#
Kupujte
VOJNE BONDt=l
Najstarejši •lovenski dnevnik ▼ Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
B Q U A L I T T
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Vol. XXVII.—leto xxvii.
Kupujte
VOJNE BONDEl
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Bett Advertising Medium
■cm
CLEVELAND, OHIO, THUi^SDAY (ČETRTEK), MAY 25, 1944
ŠTEVILKA (NUMBER) 122
Zavezniška zračna ofenziva na višku; 7,000 letal niši nacijske tarče
Hitlerjeva
ie zložena
Ameriški tanki na Apijski <^csti, ki vodi v Rim; ves lemški obrambni sistem v Italiji ogrožan
. k zadnjih vesti z itali-■l^nske fronte je razvidno, r, se nahaja celotni nem-obrambni sistem v Ita-'Ji v nevarnosti skrahira-
nk	'
Zavezniške sile na Anzio j^ostišču so včeraj na dveh r^jih prebile nemške lini-in prišle skoro za hrbet ?lavni nemški armadi, ki se ^^ika proti severu pod ^^arci zavezniške vojske na ^^ktorju med Terracino na ^^Padni obali in goro Alto. '^'Heriški tanki 20 milj od Rima
Ameriški tanki so predrli "^Jnško linijo severno od Cister-s tem prišli na zgodovin-Apijsko. cesto, ki vodi na-""ftvnost proti Rimu. Snoči so ameriške sile na om^nje-Sektorju samo 20 milj od-^'Jene od Rima.
Obenem so Amerikanci pre-nemško linijo tudi južno od 'Sterne in s tem to važno na-Ij'jsko postojanko skoro obkoli-
t/
^"adčani prebili Hitlerjevo linijo v dolini Liri
istem času so kanadske če-glavni fronti v dolini reke prebile Hitlerjevo linijo na Jsnein najmočnejšem sektorju.
Ameriške čete, ki so zavzele ^®sto Terracina, ki predstavlja na katerega se naslanja ^ 'tierjeva linija na zapadni o-so včeraj prodirale proti Pelice.
^ brzojavke s^ fronte poročajo, So bili Amerikanci snoči sa-Še 18 milj od Anzio mosti-Ameriške čete prodirajo tu-skozi gorato pokrajino proti
NA OBISKU
Smrt partizana Nikole Mirkoviia
včeraj sta se zglasila v na-itiu uradu Miss Mary Madic ^'"at Emil Madic, ki sta pri-^2 South Chicago, 111., na o-k sestri Alojziji, ki je re-
do Sv,
^^^Oica in učiteljica v farni šoli Kristine. To je njiju prvi o-v metropoli, kjer ostane-1^. *^0 konca tedna. Ob tej prili-^ za svoje starše, ki bivajo „^outh" Chicago, 111., naročila '^akopravnost", za kar se ji-lepo zahvaljujemo. Kličemo dobrodošla v naši veliki y selbini, odkoder upamo, da odnesla najlepše spomi-
A OBČINSKEGA SVETA
j^^ocoj, ob 8. uri se vrši seja °^ood Community Council Qv^inskega sveta za Norwood jj. ^^3), v prostorih jayne knjiž-6401 Superior Ave. Pri-

Se vabi vse, ki se zanima-napredek iri izboljšanja v Albini, da se seje udeleže. '
NEW YORK, N. Y. — Dne 2. maja 1944 je umrl, kakor nam javlja neusmiljena vest, "nekje v Jugoslaviji" v borbi proti nacistom in njihovim pomagačem, partizanske smrti Nikola Mir-kovič.
Mirkovičeva smrt je izraz veličine in tragedije mladih srbskih in jugoslovanskih intelektualnih generacij. Rojen za knjige in študije, vajen na raziskovanju po arhivih in knjižnicah, s peresom v roki na delu pri znanstvenih raziskovanjih še iz gimnazijskih let ^ komaj šestnajst let je bil star, ko je začel objavljati prve resne študije iz ekonomije — z najboljšo znanstveno izobrazbi- od doktorata na beograjski univerzi, ki ga je dobil kot najmlajši dijak, pa do študija v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki, z lepo družinsko izobrazbo in tradicijo, znanjem jezikov, je poginil na bojni fronti z bombo in avtomatsko puško v roki.
Glas krvi, kakor glas prašu-me, ga je nepremagljivo klical, da ne izostane iz vrst svojih tovarišev beograjske univerze, svojih mladih bratov po bregovih in strminah Balkana, na katerih mlada pleča je zgodovina naložila breme, kakoršnega do sedaj ni nosila nobena generacija: ustvarjanje lepšega, pravičnejšega, moralnejšega življenja.
Daleč od domovine na važnih študijah v Ameriki, se Nikola Mirkovič, čestiti predstavnik svoje generacije, daljni potomec Hajduka Veljka, ni zadovoljil, da bi izpolnjeval svoje življenje s peresom in ni poskušal, da si reši življenje. Odložil je pero, odrekel se ambiciji znanstvene karijere, udobnosti in gotovosti, ter se javil kot jugoslovanski državljan v ameriško armado zato, da ga pošljejo v Jugoslavijo. Komaj sedem mesecev kasneje je, izvršujoč junaški partizanski podvig, kamor sta vodila njegovo srce in intelektualna hrabrost njegovo šibko intelektualno roko — padel na tleh osvobojene in prerojene domovine. "Akademsko delo ni sedaj zame" — je rekel tovarišu kratko pred smrtjo — "moram v akcijo, potem pa se bom vrnil na akademsko delo."
Ne, Mirkovič se ne vrne več na akademsko delo, kakor se ne bodo vrnili toliki izmed njegovih drugov z univerze. "Potrebno je bilo" — je rekel Tito — "da se prelijejo reke dragocene narodne krvi; potrebno je bilo, da izginejo desetine tiso-čev najboljših sinov našega naroda ... za to da na koncu prodre resnica o Jugoslaviji med človeštvo . . . morda nikoli prej ni majhen narod plačal tako drago, da prepriča svet, da je kri, ki se preliva v Jugoslaviji, njegova lastna kri." V to reko krvi najboljših se je zlila tudi kri našega Nikola Mirkoviča.
Idealizem, samozatajevanje, altruizem, vera v zmago morale in pravice, to je veličina Mir-kovičeve generacije, toda je tragedija za naro^ v dragocenosti žrtev, ki bi bile lahko izostale. Nikola Mirkovič z dragocenim nacionalnim znanjem in inteligenco in še bolj dragoceno nacionalno moralo, je ravno kot Srb, kot Srbijanec, potomec nacionalno pomembne družine, čutil, da sloni na njem še
težja odgovornost, in je na klevete na srbstvo v Jugoslaviji, kjer se je nemoralno in krvavo po nemarnem imenovalo srbsko ime, odgovoril z najlepšim, naj-plemenitejšim odgovorom: položil je komaj razvit cvet svojega življenja na žrtvenik svojega naroda in njegove bodočnosti. Ce bi šla borba v Jugoslaviji samo proti tujim osvaja-čem, bi mogli dragoceni Mirko-viči ostati prihranjeni, toda ker se borba vrši proti izdajalcem in notranjim zatiralcem, brez odstranitve katerih ni nove Jugoslavije in resnične srbsko-hr-vatsko-slovenske enote, morajo giniti dragoceni Mirkoviči.
Ko je umrl Nikola Tesla, mi je Nikola Mirkovič, akoravno je bil moj sodelavec, s katerim sva se videla dnevno, napisal pismo, ki najbolje karakterizira njega in njegovo generacijo;
"Čutim potrebo, da Vam napišem pismo, ker bi ustno težko govoril z Vami.
"Bivajoč v Vaši bližini zadnje leto in pol, sem imel priliko biti posredno, skozi Vas, zelo blizu Nikoli Tesli, žal mi je, da ga nisem nikdar imel prilike videti. Morda je to še bolje: tako bo ostal zame samo čista ideja, kakoršnega sem imel v mislih, odkar sem čul prvikrat o njem kot gimnazijec v ' Beogradu. Vem, da me bodete Tazumeli, če Vam povem, da čutim z Vami, stalno in intenzivno. Samo dejstvo, da nikdar v življenju nisem plakal, me je zadržalo onega jutra, ko sem zvedel za njegovo smrt, da nisem prišel.
"Mislim, da se plemeniti starec ne bi bil mogel lepše razviti 2 življenjem. Čeprav ste mnogokrat trpeli,, ko ste govorili o siromaštvu in osamelosti svojega ujca, misUm, da mu bo to dalo temveČjo moč in veličino pri bodočih pokolenjih, ki bodo čitala o življenju in delih Nikole Tesle. Bolje je tako. Asketsko, idealistično življenje, popolnoma posvečeno človeštvu in njegovi službi, se ni: moglo za-vršiti drugače.
"Za Vas osebno, in tudi za nas. Vaše prijatelje, bo ostal po teh par težkih dneh, občutek ponosa in hvaležnosti za Teslino delo. Jaz osebno bom ostal neizmerno hvaležen okol-nostim in Vam, da sem živel to zadnje leto v atmosferi, kjer se je čutila prisotnost našega velikega rojaka. Na mlade ljudi, ki so morda še v procesu formiranja, zapušča to stalno in globoko sled. Posebno danes, ko se značaji iri vrednosti lomijo pod pritiskom sile in konfuzije."
