob tej priložnosti moramo ugotoviti, da je vaše podjetje, ki je zgradilo — za vas sicer skromno, za steklarsko industrijo pa nadvse pomembno poslopje — vse zgradbe tako, da bo še poznim rodovom dokaz vestnega opravljanja prevzetih odgovornosti. Zgradili ste šolo za praktični pouk, ki predstavlja pri nas najnaprednejšo steklarno v malem. V tej stavbi se bo kalil mladi rod za velike naloge, ki ga čakajo pri opravljanju in razvijanju vse jugoslovanske steklarske industrije.
Izrazite naše priznanje vsemu kolektivu, ki je sodeloval pri tej gradnji, posebno priznanje pa velja izreči tovarišu ing. Cvahtetu, ki se je žrtvoval daleč prek svojih službenih dolžnosti. Da ni bilo njegove osebne zavzetosti, bi zgradba danes še ne bila dograjena.
Ob tej priliki želimo kolektivu vašega podjetja še mnogo uspehov in vas tovariško pozdravljamo.
Industrijska steklarska šola Rogaška Slatina
NAS DIREKTOR V TUJINI
Zvezna gradbena komora je sredi aprila priredila enomesečno poučno ekskurzijo na Poljsko, Češkoslovaško in v
Vzhodno Nemčijo, katere se je udeležil tudi direktor ing. Hugo Keržan. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščal ing. Vladimir Šramel. Zanimivosti in direktorjeve vtise s te ekskurzije bomo Objavili v prihodnji številki.
CELJSKI DELAVSKI SVET SE JE SESTAL
Dne 8. maja se je v Celju prvikrat sestal novoizvoljeni delavski svet, ki ga sestavlja 35 članov, od tega je 31 delavcev in štirje uslužbenci.
Po daljši razpravi je bil za predsednika izvoljen tovariš Franc Arnuš, zidar, za namestnika pa Janez Farič, tesar. Izvolili so tudi devetčlanski upravni odbor in komisije za sprejem in odpuščanje delavcev, za disciplinska vprašanja, za kvaliteto in dvig proizvodnje, za tarifna vprašanja, za strokovno in politično izobrazbo, za preskrbo in stanovanja ter komisijo za hi-. giensko-tehnično zaščito.
SINDIKAT V CELJU
JE LASTNIK KEGLJIŠČA
Na seji upravnega odbora gradbenega podjetja Gradis, gradbenega vodstva v Celju, ki je bila sredi aprila, so člani med drugim sklenili tole: kegljišče prevzame z vsem razpoložljivim inventarjem sindikalna podružnica podjetja Gradis, gradbenega vodstva Celje. Nanjo bodo prepisane vse premičnine in nepremičnine tega kegljišča. Za urejanje kegljišča in za nadaljnje poslovanje torej poslej odgovarja ta sindikalna podružnica.
POSLOVILI SMO SE OD ZVESTEGA TOVARIŠA
Nenadoma je umrl naš dolgoletni član kolektiva tovariš Rafael Golenja iz Goričana pri Prelogu. Delal je na celjskem gradbišču. Vsem, ki smo ga poznali, nas je vest o njegovi smrti močno prizadela, saj smo z njim izgubili zvestega tovariša. Od njega se je ob odnr-tem grobu poslovil v imenu kolektiva tovariš Lojze Mrzel.
Glavni projekt obeliska je izdelal Projektivni biro »Gradis«, projektanta sta ing. Branko Simčič in ing. Dušan Farčnik, Delo je prevzelo naše podjetje za ponudbeno ceno 6 milijonov 139 tisoč dinarjev. Projekt delovnega odra in opaža je izdelal konstrukcijski biro tehničnega oddelka centrale, in sicer dve varianti. Prva je predvidevala daljši čas gradnje ter je bil projektiran plezajoči opaž in delovni oder iz jeklenih cevi, ki bi se z oporami naslanjal na izgotovljeni del betonskega stebra, zgornji del odra pa bi deloval kot konzola. Ker pa je bil glavni projekt odobren šele 24. februarja, je bila zaradi kratkega roka izdelana druga varianta opaža s 4 pasovi montažnih elementov po 2,10 m. Remenati opaža so imeli žleb za jekleno vrv 0 10 mm, ki je povezovala elemente v celoto. Opaž posameznih pasov so postopoma prestavljali tako, da so raz-opažili spodnji pas in ga namestili na vrhu.
Za delovni oder je bila izbrana konstruktivno slična rešitev kot pri prvi varianti, le z večjo osnovo in da se delovni oder ni naslanjal na armirano betonski obelisk, temveč je bil samostojna konstrukcija. V prvi fazi, do višine 20,0 m, je bil oder v temeljni blok vpeta konzola, v drugi fazi pa je bil privezan z vrvmi 0 18 mm na sidrne bloke di-. menzij 2,5 X 3,0 X 1,6 m, ki so bili situirani 30,0 m od centra v smeri diagonal tlorisa odra.
V	tej fazi so bile pri 12 stojkah z nateznimi sklopkami le-te spodaj zamenjane z normalnimi tako, da se je statično lahko smatralo, da ima steber iz jeklenih cevi spodaj členek. Pritrditev z vrvmi je predstavljala elastično podporo, zgornji del odra pa je učinkoval kot previsno polje statično določenega sistema. Med gradnjo odra je bila pritrditev z vrvmi prestavljena na višino 36,3 m. Vsak vogal odra je bil privezan z dvema vrvema na sidrna bloka v smeri diagonale skozi druga dva vogala tlorisa odra. Na mestu pritrditve so bile cevi ojačene z objemkami. Prednapetost v vrveh je znašala cca 150—200 kg, kar je bilo merjeno z dinamometrom. Med prestavljanjem vrvi je bilo vozlišče provizorično privezano z eno vrvjo v smeri diagonale.
