ISSN 0350-5561 M koMC Pojavljati $e bodo záčele krajevne plohe in nevihte. 50 let stevi/fca 31 četrtek, 14. avgusta 2003 2B0 sit nkc nafKivciii pnftUđtf p b njih . . Koliko ko .iih^raio /aiii « m " m H 5 ^ Velenje veliko gradbišče Kijuh nc/nosni vročini in dopusiniSkcmu mripu so dela v mestni občini Velenje v polnem zamahu. Komunalno podjcljc obnavlja in gradi vod(wodc, če/ vikend uspcscn remonl toplovoda. V Sončnem parku gradijo peSpoli, preurejajo eeninilno igriSčc; po ^^ novem cesla preko ( îoricc odprta? Turistično zavarovanje z asistenco ZAVAROVALNICA MARIBOR PKOSnmitTVI nUNJE - Stvi Xr% 3&, 3320 ValHjo, M.: 03/ 897 ID « Jesen v M clubu ne bo rožnata ^ prejAnji leden smo por^^JiiH, daje delavkam v leksiilnem podjetju M eiub zavrelo. Danes smo .§e bolj obšlmi^saj podrobneje piSemo o sestanku delavk, vodstva sindikata in vodstva podjetja, ki je vsaj začasno rw/rcšil probleme. Ziičasno pomeni daium^l, avgusta, ko naj bi delavke dobile preostanek dolga do polovice regresa za letni dopust. A potem bo prišel september. In kot ka/te, ta za 114 zaposlenih v največjem velenjskem tekstilnem podjetju ne bo Cisto nié rožnata, /akaj, razkrivamo v pogovoru z direktorjem M cluba Marjanom Gaberi^kom. ki ob vprai^anju, kako vidi podjetje v prihodnje pravi, da jc poslal pc.simisi. PesimisliCae pa so verjetno že nekaj iasa tudi delavke, ki se bodo s skrajšanega kolektivnega dopusta vrnile 19. avgusta. ■ bš V ponedetjek je bila proizvodna dvorana M duba skorajda prazna. Večina je že nastopila kratek koiei^ivni dopust, ki je po besedah direktorja časovno zelo neugoden. Peklenska vročina in Rimska cesta v Vinski Gori + Rdeča dvorana - odločilen bb ta mesec + 9770350556014 7S NA KRATKO Najboljši Ljubenci Crnu na Koroškem - Med prireditvami 48. lurlsticncga tedna v Črni na Koroškem (konce prejšnjega ledna) je h\\o tudi tradicionalno tekmovanje gozdnih dcl<Trma in volja nas nisia /apiislila« Kol nam je v pogovoru ob tej priložnosti dejal prcd.^ednik EH D Darki) Bele, je ob pogledu na prehojeno pot parka zagotovo treba omeniti že idejo o ureditvi nekdanje mozirske trške gmajne, kjer je nastajalo divje odlagališče. Pred 27 leti se je domačemu vrtnarju Jožetu Sko-msku in njegovemu .somišljeniku Ivanu Zupanu porodila ideja o pripravi razstave cvetja na praslem. K sodelovanju sta pritegnila člane Dru.št\'a slovenskih vrtnarjev in .številne krajevne organizacije, ki so ju v njunih prizadevanjih podprle in pomagale pri ureditvi prostora. Kasneje so razmiîlljali o tem, da hi bilo pravzaprav škoda, če bi razíitavc^ pripravili le enkrat, zato so prizadevanja nadaljevali. »Park je bil sicer takrat manjši, kolje danes, a je, tîbiskwalei so prihajali, s pobrano v-stopnino se je lahko tudisćimprei^ivlja]. To je spodbudilo takratne upravljalce -Draštvo slovenskih vrtnarjev, k njeg(3vi nadaljnji rasli. Vse lepo in prav je bilo do leta I99i) oziroma do katastrofalne poplave, ki je p>ark povsem uničila- Le redki so takrat verjeli, da ga bomo laliko uredili, kot je bil prej. Trma in volja našega vrtnarja SkomŽka in njegovih pomočnikov, nekaterih Mozirjajiov, krajevne skupnosti Mozirjeso botrovali vnovični ureditvi. Še več. Park je postal večji in Šc lej:^. Pred 10 leti je KS Mozirje predaia park v upravljanje našemu društvu, ki je zastavil aktivnosti z novo skupino ljudi, Uspešno, kajti park cvetja vsako leto obišče blizu 80 tisoč ljudi, v letih obstoja pa smo našteli približno 1,5 milijona obiskovalcev.» Park se danes razprostira na sedem hektarjev veliki površini. Za ureditev približnoIlKJ cvetličnih gred skrbi prav toliko vrtnarji iz vse Slovenije In podjetja, ki so njihovi sponzorji. Obogatili so ga Še s Številnimi elno-grafskimi objekti. Na leto pripravijo vsaj dve odmevni razstavi cvetja, v jubilejnem letu pa bodo organizirali Še dve prireditvi: pravljična kresna noč je že mimo, konec septembra pa bodo organizirali razstavo buč,»Mislim, da je gaj danes pravi turistični biser Zgornje Savinjske doline.« Pravega ra/unicvanja okolja /a park ni Darko Bele priznava, da bi brez prizadevnega vrtnarja Jcéeta Skornška, ki nosi nasvo jih ramenih levji delež bremena pri vzdrževanju parka in zasaditvi gred, težko zmogli. Tudi brez domačink, v precejšnji meri upokojenk, ki jim pomagajo. Skrb članov društva je namreč bolj povezana z organizacijskimi zadevami, s košnjo trave vsak teden, reklamnimi aktivnastmi in podobno. Pravega razume-vanjazanj v okolju praktično nI. Park živi In se razvija z lastnimi priliodkl, predvsem od pobrane vstopnine in sponzorskih prispevkov podjetij. »Največji prispevek zanj pa je prispevek slovenskih vrinaijev. Z lastniki cvetličnih gredic smo se namreč dogovorili, da za cvetje, ki cveti spomladi, paskrbimo mi, za poletno - jesensko zasaditev pa sami. » Lastništvo parka, ki je pred časom dvigalo kar precej prahu, ostaja takšno, kot je vsa leta. Upamo, da si bo občina Mozirje prizadevala, da bo zemljišče postalo njena lai>t in ne Še naprej last sklada kmetijskih zemljišč. Za zdaj v zvezi s tem ni bilo noč narejenega.« Darko Bele, predsednik EHD Mozirje: »Mozirski gaj obišče 80 tisoč ljudi na ieto. Sodelujemo z blizu 100 slovenskimi vrtnarji, prav toliko je v parku cvetličnih gred.« Idej o iiredilvl parka nc manjka Darko Dele se je na naše vprašanje o prihodnosti parka odzval z nasmehom na uslih, saj smo ga z njim nekoliko presenetili. Razmišljajo in tudi delajo bolj na kratek rok, saj je park živ. Idej o njegovem nadaljnjem razvoju pa jim seveda ne manjka. »štanj, Zavodnje in Bele Vode Jožciom Prlbožjčem- Cerkev je za to priložnost z lovskimi molivi In Irofejiuni sk'upâj s Še nekaj drugimi člani LD Smrekovec okrasil Jože PodpeČan. svečano razpoloženje pa so med ma.Šo s svojim igranjem še dvigtwali člani Domžalskih roglstov. Maše na 1052 metrov visokem Sv, Križu se je v vročem avgustovskem dnevu udeležilo veliko kwcev lovskih družin Šaleške doline in od drugod, pa seveda tudi mnogi drugI verniki od blizu in daleč. Po maŠI so člani LD Smrekovec pred ccrkvIjo za vse udeležence lovske maše pripravili Še pogostitev z domačim kruhom, ki so ga spekle gosptv dinje iz lopolšlce in s kozarčkom bre kapljice. ■ Tekst In foto: DK Slovo od svetnika Vlada Videmška ^»štanj. Velenje 11. avgusta - V prostorih sejne sobe občine Šoštanj je bila žalna seja za pokojnim Vladom Videmškom, svetnikom občine Šoštanj. Zupan občine Šoštanj Milan Kopušar je v imenu sveia občine in občinske uprave ter v svojem imenu izrekel obžalovanje ob prezgodnji smrti in sožalje pokojnikovi ženi Mojci in hčeri Tini ter bratu in sestri. V svo-jcmgovorujepoudanl aspešno in tvorno sodelovanje pokojnega Vlada Videmška in med drugim dejal: V času svojega delovanja kol svetnik, je zavzemal vidno vlogo v različnih komisijah. V prvem mandatu jc kol član v Komisiji za gospodarske javne shižbe tvorno .sodeloval pri sprejemanju različnih odlokov, kol predsednik Komisije za pripravo statuta in poslovnika sveta Občine pa jc i^revzcl Še vidnejšo in odgovornejšo nalogo. V obeh mandatih je bil tudi član Komisije za okolje in prostor in bil v zadnjem obdobju aktivno udeležen pri urejřmju dokumentacije za razno komunalno Inlra-strukturo. Na volitvah Icla 19^8 in pa leta 2U()2je bil njegov moto skupni dc^ovor, akcije in uspehi in po lem motu seje Vlado ludi ravnal S svojimi bogatimi izkušnjami je prispeval k boljši izvedbi projektov, kot dober sogovornik se je udeleževal razprav in sprejemanja odločitev, kot zanesljiv človek In partner je dajal garancijo, da bo listo za kar se je odločil tudi zagovarjal z vso častjo. Sedež vsvetu občine Šoštanj bo za njim ostal prazen. Pogrešali bomo njegovo vnemo in njegovo vzpodbudno energijo. V trenutku, ko bi jo sam rabil, nas žal ni bilo, da bi mu jo znali vrnili. Pokojnikov spomin so prisotni počastiliz enominulnim molkom. ■ M. K. rrr* jn^n aw» ÎJS izdala: ča$opisna-zalo2níéle In RTV mÊ^lL^ dmîba, d.o.o. Vdieflle Izleja ot» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna naročnina 1100 SIT. (nrmsečna nan^Cnina $.150 SIT. pofietna rtíročnina 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT Uredalitvo: Boňs ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {oi'a(!i vodovode - Čez vilra(hjo pešpoti - Preun^ajo ccntraliio ii>rišr(* - Po novi^ii cesta preko (]ori(^(^ odpi ta? Mira Zakošek V teh počitniških avgustovskili dneh uresničuje mestnii ohCina Velenje mnoge naK^gc. ki sti sj jih zaslavili v letošnjem občinskem proraCunu. O njih so govorili na novinarski konferenci prejšnjo sredo. »Sodelovuli so /iipiin mestne občine Velenje Srećko Meh, predstojnik urada za javne gospodarske slu?be "Ione Bn'idnik m direktor Komunalnega podjelja Velenje Marijan Jedovnicki, \ Sončnem parku ohndvljajo pes poli S tem, koje lani mestna občina Velenje ohiKïvjla kotalkaltóče in odpravila največje pojnanjklji-vosti v Sončnem parku (/a loje namenila ^i) milijomw tolarjev), seje vanj /e začelo vračati življenje. Raz^bali so ga tudi Šaleški likovniki in dijaki umetniške smeri velenjske gimnazije, ki sť) dobili praslore v nekdanjem vrl-eu, lepi hiSi, sredi parka. Projekt prenove bo, kot jc poudari) župan Srečko Meh. trajal nekaj Ici, gre namreč za veliko obmiï^jc. Parkse ra/prc^stira kitr na 77.4H2 kvadratnih metrih. V len'ï^njem proračimu so /u pre-niwo nameniii prav iako kot lani 3i) milijonov tolarjev. Največ, 24 milijonov, bodo porabili za ureditev pešpol i. ki jih žc gradi podjetje za urejanje prostora- PUP Velenje. »Letos bonu* llakova* IÍ dve centratni poli. in sicer mi obstoječe]^;« Icro/išea d» nove^2l mmloja, kï iHimo sep(emi)ra /^niJili pri nekdanjeni kinu. 1er p(»t mimo hise, v kateri imajo prosicire Šale.