Pritisk sile in konfuzije ni zlomil značaja in vrednosti Mirko-vičeve. O tem najbolj priča Mir-kovičev grob v partizanski Jugoslaviji. — Sava N. Kosano-vič.
ŽENA R. A. F. LETALCA RODILA ČETVORČKE
SOUTHEND—N-SEA, Anglija, 23. maja — Mrs. Daisy Mox-ham, žena častnika v britski zračni sili, je danes tukaj rodila četvorčke, tri dečne in eno deklico. Teža novorojenčkov je med 4 funti in 6 unčami in funti in 13 unčami in pol.
To se je zgodilo skoro natančno štiri mesece od dneva, ko je angleška mladenka Nora Carpenter rodila četvorčke, katerih oče je ameriški saržent
MOSKVA NAPOVEDUJE ZAČETEK N0VE OFENZIVE
LONDON, 24. maja. — Moskovski radio je danes na čete Bdeče vojske, ki skozi zadnjih p c t tednov počivajo, naslovil komuni-kej, v katerera je bilo rečeno, da "boste lonalu poklicani, da zavrnite osvobodl-tev sovjetske zemlje, kakor tudi, da (^vobodite evropske narod« izpod jarma nemškega fašizma."
Ker se splošno sodi, da bodo Rusi udarili po Nemcih na vzhodu v istem ča^ su kot ho vprizorjena invazija Evrope, jie naznanilo moskovskega radija lahko smatra kot znamenje, da ni več daleč ura, Jio bo gigan-tični naskok ij* Hitlerjevo "evropsko trtfnjavo" začel od obeh strani.
To čutijo tudi Nemci, kot razvidno iz posebnega radijskega poziva na nemške urednike, da naj bodo vsak čas pripravljeni za "možna posebna naznanila."
Dodatni znak, da se bliža odločilna ura, je v dejstvu, da je glavni stan gen. Eisenhower ja v č e r a j že drugič v teku zadnjih dni po radiju dal podtalnim skupinam široi*J&vrogne tančna navodila, kaj imajo storiti, kadar se invazija. -na zapadu prične. Navodila so bila dana najprej v angleškem jeziku, potem pa so bila ■oddajana prevedena v .vseh evr(^skih jezikih.
Anglija definitivno obrnila hrbet gen. Draži Mihajloviču
"Planina" vabi na koncert
Pevski z'tor "Planina", katerega so pred nekaj ^sa ustanovili naši rojaki, živeči v prijaznem Maple Heights, bo v nedeljo, dne 28. maja priredil svoj pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na Stanley Ave.
Vspored koncerta, ki je pod spretnim vodstvom pevovodja g. Franka Vauterja, je bil skrbno izbran, da bo posetnikom nudil čim več razvedrila in užitka. Pričetek koncerta bo ob 7:30 uri zvečer, po končanem programu se 'ipa razvije ples in pro-st?i zabava. Za ples bodo igrali fantje Melody Boys orkestra. Pevci se prijazno priporočajo svojim domačim in sosednjim prijateljem za mnogobrojni po-set koncerta.
23,419,701 KATOLIČANOV V ZED. DRŽAVAH
NEW YORK, N. Y. — Uradni katoliški imenik za leto 1944, ki je bil objavljen te dni, izkazuje, da katoliško prebivalstva Zed. držav, Alaske in Havajskih otokov šteje 23,419,701. To predstavlja narastek 474,454 od prejšnjega leta. Največja katoliška škofija v deželi je chicaška, ki šteje 1,627,164, sledita pa ji Boston in New York.
V clevelandski škofiji, ki obsega okraje Cuyahoga, Lake, Geauga, Lorain, Medina, Surn-mit, Ashland in Wayne, šteje 422,161 katolikov.
William H. Thompson, ki ima ženo v Pittsburghu.
LONDON. 24. maja. — Ministrski predsednik Churchill je i-mel danes v parlamentu obširen govor, v katerem je začrtal smernice zavezniške vojne politike. Med drugim je iznova poudaril, da bo Anglija nudila vso mogočo podporo Jugoslovanski osvobodilni vojski maršala Titi, ki je poslal osebno misijo v London, z namenom, da se strnejo vse jugoslovanske sile za skupen boj proti nemškim osvojevalcem. Gen. Draža Mihajlovič ne bo od Anglije prejel nobene pomoči, ker je dokazano, da so se oddelki njegovih četni kov bratih z Nemci, je rekel britski premier.
Za prijateljstvo z Rusijo
V	svojem obširnem ekspoze-ju angleške zunanje politike, je Churchill rekel, da vojna postaja čimdalje manj ideološka, in obstoji možna želja med ljudstvom Britanije in Anglije, da s(> si dobri prijatelji.
Z ozirom na rusko - poljski spor je premier rškel, da položaj ni tako pesen, kakor izgleda na površju.
De GauUe pride v Anglijo na -posvetovanje .
Anglija: je očividno prišla do zaključka, da se z ozirom na francosko vprašanje pridruži stališču predsednika Roosevel-ta, ki je proti temu, da bi se Francoski osvobodilni odbor priznal kot vlado Francije, dokler ne bo osvobojeno ljudstvo Francije imelo prilike glasovati o tem.
Churchill je v tej zvezi naznanil, da pride gen. De Gaulle v kratkem v London na posvetovanje, kajti, je rekel premijer, "najboljše je, če se take stvari oslibno ^ prerešeta."
Vsa pomoč Turčiji ukinjena
Kar se tiče Turčije, je zavezniki več ne rabijo, ker bodo zmagali na Balkanu, je rekel Churchill, če se jim Turki pridružijo ali če ostanejo nevtralni.
V	tej zvezi je premi jer formalno naznanil, da Turčija ne prejema nobene pomoči več od strani zavezniških sil.
Atlantski Carter ostane vodilno načelo zavezniških sil, je rekel premi jer, ampak to ne pomeni, da se morejo nanj sklicevati Nemci, ali se ne bo dotaknilo mej Nemčije, ako bi se prišlo do zaključka, da je to potrebno v interesu bodočega miru.
Italija dobi demokracijo
Z ozirom na Italijo je Churchill rekel, da se bo kralj u-maknil, kakor hitro zavezniške armade zaVzamejo Rim, in da kadar bo Italija osvobojena, bo dobilo italijansko ljudstvo priliko, da si izbere tako vlado, kakor samo želi, dokler bo t a-ka vlada demokratična.
Nenavadno gesto prijateljstva je napravil premier napram gen. Francu, ko je rekel, •da nima "nikake siinpatije za o-ne, ki mislijo, da so duhoviti, kadar žalijo in na,padajo vlado Španije."
berlin trikrat bombardiran v teku miri in dvajsetih ur
LONDON, četrtek, 25. maja. — Zavezniška zračna ofenziva proti nacijski Nemčiji je danes dospela na višek svoje strahovite uničevalne sile, ko je v teku zadnjih 24 ur nič manj kot 7,000 letal iz Anglije in Italije vprizori-lo napade na razne vojaške in industrijske tarče v Nemčiji in okupiranih deželah.
*-------
Berlin je bil v t e k u 24 ur Rokavskega preliva pa do Bal-bombardiran trikrat. Zadnji napad na nemško prestolico je bil vprizorjen danes baš popolnoči.
Od Balkana pa do Rokavskega preliva
Besneča zračna vojska je u-darjala Nemce po vsem kontinentu, od Balkana pa do Rokavskega preliva, in danes zgodaj zjutraj so hrumele proti kontinentu že nadaljne jate bombnikov, ki so z neizprosnirii napadom nadaljevali.
Nemški radio je naznanil, da je bil danes zgodaj zjutraj poleg Berlina udarjen od britske zračne sile tudi Aachen, važno industrijsko mesto v Porenju,
ki leži 35 milj zapadno od Koel-na.
Tisoč ameriških bombnikov nad Berlinom '
Berlin, katerega so v četrtek ponoči bombardirali Angleži, je bil včeraj tarča strahovitega napada od strani ameriške zračne sile v Angliji.
-Nad nemško prestolico je bilo tisoč ameriških letečih trdnjav in približno enako število bojnih letal.
Včeraj je bilo samo tekom dneva na nemške postojanke od
kana vrženih več kot 7,500 ton bomb.
77 nemških letal /bitih; 32 bombnikov izgubljenih
Ameriška zragna armada je v zračnih bitkih na poletu proti Berlinu sestrelila 77 nemških letal, medtem ko so Amerikanci v vseh operacijah, ki so bile podvzete iz baz v Angliji izgubili tekom dneva 32 bombnikov in 16 bojnih letal.
Samo nad Berlinom so Amerikanci zbili 48 nacijskih letal.
Druga ameriška zračna sila je napadla industrijske in komunikacijske tarče v okolici Pariza, ki so bile skoro brez vsake obrambe.
Dunaj in nemške tarče v Jugoslaviji bombardirane
Zavezniška zračna sila je bombardirala Dunaj in razne nemške postojanke v Jugoslaviji, katerih imena v poročilih niso navedena.
Snoči je radio v Budimpešti naznanil, da se bliža mestu sovražna zračna sila, iz česar se sklepa, da je bila madžarska prestolica že sedmič v teku e-nakega števila dni določčna za tarčo zavezniških bombnikov.