Oder je imel delovne etaže vsaka dva metra. V enem vogalu je bil z deskami obit jašek za dviganje posode z betonom, kar je bilo urejeno z električnim vitlom, ki je bil na tleh, vrv pa je bila speljana čez železna kolesa na vrhu.
V	nasprotnem vogalu je bil stopniščni jašek z lesenimi loputami v vsaki drugi etaži, kjer je bilo urejeno počivališče. Ograja je bila izdelana iz montažnih okvirov, na katere je bila pribita pletena mreža. Pod najnižjo delovno etažo je bil lovilni oder. Na zunanji strani pa je bil lovilni oder 1,5 m širok pas, postavljen največ 4 m pod delovnim mestom monterjev cevnega odra, le tam, kjer so bili pritrjeni škripci za dviganje materala, tega ni bilo mogoče napraviti. Za delovni oder je bilo potrebno 5.500 m jeklenih cevi.
OBRAČA SE NA BOLJE
Iz Celja se je za letošnjo sezono prijavilo za letovanje v Ankaranu in Novem 65 članov kolektiva. Od teh je 55 delavcev neposredno iz proizvodnje, dočim jih je bilo lani le sedem. Vsem prijavljencem želimo prijeten oddih.
Ker gradbišče Ljubljana ni imelo na zalogi dovolj cevi določenih dolžin, je podjetje nabavilo tri nove komplete cevi za fasadne odre po 500 ms.
Obelisk se sestoji iz trikra-kega armirano betonskega vitkega stebra, višine 46,35 m, iznad terena pa 45,20 m in jeklenega nastavka višine 4,80 m tako, da znaša višina obeliska nad terenom točno 50,0 m. Zunanjost obeliska ni posebej obdelana. Za dostop na obelisk so na severni strani od višine 3,0 m navzgor pritrjena železa kot na tovarniških dimnikih. Steber ima v sredini salonitno cev 0 15 cm, skozi katero so speljani kabli za tri reflektorje in rdečo luč na vrhu obeliska, ki služi za orientacijo letalom. Poleg obeliska se nahaja še instalacijski jašek. Temelj obeliska je visok 3,9 m, spodnji del višine 1,5 m ima premer 7,0 m, zgornji del pa obliko dvanajsterokotnika z diagonalo 6,0 m. Dodatno je bil temelj na štirih vogalih osnove odra nekoliko povečan zaradi postavljanja vogalnih stojk odra. V temelju je 138 m3 betona v glavnem marke 70; steber pa ima 45,7 m3 vibriranega betona pretežno marke 220, le v spodnjem delu marke 300. Za betonsko mešanico je bil dobavljen naraven agregat iz Jesenic z dodatkom 5°f« Sevni-ške mivke. Betonskega železa je v obelisku 7,9 ton. Prerez v podnožišču stebra je armiran z 3 X 12 0 40 mm. Debelina glavne armature pa se proti vrhu postopoma zmanjšuje. Podaljšanje armature je bilo izvedeno z navoji. Armatura je izkoriščena tudi kot strelovod.
Pri gradnji obeliska so bile delovne skupine 9 monterjev odra, 4 železokrivci, 4 tesarji in skupina 11 delavcev pri betoniranju. Varjenje nastavkov armature v podnožju stebra so izvedli varilci iz CO Ljubljana, pregled kvalitete zvarov pa je z izotopi izvršil Zavod za metalne konstrukcije v Ljubljani. Opaž je izdelalo podjetje »Tesar«; elektroinstalacijska dela pa je izvršilo podjetje »Javna razsvetljava«.
Gradnja obeliska je b la zaradi izredne požrtvovalnosti delavcev izvršena zelo hitro. Betoniranje stebra se je začelo 12. marca in so nato redno vsak dan zabetonirali po en pas 2,10 m. Pri izredno ugodnih pogojih pa je uspelo v soboto, 29. marca zabetonirati celo dva pasova. Tako je bil obelisk dograjen že 3. aprila, to je šest dni pred postavljenim rokom.
Doseženi uspeh pa je toliko bolj razveseljiv, ker se med delom ni pripetila nikakršna nezgoda, kar je predvsem treba pripisati strogemu izvajanju varnostnih ukrepov; med drugim so bili vsi delavci in uslužbenci, ki so bili zaposleni pri gradnji obeliska, dolžni obvezno uporabljati varnostne čelade, razen tega pa je bilo vse delovišče najmanj 15 m od odra ograjeno, da je bil onemogočen pristop nezaposlenim osebam. Vsi delavci, ki so delali v višini, so bili predhodno skrbno zdravniško pregledani.
V znak priznanja za ta uspeh je ob zaključku del priredilo gradbišče v restavraciji Gospodarskega razstavišča za vse sodelujoče likof, ki je potekal v prijetnem razpoloženju.
Obelisk bo ohranil trajen spomin na VII. kongres, po katerem se od tedaj imenuje trg pred Gospodarskim razstaviščem in na veliko delovno zmago našega kolektiva.
Ing. B. Pirih