I I . CXTATEIiJIT Prosimo, ^poglejte na številke poleg naslova sa dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA List slovenskih delavcevy Ameriki. R«e«tered as Setwid CUm Matter September Utk. IM »t the Port Utile® it New Yorfc. N. Y„ under Art of Coocrew »I March Srd. 18». ZA NEKAJ VEČ KOT t»' na dan dobivat*. .T^ x C 'OLA8 NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izvtem&i sobot, nedelj in praznlker ClTAJTE, KAR VAS ZANIHA Xo. 85 — Štev. 85 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, APRIL 30, 1942 — ČETRTEK, 30. APRILA, 3942 VOLUME L. — LETNIK L. NEZADOVOLJSTVO NARAŠČA VITAUJI MUSSOLINI JE V RIM POKLICAL 98 ITALJANSK IH PREFEKTOV IN JIM DAL NAVODILA, KAKO POSTOPATI Z LJUDMI, KER NEZADOVOLJSTVO MED NARODOM VEDNO BOLJ NARAŠČA. — IN MUSSOLINI JE DAL PREFEKTOM VSO PRAVICO, DA PO SVOJEM PREVDARKU POSTOPAJO V DANEM POLOŽAJU - Leon Henderson določil cene Tuji opazovalci spravljajo ta Mussolinijev ukrep v zvezo s Hitler j evitn govorom v nedeljo, ko jo tudi govoril o nezadovoljstvu, toda je vso pravico postopati z nepokor-neži zahteval za sebe. In vse, kar je Mussolini naročil svojim prefektoin, je bik> iz Rima razglašeno po radio. Fašistični list "Oorriere dela sera" v svoj« ni uvodnem članku pravi, kla imajo oblasti mnogo opravila z At upornim nard Hoan". Vzroki za nezadovoljstvo med italjan&kim narodom so lahko trije: * 1. Vedno večje pomanjkanje živeža, za kar se navaja izgovor "slaba letina in živit4ka »darila, ki jih je Italija dala zasajenim deželam." 2. Vedno v o<" j a aiacjoiialdzacija tovarn, stroga disciplina meti delavci i n Via 1 j še ure brez naknadne plače. 3. Vedno večja nezadovoljnost naroda z vlaUtao vojno policiko. Olcde prve točke bi sicer italjanska vkuLa mogla jK>1ožaJ ntflcoliko* ižboljšatj s tem, da Bi omejila izvoz zelenjave in saJJja. Toda Italija nima niti dovolj delavcev, i .i (tov-)!} zemlje, da bi mogla povečati te pridelke, da t d zado<: .vali za domačo porabo. Z ozirom naVSrugo točko so prefekti prejeli popolno oblast, da postopajo v položaju v svo"eni okrožju, kakor e jim zdi primerno. Ako delavca v resnici ni mogoče za-dov« Ijili drugače, krit1 s tem, da se mu zviša plača, tetikj jo mora dobiti na račun od že tako previsoko obdavčenega iiVHnstrijea, ki izdeluje vladna naročala že 18 mesecev .na upanje. Najvarnejša pa je tretja točka. Sicer se aie dogajajo nemiri in izgredi, ali pa upori, toda narod je potrt, brez volje in potlačenega duha. V Milanu je skozi več "tednov 8 mož po javnih poslopjih pisalo izreke in vzklike- proti fašizmu. SldJhijič jih je policija zasačila in jih pritirala pred sodnika. Obsojeni so bili na prisilno delo za 16 k*. In časopisje poroča, da vsi"zlikovci še niso'bili prijeti." Ka'ko daleč je že prišlo nezadovoljstvo mdi narod, jasno kaže uredniški članek v turinakem listu "La Stam-1 *aki poživlja narod, da naj manj godrnja. In tako se je skfihjič Mussolini odločil, da pokliče k sebi prefekte in jim naroči, kaj maj delajo v svojem okra-jrj (h\ odpravijo medi narodom nezadovoljstvo. Neko poročilo iz Rima pravi, '-cfa bo od sedaj naprej italjanslko sadje ostalo v Italiji iai ravno tako tudi zelenjava. In včeraj je bila tudi izdana vladna odreJ3lbfi, po kalleri je prepovedano izvažati marelice, breskve, gi-o-zdje, češplje iu paralizaiLke. Nemci ne sinejo v poljske cerkve Nemtfka nlblasti na Poljskem so pre|k>vcdale nemškimi uradnikom in vojakom obiskovati poljske cerkve in prisostvovati cerkvenim opravilom, ki jih o-pravljajo jtoljski duhovniki. (Gauleiter Brad rt je izdal naslednjo to-zadevno odredbo: *'(Zadnje čase sem bil opozorjen na več slučajev, da so se člani nemške naeijske stran, ke in nemški uradniki v uniformah v deleži 1 i opravil, ki so jih opravljali poljski duhovniki v poljskih cerkvah. "Od sedaj ne I »oni več trpe! takega ]>onašanja, ki se ne spodobi za Nemca. Za to morajo biti posebne kazni in vsled te-ga od rejam, da se vsak Nemec sam izključi iz nemškega naroda, ako se vdeloeuje verskih obredom v poljskih cerkvaih, ker se je pregrešil proti prave mu duJiu nemškega naroda. "Za prvi pregrešek bo krivec poslan v koncentracijsko taborišče za en mesec. Za drugi {pregrešek pa bo poslan v kako tafl>orišče za nedoločen čas. "Nedopustljivo je, da bi poljski duhovniki skrbeli za duhovne zadeve nemškega na-roodo ■zn svojo ofenzivo imeli 290 dlcizij, ako bodo dobila4'prispevek'' od Madžarske in Rumunske, ki pa obe skušate poslati čimmanj vojaštva. 280 divizij je velika^i.'