JUŽNI SLOVANI V AKRONU IN OKOLICI VABIJO NA JAVEN SHOD NA SPOMINSKI DAN, 30. MAJA
AKRON, O. — Združeni odbor Ameriških Južnih Slovanov v Akronu, Barbeitonu in okolici vabi vse Srbe, Hrvate, Slovence in Macedonce na Veliki Narodni Shod, kateri se vrši v torek dne 30. maja, 1944.
Začetek ob 7:30 zvečer v Perkins School Auditorium, na W. Exchange in Bowery St. dva bloka severno od Main Street v Akron, Ohio.
Lokalni odbor je povabil iz glavnega urada v New Yorku ljudi, kateri vodijo Združeni odbor Ameriških Južnih Slovanov, kateri s pomočjo pisatelja g. Louis Adamiča že leto dni požrtvovalno deluje in poroča v javnosti Amerikancem o veliki borbi našega naroda v Jugoslaviji pod vodstvom maršala Ti-
ta in njegove osvobodilne vlade.
Priliko boste imeli, da slišite sledeče govornike:
Zlatko Balokoviča, odlični hrvatski umetnik in predsednik Združenega odbora Ameriških Južnih Slovanov;
Sava Kosanovič, bivši jugoslovanski minister in borec za narodno pravico;
Nikolaj Drenovec, duhovi in poznani govornik.
Janko Rogelj, obče znani narodni delavec iz Clevelanda.
Upamo, da so gotovo udeležite tega shoda, da boste slišali o borbi našega naroda v Jugoslaviji. — Združeni odbor Ameriških Južnih Slovanov v Akron, Barberton in okolici.
"Največje zrakoplovišče" |
Mestna vlada pod vodstvom župana Lauscheta je včeraj pod-vzela korake, katerih cilj je, da CleveV-nd, čigar zrakoplovsko polje je že itak eno najizbornej-ših v deželi, dobi največje in najboljše zrakoplovsko polje v Zed. državah, in morda celo na svetu. Prvi korak je bil ta, da sfe je uprava občinskega zrako-plovišča prenesla iz departmen-ta za javno službo v department za javne utilitete.
POBIRANJE ASESMENTA
Danes je 25. v mesecu in tajniki društev bodo za tekoči mesec pobirali asesment. Članstvo se opozarja, da pravočasno plača svoje društvene prispevke.
Oblak se je utrgal
Na južnovzhodnem koncu Clevelanda se je včeraj popoldne utrgal oblak, in ker kanali niso mogli sproti sprejeti silne množine vode, je bilo poplavljenih nešteto kleti in ulic. Najbolj so bili prizadeti stanovalci v predmestnih občinah North Randall in University Heights,
REDNA SEJA
V petek, ob 7:30 uri zvečer se vrši redna seja društva Zavedni sosedje Št. 158 S N P J., v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Članstvo je vab-Ijeno, da se polnoštevilno udeleži.
.STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
25. maja
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by	. ,
XUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 . .. Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town;
(Po raznašalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta):	> \
Por One Year — (Za celo leto)..............................................................................^ff.50
For Half Year — (Za pol leta)...............................................................................3.50
For 3 Months — (Za 3 mesece).................................................................................2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) ..............................................................................$7.50
Por Half Year — (Za pol leta)....................................................................................4.OO
Por 3 Month# — (Za 3 mesece)_____________________________________________________________________________2.25
Por Europe, Boutb America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
Por One Year — (Za celo leto) ...........................................................................'.$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1818 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
PROF. BORIS FURLAN:
TRETJA OBLETNICA
Dne 27. aprila se je dopolnilo tretje leto, kar so se najboljši sinovi slovenskega naroda združili v Osvobodilni fronti in začeli borbo za končno osvoboditev vsega slovenskega ozemlja in vseh slovenskih ljudi. S ponosom in samozavestjo smejo ^apogetnrki O F'gledati nazaj na to triletno herojsko razdobje slovenske zgodovine: ponos je utemeljen v doseženih uspehih in v pčniževalnih porazih, zadanih dan za dnem nadmočnemu in oholemu naci-fašističnemu okupatorju, samozavest pa je opravičena po zavesti, da je prvič v naši 1400-letni zgodovini velika doba našla velike ljudi, do kraja zveste velike historične misije in odločene, da to misijo do kraja tudi izpolnijo. Odslej in za dobo, ki pride, bosta ponos in samozavest, utrjena in učvrščena po O F, trajna znaka slovenskega narodnega značaja, odlikujoča in oblikujoča bodočo zgodovino Slovenije.
Ponos in samozavest sta skupno s čutom in smislom za mero odlikujoča znaka samozavestnega človeka in svobodnega naroda. In ni slučaj, da so* zakleti sovražniki slovenstva po sili historičnega razvoja morali v skrajnost, to je, do kolaboracije z nacifašikiČnimi sovražniki. Njih antislovenstvo, ki se izraža danes v sovražnosti napram O F, je star pojav naše politične zgodovine. Naši domači nasprotniki so proti O F zaradi tega, ker hočejo servilnost, ponižnost in udanost ohraniti kot osnovni narodni značaj. Odtod vsi klavrni poskusi v naši politični preteklosti, ki so nas hoteli prepričati, da nismo zmožni lastne državnosti, in da je za nas primerna in zadostna municipalna avtonomija. A to avtonomijo nam za ceno kolaboracije vsak okupator rade volje za jamči. In tako je one Slovence, k sreči maloštevilne, ki so v preteklosti sistematično gojili čustvo značajne in politične manjvrednosti, logika razvoja pritirala v tabor, ki je nasprotnik slovenstva in vsega človečanstva.
Slovenske mase so pred tremi leti do kraja izprevide-le, kam vodi pot politične in pioralne seryilnosti, ki so jo pripovedovali lažni vodniki naroda, ter jasno spoznale, da je mogoče graditi slovensko narodno stavbo in jugoslovansko državno zajednico samo na osnovah, ki jih je položila O F. Zato so se združile vOFinvNOVza ^brezkompromisno borbo proti nacifašističnemu okupatorju, in proti vsem, ki mu duhovno ali materialno pomagajo. Mar naši notranji pomagači okupatorja še vedno ne uvidevajo, da so se s svojim početjem postavili izven naroda, mar ne spoznajo, da tečejo poslednji trenutki, ko se še morejo vključiti v vsenarodno gibanje O F in se uvrstiti v slavno borbo za dokončno, moralno in materialno osvoboditev slovenskega naroda? Naj se otresejo in sprostijo spon in predsodkov preteklosti, in spoznali bodo ,zadovoljstvo duhovne svobode, in radost, ki jo daje borba za njeno ustvarjenje.
Po zaslugi O F se je slovenski narod zedinil.,Skupno z vsemi narodi Jugoslavije vodi v N O V, pod vodstvom maršala Tita, borbo za slovensko državnost v novi, resnično demokratski in federativni Jugoslaviji. V njej se bo, po mnogih sto letih nečuvenega trpljenja, zmot in zablod, dokončno izpolnila naša skupna usoda. Davno pred prihodnjo obletnico O F bo vse ozemlje Jugoslovanov osvobojeno od sovražnika in prvič v naši zgodovini bomo zaživeli resnično svobodno, duhovno in materialno, sebi in človeštvu v dobro. V mukah in trpljenju sedanjosti vidimo že zarjo neslutene veličine bodočnosti, zarjo novega človeštva in nove človečnosti. Ustvarjenje tega ideala za slovenski narod, to je smisel in historična sinteza borbe,-ki jo vodi O F.
* Kupujte vojne bonde! *
NEWYORSKA PISMA
Piše Frank Kerže
IN PO VOJNI?
V	času, ko ves svet ne govori drugega, kakor o svetovnem klanju, se mi ustavijo moje misli v naših, domačih zadevah in me vprašujejo; kako pa ti in tvoja bodočnost, kolikor jo je še. Je tako; vojna bo minila, milijoni se bodo vrnili, potem bo pa zopet stekanje in povpraševanje za delom in kruhom. Mi ne pojdemo med tiste, zakaj naše delo je več ali manj končano. Mladih in krepkih bo na. izbero.
Živeti v enem mestu ima sicer svoje prednosti, pa tudi težave. Včasih se zdi človeku sko-ro neumno ta-le dnevna rutina. Eni so sicer zadovoljni, če se najedo in še napijo zraven. Ampak vsi nismo taki.
Sedemnajst let je minilo, odkar, sem nazadnje obiskal staro domovino. Razven par oseb in par dogodkov je do malega vse izginilo. So pa nekatere slike, ki so mi naravnost nepozabne. Ko sem bil v Ljubljani, sem hodil slednji dan pod Tivoli. Tam nekje v sredi, koder so se križala pota, je bil velik četvero-ko);, na,polnjen s peskom. In od ranega jutra do poznega večera je bilo tam vse živo, kakor v panju. Krščence v snažnih oblekah so pripeljale otroke, ki so se kar zapičili v pesek, risali o-blike, napolnjevali posodice za pecivo in drobneli zraven, da je bilo kakor v panju.