^ki lik<»vniki.«c jc povedal Tone Brodnik, iupan Srećko Meh pa dejal, da b<^do drugo leto obnovo nadaljevali in sicer lako, da bo postal to pravi mestni park, namenjen Direktor Komunalnega pod» jetja Velenje Marijan Jedovnicki: nKijub grozljivi suši v našem okolju nimamo pro* biemov z oskrbo z vodo, vsaj tam ne, t^er so uporab-n/k/ prilitjučeni na centralni vodovodni sistem.» sportu, zabavi, driL^enjit in kulturi. »Ko načnujcmdo po besedah ?upana Srečka Meha obnovili in skrbeli 7anje. Najprej nameravajo urediti kataster in začrtali aktivnosti. Trenutno pa it pripravljajo prenovo igrišča v Starem Velenju. Nov nia^islralni vodovod Velenie -SošUnj LeioSnja suša je prizadela mm^ge vodcx'wkrbne sisteme v Sloveniji, v Šaleški dolini pa .so žc v preteklosti poskrbeli za odlič-ne vodne vire, tako da kljub temu, da že dolgo ni deževalo, v tem okolju ni težav pri preskrbi z vodo. Vodo zagotavljajo iz dveh sistemov, in sicer vzhod- Predstojnik urada gospodar* skih javnih služb Tone Brod-nik: »Goriško bi lahko odprli za promet, če bi hitrost omejili na 30 km/h in namestili taine in višinske ovire.« nega (PaSkl Kozjak ) in zahodnega (Ljubija). Vodovodni sistem je narejen tako, da lahko. Če vode na enem viru primanjkuje. koristijo drugega. »Resnično je takšen, kol mora biti,» je ponosen direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki. ^al pa je že zastarel in potrebno ga bo obnoviti, lega st^ se že loiili. in sicer gradijo v teh poletnih mesecih magistralni vodovod Velenje - Šoštanj. Gradnjajc zelo zahtevna in draga, veljala bo kar J milijonov tolarjev. 40 odstotkov sredstev sofinancira Evropska skupnost, državni proračun bo prispeval 100 milijonov, preostanek pa lokalnaskupnasi. Kljubzahtev-nosti dela dobr<'> tečejo . V prihodnjih letih namerava Komunalno podjetje nadaljevati prenovo vodovodnega omrežja, in sicer nameravajo z njim oÍ>kr(v žiti Šaleško dolino. Letošnja su.Ša jim ne dela preglavic, vseeno pa so na mnoga obmt'JČja vozili vixlt). »To je lam, kjer niso prikijučeni na centr.il* ni vodovodni sistem,» pravi direktor Marijan Jedovnicki. Ponekod krajani tega niso želeli, so pa še predeli, kjer le možnosti Se niso imeli. Predvsem so vodo vozili v Vinsko Cioro, Pesje in Skale. V Mnski (iori gradifo vodovod /a I^Od {^ospodinjslev Največ težav s preskrbo imajo krajani Vin.ske (iore, ki se oskrbujejo z lokalnimi vodovodi. 'l"\ pa ostanejo v sušnem obdobju p<5gtïsio brez vode. Pri>-blem teh vodovodov je tudi ta, da niso nadzorovani in lorej IModreeoiie posknsno /e seplcnibra Projeki modnih cih železarnah. ki se borijo za obstoj. Trenutne razmere v svetovnem jeklarstvu so prekinile napovedano prodajo nasili jeklarn tujim ponudnikom. # V starosti 87 let je na Brezjah umrla Marija Hc. veČini holj znana kol sestra Vendelína, kije v/gajala mlade v kuharskih veščinah in izdala tudi številne aspešne kuharske knjige. # VHirošimisejc40.0lH)lju. di z minuto molka spomnilo žrtev atomske bombe, ki jo je 6. avgasta 1945 ameriški bombnik odvrgel nad (o japonsko mesto. Bombaje ubila več kot 2{mm in ranila lOO.OOO ljudi. # Po svetu pa te vedno padajo nesmiselne žrtve. V Liberiji jih je že na de.settUoče. Se agonija te drŽave približuje reSitvi? Nigerija jc liberijskemu predsedniku Charlesů Taylorju ponudila zatočišče. Se bo, kot zahtevajo uporniki, umaknil s pc^lo-žaja?. (Virick. 7. avgusta # Zanimiva so naša pota. Borut Trekman. nekdanji generalni sekretar zunanjega minls-irstva, ki ga je Dimitrij Rupel odstavil/ar adi ncspo.sobnost»jc naprcdcjvai v vclepixslanika. # I Írvaí^kj časnik Večernji list piSe, da skwcnska vojska na leta-li&iu v Cerkljah di Krki priprav- lja vse potrebno za v/postavitev oporišča zveze Nata Na slovenskem obrambnem ministrstvu sicer trdijo, da uradne prošnje za odprtje laLŠnega oporišča v Sloveniji niso dobili, ve ijel no pa to tudi priznali ne bodo. # Nemirni Irak dela Američanom vedno več preglavie. Pred jordanskim veleposlaništvom v Bagdadu je odjeknila močna eksplozija avtomobila bombe, v kateri je umrlo 11 ljudi» več kot 50 pa jih je bilo ranjenih, Gre za najhujši napad v Bagdadu po padcu režima irai^kega voditelja Sadama I lasc-ina. # V Evropi pa je vedno vroče. Temperatura Sredozemskega morja je v zadnjih dneh dosegla 32 .stopinj Celzija, kar je pet siopinj več od líbičajne temperature morjavicmčasu. Sredozemsko morje jc s tem doseglo najvišjo temperaturo v zadnjih 45 letih. Tisti, ki so na morju, sc sedaj nad hladno vodo gotovo ne pritožujejo. iVtck, 8. avgiisla # Ministerzazdravjejev.svo-ji poletni olenzivi napovedal krajSe čakalne dobe za bolnike, ki že dalj časa čakajo na operativne posege. Da bi se mu besede pozlatile, gt^lovo razmišljajo vsi tisti, ki že mcseee čakajo na odrešilni poseg. # Ob polletju smo zabeležili najmanj brezposelnihvzadnjih enajstih letih. Na republiškem zavodu za zapaslovanje je bilo konecjunija prijavljenih 94.385 brezposelnih oseb, kar je najmanjše število brezposelnih po januarju 1992. Število brezposelnih je bilo glede na lanski junij manj.^ za 5,7 odstotka- V prvem polletju je bilo na zavodu prijavljenih v povprečju 97.962 brezposelnih aseb na mesec, k£ir je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Manj razveseljiv pa je podatek, da se je skupni znesek našega dolga do tujine povzpel nad deset milijard dolarjev in sc približa) polovici bruto domačega proizvoda- Analitiki ocenjujejo» daše ni razloga za preplah, vendar pa ludi, da nas še Čakajo dodatne zadolžitve ob vstopu v EU. # Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Mikwevič je zavrnil zaslišanje v okviru preiskave o umoru nekdanjega srbskega pred.sednika Ivana Stam-boliča leta 2000 in ptwkasa atentata na voditelja Srbskega gibanj a pre n ove ( S PO ) Vu ka Draškoviča leta 1999. Kot je dejal Miloševičev odvetnik Zdenko Tomanovič, se je za to t)dločil, ker mu niso odobrili, da hi javnost seznanili z v.sebino zaslišanja. # VTržiČupajenaredilsamo-mor Robert v^kulj, ki je lani oktobra razkril javnasti, da se je pogajal z NLB o prodaji dveh zaščitnih programov, ki naj bi preprečevala vdore v njihov sistem Klik. SotuMa. 9. avgusta # Ameriški filmski igralec Arnold Schwarzenegger se je v soboto tudi uradno regislnral kot kandidat za novega kalifornijskega guvernerja. Po trenutnih anketah bi bil tudi izvoljen, vendar pa se razmerje do volitev lahko bistveno spremeni, saj »strašni« Arnold v intervjujih kaže bolj skronino ptíliiično znanje. Za položaj se bo potegovalo okoli 80 kandidatov. # Hrvati so nas spel »razveselili«. Po .stari navadi so nam čez poletje vrgli dve kosti za glodanje. Hrvaško ministrstvo za okolje in prostorsko ureditev sc je zavzelo za čimprejšnjo razglasitev gcsspodarskega pasu v Jadranskem morju. Minister za okolje in prostorsko ureditev Ivo Banac je pcwedal, da si bodo I Irvati po razglasitvi gospodarskega pasu Jadran delili le z Italijo, Orno goro in Albanijo. Poleg tega pa so postavili zahtevo za plačilo odškodnine za nedobavljeno elektriko iz naše skupne jedrske elektrarne Krško. # Tomo KriŽnar, naš svetovni popotnik, je bil iz Adis Abebe izgnan v Evropo, ker je ilegalno prešel mejo in se zadrževal na prepovedanem ozemlju na tromoj i med Etiopijo, Sudanom in Kenijo pri malo znanem in ogroženem plemenu Katčipi. Slovenski popotnik in potopi-sec je v zaporu v etit^pski prestolnici Adis Abeba preživel skoraj mesec dni. # Najvišji dobitek v zgodovini evropskega lota v vi-Šini 63 milijona evrov znova ni našel srečnega dobitnika. Na italijanskem '^Superenalotu" namreč nihče od igralcev ni pravilno napovedal v,se h šestih številk. Med igralci vre, drugi pa bi izplačilo najraje omejili,saj dvomijo o nadaljnji prištevnosti bodočega srečjiega dobitnika. [Nedelja. 