-'ka ar- mada, toda če se pomisli tla je Hitler mdbiliziral vse moške od 1<> pa do 00 let, tedaj je prav lahko, da ima toliko divizij. Nemčija more postaviti na noge največ 9,000,00 vojakov. Po najboljših podatkih jih je v raznih garnizijah od Norveške do Pirenejev okoli 2T."»OOtOOO,' Okoli ,350,000 jih je v balkan- j skJdi državah, v Italiji in v Afriki, vsi drugi pa so na ruski fronti. - --" if ■ . r ■ USMRČENJA V FRANCIJI VELIKI POŽARI V KOLINU Angle-ski aeroplani so včeraj ves lan letali čez Rokovski preliv v Francijo in Nemčijo, nemški :pa v Anglijo cm nad morsko ožino so se pogosto srečali in spopadli. Sinoči so anghtški bombniki obsijali z bomfbami Kolin in druga industrijska mesta v dolini Rene, nemško mornariško postojanko v Trondheimu na Norveškem, pomole v Domkir-ku ter letališča v zasedenih deželah. Kot pravi angleško zračno ministrstvo, je bilo pri vseh teli napadih izgubljenih 17 angleških aeroplanov. Nemci so szaporedoma dve noči bombardirali Bath ob ju-gozapadni obali Anglije. Napaden je (bil tudi Norwich, 100 milj severovzhodno od Londona in Angleži priznavajo, da je bila povzročena velika škoda m da je bilo ubitih mnogo ljudi. V Kolinu in drugih mestih Ren i so nastali veliki požari. MJočan oddelek anglešk i h 4>onibnikov je napadel norveško pristanišče Trondheim, kjer se nahaja 35,000 tonska nemška oklopnica Tirpitz in J poslani v kraje biiau vzhodne 10,000 tonska križarka Prinz fronte ter bodo dodeljeni ba-Eugen. Kaka škoda pa je bila J taljonom za prisilno delo. Ko so angleški aeroplani napadli Dunkirk, so bile poreza-ne brzojavne an telefonske žice irn Nemci so prijeli 10 francoskih delavoev, ki so bili takoj oi»sojeni na smrt in vstreljeni. CORREGIDOR SE DRŽI Tapo^i v trdnjavi na otoku Corregidor so prisilili zopet več japonskih baterij, da so utihnile, razbili so koncentracije japonskih čet in potopili srednje veliko bojno ladjo v manilskem zalivu ter iz Velike višine izstrelili enem naznanja, da se trdnjava še vedno junaško i drži in obenem Manilo, ;iavzKc hudemu japon-rfkemu artilerijskemu ognju z Bata a na in Cavite. Kaj pomeni kontrola cen Z 18. majem je določena najvišja cena za miljone kosov različnega blaga; marsikatero blago ne bo doseglo najvišje cene v marcu; najvišja cena velja skoro za vsako jrtvar, ki jo Amerikanec je, jo nosi in rabi, edina izjema so nekatera živila. Z 11. majem ne sme postaviti višje cene kot ie bila v marcu, za svoje blago izdelovalec, industrijec in veletrgo-vec. S 1. julijem ne smejo nastaviti višjih cen, kot so bile v marcu, za svoje delo pralnice, kro jači, čistilci oblek, de-1 na tisoče ljudi, lavnice za popravila avtomobilov, radio itd. Najemnine: Izdane so bile odredbe, ki uglajajo pot za zvezno kontrolo nad najemnino v 302 obrambnih okrožjih, kjer živi nad 76,000,000 ljudi, kamor spada tudi New York. Kazni: Ako veletrgovine, ali trgovine na drobno, kršijo tozadevne odredbe, bodo mogoče izločene iz trgovine s tem, da jim bo odvzeta pravica (license). Za nekatere pregreške proti določbam glede cen je odmerjena kazen $5000 in eno leto zapora. V Kielu je bil uničen en nemški aeroplan. Sinoči je čez Rokavski preliv letelo več sto angleških aeroplanov, ki so bombardirali razna sovražna mesta in industrijske kraje. Luerfbeek in RostcxJc sta toliko, "kot popolnoma porušena. Angleški aeropla-ni so metali na iStratsund leiake, ki so naznanjali, oldne napadalci ne (bodo prijeti. Odkar je prišel Laval na vlado v Viehvjru 15. aprila, je bilo vstreljenih že 105 Francozov. Za deportacijo bodo idbra.ni "•židje ,:m 'komunisti" ter bo svojimi nacijski-3ni tovariša in je zato nepričakovan® prišel v Berlin, sklical državni sbor in je zahteval, da mu državni zfl>or podeli popolno Kxlnijsko oblast in tih H pravico odstaviti vsaikega uradnika in vsaikega častnika, ki ni izvršil svoje dolžnosti. Državni '/ibor seveda mu je "prikimal." In posledica tega "dovoljenja" se je že pokazala. Hitler je že odslovil 'poveljnika 163. Nemci zahtevajo ruske delavce Sovjetska vlada je obvestila vlade vseh držav, ki so skupno ž mjo v vojni z državami osi-šča, da je nemška vlada odredila, da lx> več miljonov najboljših niskih delavcev v zasedenih krajih Runije poslanih v razne tovarne in rudnike v Nemčijo! Vnanji komisar Vjačeslav •M. Alolotov je ra»|>oslal s pome- Velika Heinkelova tovarna za aeroplane v predmestju Ro-stočka je bila skoro popolnoma porušena. Uničenih je bilo tudi več sto truckov in železniških voz, iT so baK naloženi z živežem, uniformami in muni-cijo za armado na ruski fronti. Vzhodni del mesta je bal že takoj prvo noč skoro popolnoma porušen. Velika škoda je bila 'povzročena v veliki ladjedelnici Neptun, kakor tudi na več parnikih v pristanku. nico, v kateri pravi, da so Nemci ^zdelali natančen načrt za ropanje v Rusiji in uničevanje ruske