Mladi, zveneči in pojoči o-troški glasovi so mi vdarjali na uho, prehajali do srca in duše ter mi vlivali nekaj, ki je spominjalo na staro vino.
Spomin mi je plaval v našo domačo vas. Bili so ljudje, stari in betežni, ki smo jih poznali z imeni strici in tete, bili so mladi možje, bili so fantje, dečki in otroci. Vse skupaj se mi je zdelo kakor ena sama,družina, v kateri se izgublja vsak posameznik. Starost se nam je zdela tako naravna, kakor mladost in nikdo ni povpraševal, zakaj je tako.
Tako je v domovini, koder narod raste in živi, trpi, dela in umira. Je nekako najbolj prav, da se vse meša med sabo: mladost in starost, zdravje m bole-pen, veselje in žalost. Zakaj zdi se mi, da je vsakemu usojeno, da dobi kdaj pa kdaj od vsakega malo.
V	Ameriki ni tega. Seveda je na oko vse tako, kakor je bilo doma. A ni tisto. Bel in črn, star in mlad, vse se srečuje v enem in tistem jeziku, proti kateremu sicer nimam nič. Samo eno je; moj ni. In če si kdaj pa kdaj poželim, da slišim, kako govori moja mladina, kdo bi mi zameril? Govori v mojem jeziku in to je tisto, ki pada na dušo kakor jasen solnčni žarek.
Pa si mislim večkrat tako; kaj, ko bi sel po vojni v stari kraj, če bodo namreč razmere take, da bi se dalo prilično svobodno živeti. Vasi bodo precej izpraznjene, mesta in trgi razredčeni, a življenje pride kmalu v normalni tir in vse bo tako, kakor je bilo.
Amerika se mi zdi tako mrzla, da se nisem in se ne bom nikdar vdomačil. ia. zamerilo se mi je pc^sebno med krizo, ko je bilo tako težko življenje. Je i-mel prav. tisti rojak, ki mi je rekel: v stari domovini imamo vsega, manj, a nikdar ne pride tako, da bi nekdo imel vse na kupu, drugi zraven njega bi bil pa lačen. In tudi ni tako, da bi človek, ki rabi tak6 ali take po-jhoči,'	takorekoč, vnaprej
plačati za vsak korak, ki ga nekdo stori zanj.	<
Amerika, kakor jo poznam, je za mlade, močne in zdrave ljudi. Kadar pridejo leta, ko človek rabi nekaj pomoči od tega ali onega, ostaneš navadno saih, ne samo pozabljen, ampak tudi večno komu na poti.
Mislil sem večkrat, da bi bilo kaj pametno iti v kasnejših letih na farme. Ampak dragi moji, ameriška farma, je biznis in ne dom. Tam je garanje in razočaranje, da mnogi puste vse skupaj in se vrnejo v mesta.
Je res; de'^ti je treba povsod. Am,pak če sarti ne moreš —kdo bo mesto tebe? Ce boš najemal, boš plačal več, kakor ti bo prineslo. Sam ne smoreš, najemati druge ti ne kaže — kaj je potem farma? Vse, samo ne tisto, kar bi rad ti in jaz od nje: ni dom.
V naši vAsi gre vse nekako nečutno mimo tebe; mladost in starost, bolezen in smrt. V A-meriki pa je vse to vkovano v biznis in sicer jako drag biznis. Človek ne čuti v svoji bližini ljubezni ali simpatije, usmiljenje in tolažbe. Cisto navaden surov biznis, ki ti je na razpolago samo za drag—denar.
Naša vas, naš trg, naše mesto ima dušo in srce. Kaj pomaga, če ni kdo pravi; imaš vsega, česar rabiš za življenje in si v tem oziru naravnost srečen. Res, imam a nimam tega, kar ima stara domovina. Veliko sem videl, veliko slišal, bil malodane povsod. Vsaj sem živel več časa po velikih mestih in med temi ima New York takorekoč vsega rajši preveč. Anipak človek se naveliča, polagoma, ne radi tega, da postaja tobože star, ampak ker je vse več ali manj ponavljanje. Pa če mi pride na misel otroško žuborenje, fantovsko petje in tista lepa domačnost, ki jo razvijajo kmetje v svojih pogovorih—kdo bi mi zameril ?
Naj grem za zabavo na nase domače prireditve, praviš? Kje pa so? In v koliko so naše? Kaj je razlika zame, ali govori angleški z mano Martin Krpan ali Mc Laughlin? V naših podpornih organizacijah je slovenski duh in slovenski jezik čisto zamrl. Smo v Ameriki, praviš? Res smo. Ampak v kakih petdesetih letih začeti, razvijati in končati je vsejedno malo prehitro.
A ne samo to. Naletel sem pri naši tukaj rojeni mladini na čisto poseben pojav. Mesto da bi vzbudil pri nji zanimanje za jezik svojih očetov, pa najdem nekako tiho sovraštvo ali zavist napram vsem tistim, ki znajo ali govore naš jezik. Ce srečaš našo mladino recimo na kakih prireditvah, gotovo ne čutiš več, da je naša. In še več: tudi mladina sama se kar nekako loči od tistih, ki smo prišli semkaj.
Tako-le razmišljam stvari in pravim sam pri sebi; kaj, ko bi Šel v stavi kraj po vojni? Gotovo nisi sam, ki tako misliš in čutiš. S tabo jih je veliko, ki Iščejo tako, kakor ti, doma in vasi.
Zato mislim iti pogledat tje, kakor hitro bodo razmere toliko normalne, da se bo lahko potovalo. Najbolj bi me veselilo naseliti se kam v obmorskih krajih. Je ne samo izredno milo, skoro tropično podnebje. Tudi ljudje so čisto drugega kova, kakor recimo gori v Sloveniji. To sem izkusil med vsemi leti Riojega bivanja v Ameriki. Primorci so bili najboljši podpor-piki vse^a našega kulturnega
dela in tudi drugače čisto drug element, kakor so gori. Jaz mislim, da bo mnogo prilike za marsikaj.
Po prvi svetovni vojni smo se tukaj jako pripravljali za staro domovino, šlo jih je precej, eni so dobro uspeli, drugi zopet ne. Je tako; ti moraš vnaprej razmisliti, kaj boš počel tam. Prilik bo jako dosti za vse in vsak izmed nas lahko še veliko pomaga svoji domovini in narodu.
Da bi prišlo še kdaj do tega, kar je danes, ko imamo drugo svetovno vojno, je izključeno. Ta vojna je tako vdarila ves svet in vse narode, da je naravnost strahota. In nikdar več ne bodo dobili oblasti v svoje roke taki, kakor je Hitler ali Mussolini in stotero drugih. Ce bi se kdaj v bodočnosti pojavil zopet kak tak človek, ne bo dolgo na prostem.
Ta vojna je dala ljudem tako lekcijo,' kakor nikdar poprej. Zakaj to ni boj kakih športnih cesarjev ali kraljev, ki bi se lepo uniformirani tepli nekaj časa, potem pa šli zopet vsak na svoje mesto. Danes trpi ljudstvo, moški in žepske, otroci in starčki, zdravi in bolni, skoro bolj, kakor tisti, ki so na fronti. Oni so vsaj oblečeni in prehranjeni, medtem ko so ljudstva naga in lačna.
Torej od te strani nobene bojazni. Od druge; ali bi se dalo živeti tam? Da, lažje, kakor v Ameriki. Pa naj bo na kmetiji, v trgu ali mestu. Prilika bo pred vsem za velike investicije. Mislim, da pridejo vsi primorski kraji v skupno našo državno celoto. Je Trst, Reka, Gorica, cela Dalmacija, nešteto o-tokov — in vse to je za srednjo Evropo to, kar je Florida ali Kalifornija za Ameriko. Opozarjam posebno na Opatijo, ki je posebnost na Jadranu.
Kdor bi investiral v turisti-ko na en ali drug način, bi po mojem prepričanju storil najboljše. Zakaj cela naša domovina ni drugega, kakor turistka dežela, kateri ni para na tem svetu. Naše Primorje ima podnebje in razna bogastva, za katera nas zavidajo menda vsi. Naša Slovenija ima planine in poleg njih prelepe hribovite kraje, ki se vsaj meni zde lepši in mikavnejši, kakor gole skale.
Opozarjam zlasti na eno; po končani vojski bo iz Amerike več turistov, kakor jih je bilo kdaj poprej. Slednji si bo želel videti narod, ki se je uprl Hitlerju in njegovim divjakom in 'Je bori za svojo zemljo in. prostost z junaštvom, katerega občuduje ves svet. Že poprej je hodilo precej Amerikancev v Dalmatinske kraje. In ko so se vrnili v Ameriko, so pripovedovali o čudoviti lepoti in nepo-kvarjenosti ljudstva s prstom na ustih, rekoč: tiho in zaupno da ne pritisnejo drugi in ne pokvarijo vsega.
Turistika, trgovina, zastopstva, kmetija in mnogo drugega — vse bo čakalo. Zakaj vrsto našega naroda bodo izredčene. O tem ni nobenega dvoma.