10. avgusta # Londonski policisti so dobili ukaz, da morajo zaradi tero-rlstičjw gr(yžnjc streljali tudi brez opozorila. Načelnik londonske policije je razglasil stanje najvišje pripravljenosti, poiem koje od britanskih in ameriških obveščevalnih služb dobil podatke, da se teroristična organizacija Al Kaida pripravlja na napade javnih zgradb v središču britanske prestolnice. # Toda očitno je, da ljudje vse manj želijo živeti po ustaljenih vzorcih, zato si želijo svoje poti. Na tisoče Baskov se je v nedeljo zbralo v obalnem mestu San Sebastian na severu Španije, kjer so zahtevali oblikovanje lastne drŽave. # VBasrinajugu Iraka paso danes že drugi dan zapored izbruhnili nasilni protesti proti okupacijskim silam. # Medlem pa vročina še nič ne popušča. Meteorologi opozarjajo» da bo neznasna vročina v Evropi trajala še približno štirinajst dni, v Nemčiji že zdaj namerili najvišjo temperaturo v zadnjih .sto letih. Doslej je zaradi vročine umrlo 36 ljudi, v Franciji, Italiji in na Portugalskem še vedno divjajo uničujoči požari. V Franciji so sklicali izre- Naše letošnje dolgo in vroče poletje L eiošnje poleije je pri nas rev vfXKC. Ne le vremensko, Uuli po različnem vročeni dogajanju. Ko že mùilimo, cla se J ljudem v iej pasji, vročini niČ već ne Ijnhi^ pridejo na dan st\'ari, ki Se ch'igiijejo ienif)eratiiro. Zadnje so povezane prav z oko-I jem. kjer se la čas nahaja največ Slovencev. Slovenci na lin^aški obali, Hn'ati pa o gospodarski coni Jadrana! Najprej so ob iaki vesti skočili pokonci nJ)iči, ker da hi jih tak ukrep uničih vsaj malo se je zmigalo tudi naše zimanje minislrst\'0, glasni so poslali predvsem politiki ki Že sicer naši vladi očitajo mlačen odno.'i dosivo' fi, ki nam jih posta^'ljajo \'zkodni sosedje^ Nekateri terjajo ostrr; nasprotovanje, drugipozi\'alo najvidnejše predstavnike oblasti, ki letujejo na hrvaški obali^ naj nemudoma zapustijo to »sovražno« območje in se vrnejo domov. Čeprav zmerneži opozarjajo, da naj bi ludioh tem primem i'eljalo, da se nobena juJta ne poje tako vroča, kot se skuha, je po mnenju mnogiJi vendarle potrebna odločnost in umnost. Ob tem pa je zanimivo, da si nûi vsi strokovnjaki s tega področja niso enotni o tem, ah lahko naši sosedje sprejmemo lak likrep ali ne. Pa mdi ne, kaj lx) res n>kla naša bodoča dntžina, v katero se odpnnijamo. Delajo naši sosedje res z njihovim tihim soglasjem. Vročina je tudi dodobra osušib naše reke in s lem tudi pov-zročda težave v naših liidroelektramali. Najhuje je na Soči, le mulo bolje na Savi, dokaj zadovoljèw .fe na Dravi. Stvar Je temlmlj napela. ker je tu Čas še vedno v rednem remontu najwčji blok šoštanj-ske termoelektrarne. Vseeno redukcij električne energije naj ne bi občutili. Se\'eda pa bodo vsi bolj mirni, ko l>odo v Šoštanju sklenili tokratni remont in naj\'ečji agregat znova pognali. Obsežna obnovitvena dela la čas opnivljajo tudi v Gorenju. Mnoge stvari na jlažje opravijo, ko so dehm i na dopustu. V sicer starih prostorih tovarne l)odo kmalu izdelovali nove pralne in sušilne stroje. Boljše in lepše. Take, s katerimi Ixtdo še bolj razgilniU .m>jo konkurenco. Mint nimajo tudi v Gorenju GTI, kjer jim ni vseeno, da jim hoče Istrabem z Impakto.speljati lep posel pri oskrbi ljubljanske termoelektrarne in toplarne s premogom. Ne velenjskim lignitom, ampak uvoženim indonezijskim. I^t let so že skrMiza tako o.'<:krho, oh novem razpisu jih niso àbrali. A/ vendar menijo, a bi jih lahko, zato se želijo tudi podrobneje prepričati, kako je bilo z izlio-rom najboljšega ponudnika. To, do suša močno pesti kmete, je že obrabljena tema. kol uidi, da Jim držtn'a Še ni priskočila na ponujč, kot kmetje želijo. Ob začetku obiranja hmelja na zmanjšan pridelek opozarjajo tudi hmeljarju Stiša jim bo obral a veliko kobui, vehko kolnil Jim bo zmanjšala in osiromašila. To, da imajo mnogi.^e veliko neprodanih starih zalog, je le slaba tolažba. Hmeljarji imajo že brez stiše s hmeljem do\'olj (eža\', kaj šele zdaj. Zato tudi nediivno dniženje v Braslovčah ni bilo tako veselo, kot Je. ko letina dobro kaže. Kljrd) najmzhčnejšim težm^am pa mnogi v teh dneh vseenopreži\'-Ijajo vesele brezdelne počiiniško-dopustniške dne\ e. Pa tudi ne le doma, kot nekateri tako mdi govorijo, da bi poudarili, kako slabo nam gre. veliko jiJt Je na morjru Naša obala je za vse premajhna in predmga, zalo je za mnoge »njihovo^ morje še vedno na Hn-a.^kem. Tisti, ki irr\aJo mah več pod palcem, so si svoj prostor pod soncem poiskali še na kakšni imeniinejši plaži. Veliko, več kot dosediinja leta, je Slovencev odločilo za obisk naših zdravilišč. Ne le zalo ker so bolni; večina naših zdravilišč se tako le še imenuje, veliko Jih je že spremenilo imena in tudi s tem želijo ix>uda-rili, da nudijo veliko več kot le zdmvje. Veliko nudijo, to pa u idi kar precej zaračimajo. Na morju je voda slana, v mnogjh zdraviliščih ah termah so zasoljene cene. m k den sestanek zaradi pomanjkanja električne energije. Prevelika poraba, nizki vodostaji rek in višja temperatura vode kol običajno so povzročili pregrevanje jedrskih reaktorjev, njihovo ohlajanje pa je nemogoče. V Parizu pgovorili, da dopasl cjslane v dogovorjenem terminu, vendar se skrajša za Štiri dni. V kolikor bomo v teh Štirih dneh uspeli dokončati vse manjkajoče izdelke, bo podjetje zača.sno relcno, v kolikor ne, pa ne morem več zagolavljati, da bo M club Se obstojal, Zakaj je prihajalo do tako velikih Zffosuittkovpri izdelavi izdelkov za lujc' f^a /uiročnika ? "V M clubu v Velenju nas je zaposlenih 114, od lega je 23 invalidov, kar je 20,18%. Bolniška odsotnost v Velenju je 13^, kar predstavlja dodaten izpad naših zmogljivosti. Ko smo preračunali za leltjšnje leto, kaj pomeni ta bolniški izostanek, ugotavljamo, da smo teoretično vsi zapcwleni v M clubu 2 meseca na leto v bolniški. Tu se je začel nabirati minus, ki v nadaljevanju pogojuje ne samo to, da nismo aspeli dokončali naročila /^ poslovnega partnerja, ampak da se je začela kopičili ludi b.guba. Kljub temu vsak mesec redno izplačujemo osebne dohodke, malice in povračila strciškov za prevoz na delo. Denmantirati moram govorice, da namesto plač delavke dobivajo bone za naše izdelke- To se nikoli ni dogajalo in se ludi ne bo. Takšne govorice pa pri-livajo le olje na ogenj, ljudje so Še bolj nestrpni, delovna storilin^st še upada Naredili smo Se en izračun. Delavka R (t., ki je invalid lil. stopnje, je v pol leta ustvarila za 370.885,00 SIT nove vrednosti. Ista delavka je v tem času prejela 696.520,00 SIT Delavka L. C5. je v tem istem obdobju ustvarila znatno več, za preko 1,7 milijona tolarjev. Namesto, da bi za svoje pridno delo dobila preko 120 lisoč SIT plače, je morala del svojega osebnega dohodka nameniti za pokrivanje plače P.G, Tako se dogaja, da siy v M clubu pridni in tisti, ki so veliko v bolniški, enako plačani. Leias smo tudi vsi režijski delavci, vključno z mano, 2 meseca prejemali minimalne plače, da bi razrešili nastali položaj. Vendar se na področju produktivnosti in bolniških izostankov nič ne izboljšuje, le še poslabšuje se. Kaj taliko napovesie zfl september, ko bodo kolektivni dopusti ininto, ko boža jasmo a/i ste uspeli i:poí/titi naroČilo in ohdrêûti velikega pefshvtieffi partnerja? Predvsem bi želel povedati, da me VTtrajno potiskajo na drugi breg. Ven- dar smo vsi zaposleni v M cUibu, vključno z mano, na istem bregu. Jljna. Kakšen je bil pravzaprav namen te novinarske konference in sa-kaj so tta predstavitev povabiti prav vas in vašo aplikativni) raziskavo? ''Namen te novinarske konfe- rence je bil predstaviti pori5Čil<5 o ťínanciranju raziskovalne dejavnosti iz proračuna RS ter predstavitev primerov aplikativnih razjskwalnih projektov. Ministrstvo za Šolslvo, znanost in šport je od 246 tovrsinih razis-kovalnílí projektov, kijih financira, samo izbralo tri projekte, ki so pomembni za prenas znanja v gospi^darstvo. Eden od teh treh projektov je ludi naS projekt, ki ga izvaja URlC-o Velenje, vodja projekta pa sem bila jaz. Projekt sofinancira Termoelektrarna Šoštanj, in sicer v višini 30 70 % pa je prispevalo omenjeno ministrstvo. Ira-ja tri leta, njegova čeloma vrednejši pa jc nekaj več kol 30 milijonov snr Kakšne rezultate je dala vaša raziskava? Projekt je zelo pomemben za uporabnika. Na osnovi raziskave lahko žc povemo, kako uspesne so bile čistilne naprave in vsi sanacijski ukrepi v 'VEŠ. + m Iz raziskave je razvidno, da se je na la način okolje dejansko izboljšalo, s tem pa tudi kvaliteta bivalnega okolja tako za živali kol za rastline in ljudi na tem območju. Projekt je potekal na več območjih vSIo-veniji: na Pokljuki,v Kočevju, v Zasavju, Mežiški in Saicski dolini. Na osnovi rezultatov lahko rečemo, da je onesnaženost okolja omejitveni faktor rćizvoja v MežiSki dolini in Zasavju, za razliko od Šaleške doline, kjers ležkimi kovinami ni več tako močno onesnažena niti srnjad. Zniz-iskavo smo potrdili zgodovinski vpliv težkih kovin na srnjad. Po letu 199.