lastnine ter za po-nemčevanje ruskega prebivalstva. Trditve ruske vlade imajo za podlago listine, ki so bile najdene pri ubitih in vjetih nemških štabnih častnikih. Nemci izstrebljajo izobražence Po poročilih, ki prihajajo iz raznih krajev Evrope v London, je mogoče razvideti, da tiči za usmrtitvami talcev drug besttjalen nemški načrt, namreč iztrebitii najbolj izobražene ljudi v zasedenih deželah. V vsaki zasedeni deželi nem. ške oblasti sestavijo imenik povzročena na cfbeh bojnih ladjah, ne bo znano še dolgo časa. Tokio zahteva od Rusije poslanika Tokijski list. "Hoči", ko razpravlja o odnosa jih med Japonsko in Rusijo, poživlja Ru sijo, da pošlje nazaj v Tokio poslainika Konštanina Smeta-nina, ki je odsoten že tri mesece, ali pa naj imenuje kakega drugega svojega poslanika. "Hoči" dalje pravi, da se politika Japonske do Rusije naslanja na nevtralno pogons4ko fronto 1*2. julija, 1941. Hitler pa bo odstavil še mnogo drugih poveljnikov na finski in osrednji fronti. Hitler se je zelo raajez'il, ker general Engelbrecht ni uničil ruskih armad,tki prodirajo proti Mur-mansku in Arhangelsku, iz katerih pristanišč dobiva Rusija velike (zaloge vojnega materja-la iz (Združenih držav in Anglije. girn dejal o Slovanih sledeče laskave besede: "Zemljepisna lega je zgolj slučaj. Razl!lka v jeziku in navadah so. samo malenkosti. Vi ste bili Amerikanci še preden ste vi ali vaši očetje prišli v Ameriko." sMed temi so i zobraženi, premožni, učenjaki, profesorji, duhovniki, učitelji, dijaki in razni strokovnjaki. Vse to sedaj izvršuje Hitler na podlagi napak, ki so jih po prvi svetovni vojni napravili zavezniki, ki so pustili popolnoma v miru največje nemške mislece in izobražence, 'ki so slednjič zavrgli versaillsko mirovno ipogodlK) ter preminili zavezniško zmago v poraz. Hitler dObro ve, da so zanj v vsakem narocbi najbolj nevarni izobraženci, zato jili je j trdba, ako ne uničiti, saj od-Mtraniti. Hitler pa tudi ve, da bodo ravno izobraženci za slučaj, da bo Nemčija izražena, najbolj delovali na to, da bo Nemčija za svoje zločine kar najbolj kaznovana. In zato sedaj Nemci uničujejo vse one, •ki bi jim mogli škodovati po vojni -za slučaj poraza. Zato nekateri, ki se jim je posrečilo pobegniti čez mejo iz kake zasedene dežele, pripovedujejo, da Nemca že sedaj postopajo, kot bi Ibili na pragu svojega poraza in pogube. Zato tudi hočejo pomoriti svoje sovražnike, predno se bodo umakni- li v Nemčijo. Nemci >ae toliko ne ibrigajo za to, ali so prijeti napadalci na nemške vojake in sabotažni-ki ali ne, poglavitna stvar je zanje, da imajo pretvezo usmrtiti kakega izobraženca, kako Mplivno osebo mesto pravega zločinca. Zato navadno vstre-lijo ljudi, ki jih imajo že od prej v koncentracijskih taborih. Dokazano je, da iz krajev, kjer je bil izveden leak čin sabotaže, umora ali napada, pride le malo talcev. Nemci so po raznih zasedenih deželadi usmrtili že toliko izobražencev, da bodo nekatere dežele to izgiibo čutile še generacije. PRIPOROČITE "O. N." VAŠEMU PRIJA TELJU, KI SE NI NAROČEN NA SLOVENSKI DNEV NIK. — SLOVENSKI LIST JE V TEM C ASU NAJBO LJŠI VIR NOVIC IZ JUGOSLAVIJE •GLAS NARODA" — New Tori THURSDAY, APRIL 30, 1942 VSTANOVLJEN tMTA MM "GLAS NARODA" (Toioi or rruk Baksw, PrMldcat; J. (A OerpontiM). Lopate, 8m. — Pteea of badMM of tM abore officers: SIC WUT 18tb KTRIR, NEW T OB*. H. 1. 49th Year U iMoed OTUT «CH>t iMrtin Baadaya ud Holiday«, istwerlptloa Yearly Adv«rtiMB«t «■ Ba Mto leto relja 11* «a Ameriko la Kaaado •§.—S aa pol loU m totrt lata 91.50. »-> Za New lorb n calo leto «7.==; » pot lata SUd Ba tnoaeautvo aa aalo lato aa pal tot Pismo iz New Yorka April 23, 1942. **#lu Naroda" labaja vaakl dan aobot, aadal] la praanlko*. •ALAS NARODA" ti« WR8T lttk STRUT, NEW CHeiaca I—1M1 YORK, M. X. STORIMO SVOJO DOLŽNOST DO AMERIKE! 3, Vojno varčevanje in vojni bondi. V svoji poslanici kongresu zadnji pondeljek je pred- sednik Roosevelt na več mestih resno podaril potrebo po obsežnem ki resnico em varčevanju za čas vojne, češ, da le s takim varčevanjem bo mogoče strukturo narodnega gospodarstva naše dežele di-žjiti v ravnovesju pri sddtanjih ogromnih vojnih izdatkih. Le tedaj, če se bo vse prebivalstvo omejilo ua kupovanje samo najpotrebnejših življenjskih potrdbščin ter bo na rta način prihranjeni denar vlagalo v vojaie bonde, bo mogoče narod obvarovati pred strašnimi posledicami inflacije. Predsednik, ki je za časa svetovne vojne igral važno vlogo v ameriških vladnih krogih, se v polni meri zaveda, kaj se je godilo v času tedanje vojne in po vojni. Med vojno je vsakdo lahko dobil delo, kdor je hotel delati in to za visoko plačo. Tudi prof iiti