Vse to pa je odvisno od tega, kakšna bo država tn kakšna bo vlada. Da bi le slabše ne bilo, kakor je bilo v rajni Jugoslaviji. Sicer si jo je marsikdo privoščil, javkal in čivkal o vsem mogočem. Fakt pa je pred nami, da je postavim naša Slovenija pod Jugoslavijo bolj napredovala v dobi četrt stoletja, kakor poprej v par sto letih. Ne rečem: lahko bi bila še boljša, kakor je povsod na svetu.
Prilike so naravnost velike in vabljive — slednji izmed nas nosi svojo nekdanjo domovino tako jasno in čisto v svoji duši, kakor tedaj, ko je za vriskal vlak in odpeljal težka srca.
Ljudi je precej, ki mislijo, kakor jat. toamo pa še euo
prednost, katere ni bilo nikdar prej. Ce bi se komu kaj zamerilo ali če bi mislil, da pogreša svoje Amerike, jo bo lahko dosegel v kakih dvanajstih urah. Vožnja z aeroplani bo tako redna in tako cenena, da bo slednji lahko danes tukaj, jutri tam.
Po mojih mislih so to resne prilike, o katerih velja, da človek razmišlja. In treba je, da odloči vsak zase. Jaz ne bi nikomur svetoval naj stori tako ali tako. Vsak naj premisli sebe in svoje stališče in tudi odloči. Potem nosi odgovornost sam za vse.
Tako je najboljše in najbolj pravično in najbolj pošteno.
Kako so se reševali iz podmorskega groba
Pred mnogimi leti je objavil neki londonski časopis tale o-glas: "Daruj en šiling za vrlega Angleža!"
Uspeh tega oglasa je bil presenetljiv. Cez nekoliko tednov je isti časopis sporočil, da je dobrodelna zbirka dosegla potreben znesek.
V	Mertonu so z nabranimi prispevki kupili hišo in jo podarili kot narodni dar zaslužnemu podoficirju iz podmornice "Po-seidona", ki se je bila nekoliko časa prej potopila v kitajskih vodah.
Podčastnik, ki je bil spričo nenavadne prisotnosti duha rešil iz ponesrečene podmornice več tovarišev, se je vselil s svojo mlado ženo in hčerko edinko v svoj novi dom. Nesreča se je zgodila takole:
Dne 9. junija leta 1931, se je pri pomorskih vajah ob sever-novzhodni obali kitajske pokrajine Šantunga zaletel kitajski par ni k "Juta" v podmornico "Poseidon". Treščil je v njen desni bok s tako silo, da je gladko predrl podmornični jekleni oklep. Voda je vdrla skozi veliko razpoko in čez dve minuti je podmornica izginila s površja. Ker je ob času nesreče podmornica plula na površju, je bil njen krmilarski stolp odprt, kar je bila sreča v nesreči, ker se je tako posadki devetindvajsetih mož med katerimi je bilo pet oficirjev, posrečilo splezati po njem iz ladje in poskakati v vodo.
Vse te so sprejeli reševalni čolni z "Jute". Vsi ostali pa, ki so bili v trebuhu podmornice, so" utonili, razen šestih mož. Teh šest mož je bilo v času nesreče v torpednem prostoru spredaj. Med temi je bil tudi podčastnik Patrick Willis. Njegovi štirje tovariši so bili prav tako Angleži, samo steward (ladijski strežnik) je bil Kitajec.
V	smrtnem strahu so zaslišali iz daljave klic: "Zaprite ne-produšna vrata!"
To pa ni lahko delo. S silnim naporom se jim je le posrečilo, da so jih zaprli. Trenutek nato se je podmornica že nagnila na desno in zdrsnila na dno. Vsa sreča pa je bila, da je ostala pokoncu v blatu. Ob trčenju so ugasnile vse svetiljke, in tako je bilo šest mož v temi zaprtih na dnu morja.
Na srečo je imel podoficir pri sebi električno žepno svetilko. Prvi pogled je veljal vratom. Ta so bila sicer zaprta, toda navzlic temu je skozi neko špranjo počasi curljala voda v notranjost. Ta nevarnost pa ni bila posebno vznemirljiva. Hujše zlo jim je grozilo o d pomanjkanja zraka. Šest mož ne bi bilo dolgo moglo vzdržati v tesnem prostoru. Willis je sicer vedel, da so bili v bližini vojni križarki "Berwick" in "Cumberland" in letalonosilec "Hermes",
ko-zrak.
toda ni vedel, kako jim naj P"' magajo.
Preostala jim je še ena da. "Poseidon" je imel kakor vse podmornice več Davisovi rešilnih naprav. To so nekakšne plinske maske, ki so opretnlj® ne s kisikom in se dado kakor pulover potegniti čez glave. K'" sik v njih zadošča za približni pet in štirideset minut. Kakor hitro odpreš pipo za kisik, vsa naprava napihne kakor ba Ion. S tako pripravo se niores dvigniti na površje, če prit'S vode od zunaj ni prevelik. Ce J® prevelik, se vrhnji pokrov ne da odpreti in ne moreš iz podmornice.
"Poseidon" je ležal preceJ globoko pod vodo in pritisk vo de na pokrov je bil velikanski
Willis pa je kljub temu ^ hranil hladno kri. Znano mu 3® bilo, da se da pritisk omiliti s protipritiskom. Odkril je svoJ" namero tovarišem in lotili so s® zadnjega rešilnega poskusa.
Odprli so cevi in spustili vo o
v	kabino. Zdaj je dal preko ka; bine v primerni višini nap® močno vrv, da bi se rešili na njo, ko bo voda narasla.
Počasi je pritekala vo Zrak v kabini je postajal čeda Ije gostejši, tako da so že maj dihali, A ta zgoščeni je bil njihov rešitelj. S močjo je namreč pritiskal pokrov od, spodaj in blažil P'"' tisk na pokrov od zunaj.
Dve uri in deset minut je tekla voda v kabino. Kisika ^ plinskih maskah jim je že manJ kalo. Voda je narastla že P^"® ko vrvi.
"Zdaj pa bomo poskusili/ J® dejal Willis. Pritisnili so na P" krov, in res se je dvignil-mornarja sta naglo smuknj & skozi odprtino v temno vocio vje. Z veliko težavo so nato za' prli "pokrov, skozi katerega J® lila težka voda.
Nastala je grobna tema voda se je dvigala. Samo so še molele mornarjem na
vi	iz vode. Zgoščen zrak skoro onemogočil dihanje. lis je spet dal povelje, naj ® pro pokrov. Veljalo je odpf® ali pa utoniti, in odprlo se
Najprej" je skočil v vodo ^ tajec, za njim pa ostali drug drugim. Zadnji je bil na vrs Willis.	.
Na pol mrtve so jih tovariške roke z reševalnih ' dij in jih od2)ravile v zdravi
h k'
Eden izmed prvih dvcn, sta splavala skozi odprtino,
pa-0-
kreval, da se je mogel vrni^' nazaj v domovino.	.
Cisto zdrav pa ni bil v Strašni napori in silni strah mu zrahljali živce. Ang'®® ^ javnost se mu je oddolžila tem, da mu je podarila pritikline, ki spadajo k njej. _ lahko v miru živi v njej s jo družinico.
OLci o£JlclVciJlcl brWjZl
od onemoglosti izdihnil. 0^^ ,
pet je ostalo živih. Junak trick Willis je kmalu toliko
Podprimo borbo Amerike - ,0 kraoijo in svobodo sveta z jpi vojnih bondov in vojno-varč®^® znamk!
Za delavc^
Power Machin® operatorice Pressor
fruits
na ženskih suknjah m .. Dekleta in žene z neko*' predznanjem imajo jLpi' Moderna tovarna, zavaro^'^^^^ na proti boleznim in uezg'' ter plačane počitni*^®
The Prin+z Biederrn^'^ Co.
1974 EAST 61st ST-od Euclid Ave. /
Jniaja, 1944
ENAKOPRAVNOST
STEAN 3
4ov
'2 partizanskega tiska
ne bodo uspele, ker naš narod trdno
(N adaljevmije )
o nas je prodrla v ^ ona bo trajno onemogo-^se spletke, ki se še spleta-"lozemstvu, da bi nam o-^®§očile, da bi plodove borbe ' %i, ki smo to borbo vo-Spletke ne
^ rokah svojih najboljših orožje, ki ga je izvojeval ^ ]o krvjo. Ne bodo uspele ^ ' ^Gr imamo veliko zavezni-^ Sovjetsko Rusijo, ki ve za °orbo od prvih dni in ki ^^aša z nami kot s svojim Ne bodo uspele, ker ""ednarodnem svetu pošteni
"ijt	delavcev, kmetov
®ligence danes vedo za na-j|. ^^0; vedo, da smo dopri-jr, "^"^ogo in mnogo za konč-^ riad fašistično zverjo, L ^®ističnimi imperialistični-j^'^^^ajaici. in ravno to, d a pred celim svetom prido-

naše narode spomla-' — vse to nam omogo-^ 'lam nalaga dolžnost, da ij, svetom in pred na-iup^^^^dom dokažemo, da je ^ ki ga uživamo danes,
Slas
prave ljudske vojske.
° oprali srage z lica na- j Judstva in oprali sramoto, |
bilo zares zasluženo in upravičeno.