> jc bistveni upad svinca v rogovju smjadi, kar sovpada s prizadevanji za zmanjšanje žveplovega dioksidii vzraku. Zaključimo laliko, daje učinek namestitve odžvcplalnih naprav v TEŠ -u, predvsem na bloku V, zelo uspeácni" Kdo vse je sodeloval pri tej raZ' p k Dr. Cvetka Ribarič - Lasnik: "Čistilne naprave v T£Š-t/ do* kazljivo dobro delujejo" iskavi, kije, kot pravite, trajala kar /ri leta? "V raziskavi je sodelovalo veliko sodelavcev CR[C%a, pogla-vitnovlogov njej pajc imel mladi raziskovalec Boštjan Pukur-ny, diplomirani inženir gozdarstva. To je moj mladi raziskovalec, ki bo jeseni aspc.Šno zaključil enovit doktorski študij ravno s tega področja. Za naš inštitut in projekt je pomembno, da so nanj vezani mladi raziskovalci. To pa bo moj prvi mladi raziskovalec, ki bo doktoriral. Vsa zahvala gre ludi ostalim, ki so sodelovali v lem projektu, 1er močni podpori laboratorija z vso razJskovalno opremo, ki jo imamo na Cricu.** Ali jela vaša raziskava primer-Ijiva s kakšno raziskavo iz pre^ (eUosii? Nekaj raziskav na temo smja-di je že bilo, vendar imamo na tem projektu precej izvirnosti, ki je ludi Evropa Še nima. Zalo smo ustanovili mednarodno raziskovalno skupino. Sedaj pri-pnivljamo okvirni program dela. Upam, da bomo nosilci mi, na ERICu. To naj bi bila metodo logija, ki bi vzpostavila splošni monitoring po celi Evropi. Srnjad je namreč raz.Šiijena po celi Evropi in na osnovi tega bi lahko rez uhate primerjali med seboj. Hkrati mislimo bioindika-cijske metode standardizirali. Na ministrstvu smo zaprosili za konccsijo za opravljanje javne službe na področju raziskovalne dejavnosti. Prijavili smo svojo razsikovalno skupino, ki je enakovredna ostalim raziskovalnim inštilucijam, ki delujejo v okviru javnih organizacij. Izpolnju- jemo vse pogoje, zato pričakujemo, da bo ministrstvo finse/.na obnovit\ena in v/xlrževalna dela opravili v vse-]ia sku|>st(» ni niouoi^e,«< so de« jah. A v TES-u so ostali pri svii-jeni. ^Kes nam gre dohesedmi /a sekunde, a računam, da lM>mu uspeli in opnmli pr^o sin« hroni/acijo lega velikega bloka še v tem mesecu«« pravi mag. Urosí Kotnik. Ko ćlnvck vstopi na obmoOje Term (Kick irarnc Sošranj. pravzaprav ni videli nic ncohiCajnc-gii, )e gneče jc v lem času malo vcO. Siccr pa vladata, Ćciudi gre 7n cnergciskj gigani na vsakem koraku, red in čisliíía. Pa saj lu brez popolne prcciznosli in natančnosti resnično nc bi álo. Predvsem pa bi nam luči in vse naprave, ki jih Imamo priključene na elektriko, kar naprej ugašale. Vk^ pozna vsiik količek »svoje elektrarne^. Kako ludi nc, saj se je »uril« dol)esedno na vseh področjih, in ko me je popeljal do »gradbišča«, sem imela oixulek. Jii se tu počuti eelo bolje kol v svoji pisarni. Skoraj ni mesia, ki ga ne bi na kaj spominjalo, ni delavca, ki g;a ne bi po-znal. Se posebej ponosen pa je na svojo prvo inovacijo, ki jo je udejanjil kol se čislo mlad strokovnjak. Kaj je prav^prav remont blo-kii petV Zelo preprosto povedano lo pomeni, da blok povsem ustavijo, ga izključijo iz omrežja in dobesedno z lupo pregledajo vse naprave in vsak zvar na več kilometrov dolgih cevch ko-lla. Cc sam<^ eden v času obratovanja popusU, blok izpade iz omrežja. Ti pregledi pa niso čislo nič enostavni. V koicl je ireba ziesii skozi majhno lino (mimogrede, leh del ne morejo opravljali tisli, ki imajo kakšen kilogram preveč), kollaši so vedno vitki, me pouči Uroš. ko vsa zgrožena opazujem majhno odprtino. Presenečenj, ki jih doživim med ogledom, pa je Se veliko. Na primer, kako je mogíx^e ogromno napravo, kije ujeU med stebre iti druge naprave (le kakSen ce nt imet er je med njimi), zamenjali? »Težko,« se mi smeji Uroš, »sicer pa je jasno, da je vsaka obnova» /e pri hiši je tako, veliko zahtevnejša iul novogradnje.« Vso logistiko del morajo zaic^ pred pričetkom remonta skrivno začrtali. Se po-sel-Hij, ker se domačim strokovnjakom, pridružijo áe mnogi drugi. Pravzaprav je mogoče srečali lukaj dclavce i/ skoraj vseh slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo s io dejavnasijo, mnogo pa je ludi anglei^co in nemSko govorečih. ( e dela ne bi bila skrbno načrtovana, za vse preprosto ne bi bilo prostora. Cíle-de na to, daje čas remonta zelo kratek, dela pa zahtevajo popolno preciznost, jih opravljajo ludi v različnih ciklusih. Ncka- Ze/o natančno je potrebno pregledati prav vsak koiček teh velikih naprav in odpraviti vse pomanjkijivosti Si predstavljate, kako je mogoče zamenjati nekaj ton težko napravo (na sliki rdečo)^ vkieščeno med cevi, stebre in druge naprave? 'Na gradbišču" remonta petega bloka se izmenjuje sedemsto domaČih in tujfh vzdrževalcev, pretovoriti in na novo zmnontírati pa bodo morali v devetih tednih več kot osemsto ton materialov in opreme V času obratovanja se ne morete sprehajati po notranjosti htadifnega stolpa bioka V, v Času remonta pa tudi tega pre-giedujejo in odpravljajo pomanjkljivosti Prvič opravljajo obnovitvena in vzdrževalna dela tudi na razžveplafni napravi. Na njej niso odkrili večjih poškodb. lera ptUekajo neprckinjen<5, druga v 12-urnih intervalih, irctja v eni izmeni. Vse je torej natančno in skrbno predvideno. Preko njihovih dvorišč bodo v tem času do bti>ka V in čistilne naprave spravili več kol KOD ton ra/Iičnih materialov, zvrstilo pa se bo od + ■ 6CK}do7ni) vzdri^evalcev. Seveda pa lahko naletijo ludi na kakšno presenečenje. »Letos kaj posebej přel rešljivega oziroma nenačrtovanega zaenkrat Se nismo odkrili, tako da poteka vse po zastavljenem planu, zalo računam, da tudi v okviru raz- položljivih sredstev, to je mnlo več kot deset milijonov cvrov.« Sle kdaj pomislili, koliko je lo denarja? (V stane hii>a v Velenju 15(U)0(l evrov, bi jih lahko s tem denarjem postavili 66. Di jih bil kdo sposoben zgraditi v y. led- nih, pa čeprav na lepi lokaciji, ne med cevmi in drupmi prepreka-mi, pa še ogromne leže. ki jo imajo naprave, ki jilî morajo v lermoeleklrarni zamenjati, nc bi bilo treba spraviti na astronomske viSine. Direktor termoelektrarne mag. UroS Romiksc še kako zaveda, L'iko dobro ekipo obralovalcev in vzdrževalcev ima. »Res dela vse kol ura. Pravzaprav sem bil še sam presenečen. opravlla« sta-jah pri uporabniki i L Opravljena dela so veljala 22 milijonov lolarjev. Po besedah Mirana Zajierja, vodje omenjene poslovne enole, so letni remont tudi letos prilagodili kolektivnemii dopustu njihovih industrijskih porabnikov Gorenja in Premogovnika Velenje in še nekaterih drugih večjih odjemalcev. Na sistemu daljinskega ogrevanja, kije največji v državi, so zamenjali več kol 50 večjih izločilnih in regulacijskih armatur, opravili dela na jakoločnih elektroenergetskih napravah v centralni energetski postaji- »Oh tem naj poudarim, da praktično že celo letošnje poletje uresničujemo obsežen program obnov in posodobitev sistema v vrednosti 500 milijonov tolarjev. Denar bomo zagotovili sami, in sicer s ceno, ki jo plačujejo naSi uporabniki za toplotno oskrbo.Te nismo povečali že od lanskega novembra, čeprav hi jo glede na uredbo slovenske vlade lahko. V tem letu tudi ne načrtujemo najetja investicijskega kredita.« V obnove in posodobitve energetsiri|Kiini) Vse do 22. avgusta bo v prostorih male dvorane kulturnega doma v Šmartnem ob Paki razgrnjen ureditveni načrt Šmartno - cenler. Gre za zemljišča, na katerem namerava mednarodno podjetje Era iz Velenja zgradili sodoben market- Od tega si v občini veliko obetajo, saj bodo lahko uredili središče občine, kije temu okolju danes vse prej kol v ponas. 20. avgu-sia bodo o omenjenem uredit- venem načrtu organizirali javno razpravo, na prvi podopust-niški seji občinskega sveta (ta bo predvidoma v drugi polovici septembra) pa bodo o njem razpravljali še šmarški svetniki-Za zdaj občani nanj niso dali veliko pripomb. /a večjo vaniosl 17 oglodal Eden od ukrepov, s katerimi naj bi v občini izboljšali prometno varnast, je postavitev obcestnih ogledal T\^ ogledu stiinja na terenu so strokovnjaki zapùîali, naj bi občina nabavila 17 lakih ogledal: od tega naj bi .štiri postavili v vaški skupnosti (VS) Skorno, iri v VS Podgora, po dve v VS Veliki Vrh, Pa4ka vas, Gavce in Šmartno, v VS Rečica ob Paki in Slatina pa pt> eno. Predscctnik sveta do-sedanji predsednik J<»/e Kohida Pred nedavnim so sc na konstitutivni seji sešlí člani svela javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki. Osrednjo pozornost so namenili izvolitvi predsednika sveta zavoda. Za to dolžnost so znova imenovali dtîsed anj ega p redse dnika J ožeta Kul>ibčinc so že vprej.