so bili veliki in v mnogih slučajiiih naravnost velikanski. Malokdo pa je mislil na to, kaj bo potem, ko bo vojne konec m se bo kolesje vojne iridfustrije in »ttrgovine ustavilo. Bilo jih je sicer precej, ki niso denarja po nepotrebnem trosili ter so vsak preostali dolar shranili. Toda velika večina je živela od daaies do jutri ter svoj visoki zaslužek trosila kot "pijani mornarji," kaikor pravijo Amerikanci. Kupovali so stvari, ki jih niso prav nič potretbovali in živeli so razkošno. In ko je prišel konec vojne, so prišli v pomanjkanje in revščino. Takih slučajev je bik> na milijona Roosevekova vlakLa hoče vse -to preprečiti in Wo za vsako ceno. Ako ljudje ne bodo slediti njenim nasvetom prostovoljno, je vlada pripravljena prisiliti ljudi k varčevanju in stedemjiL Predsednik sam pravi, da mu je bilo nasvetovano, da naj se narod prisili k varčevanju, toda on veruje v demokracijo in razsodnost svojega nardda in zato upa, da bo -narod spoznal dobrohotnost svoje vlade ter se ravnal po njenih priporočilih. Ako bo pa vlakiia v neka j mesecih videla, da vsi opomini nič ne zaležejo 'tier da narod noče prostovoljno delati tega, kar je dobro zanj in za Vh-žavo, tedaj bo pa kongres sprejel postavo, da Ibo vsakomur, brez izjeme, že pri delodajalcu odtrganih okrog 15^ za nakup vojnih bondov. Tako bo vsakdo prisiljen k varčevanju in k štodenju. Nardil je sedaj postavljen na preiskušnjo. Vse to velja tudi za ves tujerodni edement, tako državljane kot ne-državljane. Amerika je bila napram svojemu itiujerodnemu prebivalstvu *d'o zadnjega časa zelo popustljiva in tolerantna. V mnogih posameznih slučajih celo preveč. Toda z njenim vstopom v vojno, se je tudii v tem pogledu marsikaj spremenilo. Naša vlada je pričela voditi precej natančne račune o njegovem misli jen ju in početju. Odločno zahteva, da jo ves tujerodni element, enako kot domačini, v polni meri podpira v vsem njenem vojnem prizadevanju itier da lojalno in iskreno sodeluje. Saano po sebi se raziune, da ima Amerika prav, kajti če nam je bila Amerika dcfora in naklonjena ter nam dajala vse dobrine svoje velike in bogate zemlje tedaj, ko smo mi njo potrebovala, ima sedaj v zameno pravico zahtevati vsaj nekoliko povračilo za vse to, kar smo dobili od nje. Ameriška vlakla pred vsem želi, da vlada v celi državi čim večja složnost in edinstvo, kajti vojna, katero vodi naša republika s svojimi zavezniki je tako obsežna in tako rcežka, da je potrebna energija in ddbra volja vsega ameriškega prebivalstva za vspešen in zmagovit izid. Zato mora vse prebivalstvo v sklenjenih vrstah podpirati ameriško vojsko na mnogih in dJdailjenih frontah ter ji tako omogočiti popolen poraz in vnieenje totalitarnih siL In sedaj, ko naš Treasury Department} vodii obsežno in živahno kampanjo za povspe še vanje varčevanja med prebivalstvom ter za prodajo svojih vojnih bondov in znamk, je tudi tujerdcTni element pozvan, da v tej akciji sodeluje po svojih najboljših močeh. Vse številnejše narodnosti v New Yorku so se organizirale v posebne narodnostne odbore, ki vodi jo to velevažno in -koristino agitacijo med svojimi ljudmi. Mi Slovenci pripadamo Jugoslovanskemu (Whom, a imamo svoj poseben slovenski pododbor (sekcijo). Ta sekcija priredi prihodnjo nedeljo poseben informativen shod v Slovenskem rodnem Vi'omu v Brookiymi. Začetek ob 3.30 P. M. Ta shod je del kampanje, ki jo sedaj vodi Treasury Department sirom Amerike. Zato mora, biti ta «holn Sniei. V pened^jek sva tadaj v bolnišnico obiskat Mr. Tepčka. Veselilo me je ga zopet emkrat videti, toda milo se ami je storilo, ko sem ga našla v takem položaju. Prej tak fant od fare, -zdaj pa na postelji leži. Toda njegova beseda je še vedno ista, kot je .br»la preji Obljubil nama je, da nas ibo <*biskal v štirih ali p^tih tednih. 1-skreao želim, da bi se to res Ztcrodilo. . Drugi dan sva s hčerko obiskal' Mrs. Teiček v drugi bolnišnici. Sedela je na poren in naju je takoj .spoznala. Zdravje »e ii tudi že vrača in ji Ramo želim, da bi kaj kmalu popolnoma okrevala, da bi, kaj kmaln zapustila boln?3nico, ker jo zelo potrebujejo doma. IV sredo zgodaj zjutraj že ob štirih sva se odpravili na daljno pot v West Ylrginijo fn sicer «va »e odpeljali z vlakom. V Baltimore. \fd.. sva se morali presesti. potem Da sva nadaljevali pot v Thomas, kamor sva prišli zvečer. Mislila sem si, zakaj nVem sporočila, da pridem* ker je dež padal za stavo. Toda k sreči je zunaj stal taksi. Namenila sem se k drobni Lafoajnar in Mr. Laihajnar me je takoj spoznal, četudi -že nisem bila tam. 30 let. Njegova žena pa tedaj ni ibila v hifei in ko je prilšLa, me ni spoznala. Ko pa sem ji povedala, kdo