Vi kot častniki naše Narodno - osvobodilne vojske imate pred seboj veliko nalogo. To nalogo morate izvrševati v vsakodnevnih krvavih borbah, v zmagoslavnih pohodih proti poslednjim fašističnim utrdbam in utrdbam njihovih kvizlinških trabantov. To je naloga sedanjosti. Toda imeli boste nalogo tudi v prihodnjosti, kadar bo naš narod odložil orožje — da se z vso silo vrže na ponovno izgraditev naše zmrcvarjene in porušene domovine. Tedaj boste voditelji narodne vojske, ki bo bdela nad usodo, ki jo bo doživljal naš narod, ko bo gradil boljšo in srečnejšo bodočnost. Vi ste oni, na katere bo naše ljudstvo polagalo gotovost svoje domovine, kakor ste danes oni, ki podžigajo naše vojake, da skupno sejete bratstvo in slogo med narodi Jugoslavije, da onemogočite sovraštvo med brati in preprečite po-vratek onega mračnega, kar je ugnjetevalo naše narode, da zagotovite zmago in ^a na čelu nase zmagovite armade, armade Jugoslavije, izvojujete to zmago!
TT *# r o

roBOP
mAAM*	HO0 M noi



o K;T O 6 f.pr t
ŠE ENA NOVA
Ohio State Beverage
trgovina 6925 UNION AVE.
Popolna zaloga pive in vina
Cordials in mehkih pijač za na dom
šajfe WGAR postajo 12:00-WADC-745 zj.-lO.OO z j.
Tovariši, prej sem naglasil,' da je ta šola začetek, ki se poraja tako, kakor se je porajala naša armada. - Prošli ste skozi kratek tečaj. Upam, da bo prišel čas, ko bodo dani pogoji za to, da bodete vi, ki ste željni znanja (vem,* da si želite pouka v teoriji), mogli iti skozi dolgotrajno vojno šolo, da bodete dostojno reprezentirali častnike naše Narodno-osvobodilne vojske, častnike, ki so resnično zrastli iz najgloblje korenine našega naroda. Prepričan sem, da bodete teoretično znanje, ki ste si ga tu pridobili, z gotovostjo spremenili v prakso, ker
NAZNANILO IN ZAHVALA
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno in težko vest, da nam je umrla draga in ljubljena mati
a
Karolma Kmet
ROJENA NOVINC
Izdihnila je svojo blago dušo, pripravljena na pot v večnost, dne 5. maja 1944. Rojena je bila v vasi Veliki Lipovec, župnija Ajdovec na Dolenjskem, dne 7. septembra 1871. Pokopali smo jo dne 9. maja na katoliškem pokopališču Kalvarija.
S hvaležnim srcem in toplo besedo izrekamq prijateljsko in srčno zahvalo vsem številnim prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so se prišli poslovit od pokojne matere, ko je ležala na mrtvaškem odru; zahvaljujemo se vsem onim, ki so nam izrekali tolažilne in bodrilne besede ob našem trpečem žalovanju; z neizmerno hvaležnostjo se spominjamo vseh onih, ki so s cvetjem, rožami in venci obložili truplo pokojne mame; nepozabna zahvala vsem in vsakemu, ki je daroval za svete maše; in končno topla zahvala vsem, ki so s svojimi avtomobili peljali pogrebce na pokopališče.
Hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki nam je v bolestni žalosti nudil sočutno naklonjenost.
Naše mame ni več. Odšla je v večnost, kjer ni usodnega zemeljskega trpljenja. Zato ji v tihi žalosti želimo: Mirno počivaj, sladko snivaj; vse to si zaslužila kot dobra, skrbna, zlata mama.
Žalujoči:
ANTON KMET, soprog;
VID in JOE, sinova;
CAROLINE, FRANCES, MARY, ROSE, MILDRED, ANTOINETTE, BERTHA in GERTRUDE, hčere;
FELIKS NOVINC, brat.
Cleveland, Ohio, tine 25. maja, 1944.
prakso imate, prakso ste si pridobili v težki in krvavi borbi. Pridobljeno teorijo zvežitc s prakso in mogli boste dati še več za uspeh naše Narodnoosvobodilne borbe. Želim vam, tovariši, mnogo uspeha v našem boju, na čelu enot, kjer boste stali!
Živela naša Narodno - osvobodilna vojska! ("Živela!)
Živela naša velika zaveznica Sovjetska Rusija! (Živela!)
Živeli naši zaveznici Anglija in Amerika! (Živeli!)
Smrt fašizmu! (GromoVitoj "Svoboda narodu!" Navdušeno ploskanje. Vzkliki: "živel naš vrhovni komandant! Živel tovariš Tito — cela dvorana odmeva: "Živel!").
Ko je tovariš Tito konča> svoj govor in je dvorana potihnila, se je začela delitev diplom. Častniki so stali pozorno v dvo-redih. Poveljnik častniški šole je vzel v roke spisek poslušalcev in rekel, da bo klical tovariše po činu in kogar bo poklical, naj pride do vrhovnega komandanta, kjer bo dobil diplomo. Tovariš Poljanec poroča, da je pokazal najboljši uspeh in dobil prvo nagrado vrhovnega komandanta tovariš Uroš Kukolj, major, namestnik komandanta VIII krajiške brigade.
Krepak in gibčen pride tovariš Kukolj do vrhovnega komandanta in ga pozdravi. Tovariš Tito mu odzdravi, mu poda roko in mu čestita na uspehu. Po Kukolju pride k vdhov-nemu komandantu tovariš Savo Košar, major, drugi po činu; za njim tovariš Mirko Pantoš, namestnik komandanta Glamoško-Livanjskega partizanskega oddelka, kapetan, tretji po činu.
Klicanje gojencev • častniške šole se nadaljuje, mladi častniki prihajajo, pozdravljajo tovariša Tita, ki jim stiska roke in j daje diplome. Mladi častniki sto-j je tako pred ljubljenim koman-I dantom po en trenutek, ki si ga j bodo zapomnili za vedno. Mno-; ki izemd njih imajo na licih brazgotine, sledove junaških in velikih borb.
Ker je razdeljevanje diplom ! končano, poda politični komisar Oficirske šole, tovariš Peter RadoviČ vrhovnemu komandan-I tu tri nove, strojne pus^ke, ki jih tovariš Titd izroči prvi tro-; jidi 'po Činu. frvi strojnici' sta poscbnegk, nam najljubšega ti: i pa, s karakterističnimi ddboš-šaržerji, v katere gre 72 nabojev. Na strojnicah so gravirana imena najodlienejših tovarišev in podpis Vrhdvnega komandanta, kratko TITO, ki je za naše boi*ce največja zapoved, a za naše • sovražnike strah in smrtna obsodba.
Tovariš Uroš Kukolj je šel nato, s' strojnico na hrbtu, pred tovariša vrhovnega komandanta in prečital pozdi'av— prisego j v imenu svojih tovarišev in sebe, v kateri se zaklinja, da bo'visoko čuval svetinjo zaupanja in Časti, ki mu jo je izkazal tovariš Tito in da hoče na njegovo očetovsko skrb odgovoriti s še večjo skrbjo %;a narod, s še močnejšo borbo za svobodo in srečno bodočnost naroda, s še bolj požrtvovalnim delom za napredek in slavo naše junaške Narodno-osvobodilne vojske. Pozdrav tovariša Ku-kolja so navzoči sprejeli z navdušenimi vzkliki tovarišu Titu in Narodno-osvobodilni vojski.
Končno se je tovariš Tito poslovil od mladih častnikov, ki odhajajo drugi dan k svojim četam, na nove dolžnosti v služ-fei naroda, v nove bitke, nevarnosti in zmage , s sledečimi besedami :
"Tovariši častniki Narodnoosvobodilne vojske! Čestitam vam na uspehih, ki ste jih dosegli v tej šoli! Prepričan sera, da boste odslej, kakor ste jih doslej, izvrševali svoje naloge, ki jih postavi pred vas Vrhovni stan, pa naj bo to kjerkoli — v Krajini ali v Vzhodni Bosni, Dalmaciji ali Sloveniji, v Mace-doniji ali v Srbiji ("Hočemo!") da pojdete povsod, kamor vas' pošlje Vrhovni štab, ker so ^ pred nami še težke borbe in mo- i ramo te borbe dovesti do zma-! govitega konca, izvojevati mo-' ramo vsem narodom Jugoslavije svobodo in srečnejšo do-1 dočnost. želim vam še enkrat j mnogo uspeha v nadaljnji bor- ■ bi!
— Svoboda narodu! je odjeknila dvorana.
*
Tako je bil zaključen oficielni del svečanosti. Spremljani s j prisrčnimi klici, so tovariš Ti-, to in ostali člani Vrhovnega štaba zapustili dvorano. Lica vojakov, mladih častnikov in
ljudstva so bila vedra in svečanost se je zaključila s ko-zarskim kolom in partizansko pesmijo.
Naši borci znajo biti veseli ne samo po dobljenih bitkah, temveč tudi ko jim gledajo v oči. Da bi jim bila sreča mila!
w

L-870

"All right I You're sovin' shoe leather! And yo oin't troveflin' ond yo oin't usln' the phone and yo oin't wastln',fat$-Bu^ yo oin't winnin' this wor either.!"^
Smrt fašizmu!"
IMATE KiLb?
PRAVILNO UMERIMO
Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice

Xa varstvo kolena.