šnjem mandatu opozorili na pritožbe oziroma zahteve krajanov vaških skupnosti Gavce, Veliki Vrh in dela Malega Vrha po vsakodnevni dostavi pošiljk. Na la območja so namreč poštarji le dostavljali le v nekaterih dneh. Tega vprašanja so se lotili tudi svetniki v sedanji sestavi. Očitno je tokratna zahteva zalegla- Poštarji namreč od prejšnjega meseca dalje dostavljajo pošto gospodinjstvom na omenjenih območjih vsak dan. koneno preplastilev ceste Recica -Smart no Republiška cesta Rečica -Šmartno ob Paki že lep čas kliče po obnovi. Kako je to nujno.so predsiavniki občine na iLSlreznih republiških ravneh večkrat dokazovali in opozarjali. Vse kaže, da le ne povsem zaman. V prihodnjih dneh naj bi namreč omenjeno cesto končno prepla-siili. V občini niso povsem zadovoljni- Pričakovali so namreč, da jo bodo preoblckli z novo asfaltno prevleko do Erinih skladiščnih prostorov. Na zadnjih dogovorih pa so se u.speli pogoditi za preplaslitev ceste do pošle. ■ tp Nizke akontacije, visoki poračuni Pora(''Mjni za kotnunalne sloritvc znova povzrorili jezo nicd obrani - Sistem akontacij, za kalct oga na Koinunalnoni podjeljti iščejo usirezno rešitev, ima pt ediiosli in slabosti Poračun.ski zneski na položnicah, ki so jih pred nedavnim prejeli porabniki komunalnih storilev v občinah Velenje, Šoštanj in Šmarlno ob Paki, so v marsikateri družini šc dodat no dvignili že tako visoke poletne temperature. Razumljivo, saj je izdatkw med počitnicami oziroma dopustom ob vse tanjSih denarnicah veliko, še več pa jih čaka na pragu jeseni. V številnih družinah nimajo »na zalogi« 20, 50 ali celo 100 lisoč SIT, s katerimi bi plačali stroške vodarine, daljinskega ogrevanja, kanalščine in podobno. Jeze in negodovanja je bilo znova veliko» ob izraženi slabi volji pa ni manjkalo tudi vprašanje, ali res ni druge metode, s katero bi Komunalno podjetje Velenje prizaneslo z za nekatere grozljivimi višinami poračuna- »Grozljivih poračunov niso dobili vsi uporabniki,« se je na izraženo mnenje odA'al direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan jedovnicki,« ampak le nekateri. Najvišji znc-sek poračuna je »težak« 8U0 tisoč tolarjev, vendar gre za stranko, ki že šliri leta ni plačala ničesar. Največ poračunskih zneskov se giblje od .^(1 in 50 tisočakov. Med porabniki pa so tudi laki, ki imajo do 100 lisoč SIT predplačila.« Jedovnicki je pojasnil, daje razlogov za različne poračunske zneske več. Med najpogostejšimi je prenizka akontacija, ki jo oblikujejo na željo porabnikov. Cc je ti ne izrazijo, izračunajo akontacije na osnovi povprečne porabe iz preteklega obdobja »la p, kar pa je premalo- Da bi odčitavali porabo vsak mesec, pa bi bilopre-drago- Sistem akontalivnega obračunavanja in plačevanja komunalnih storitev konec obdobja ima - po mnenju Jedovnickega - prednosti in slabosti. Prcdnasi je la, da straški opravljenih komunalnih storitev niso enkrat visoki, drugič nizki, slabost pa so nizke akontacije in kasneje visoki poračuni. Sicer pa naj bi bilo grozljivih poračunov V5«; manj, .saj je vsako leto veČ uporabnikov, ki sproti sporočajo stanje in plačujejo storitve na osnovi dejanske porabe-Kljub temu .sc na komunalnem podjetju prccej ukvarjajo s tem, kako bi zadevo s poračuni uredili tako, da bi bili li za uporabnike Čim manjši in s tem lažje plačljivi. Na vprašanje, ali lahko pričakujejo občani v naslednjih mesecih višje položnico tudi zaradi višjih cen komunalnih storitev, pa je Jedovnicki odgovoril: »Glavne podražitve so mimo, načrtujemo pa še nekaj manjših skokov cen. ("ena vodarine naj bi iz sedanjih 73 Srr paskočila na nekaj čez 100 SIT za porabljen kubični meter vode. Obstoječa cena namreč ne dasega višine, ki bi zagotavljala uresničitev načrtovanih obnov in pasodobiiev na sistemih, kjer nas čaka se obilo dela. Med drugim moramo zamenjali .šc prccej azbestnih cevi. Na vzhodnih virih (Dolič, Čujež, Toplica) pa bi morali zgraditi čistilno napravo. S tem se bomo izognili takim pojavom, ko\ je bila prisotnost vodne nitke v pitni vodi.» ('eno daljinskega ogrevanja naj bi dvignili za 9 oziroma 10 odstotkov, manjši dvig načrtujejo še pri kanalizaciji. Je pa letos žc poskočila laksa za obremenjevanje voda, ki je v pristojnosti vlade, viáji je ludi republi-ški vodni prispevek, na novo je bila uvedena Števnina-Dcnar od slednje smejo porabili le za vzdrževanje, obnovo ter posodobitev merilnih naprav. ■ Tp Iz občine Šoštanj V (îaix'trkali /al\liiiciijejo drugci fa/o kanali/acije v krajevni skupnosti (»aberke zaključujejo dela pri izgradnji druge faze kanalizacije, na katero bodo priključili 88 gospodinjstev v osrednjem delu vasi. E)enar za naložbo, vredno blizu 130 milijonov tolarjev, bodo zagotovili občina .Šoštanj, nekaj bo nepovratnih sredstev iz države, preostanek pa Komunalno podjetje Velenje iz takse za obremenjevanje voda. Po 165 tisi>č lolaijevje za priključek prispevalo vsako gospodinjstvo. V naslednjih letih naj bi gradili šc treijo in čelrto fazo kanalizacijskega omrei^ a, nanj pa priključili približno 60 gospodinjstev na levem in spodnjem delu Gaberk ter na Vrhih. V Skornem tudi letos posiKlaliljaio cesto Uporabniki cestc v Skorno so zagotovo zelo veseli, da je pťwodobilev njihove ceste ena od prednostnih nalog občine Sošlanj. Ureditvena dela so stekla že lani, letaš jih nadaljujejo, in sicer tokrat rešujejo najbolj kritične točke na tej cc-s-ti. Po projektu bo posodobilcv veljal 140 milijonov tolarjev, v minulih dveh letih pa so vanjo vložili 20 milijonov SIT. ■ tp REPORTAŽA Življenje se na Mozirsko planino znova vrača Po ziinienjavi nosilne vrvi iiiluilko Žekovcc skxlijo pri/adovanja za delno ohiiovo liotela. nekaterih iiaprav, lako tla t)i lahko (Jolie usposobili že /a priliajajoeo ziinsko sniuearsko sezono Projekl <;ollc-0(1 l>ťsť(l k dejanjem Po IragiCni delovni ncsr^iii v prvi pt'ilovici lanskega oktobra, ko je pri zamenjavi nosilno vrvi nihalkc /ckovcc utež pokopala pod sabo dva delavca,so »življenje« na Mozirsko planino znova vraća, so z zadovoljslvom poimenovali izvajanje projekia "G nI t C v praksi" nckalcri v širši Savinjsk(^-^le5kl regiji. Prod lod-nom dni ao namreč delavci avstrijskega piidjcija Choclor in strokovnjaki velenjskega 1 ri'Z-ja ki^nćaJi Jela pri zamenjavi nosilne vrvi (^nicnjcno nihalke. Po bCvSodah Zvonela Esa (na Premogovniku Velenje je /ndolžcn za razvoj) so opravili tudi lešino vožnjo, v ich dneh pa b(xlo odpravili manjše pomanjkljivosti, na katere je opozoril pristojni inšpcklor. Ko Inwlo imeli obratovalno dovoljenje za gondolo, bodo sklicali novinarsko konfereneo (najverjetneje sredi prihodnjega mescca) in na njej predstavili §irSi javnosti opravljeno delo in nadaljnje načrte v zvezi z zimsko-lelnim rckreaeijskoiu risi icnim centrom krajinskega parka na planini Cioitc. Po zagotovilih Esa so aktivnosti za ponovno oživitev dejavnosti na centru vpolnem zamahu. Prejšnji tedenscjc skupina sodelavcev mudila v Avstriji in si na tamkajšnjih smuč l^ih ogledala trasedežniee. Jutri (v petek) naj hi bilo znano, kakSna trosedei^nica bo že v ntwi sczo-til vozila smučarje na Medved-jak-1 (krati so si na obisku v Avstriji ogledali, kako so tu uredili proge za gorsko kolesarjenje in kolesarske spuste. Štirim ar-hitektskim lirmam so poverili pripravo predlogćitvenih zmogljivi'JsU že pred sabo. Hotela \cUys ne bodo ob- novili v celoti, ampak ga bodo obnavljali postopoma. Pravna služba Premogovnika Velenje pripravlja osnutek pogodbe, ki jo bodo podpisali astanovitelji novega podjetja. To naj bi zaživelo prihodnji mcsec, v njem pa bodo imeli italijanski lastniki Ciolt polovični delež, premogovnik s svojimi partnerji (občinami celjske regije, ki so pri^jcki Golte podprle, in zasebniki) pa preostalo pokwo lastniškega deleža. Na vprašanje. jotij oziroma družb izven Sax-inj-sko-^ile5kc pokrajine, ki nameravajo pristopili k projektu »mimo ol'i^in«. »Svm '/.vio velik oplimisl!« Najbolj zadovoljni nad ponovnim oživljanjem dejavnosti na Mozirski planini so zagotovo v občini Mozirje, »Razumljivo, saj lx'>mo največ koristi od lega imeli mi. V tej smeri tudi delujeta občinska uprava in občinski Župan občine Mozirje ivan Sutioveršnik: «Vztrajali smo pri tem, da se začne sezona že letos. Naj ljudje vidijo, da si prizadevamo za pravo razpoloženje na Goiteh.« Pred tednom dni so zamenjati nosilno vrv na nlhafkl Žekovec In oprav//; testno vožnjo. ali ncsodelovanje občin Celje in y^.aloe. ki naj bi vložile v oživitev projekta 2HtJ tisoč evrov, ne bo vplivalo na potek aktivnosti, je Zvone Es odgovoril: »Presenečeni smo nad taki^no odločitvijo svetnikov omenjenih občin. Pričakovali smo, da bodo pri tej zadevi »pozabili« na tekmovalnost regij C 'elje - SaŠa.To se, na žalost, ni zgodilo. Nn izvedbo projekta njihova odločitev ne bo bistveno vplivala. Pripravljenost za sodelovanje je namreč izrazilo tudi več posameznih pod- svel.« je v pogovoru podčrtal mozirski župan Ivan Stiho-veršnlk in nadaljeval: »Zavestno smo se vključili v obnovo in prevzeli velike finančne obveznosti. Zavedamo se pomena turizma za razvoj na^ga okolja in življenje tukaj.^njih ljudi.