sem pa je bilo veliko veselje. Potem sta prišli tudi obe Lahar-jevi ihieeri. ena dela na pošti druga pa že 18 let na banki. Toda kaka izprememba. Prej, ko sem tudi jaz živela v bližini, so imeli majhno stanovanje, sedaj pa imajo veliko- hiio in v njej vse moderno. Vso opre-mjo je nakupila hči, ki dela na banki, ki je tudi tako pridna, da sem videla le malo tako pridnih deklet. Tudi so nama 'postregli z vsem, tako da se mi ie izdelo. kot bi bila doma. Želim. da nas tudi vi predetf obiskat, da vam bom mogla saj nekoliko povrniti. Obiskala sem t ml i druž israjere — ona je doma ie Gorenje vasi. Potem pa smo obiskali Johna IJrmčnrja. desna iz Hotavelj. Z njegpro ženo se žti dolgo pozna ve. Je zelo vtp«c-le narave in mislim, da sploh nikdar n! žalostna. Njen mož je .ravno prijel z dela in pripravili so zelo okusno kosilo. Prisesti *va mera! i tudi medve Z ^ftrs. Ribtar. Hvr»1a lepa za vso postrežbo in vas vab m. da nas obiščete na farmi: . (Nadaljevanje urihodnjič.) V ZNAMENJU VOJNE Pred kratkim se je mudil pri meni moj prijatelj L Bukovin-ski, zaiani dopisnik tega lista; m ker je ravno tedaj prišla poŠta, med njo 44Glas Naroda" sem se spomnil, da dolgujem za Časnik že nekaj mesecev, za to vam po njem pošiljam celoletno naročnino. En dolar pa še posebej za Peter Zgaga, iz veteeljo- ker je vendar enkrat toliko okreval, da je spet obnovi svojo zanimivo in toli pogrešano dnevno kolono. Želim samo. da ibi do prihodnjega poletja toliko ozdravil, da se bo lahko o počitnicah kaj oglasil pri nas v Pitt«burg4ra ter roko stisnil svojim starim prijateljem in znancem — kateri so še, ali bodo med živimi. . j Vojne odretlhe. zakoni ?n oerie^tve sao* star za pljučnico v Fox Hospital v Oneonta. N. Y., poročena šele par let. Zapušča moža. enega sina in par sestra. Pogreb je bil v nedeljo na spodil jen* pokopališču v East Worcester, N. Y. Peter Rode, Worcester, N. Y. Rojak« prosimo, k o polije jo sa naročnino, da se poslužujejo — mum states oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ako j« POSNEMANJA VREDEN ZGLED SLOVENSKE PLEMENITOSTI Zadnji teden s^an opazil v na- vse na^e naselbine v tej deželi «šlga je vrsta tistih imen, tako dolfra, da znašajo darovani prispevki naVJ®fSKl FANTJE VSE BOM PRODAJNA SLOVENIAN DANCS VA5HA POLKA PO JEZERU KOLO OHIO VALLEY SYLVIA POUKA TAM NA VRTNI OBEDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ DEKLE NA VRTU OJ. MARlgKA. PEGLJAJ Zidava marela (polk«) VESEt.I BRATCI (mmkt) BARVICA MLADI KAPETANB KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ POL S PLANINE grbmo na Štajersko StajeriS HAPPY POLKA Ob na tujem 35 centov komad MOJA DEKLE JE dE MLADA PtSSefcwMri: NaroČite pit *' KNJHARN1 SLOYKMC PUBLISHING CO. tU Wart 18th SW New Y«rfc NEWYORSKIM SLOVENCEM » Prav resno ste vabljeni na javni ljiAfeki sbod, ki se vrši v nedeljo, 3, maja v Slovenskem narodnem domu, 253 Irving Avenue, Brooklyn, N. Y. Ta shod sklicuje Slovenska sekcija Yugoslav American Oommittte of the U. S. War Savings Staff for the State of New York sporazumno s U. S. Treasury Departmen-iom in z Združenimi Slovenskimi Društvi v New Yorku. Namen tega shoda je: 1) Pddati rojakom v New Yorku in okolici natančne informacije glede vaižno^iii varčevanja (šted-enja) v sedanjem vojnem času; 2) pojasniti pomen nakupovanja vojnih (obrambnih) boeidov in znamk, kalkor tudi o viafdtaih dolodbah o istih; 3) povdaii-ti važnost teh bondov tako za posamesmika, za posamezne družine, kakor tndi za celo državo. Na govorniškem programu bo poleg slovenskih govornikov nastopil tudd zastopnik U. S. Treasury Depart-meaiaa, ki bo po svojem govoru d*r»ge volje odgovarjal tudi na vsa stavljena vprašanja, ka se tic-ejo tega predmeta. Vstopnine na ta shod ne bo nobene in tudi nikake ko-lefrte ne bo. Tudi »e ne bo ničesar prodajalo in ničesar pomij alo. Vstopnina je torej prosta v polnem pomenu besede. Sklicatelji namreč hočejo, da ne bo prav nobene ovire in vzroka, zakaj bi se vsak rojak in rojakinja in njihove družine ne udeležile tega vele važnega sestanka. V sedanjem kritiienem času, ko je skoro cel svet objet v vojnem plamenu in ko je tudi naaa nova dlomovina— U. S. A. prisiljena, da mobilizira vse svoje premoženje za obrambo svoje nedklviaDOsti, svoje svobode in svojih demokratičnih institucij ter da skupno s svojimi zavezniki stre in uniči tri-glavnega zmaja—txrtlerizem, so in morn jo biti imteresi naše republike na prvem medto. Vse druge zadeve, pa naj bodo še tmko vaižne za posameaiika^ morajo stopiti na poznejša mesta. Naša >(iržava, naša svoboda in demokracija so in morajo fbiti za nas vse in vsakega izmed nas najdragocenejše stvari na svetu, tudi