Opore za gležnje
Jamčimo, da lahko kontroliramo vaš« kilo
EJBL'S DRUG STORE
7008 BROADWAY	Tel. Mlchig.n 9784
Ko
bt
mogU
videti
kaj
tam
se
dogaja
VELIKANSKE REČI se tam dogajajo.
In velike reči se tukaj hitreje pomikajo. Vojna dan za dnem čedalje bolj potrebuje žice.
Če kličete na dolgo-distanco po žici, ki je vsled vojne zaposlena, vam operatorica lahko reče "Prosim omejite vaš klic na 5 minut." S tem se omogoči napraviti več kil-cov tekom zaposlenega časa.

THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
ZBOR PLANTNTTpS^d;


v NEDEUO, 2S.MAJA, 0B7;30 Zy.
V Slov. nor. domu, 5050 Stanley Ave., Mopie H+š,
Pričetek ob 7.30 uri zvečer

nmm
Po koncertu prosta zabava rn ples igra Melody Boys orkester. Vstapn!nd 70c

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
ZADNJA KMEČKA VOJSKA
Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J.
(Nadaljevanje)
"Bedak bo kaj slutil!" se za-krohota žena in si pokrije na videz sramežljivo z rokama o-braz. "Mislim, da ve vse. Toda, dajajte mu cekine in mline, pa ne bo vpraševal, če mu žena moli rožni venec. Ampak vaša gospa Helena?" vpraša Loličev-ka in pogleda izpod oči norega starca.
"Ta spi ali pa moli," odvrne Tahi.
"No, dobro!" se nasmeje Lo-ličevka, "naj pa moli."
In pri teh besedah se Loli-čevka hudobno nasmeje. —
XVII. ^
Gospod Ambrož Gregorija-nec je sedel za mizo v stolpu mokriškega gradu, kamor je bil prišel zgodaj spomladi 1. 1567 za dolgo časa na obisk. Ne zavoljo zabave in veselic, ampak ravno zaradi syoje in susjedske pravde. Ko je čul o zločinih Ta-hovih, si je hotel vse od blizu ogledati in slišati vse od očividca. Nagnil se je bil nad debelo knjigo, na katero mu je padala dolga brada, a oči so se mu br-zo podile po črno tiskanih besedah. Belil si je glavo ter študiral slavonsko in ogrsko de-dinsko pravo, ker je po tem nalašč povpraševala kraljeva sod-nija. Ravno je prijel za papir, da bi si zabeležil nekoliko besed, kar stopi v sobo Mihajlo Konjski, oblečen v potno obleko. Starec vzdigne glavo, poda priMecu obe roki in vzklikne:
"Da ste mi zdrav, dragi moj prijatelj! S kako srečno novico prihajate na Mokrice?"
"Bog vas živi, domine Ambrož," reče Konjski. "Ne vem, je li moja novica srečna ali nesrečna, toda vsekakor važna."
"Da jo slišim," odvrne Ambrož in sede zopet na stol.
"Dobili smo bana, ali bolje rečeno, imamo dva bana."
"Dva? Katera dva?" vpraša Ambrož živahno.
"Škofa Draškoviča in kneza Pranja Frankopana Slunjske-ga."
"Je to istina?" vpraša Ambrož, 'moj Stepko prihaja iz Zagreba vsak dan z drugim banom. Veliko se je govorilo o Matiju Kegleviču."
"Živa resnica," odvrne Konjski, "povedal mi je to gospod škof, moj znanec, in sicer včeraj, a jaz sem pohitel s svojo
ženo semkaj, da vam jiovem to novico."
"Draškovič torej!" se zamisli Ambrož in si prične gladiti brado. "Nihče ni mislil na tega. škof ne pripada nobeni stranki, slavni govornik s tri-dentinskega cerkvenega zbora se ni vmešaval v posvetne stvari. Moder je, vljud.m in ljubezniv, ni pa pristranski ali zagrizen. E, to ni slabo. A čemu dva bana?"
"Draškovič je za meščanske stvari, Frankopan pa za vojaške."
"Knez Slunjski je mlad, toda velik junak in poštenjak," n,a-daljuje Ambrož, "toda, ste li govorili s škofom o naših zadevah ?"
"Seveda."
"No, in kaj je rekel?"
"Saj ga poznate. Fin je in moder; govori oprezno, kakor bi hodil po ledu, in kadar hoče kaj zatajiti, navede besede iz svetega pisma ali iz kakega latinskega klasika. Pravil sem mu o naši zadevi. Poslušal me je mirno in ni rekel ne bev ne mev. Ko sem končal, mi reče: "Radi veleizdaje se ne bojte. Ta kapitalna pravda bo zaspala v arhivu. Kar ste mi povedali o Ta-hu, vem sam. No, Tahi ima, verujte mi, na kraljevem dvoru veliko mogočnih prijateljev, i-ma za seboj veliko stranko, a kraljevi, svetlosti manjka denarja. Iz tega izprevidite, da se ta gordijski vozel ne da presekati, ampak ga je treba fino in spretno razvozlati. Ne prenaglite se, za Boga! Potrpite. Pravda naj teče pred banovim sodiščem. Saj jaz nisem Peter Er-dedi, Tahov zet."
Nato je razmišljal škof dolgo časa, igrajoč se s svojo brado. Naenkrat dvigne glavo, kakor da se je nečesa domislil, in reče: "Kaj dela vaša gospa Anka? 2e dolgo je nisem videl. Ali je pozabila, da sem njen krstni boter? Recite ji, da naj pride k meni, še danes naj pride. A vi se čuvajte, povejte to tudi gospodu Ambrožu Gregorijancu. Ne pozabite povedati to Anki, kar sem vam rekel," konča škof, dvignivši kazalec in me odslovi."
"Da, da," se nasmehne Ambrož, "to je njegova navada. Razvozljati! A kaj je rekel Anki?"
"Rekel ji je, da je bil pri njem Tahi, da se mu je ponižno poklonil in hvalil kraljevo mo-
drost, da je postavila za bana najmodrejšega Hrvata."
"Ah, glej," reče Ambrož, "volk se zna pretvoriti v lisico".
"Da," nadaljuje Konjski, "in Tahi se, kakor čujem, hvali po Zagrebu, da je bil ban zelo prijazen, da bo sodišče pravično in da bo strogo ščitil vsako pravico."
"Draškovič je na vse strani vljuden. No, ravnajmo se po njegovemu nasvetu, ker nam bo koristil. Pojdi "a javit te novice gospej Uršuli, da se dogovorimo. Recite ji tudi vi, naj se modro premaguje."
"Uršula je, bržkone že vse izvedela," reče Konjski; "moja žena je šla naravnost do nje."
V grajskem vrtu je šetala gospa Uršula, živahno se pogovarjajoč z gospo Konjsko.
(Dalje prihodnjič)
25. maja, 19'^^
Urednikova pošta
Poziv na konferenco Progresivnih Slovenk
Vse članice Progresivnih Slovenk se vabi na letno konferen CO, ki se bo vršila v nedeljo ob 3 uri popoldne 28. maja 1944 v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
Seja bo važna za nas vse in bomo pričakovali od vas, da podate vaše nasvete in priporočila za porast naše dične organizacije.
Po seji bodo naše pridne članice od krožka št. 3 servirale okusno večerjo.,
Prosi se vas, da ako namera vate ostati za kosilo po seji. da bi bili tako prijazni in poklicali predsednico krožka št. 3 Mrs. Frances Gorjanc, tel. KEnmore 3836 J za rezervacijo.
Zadnji dan za poklicati je v četrtek, dne 25. maja. Prosi se vas, da vpoštevate gornji apel
Torej, članice pridite, v čim večjem številu.
Za glavni odbor:
Josie Zakrajšek, gl. tajnica.
se naši fantje povrnejo zmuce-ni nazaj, da bodo našli nas na mestu; da ne bo vse delo čaka-! lo njih.	j
Baš sedaj se je zbor "Planina" prav pridno pripravljal za] pomladanski koncert, ki se bo pod spretnim vodstvom g. Fr. Vauterja, vršil v nedeljo, dne 28. maja, točno ob 7:30 uri zvečer v Slovenskem narodnem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio.
Ker imajo pevski zbori v sedanjih časih velike težkoče pri gojitvi slovenske pesmi, ki je tako priljubljena med nami, dajmo tem pevcem priznanje za njih trud, in napolnimo jim dvorano pri nedeljskem koncertu! do zadnjega kotička.
Po koncertu se razvije prosta zabava s plesom, za katerega bodo igrali Melody Boys.
Na veselo svidenje pri koncertu zbora "Planina"!
Louis Kastelic.
Mali oglasi
TURNEY RD. HARDWARE
Paints — Sporting Goods 4835 Turney Rd.—MI. 8972
Garfield Heights
Za delavce Za delavce
Imena bojujočih se fantov in deklet
Euclid, Ohio. — Vsem, kateri spadate pod okrožje Slovenskega društvenega doma, kakor tudi vsem prijateljem živečim v Euclid-u in okolici, se naznanja, da priglasite imena vaših sinov in hčera, kateri so šli v armado po prvemu aprilu t. 1. naprej.