« Pred časom so že uresničili eno od obljub. Posodobili so 1300 metrov kritičnega odseka ceste pr<^ti (ïoltem iii za to odšteli 79 milijonov tolarjev. 40 odstotkov potrebnega denaija je za naložbo prispevala občina, ostalo drŽava iz sredstev sklada zii razvoj podeželja in ohranitev va^^i. V načrtu imajo obnovo le ceste v celoti - od gostilne Vida do Phininske ravne, kjer naj bi uredili tudi parkirišče (od Uxl se bo mogoče prepeljali z žičnico od planinske koče tia (toheh proti Smrekovcu). Projekt je že izdelan, vrednost pa so ocenili na približno 3 milijone evrov. Pri tem pričakujejo izdamo pomoč države. Prav od tc bo odvisno, kdaj bodo zadevo tudi izpeljali, .So zaradi nenačrtovanih vlaganj v projekt (iolie morali morda Zvone Es, ki na Premogovni' ku skrbi za razvojno po-dročje:»Misliii smo, da bomo s projektom Golte raz-blinili tekmovainost med Ce» Ijem in regijo Saša. Ni šlo,» spremeniti svoj prodam naložb? »Pri ^)dplačevanjudolgiw občine iz preteklih let težav ne pričakujemo. Od 200 tisoč evrov, koliko znaša na^a obveza za Golte, moramo letaš zagotoviti 10 milijonov SIT. Zagotovili jilt bomo z rebalansom proračuna. Načrtovane izgradnje prizidka k osnovni Soli in 5p(^rlne dvorane v Mozirju pa se bomo lotili postopoma. /^čeli bomo prihodnje leto, končali pa leta 200fi. Upam, da nam bo lo ob siule-lovanju s pristojnimi ministrstvi tudi uspelo.« Na vprašanje, zakaj se ol'>Čina že prej ni vključihi v prizadeva- nja italijaaskega lastnika, mar ni Zii/nala turističnih in ludi drugih priložnostiza to okolje, seje Ivan .Suhoveránik od/val: »Verjetno so (xlgovorni videli miTŽno-sti, a ne pravih pogojev za uresničitev. Vizija novega lastnika je sedaj zelo jasna. V^'č nam je, ker želi Premogovnik združiti v ta center vso dogajanje na območju občin Zgornje Savinjske doline.« V pogovoru z nekaterimi vodilnimi ljudmi v Zgornji Savinjski dolini je mog(K*e med vrsticami razbrati, da doslej za te prave pt^dpore med tukaj^^nji-mi lokalnimi skupnostmi, razen občine Ciomjiiîrad, ni bilo! »To bi težko komentiral. Zvone Es nam je zagotcnil, da btido z ekipo sodelavccv usklajevali zadeve. Prav tako slišim, da so ponudniki v dolini izrazili precejšen interes za vključitev v ponudbo Golt preko celega leta. Pričakujem, da sc bodo v dogajanja vključili bolj k(U d^tilej kmečki turizmi, sploh v Smiliclu, ki so najbliže. I lotel Benda v Lokah pri Mozirju je za ol>čino velika pridobitev. Skratka, od projekta Golte v.si veliko pričakujemo in sem glede njegove uresničitve velik optimist,« je sklenil pogovor župan občine M ožilje Ivan Suhover.^nik. ■ Tp Del alpskega vrta bodo uredili že letos Ideja o ureditvi alpskega vrta na RTC*CioIie je staraže nekaj let. Po izdelanih idejnih načrtih naj bi se razprostiral na približno 2 hektarjih povrSin in naj bi bil od twmih največji in ludi najviSjc ležeči alpski park v Evropi. Uredili naj bi ga z rožami, zdravilnimi zeliŽČi in ostalo alpsko floro tega območja. Ne vsega naenkrat, ampak postopoma, saj jc teren obsežen. Po besedah glavnega mozirskcga vrtnarja .Jožeta Skornika naj bi del parka uredili že lotos. Prvo aktivni>sti so delavci Mozirskega gaja in domačini opravili lani, ludi Iclas so že pripravili akcijo, več pa jih bodoče v jesenskem času. Nameravajo se povezali ludiz Biotehniško fakuheto v Ljubljani. Seveda pa pričakujejo, da bodo pri postopni ureditvi alpskega parka sodelovali tudi občina Mozirje ter lastniki oziroma uprav-Ijalci RTC* Cîolle, saj center s 1(3 zanimivostjo veliko pridobil. ■ tp Rimska cesta v Vinski Gori V Velenju naj bi razglasili šest ailieoloških kuliuniili spomenikov lokalnega pomena-i^renialo ziiani, da bi doslej vedeli zanjo? Na zadnji pre dp^ič i t ni,^ki seji svela so velenjski svetniki v prvem branju obravnavali odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Na območju MO Velenje naj bi jih bilo kar Šest. Priznam, da jih za večino še nisem slišala. Zato sem se odločila, da lokacije obiSčem in pogledam, kaj bodo pravzaprav razglasili za arheološki spo menik. Kaj pravzaprav arheokiski spomenik .sploh je? To so zemljlto in zemeljske plasti, ki hranijo pomembne sledove čkwekovega delovanja vzgodovinskih obdobjih in njegove povezanosti z naravnim okoljem. To so ludi pc"t>ebno pomembni predmeli iz leh plasti oziroma obdobij. Med šestimi območji, ki jih v odloku pivdlagajo za ziiščile-noobm /i)vo cestii«ča v Vinski (ioii / eno (mI variant rimske tnise med KeleJ» in Kolatinoni, ki naj hi ptJtekat prťko St. Janša. Šentjanž pa domačini se vedno imenujejo Vinsko (»oro. Ustno izročilo gíwori o "rimski cesti**, žal pa ni jasno, v katero obdobje naj bi segala izgradnja in uporaba Dc^ma-čini so arheologom zaupali, da bi lahko Šlo tudi za cesto, ki naj bi jo uporabljali za spravilo lesa v sa^dnjem ali novem veku. ř* Kar dva odseka nekdanje rimske ceste v Vinski Gori sta še vedno dobro ohranjena. Eden je dolg 22,5 metra, drugi 28 metrov. Ostanki rimske ceste se nahajajo na klancu jugozahodno od cerkve sv. Janezu Krsinika, ležijo pa ob tamkajšnji lokalni cesti. So iz apnenčevih lomljen-cev širine do 3 > metra, vidni pa so na dveh odsekih. Prvi je dolg 22,5 metrov, drugi pa kar 28 metrov. Će bt^ ta predel z ^xllokom razglašen za spomenik posebnega pomena -strokcTvne podlage yn razglasitev so pripravili na Zavih dti /41 varst>'i-lelje ročka. Organizatorji festivala Roek in Izola, ki bi moral 29. in 30. avgusla potekati na mesinem siadionu v Izoli, so namreč zaradi razlogov finančne narave prireditev odpovedali. Kol so zapisali v izjavi za javnost, v slovenskem gospodarstvu, storitveni dejavnosti 1er finančnem sistemu kljub obljubam niso dobili ustrezne podpo-Tc, Tako so ljubitelji skupin Placebo, Incognito, Staind in Številnih drugih domačih izvajalcev in skupin s področja nekdanje Jugoslavije ostali prikrajšani za njihove nastope. Imetniki že kupljenih vsiopnic bodo denar zanje lahko dobili nazaj na prodajnih mestih ter pri uradnem prodajalcu - Ideal Turistu iz Kopra. MOVi ALIUJM JA1\A PLi;STIiI\JAKA v teh dneh bo izJ^l nov album Jana Plestenjaka, ki ga že nekaj časa uspešno napoveduje singl "Iz drugega sveta". Tokrat je to avtorski album, saj so Janovi tako teksti kot glasba, ploščo pa Sla producirala skupaj s SaŠom Fajonom v primorskem studiu FM. Zanimivo je, da je Jan sne- mal v studiu AR Sludias v Riu De Janeiru, kjer so med drugimi nasla U tudi albumi Slinga, Sepulture in drugih. Polegi>tevil-nih brazllskiii instrumenialislov jc na novem albumu sodelovalo še veliko vrhunskih sloven-skili ^asbenikov, med njimi tudi Drago IvanuSa na harmoniki. Jan je svoj najnovejši izdelek poimenoval "Solo". PO^OVMO TIIIÍ DOORvS Ponovno obujeni The Doors bodo 8. decembra v Parizu obiskali grob Jima Morrisc^na, ki bi BEYONCE - DANGEROUSLY IN LOVE Beyoncc Knowles, članica popularnega dekliškega lna Desienys Child, je pred dobrim mesecem in pol izdala svoj prvi samostojni album. Očitno družba še dveh vročih pevk mladi Beyonce ni nudila dovolj svobode, da bi v skladbah lahko izrazila svoje občutke lako, kot žeh. Podala seje na samostojno pol in odločitev seje pokazala za pravo. Bcyonce se s svojim prvencem "Dangerously In Love" kajrs. Kasneje je svoje zahteve na prigovarjanje <«talih članíw sicer umaknil, a se z njihovim početjem kljub vsemu ne slrinja. d.d. AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE RABUENA VOZILA NA ZALOGI V Celiu... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-7B In 426-12-12 tip vozila_IžEills_Cžoa FORD MQNDEO 2.0 DT CI. zelena met. 01 3.623.QQO.OO FORDMQNDEO l.fi Ablent 4/v. siva mal. 01/02 3.599 000 DQ FORD RESTA 13 FLAIR 3/v raff.aofll 04..rtiega 97 799.000.00 F[AT BRAVAI.ASxS/v fSQ. avoua 01 siva met &S/97 399.000.00 RATMAREA1.6E0(, bela 97 1.099.000.00 FiATPUNTO 7SSX S/v rep.okt. ^Bb.met. 95 750.QDQ.fl0 FIAT PANDA AX4. rfleiSa met 93 499.000.00 RATUNQ 1.0E 3/v raq.fBh.Q4..ćma 92 190.000.00 RFNAgLT LAGUNA KARAVAN l.fi KUMA. ^reb.mčL 00 2.5gQ.OKI,00 RENAULT R5 CAMPUS 1.1 Rflg. OkiobB^Oa. rdefca 90 180.000.00 QPELVECTRA1.8 GL&V.sreb.mat 96/97 1.287.000.00 CfTROEN AX CABAN 1.1 i SAr ffi^.SfiO.. rdeftá 93 393.000.00 MERCEDES A1901.9 vsa oprema reg. sep.. sreb. mgt.99 2. B99.000.00 "KREOm ' LEASING * STARO ZA STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* «V021LA IMAJO VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED* -NA ZAIOGI TUDI TESTNA VOZJLA' *OGIiĐ VOZIL OD 8. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST* Ponudba na internetu httpyAvww.svto^cellB.sí, e-mallíaUjen PESEM TEDNA NA RADIU VELEHJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 un. Zmagovalno skladûo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po poročilih ob 18,30. 