kuhanje in ss bodejo ▼ njem čimbolj izvežbati inf ^ izpopolniti. j h) ih M M M KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 816 Wart 18th Strort . Hew Tort, H. Y. -GLAS NARODA" =. New York I I ■ ■ ..HMBMMi THURSDAY, APRIL 30, 1942 T8TANOTUEN LETA UW Sž Kakor plaz... ZUODOVTNSEa BO MAN. gg flgMlIKM Iz mojih beležk Tu ko je Wolkenstein e težkim srcem odločil cesarja polil 'c.ti tin Ogrsko Zavtdal se je, da lalkko postane stvar u?»o-tu ]». Ina. Znani velikonočni cesarjev izlet na Ogrsiko bi skoraj imel za posledico, da bi ga izgnali iz švicarskega zavetišča. «"e l,i se sedaj v di*ugič vmefcal v kako politiično podjetje, bi i itn gotovo Švica odpovedala -svojo streho. In tako bi se :ikcga ponesrečila, tako bi postal ctsar begunec brez zavetja m strehe. Več dni je je imelo samo • Ive vrsti: "Kidaj vkoraka tvoj kralj v Budimpešto? Pričakujem te. Ne daj predolgo nase čakati!'* "Wolkenstein je vse potrebno pripravil. Karel in Žita >ta na krovu letala prispela iz Švice v Šopronj. Podpolkov nik Ostenburg se je brezpogojno postavil v Karlovo službo Njegovemu zgledu so sledili dru^ri poveljniki. V kratkem času .j imel Karel okrog 6000 do 7000 mož mošno armado, ki se je zdela dovolj močna, da strmoglavi Hortihvjevo vlado. V prvem present>čenju je poslal Horthv v Šopronj parlamentarca. ki bi naj stopil p kraljem v pogajanja. Smatrajoč, »la je gospodar situacije, je 'Kanel odklonil vsaka pogajanja ter zahteval brezpogojno pokorišičino. Tmcnoval je posfibno m nistrstvo pod predsetlništvoait Rakovskega in se napotil s svojimi četami proti Budimpešti. Razne garnizije so se napol (iobrovolj.no, napol prsiljeno pridružile kralje\*kn četam. Karel je bil poln zaupanja, kakor še nikoli pr je. in je smatral uspeh svojega podjetja za siguren. V Budimfpeiti se je po vsem presenečenju vzbudila volja za odločen odpor. Ho rtih v ni tpopolnoma zaupal svojum četam, zato jih je pominožil s prostovoljskimi bataljoni. ki so jih večinoma tvorili visokošolcL Čete iz mest, ki so se nahajale ob potu iz Šopom ja v BiKliiupeštot je Horthy odpoklical in jim dal ukaz, naj povsod za sabo porušijo železniški tir, da tako otežkočijo na daljno prodiiianje Karlove armade. V jutranjih urah dne 22. oktobra 1921, se je spopadla armada Hiortihv-jeve vlade. ki jo je vodil general Nagv, s četami, ki so jim poveljevali Lehar. Hegoduj? in Ostenburg. Vse tri je Karel imenoval za svoje generale. Bilo je to pri Budaoru, 10 km pred Bud Trrtpesto. Horthvjeva artilerija je jela z vso silo obstreljevati Karlove čete. Pod zaščito topovsk*$2ra ognja so napadle ptostovoljske čete Karlove oddelke. Čim so za- grrmeli prvi topovski streli, sta Karel in Žita zapustila salonski voz svojega vlaka. Spremstvo in štab so obkolil« kraljevsko dvojico, ki sta izrazila željo, da 'bi rada prisostvovala službi božji. Po kraljev em ukazu so prinesli iz vlaka nOzo, jo pokrili z altarskim prtom, na kar je voja&ki duhovnik Ostenburgove divizije opravil službo božjo. Pobožno klečeč ob progi, sta kralj in kraljica prisostvovala službi božji, med tem /pa so srmeli topovi v bitimi, ki je odločila njiju usodo. Karel je bil zatopljen v molitev. Pro .-i i je Boga,, da bi dodelil zmago njegovemu orožju. Toda Bog očhidno ni poslušal njegovih prošenj. Gnusen je topov je postajalo vedno silnejše in že »e je opazilo, da se Karlove čete umikajo. V tem trenutku je pri-drval po cestii avtomoibil, poln praihu in ves poškodovan od štuvilnili topovskih strelov. V bližini kraljeve dvojice se .1' ustavil. Iz voza je skočil firof Wolkenstein. S skoraj blaznim izrazom v očeh je vzkliknil: : "Kje je njegovo veličanstvo? Pri/ tej priči moiam govoriti ž njim." Xe ozirajoč se na okolieo, se je prerival skozi irunožico, dokler ni zagledal Karla. VeS zasopljen se je napotil naravnost k njemlu. Hladen nui njegovega (prejšnje?ra nastopa se je umaknil brezprimerni razburj uosti. Tz spačenih potez njegovega obraza je odsevala obupanost- (njegov glas je zvenel votlo in suho: "Veli čanstvo." je hropel, 4'vse je izgubljeno! Vaše čete umikajo. V Budimpešti so me izdali. Vstaja j?