Prosim, da upoštevate imena, katera so že na častni plošči, da ne bodo po večkratno zapisana.
Zadnji dan za priglasitev je do 15. septembra. Prosimo, da ste točni, 'da se bo delo lahko ob pravem času dovršilo.
Odkritje dodatnih imen bo v nedeljo popoldan dne 15. oktobra s programom, o katerem boste čitali pozneje.
Vas pozdravlja za Direktorij Slovenskega društvenega doma.
Jas. I. Rotter, tajnik.
Koncert Planine
Maple Heights, Ohio. — Zadnje čase je prav malo poročil opaziti iz naše naselbine. Vzrok je menda, ker je vse preveč zaposleno v tovarnah, poleg tega ima vsak polne roke dela pri svojem domu.
Na društvenem polju ni opaziti preveč aktivnosti, posebno z prireditvami ne, ker nam primanjkuje mladih moči. Fantje so odšli, da se borijo za domo-, vino in svobodo." Vseeno na splošno se pa ni opustilo vse narodno delo za povojne čase.
Zbor "Planina" se zaveda, da moramo biti pripravljeni, da ko
Mali Oglasi
Dobri nakupi his
6 sob hiša za eno družino; garaža; lot 50x101, blizu Euclid Beach parka, na 15714 Damon Ave. Hiša v dobrem stanju, for-nez na vodo.
Proda i •
ali se odda v najem na "lease"
zidano poslopje, v katerem je trgovina, 8 sobno stanovanje in dvorana za seje. Prostor za par-kanje avtov. Nahaja se v okolici E. 72 St. in St. Clair Ave. Za pojasnila pokličite RA. 5151.
• Naprodaj v Collinwoodu
3 zidani "doubles" in "single," 2 garaže; vse za $9,500; nizki davki. Izvrstna okolica za rentanje. Se mora prodati. Pokličite čez teden ob večerih, v soboto in nedeljo pa lahko podnevi ali zvečer — Willoughby 960 W 2.
v najem
PRODUCIRAJTE ZA NAPADALCE
Pomagajte nam izdelati kritične vojne produkte
Mi potrebujemo
Metal Stampings
__Inšpektorje
Die Repairmen in
__Die Makers
Pomožne Shear __Operatorje
Punch Press Operatorje Moške in ženske
Operatorja dvigal
Steel Storage Klerka
Packers in
Loaders
Pometače
The Geometric Stamping Co.
VOJNA TOVARNA 1111 East 200th Street	IVanhoe 3800
3 ŽENSKE
dobe službo za pomagati pri kuhi v čisti restavraciji. Le nekaj ur dela na dan. Dobra plača, prosti obedi. Zgla.si-te se med 11. zj. in 7. zv. pri
Sanitary Restaurant
5380 ST. CLAIR AVE.
se odda stanovanje s A sobami, zgoraj; kopalnica, garaža. Odda se starejšim zakoncem brez otrok, ali pa družini z enim odraslim otrokom. Vpraša se na 20112 Lindberg Ave., blizu E. 200 ceste, spodaj.
PLAČAM
več za vašo hišo, kot kdo drugi v Cle-velandu. Imam kupce hiš. ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte
EDWARD A. PERK
Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio. SK. 0285
Moderno 'prenovljena Nu-Annex Restavracija
Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY
From Italy to Poland


k	i;v.


7 sob hiša na Nicholas Ave., Euclid, blizu East 222 ceste. Hiša se lahko porabi za eno ali dve družini. Lot 70x140, 14 sadnih dreves, 3 garaže. Cena $6,-900.00. Pokličite
JOHN ROŽANC
15216 LUCKNOW AVE.
KEnmore 3662
*	Yields With every ifep
★	Absorbs shocks, jars •k Keeps you foot fre#h
POGREBI
$125—$225 do $1000 Vedno najboljša postrežba
LOREE A. WELLS
Pogrebni zavod 8303 Hough Ave. CE. 7038
Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra-fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike in violine.
PTAK'S
5416 BROADWAY
The Union Poultry Market
21va In očiščena perutnina Prodajamo na debelo in drobno Posebnost za ohcete, zabave in restavracije
11709 UNION AVE.
Louis Majer
Shoe Store 6410 St. Clair Ave.
li t !?	' "u	with United Nations forces in Italy, recall on this
May 3rd, Polish National Day, their country', national anthem, "Poland Has Not Perished Yet." There is new mean nJ in the song WTitten when other Polish kgion, formed in Italy during the Napoleonic Wars under Gen. Domhrowskl for the liberation of their homeland: March, march, Dombrowski, from the Italian plains to Poland!"
Vam zatekajo noge?
z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo.
Mandel Drug
Lodi Mandel
PH. G., PH. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 Waterloo Rd.
Cleveland, Ohio
Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer.
Zaprta ves dan ob sredah.
Leader's Beverage Store
911#-MILES AVE.
(poleg Leader Drug Co.) Prodajamo vse poznane vrste
piva, vina, mehkih pijač,
Club soda, champagne, ginger ale, itd.
ROJAKI obiščite Dorothy*s restavracijo 15207 St. Clair Ave.
blizu Five Points,
icier boste postreienl z finimi sendviči in oicus-nimi obedi po zmernih cenili.
Odprto 6. zj. do 8. zv.
STROJNI OPERATORJI
PUNCH PR^SS OPERATORJI
TcTNCH PRESS POMOČNIKI
BROCH OPERATORJI
SHORT-CUT LATHE OPERATORJI
NOTRANJI IN ZUNANJI BRUSAČI
MILLING MACHINE OPERATERJI
DIP TANK BARVARJI
OSKRBNIKI FORNEZOV
INŠPEKTORJI
NEIZKUŠENI DELAVCI
Visoka plača od ure in overtime
The Cleveland tractor Co.
19300 Euclid Ave.
PRIDNE GOSPODINJE
dobijo delo za pometanje tovarniških uradov in "luncJi room". Plača od ure i>oleg overtime Dnevni šift — 8 ur dnevno Delo dobi tudi OSKRBNICA od 5:30 pop. do 10:30 zv. 5 ur v soboto. Tedenska plača Ako ste dobra gospodinja, ste dobrodošla za inter^uj.
Geometric Stamping Co.
1111 E. 200 St. IV. 3800
Mali oglasi
POZOR!
Postavimo garaže In Icokošnjake. Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih.
AETNA LUMBER CO.
3674 E. 93 ST.	MI. 1185
SVEŽA — PRVOVRSTNA ZALOGA
GROCERIJE IN NAJBOLJŠE MESENINE
Barney's Market
10807 UNION AVE.
GOSPODINJE—Za vaše potrebščine obiščite Sabin's Quality Corner Delicatessen Store, 13000 Madison Ave. Tu dobite fino meso za sendviče, pecivo, tobak, cigare, slaščica in gro-cerijo. Odprto od 8. zj. do 10. zv., ob nedeljah 10. zj. do 6. zv.
MOŠKE IN ŽENSKE
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni T tednu
48 ur dela na teden
Plača za ZACETEK
Moški 77'/zc na uro
Ženske 62 %c na uro
Morate imeti izkazilo
Ijanstva.	^
Nobene starostne omejity®' ^ delO''
ste fizično sposobni ga imamo za vas
Zglasite se ^ EMPLOYMENT OFFl^' 1256 W. 74 St
National Carbon Co., Inc.
OSKRBNIC^
Polni čas: 5.10 zv. do 1-^ šest večerov na t®"®
DOWNTOWN:
750 Huron Rd-700 Prospect PLAČA $31.20 NA
Delni čas:
Tri ure dnevno, 6 PLAČA $9.90 NA	g,
Če ste sedaj zaposl®®^ brambnem delu, se n®
OFFIC®
EMPLOYMENT
ODPRT 8 zj. do 5. ^ razen ob nedelji
dne'

Izkazilo državljanstvi zahteva
the ohio
telephone
700 Prospect Ave.
Privatna oseba
želi kupiti avto, novejšega izdelka, ki je v dobrenj stanju. Plača v gotovini. Kdor ima, naj pokliče HEnderson 3756.
Takoj plačam
v gotovini najvišjo ceno za vaš rabljen I avto. Pogovorim se z vami v slovenščini
j United Motor Service
7200 BROADWAY
Oglašajte v Enakopravnosti
Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk!
SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR
Posebni popust za društva
B. J. Radio Service
1363 E. 45 St. — HEnd. 3028
Mali oglas'
LASTNIKI KADlJS^"arj<»iii-TOV.-Prineslte vaše dio aparate k ekspeitn kom. Popravimo vsak^
te za dom in avto.	' g,.:
Radio Service, 12705 , g,30 DI. 8333, Odprto 8.30 zJ- " gv. ob torkih in četrtkih
Prinesite vaše ure - ""yye pravilo. Vse delo
vimo v 48 urah v vaše	Jgf*
Garfield Height« ^
4801 TURKEY ^
CE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih. Brezplačni proračun.
Universal Roofing Service
1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767,
majhno varnostno	n®
(safe). Kdor ima naP pokliče KEnmore 62
POZOR! —	CfO
Fleet Beverag^^^
na 6501	i!il^
V zalogi imamo fm ^ pivo; več Izdelkov.
cene vam bodo ugaJ®'®'
10. zj. do 8. zv.