1. BEYONCE (est. JAY Z-Crazy In Love 2. ROBBIE WILLIAMS-Something BeautituI 3. LL COOL J feat. AMERIE-Paradlse Članica dekliškega tria Destenys Child, Zč^eíiiva Beyonce Knowles, je letos Izdala svo! prvi samostojni ibum "Dangerously In Love". Album je 2e takoj po Izidu dosegel uspeh, ki se ga tudi sama ni nadejala, prva skladba z naslovom "Crazy In Love^ pri kateri sodeluje tudi sloviti raper Jay Z, pa je postala vsakodnevna stalnica radijskih In, v obliki odličnega videospota, ludl televizijskih programov. F ■ ~ ■ LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Tel.: 897-50-03 ali 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26. Takole ste glasovali v nedeljo, 10.8.2003: 1.RUS: Ohcetbo 2. BOHPOMAGAJ: Kroparska 3. KLAVŽAR: Lažnivček moj 4. R06L: Imam konca bistrega 5. GREŠNIKI: Spominčica Predlogi za nedeljo, 17.8.2003: 1. BISTRIŠKI ODMEV: Ta prava stvar 2. KLOBUK: Nora krava 3. LESJAK: Moj klobuk ima tri lukne 4. MlHELlO: Ob koncu tedna 5. MOGU:Cigonce ■ v/// Grdbner VRTILJAK Peter VodfscK je < l ki prlsť^a ua koii|.sko Ijiibr/eii. Icpotťti íitia kar i iloma. Mr>in Mtklm^liiii pa prisega mi prosH <<18 v pri lo\ii. Jo nmiirof* vúm naflK>l| ^«»ri^'lh louvv UhI iiiioki»ll. Ka ju <\ok u|el \ roloobjoktiv. nisla {iovorJIii no o kon|lh In no o \o\\i. o tisU'iii mi no. VoionJ^»ki /iipan Sr4*řko Moli |o pro|šn|l lo(ioii pia/.no\al. Čo |o na Uirlo pasadll luliko svih k. kol tina lot |lli |o moral iipllinill (>(>. /.adn|o raso ^ \ollkokial vidimo v ilni^.l>l otruk. ki f>a /olo dohro po/,na|o. Prod ned^nnlni ko so |o slikal 7 malimi \HonKanl, oolo l/|avll: "Ja/. som v \oloii|u kol ťlrkiil^kJ modvHl. Oinx I so wU> radi sllka|o / mano.** /o kmalu bo spol Imol voUko prllo/iiosll 7^1 to, saj v ^osLe sopiomhra pilha|a iia^a|ivka iMKii. Kako /o piavljo? Da ^ro ôlov(*ku z loti na otTtM'|4*? Čvok {o pi'oprlôan. |stoisok. direktor >lla(llnsko^a centra (\la klUVmo prl)aU'l|l, «ro v llvropo! \o le s slovllnhnl projokli v sklopu MC-|a« ampak liidl |)o Stovlln družinskih ólanov. Povprečna slovenska drn/Jna Ima namro^* statistikah man| kot dva otroka. pa ho ot) svojih troh pnnoah 7r4i^iovo zelo užival! i iidl v ilvropl. Soros daroval K) milijonov dolarjev; da pi epreil Biishevo IMMiovno i/volilov lopj 7 napisom Marlcy-David-son Motor Companysia Arthur in Walter Davidiion s pomočjo Dillailarlcyjanakomaj 12 kvadratih delovne površine in sspo-sojcnim orodjem scslavila prvi moiocikel znamke llarley-Davidson. MotocikcI jc bil sestavljen za dirko, agiegal pa jc zmogel za danes skromno tri konjske sile. Čc/ tri leta je pod okriljem driii^l>e Harley-David-son 7rasla prva stavba - lovarna, v kateri so v naslednjem lelu izdelali ?e l.^O mou>ciklov. Lcla lyoy je Bdi I larley izdelal enega prvih KlOH-kubicnlh dvovalj-nih agregatov, kateremu so v podjetju ostali zvesli še dolgo, njegovo podobo pa danes prepoznamo kol Zći^iuii logotip pod- Roy Holt? -, se je pripeljal na llarlcy-Davidsonu 1er se lako nevede /apisiil v zgodovino anK-riSkega moloelklizma. V obdobju med obema svetovnima vojnama je pmlala Lovarna Harley-Davidson največji proizvajalec mol^KÍkkw na svetu - tovarniški dirkači sto nizali zmage in poslavljali rekorde. Osem lei po koncu vojne se jc UD p(*iiavljalz 31.163 izdelani- Mednarodni financer in ťdan-Irop George Soros, ki je velik kritik administracije Georgca W Bushajc daroval jO milijo-novdolarjevza animiranje volil-ccv Demokratske stranke v 17 najpomembnejših državah ZDA. Soros je ustanovil skJad 'Amerika zopet združena", kiite-rega cilj je preprečili ponovno Bushevo izvolitev. Sklad naj bi do prihodnjega leta. do priče tka volilne kampanje,zbral 75 milijonov dolarjev. Ilailcyevili prvih lOOicl Letos praznuje legendima blagovna znamka Harlev-Davidson stoletnico. Zgodba najuspešnejšega in dolgo ludi edinega ameriškega proizvajalca motoei-klov se je začela leta L903. V kupcem prvič ponudili moiocikel Fal Doy, ki je nemudoma postal uspešnica. Skupaj z modelom Dvna Glide, prvič predstavljenim v letu 1991, ins Spo rt sle rje m so leta 1995 ustvarili rekordno prodajo 1Û5.HJ4 motorjev. Pet let pozneje, takoj po predstavitvi, je V-Rod očaraj srcii kupcev in ljubiteljev Marley-Davidsona, čeprav jc novi agt^-gat zasnovalo nemSko podjetje Porsche in so se zalo mnogi zjnr-dovali, da lo ni več pravi I tar-ley-Davidson. Motocikli Harley-David.son danes v svetu motociklizma veljajo za visok iukiuz. Visoke cene tehnološko nekoliko zaostalih mot^Kiklov lahko privabijo predvsem strastne ljubitelje teh kultnih moUKiklov. A napovedi pravo evforijo, sicer pa, kako tudi ne. Na letalL^u v Dubrovniku sla pristala dva Boeingovajumbojeta ter manjši reaktivec in helikopter, na lela-]ii>ki pisti je omanskega sultana čakala kolona tridesetih avtomobilov, komlîijev in avtobusov. številni omanski visoki funkcionatji, ki so tu sprejeli svojega suverena, so bili že nekaj dni prej v Dubrovniku. Zii sultana je bil pri letalu pripravljen dolg rdeč tepih, ki pa so ga zaradi močnega vetra umaknili. Razen lt)3 mclre dolge jahte "Ai Said' jc v pristanišču Gruž zasidrana. vlila ploha. Doka/ Velenjski M Gluh je la čas dober dokaz, da v vsakem klutni ni ravntj prijelno in zabavno! Dobra rcsilc\ v velenjski letni kopalni Ixïzen so »nalili« kiil-lUH). Nekatere prireditve, ki jih napovedujejo, l>odu sicer res ptohladi le dušt). a ogrele telo- (M scivc do želvo Po zaslugi Pida Setev Ixïdo lanski dobiček Ere prenesli v leUíšnje lelo. Upajmo, da bo laka setev res prine.sla l>oljšo ^etev. Mnogi lastniki delnic bi seveda radi videli, če bi lahko že leios poželi dividende. Sport jo pihalo v Velenju se le dni dokiizuje, da je šport res pomembno gibalo. Zaradi rokometnih tekem ob evropskem prvenstvu sose »/gibali« z obnovo Rdeče dvorane. Priprave na solo Bliža se novo šolsko lelo. Đoij kot šolarji in njihovo slarši j?c na prvi .solski dan pripravljajo zšamovci in policisti. Zaradi otrok in staršev. Piolcsl Oglasilo se je društvo /a zaščito živali, Pravijo, da jim je dovt^lj žalilev-MntJgi še namreč vedno trdijo, da ljudje kradejo kol srake. 14. avgusta 2003 '^Hias NASI KRAJI IN LJUDJE __ Šola že trka na vrata Kljub ne/niKni vročini, kise je le dni spuslila nad naše kraje, se pt)Ieljc pcića^i bïû.'d koncu» z njim pa ludi pt>Čjinicc. Sc malo in o\to-ci sc bodo /opct s larbami na rami vrnili v šolske klopi. S srcdin(5 avgasla se vsako ício napolnijo knjigarne In papirnice, ki jih preplavijo siarši, k) svojim otrokom čimprej radi zagt^uwiii šolske poirebSčine. Tako smo se (OdloČili, da za vas povprašamo, kako so sc v knjigarnah pripravili na novo šolsko leto. V vseh knjigarnah so na novo šolsko leio dohro pripravljeni. Pričakujejo šc dckwnc zvezke in učbenike, ki sc sc tiskajo, a menijo, da leîos ne bo nikakršnih zapleiov. V Mladinski knjigi so nam povedali, da se starši v najvcf^ji meri poslužujejo prednariwi! celo-inih kompletov, saj si lako prihranijo veliko nepotrebnih skrbi. V knjigarni Pero smo se pogovarjali z Mojco Rotovnik, ki se je strinjala, da starši v največji meri naročajo pakeie s prednaročili. Jelka Pogorelčnik, zaposlena v D/S, je poudarila tudi dejstvo, da jc prodaja učbenikov v zadnjem Času, i^dkar šole ponujajo izposojo le leh, zelo upadla. Tako se nartičila navezujejo predvsem na delovne zvezke. Pogovarjali smo .se tudi z gospo Zofijo Šuligoj, lastnico papirnicc Penllja, ki poleg novih ponuja ludi prodajo rabljenih uObenikcw. Povedala nam je, da se predvsem dijaki poslužujejo le asluge. Učbeniki so od novih cenejši za 2(1 do odstotkov, V vseh knjigarnah pa pričakujejo največjo gnečo po 15. avgustu, ko bo naáe mesto .spel zaživelo in se bixlo ljudje po kolektivnih díípustih spet vmiE na delovna mesta. Zato vsem slaršem. ki so nařídili delovne zvezke že v prednaročilu, priporočamo, dajili, če so žc prispeU. čimprej dvignejo. Veliko rabljenih učbenikov je že na policah, se vedno pa jih sprejemajo. Učl>enike, ki jih sprejmejo, izplačujejo v dveh terminih: prvi je do 15. avgusta, drugi pa po 15. .septembru. V Pentlji vabijo vse, ki doma Še hranijo rabljene učbenike, da jih prinesejo in tako večjemu številu šolarjev omogočijo ugodnejši nakup. I Mojca ùrobetnik Zbiram, torej sem Zbiranje je med Slcwenci prav gt)tovo eden izmed najbolj priljubljenih konjičkov in skorajda ga ni med nami, ki ne hi kdaj kaj zbiral: znamke, prtičke, značke, v/igalnike, kemične svinčnike, starine in še kaj. Eden takih je tudi Miha Fišer iz Velenja, ki pa jiiu je zbiranje starin z leti pivstalo skorajda kar način življenja. Prve znake zbiralcljske strasti je opazil že v olrc^štvu, koje zbiral stare srebrnike, a ker je odraščal v ne preveč prijaznih časih, je moral svojo prvo zbirko prodali in /a izkupiček kupiti nekaj kilogramcw sladkorja, ki je njegovi družini prišel šc kako prav. S čisn> »ta pravim« zbirateljslvom se je Miha Fišer začel ukvarjati po letu 1971, ko se je zaposlil v velenjskem Gorenju, in od takrat naprej so starine sestavni del njegovega življenja. Začel je spel s kovanci, nadaljeval pa z likalniki, steaskimi in žepnimi urami, možnarji, ključi, razglednicami in zvonci, vmes pa se je na.