- udušena. jedva seni že mogel ubežati. Vse, prav vse je izgubljeno!" Cesar se je ar je z bolestnim usmevom pripoftnjnil: "Pred dvoma dnevon>a so mi vsi ti ljudje prisegali udanost hi zvestobo do groba. Sedaj hočejo živeti, in mislijo samo ua to, kako bi si rešili življenje. Kaj jih je moglo vezati name?" Wolkensteiit je zamišljeno odvrnil: Samopašnost ki je edina gonilna sila človeškega dejanja in nelianja. Vsi ti so ee nadejali in pričakovali, da jim vaše veličanstvo izpolni vse njihove želje." "Samo v«, grof Wolkenstein, niste 'bili nikdar samopašni. Vaše zasluge so stale nepopolačane itn nilkdar nisem irael ni-čeear za vas, kar bi se vam zdelo vabljivo." Wolkenstein je energično zmajal z glavo:: , ' - . (Nadaljevanje.) . ,, , j _ (Pretekli teden sem obiskala v bolnišnici v New Jedsey Mr. Terčka in čeprav ni bila baš tedaj ura obskov, je bila vseeno nap: a vi jena izjema v tem aziru in tako sva z avtorjem kolone ".Peter Zgaga" kramljala kako dobro uro. Pctznala se z Mr. Terčkom poprej nisva, razen, da sva se enkrat .srečala ntimojrrede. ko sem pred leti pripeljala v uredništvo "Glas Naroda" obiskovalce ijz Ghlba-f?a urednika Prosvete, Moleka in njegovo soprogo. . O bol zni nisva gcvoiila in tudi ni bilo potrebno, saj se možu vidi, da je šel skozi pekel bolečin in trpljenja Občudovanja vredno je. da je vzlic vserrvu ohranil čvrst in voder duh, in opazila senv da ni niti osivel, četudi leži že pc4 mesecev na istem mestu in snu ie spanje to se pravi samio spanje, skoro-da neznana ugodnost. Da, Slovenci smo zares žilavi ljudje. Govoreč o sedanjih razmerah po svetu je bolnik d^jal. da se bo skušal temeljito infor in i rat i in razgledati po vsem. kar se je odigralo na svetovni pozornici v teh petih mesecih njegove bolezni, ki nun je pre-preč la kakršnokoli zanimanje za ziwianji svet Ta vračajoča se agilnost duha kaže, da ,je najhujše prestal in je res na poti okrevanja. Zanimiva je njegova razsodna obzirnost v tem. da ne bi posvečal preveč svojih misli bolezni in okol ci in s tem dolgočasil bodisi svojih obiskovalcev ali pa čitatel jev, za katere upa spet krita! u redno pisati. Za svojo osebo^em prepričana, da bi h lo zanimivo in v mnoigih ozirih tudi pod učljivo, če bi včasih vpletel v svoje pisanje to in ono, kar ie doživel in opazoval v (bolnišnici Ni naanreč vseeno kdo piše o bolezni, bolnikih in bolnišnicah itd., vsakdanja iglava nas bo dolgočasila, dober opazovalec, ki ve kaj izluščiti in?kaj pustiti ven. pa more podati gradivo, ki bo marsikomu koristilo. Končno že (prej, ponavljam ponovno: Živimo v časih, ko še pakti ne držijo, kako naj verjamemo samo lepim besedam in zatrdilom brez dejanj? no gor na. 166. cesti. Slovencev Srbov, Hrv atov, Čehov, da, tu-_____ di ttib sem nekaj opazila. Eden' T , _ od prirediteljev mi je dejal:* ?e bo "»T0**0 "VDetroitu je V^eslovaneki naJ P«vem da 3az za- Kongres, tukaj Vse-južnoslo- za^lšem 101 if" bežni do naisega zatiranega človeka, na račun svojega la«tne- v an ska manifestacija za gene rala Miliajloviča, za Ameriko . . . , in za našo matuSko Rusijo."! g® P^P»r m odpo- lin na odru smo opazili] slik^*™* 2Tiarrtkami- T°-predsednika Roosevelta, Mi- hajloviča ;n Voiošilova. Ob vsa ki strani odra je bila razobeše-^ na jugoslovanska in ruska za-stava. ameriška pa že tako pe>-vsod po dvorani. Med igro se je prikradla na oder tudi svas-tika a so jo "če t® i ki" kmalu strgali dol, medtem, ko je občinstvo cepetalo in odobravalo njih čin. . Izraz s'mnrtatije z Rusijo je bil -velik. Amerika, Rusija, Mi-hajloVič, to troje je vžigalo najbolj spctttane ovac i je. Svoj? navdušenje so navzoči najbolj pokazali v tem, da se je nabralo prostovoljnih prispevkov v pomol«" Mihajlovičevi aimadi za nekaj čra $600.000. Na proginmu je nastopil tu liko in se več sem vedno pripravljena žrtvovati za naš nesrečni narod v domovini, brez toga, da bi im>ela naimanTŠo misel na kako osebno korist. In naj bi imela na ponudbo zlato,' ihi ga ne sp:eiela, če hi uvidela,' da bi s tem škodovala izkih trrih miselnega razvoja. Z mlado voljo in energijo sem «e vrgla v ameriško življenje in sem se Učila in učila. Tako kot bi se v domovini ne mogla nikdar kot ženska. Na svet nisem nikdar srledala zirolj z vidika male Slo-venij:« ali le z vidika velike in bogate Amerike, skušala sem slediti po svoji možnosti idejam ki so stremele za pravičnejšo človeško družbo in tem idejam sem rtetala zvesta vse do zdaj, brez tega. da bi bila pri tem postala ene ali druge vrste fanatik. Zdaj pa upoštevajte mojo tbesedo, kakor vaffn že drairo, za mojim delom se ne skriva noben pri k ni t namen, ampak samo velika in iskrena želia. da bi naš človek vendarle enkrat elosogol svojo pravico, in ž njim vred vsi drugi zatirani in teptani. Primorska Slovenka. smo vsi samo ljudje in kot taki i da se pridružimo ostalim slo-loerlvrženi boleznim in vsemu,) vanskim narodnost m in pri-kar doleti človeka na tej gra-i spevamo po svoji moči za ruski Pavi poti skozi življenje. Iz-J vojni relief. Izjavili smo, da košnje in znanje sofloveka so j bomo storili- kar nam bo mo-lahko zmirom v korist drugim, croča, obenem pa da bo«mo so delovali z ostalimi Jugoslovani v ta na*rw>n. Želeti bi bilo. da res malo zgampimo v tem oz.!? ru in pokažemo z dejstvi, da cenimo herojsko borbo in od-nor bratskega ruskega naroda, ki se beri tako za naše kot za lastno osvobojenje. V centralni? knjižnici v Moskvi se nahaja nekaj tisoč slov. knjig. Ne širnim si jemati pra-ce, da bi povedala kako so prišle tja, ker to spada človeku, ki antu gre v tem zasluga a nekaj hočem s tem poudariti im si-' čer-, da naš mali slovenski narod s svojo visoko razvito kulturo ni nepoznan v velikr Rusiji.. Po ruskem radiju igre beseda našega velikega Cankarja, ruska mladina se uči pesmi, ki so jih peli naši slovenski pesniki, ki sicer niso našli mesta niti odmeva v lastni domovini, a jih zato temibolj razumeva v bodočnost gledajoča Rusija. V( Rusiji krojijo tisoče brofiur o Tn v Mr. Terčku je dovolj zku-šenega časnikarja, da bo vede! kaf izluščiti, kadar bo kaj pisal o bolnikih lin bolnišnicah. Najbolj pa mu menda vsi želimo. da pride iz bolnišnice in kmialu prtzabi na vse prestano srorje. Kot ie sani dejal: "Tudi naičmejši oblaki se morajo enkrat razpršiti." Resnica, in naj se mu skoraj vrne solnce zdravja! Naše priredbe in to in ono bo vzrok, da sem pondad opazila še le v New Jersev — v New Yorku je treba iti v .park, če se hoče slediti letnim časom potom matere narave. In če hodi človek na priredbe, je park pozabljen. Zato se bomo menda malo oddahnili sedaj, ko-bo zaključena sezona zimskih pri-rrxjb. Vsaj jaz sehi imela take misli, ko sem ogledovala zeleneče «n cvetoče drevje v New Jersev. Spomnila sem se obenem, da so se doma oh sv. Ju riju včasih rdečile prve črrtš-1 našem manjšinskem problemu, »nje. Kako d (Ago je žetega, ko j Trpljenje Primorcev, Korotam-sem na'sv. Jurija dan utrgalafoerv in sploh vseh naših manj-* or ve zgodnje vipavske črešnje^šin je Rusont znano. Tukaj med Leto pozneje sem v Ameriki i nami se nahaja mož, ki je oslcr-pravila rojaiku >iz Vipave- da so j bel prevod ruske brošure o pri-bile prejšnje leto doma dozo-'mfonskih Slovencih in Hrvatih, rele prve črešnje že koncem aprila — n;i mi. verjel — v desetih letih je pozabil, kakšna V bila klima v vipavski dolini. Človek se res hitro prilagodi ^ovtti klimam in novemu živ~ lien ju t«r novim raa&neraim. Prilagodili se celo groaotam vome in zato jih menda človeštvo z nobeno vero in z nobeno akcijo za mir dosedaj še ni moglo cwlpraviti. . iZadnjo nedeljo v privabila nr^edba društva "Četnik" ka- pa ne more dobiti med nami nikogar, ki bi mm hotel ponuditi sodelovanje za izd an je te zanimivo knj:žice. Toliko je nas resne volje, pa nič več. Jaz mislim, da bi bilo zelo zaniiuivo videti kaj vedo Rusi o nas- o naših problem'ih, ker končno imamo precej bistre glave pre dstavnike Slovenstva tudi v Rusiji/in drt^od. Kar Domaga.id visa zatrjevanja o željah osvolbojenja naših Primorcev. če pa te želje ne preidejo v meso in kri (niti tam, kjer bi k£b tisoč ljudi v veliko dvora- ^se to lahko agodilo že sedaj Kot Dobri Atlas |e nujno potreben v n " i ...fn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM ZBIRKA NANOVO IN LEPO TISKANIH ZEMLJEVIDOV V 7 BARVAH, KAŽE SVET, KAKORSEN JE DANES IN VAM POMAGA RAZUMETI ZGODOVINSKO V A 2NO DELOVANJE DIKTATORSKIH IN DEMOKRATSKIH DR2AV NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIjfe—4 5 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Ura drle številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. VSEBINA ATLASA Zemljepisni svetovalni odbor j« izbral izmed več tiso« slik samo najboljše banane slikata zbirka je tako popolna, da je za vsakega neobhodno potrebna tekom vojne in po vojni. Vključeni so nanaslednji zemljevidi: — «et, Evropa {danew), osrednja Evropa (ob izbruhu vojne), Angleško otočja. Francija, Nemčija. Italija, Švica, Holandska, Belgija. Švedska. Norveška, Danska. Unija sovjetskih socialističnih republik. Bolgarska, Rumunska, Jugoslavija. CJrSka, Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija, Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija. Bonna, Kitajska, Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del), Afrika, Severna Amerika, Kanada Združene države. Mehika, O-srednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki sam sebe popravlja, Ima namen rešiti marsikatera nasprotujoCtt si vprašanja, ki nastanejo v raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja in podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine in' globočino oti-anov in j »zer, dolgost najdaljših rek ln prekopov, površino poglavitnih otokov in visokost svetovnih gora. Tu so odgovori na mnoga dnnašnja vprašanja. 35 S AM O centor 48 VELIKIH STRANI NOVA IZDAJA Naročite ga še danes! Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.