šlo Še marsikaj drugega. Miha je redni oblskiwalec bolšjih sejmov po Sloveniji in tudi v tujini, in če je le mogoče, na sejmu kupi kakšno starino za svojo zbirkt\ če pa cvcni. da ima v zbirki vci enakih ali podobnih predmetov, se odloči tudi za prodajo ali zamenjavo za predmet, ki ga v zbirki šc nima. Izredno lepo sodeluje s številnimi zasebnimi zbiralci v Sloveniji, ki jim s svojih obiskov bolšjih sejmov prinaša predmete, ki jih zbirajo, zelo dobro pa sodeluje ludi z nekaj slovenskimi muzeji, zlasti velenjskim. S svojo vztrajnostjo in poznavanjem terena je nepogrešljiv píwočnik pri iskanju redkih in dragocenih predmetov iz naše preteklosti, kijih muzealci potrebujejo pri postavljanju muzejskih zbirk. Nemalokrat mu je uspelo najti stvari, ki so jih muzealci zaman iskali ali pa so bile pri drugih zasebnih zbiralcih predrage in tako za muzej skorajda nedosegljive. Z^k) rad priski^či ludi na pomoč pri pi'isuivljunju raz-stav, ko muzeju vedno brezplačno posodi kakšno izmed dragocenosti iz svoje zbirke. Miha Fišer s harmoniko, ki jo je sam izdelat Poleg vsega sc je v teh tridesetih letih naučil tudi marsikatere skrivnosti s področja rcstavriranja starin, zato zlasti kovinske predmete ti.spešno In ludi kvalitetno obnavlja. Kol sam pravi, je verjetno ni ključavnice, ki je ne bi uspel odpreti, popraviti ali zanjo naredili ludi ustreznega ključa. Mihtw vnuk, ki živi v Nemčiji, je navdušen harmonikar, zato se je Miha pred nekaj leti odločil, da mu bo sam naredil »trajlonerico«. Izdelek je bil tako dolxír, da je z izdekwanjem harmonik nadaljeval in jih do danes že kar nekaj naredil. Njcgewa dclavnica za izdelovanje harmonik, obnavljanje in čiščenje starin je kar v njegovem stanovanju oziroma na balkonu, tako da je v .stanovanju, ki je ludi prepolno krasnih starih, včasih skorajda pretesno. Zbiranje in ukvarjanje s starinami mu je z leti prešlo v kri in danes bi brez tega Ic ležkc^ živel, še zlasti, ker sc jc pred d\'ema letoma upokojil. Brez dela in brez zcmimivili predmetov iz našc preteklosti Miha Fišer iz Velenja emxstavno ne more več živeti. ■ Tekst in foto: DK Vedoželjnost Ota Gantarja Šoštanj - V četrtek, 7. avgusta, so v šoštanjski mestni galeriji odprli razstavo liknica TopolŽica je leloSnje zadnje julijske cinevtf (od 26.7.-1.8.) preživelo slwaskihTa-irah. ki poslajajo poCxi'i f.c ena od stalnic planinskih programov velenjskega PD (lelo.^nji obisk jc bil zc peli od leia 1996), Organi-zalorji Andrej Ku^iJiian. planinski vodniki (Slavko MeŽa. Andrej Kuzman, Marjan KarkwCec) in poznavaki SUwa.ikc vedno pripravimo program, v kalorcm .so planinske ture združene z ogledi naravnih, zgodovinskih in eino-kt>kjh znamen i losi i, Tako je hilo ludi letos. Naěrlovane so bile iri ture (ki smo jih morali zaradi spremenljivega vreme na nekoliko prilagodili). obisk narodnega parka Peninny (splavarjcnjc po mejni reki s Poljskih), obisk Slovaškega raja (Slovenski raj) in skanzena (vas - muzej). Na poli v Talre smo se na prvem daljam poslanki! ustavili v glavnem mestu Bratislavi, kjer nas je priěakal znani velenjski slova-kisi dr. Andrej Rozman in na.s p(v peljal na krajši spreht^d sko/i mesto. Iwedelí smo zimimive ptjseb-nosti in dogodke, ki jih od uradnega vodiCa domačina gotovo ne bi, saj je gospod Rozman v času svojegii Sludija lu doživljal najbolj razburljiva le la povojne slova?^ke zgodovine - okupacijo sovjetske armade L 1968. liidi meslo je iz leta v leio bolj urejeno, resiavri-rane so siare imenitne slavbe, tako da postaja prava evropska prestolnica — po vrvežu turistov in cenah sodeč. Pol smo nadaljevali po zahodnem delu Slovaške mimo'Irenčina proii ?j|jni. Ružomberoku, Mariinu in Liptovskému Mik'ula.šu, ki že napoveduje začetek vmožja ta-iraaskega pojjjija- Naš holel Echo se je nahajal v Tatranski Lesni (bli/u znanega gorskega letwišča Smokovec) že bt»lj pnni vzlH)d-nemu delu îaier. Prva ^tva dni smo se zaratli 5e d(v kaj ugodne vremenske napovedi odpravili na luro-1, dan (27.7.) na VeUko SviStovko (2038 m) in v prelepo dolijio Zelenega plesa (jezx'ra), 2. dan pa nazaj proti ju-gi^zahodu, tokrat prvič v Nizke Talre na Cbopok (2038 m) in Dumbier (2043 m), dva vrhova, povezana z grebenom. Chopok leži nad znanim smučarskim sre-dii^čem Jasna, ki je bilo nekaj let ludi prizorišče ženske tekme svc- ôLahko se zgodi, da 1)0 k<]\vi() govedo poginilo od lakotc!<ï Pt>d tem naslovom je bil v zadnji .številki časnika "Nai Čas" z dne 7. avgusta lelos, na zadnji sirani, objavljen pogovor gospoda Marjana Jakoba, direktorja Kmetijske zadruge ŠaJeŽka dolina in Mlekarne Celeia. z novinarko gcísptí Tatjane^ Podgoršek. Odločitev zato, da se s pričujočim prispevkom oglasim na navedeni pc^ovor, je na eni strani v samem provokalivnem nask>-vu, na drugi pa cclolna vsebina predstavljenega pogovore, še posebej, ker zelo sovpada s splošnimi vremenskimi oziroma podnebnimi razmerami lukaj in sedaj. Ne dvomim, da bo letos zaradi laksne katastroťalne su5e v resnici pogjnilo kakSno govedi>, vendar sem prepričan, da lega pogina ne /bo/ mogoče obesili zgplj suši na pleča. Icraveč v prvi vrsti nam samim. V čem je pravzjaprav problem? Problem pomanjkanje krme ni zgolj ležava lelaínje suiíe, temveč obstaja bolj ali manj izra- tovnega pokala (J. zmaga Male-je Svei v SP). Obe turi sla nas navdušili predvsem zaradi neverjel' nih zelenili odtenkov barv (tudi zaradi mahov in liáajev). potočkov in obilice zelenja, saj so talre staro graniino gorstvo (voda osiaja na povoju) in je vegetacija dokaj visoko zelo bujna. Poleg lega jev zaščitenem območju parka (Tatranski narodni park) prepiwetla-no trganje in nabiranje vseh vrst plodov, zato smo se navduševali nad prepolnim bon^vničevjem (ki se mu vseeno nismo mc^li upreti) in si privoščili katónoiKvežiino prho v čistem h is item potoku. Treiji dan (29. 7.) je bil napovedan dež, zato smo se odločili za obisk narodnega parka Slovaški raj (Slovenski raj), ki Icžiju-govzhcxlno (kI mesta Piiprad. Park pomeni Slovakom dragoceno oazo neokrnjene narave v sicer industrijsko in ekološko žc ogri^ženj deželi, nekateri na.lidt)mov. Napi^ti.sspiavar-jenja smo si ogledali slikovito Sla-ro Ljubovno - vas muzej, ki jc očarala vse (prikaz življenja malih ljudi na obrobju later» urejenost hiš, Sole .,.). Čeprav je bil dan vremensko za?1o spremenljiv, je bil vsebinsko bogat in raznolik v doživetjih. Zadnji vzpon (31. 7.) je bil zaradi slabe vremenske napovedi nekoliko prilagojen. Sprva smo ski Byslrici, na poli proti Nitri pa smo si ogledali znamenit muz^j kovancev v Kremnici. Kremnica je ena od najstarejših kovnic ko-vanccvv Evropi, kjer Še danes delajo kovance za veliko evropskih držav, tudi na.^e tolarje. V muzeju (kije ludi izjemno muzeolaško urejen) pasmo videli kt^va^t^: različnih monarhij, od častw Rimskega imperija naprej, medalje iz različnih obdobij in z^i>dovinskih dogodkov ter prikaz pridobivanja srebra in zlata v rudniku. Na naslednji posiaji - v Nilri - .smo y^-praviliše zadnje krone, doživeli še eno míTčno ploho in sc nato mimlj mokri koi suhi. nam niso pok"varili celotnega vtisa nažega bivanja v Talrah - nepredvidljivo vreme je za Talre pač značilno. Vendar pa vsa okolica in turistična ponudba ne moreta pokvarili vti- Bfvaii smo v nam že domačem hotelu Echo razočarani, saj so mnc^ slovenski predeli vsaj tako lepi, pa nist) zaščiteni kot naravna dediščina. Sreda (30. 7.) je bila namenjena obisku nekaterim že znanega parka Peninny, ki leži na meji s P(Mjsko, znan pa je preitv.sem pi atraktivni vožnji s splavi po kanjonu mejne rek Dunajec. Spla-varia (na vsakem splavu sla ćvst) vedno navdušujeta lurisle s .svojimi prigodami in opisovanjem okoliške pokrajine (skal. legend, kise Širijo o njih ...) in poskrbita želeli osvojili slovaško romarsko goro-Krivan, vendar je bil la že dva dni v deževnih oblakih, z^to smo spremenili načrt in se v Č'ctr-tek razdelili v ttve skupini. Tisli bolj vneli so se s I Irebienoka (do tja smo se skupaj povzpeli z Zi)ba-to žclezjiia>) odpravili proti Slavkovskému Ščilu (2442 m), ki pa zaradi dežja ni bil osvtjjen. Druga skupina si je c^edala Sludeno-vodske slapove. Pot domov je potekala po srednji SkwaŠki. Ustavili smo se v Ban- sa o sicer drugačni od naše, vendar prav lako lepi gorski pt^kraji-ni, ki bi jo lahko spt^znal vsak, ki ljubi vršace, svežino ledenikih jezer, nepredvidljive barve neba in gora ... Nenazadnje tudi zćiradi cen, ki so za naš žep še zelo ugodne (kar verjetno ne bo več dolgo, saj zahtxjnocvropski irŽni turizem neusmiljeno trka navrala lega še dokaj neokrnjenega gorskega področja). ■ Aienka ŠateJ Mnenja in odmevi il že nekaj zadnjih kit. Dntgace povedano pomeni, da smo suik*) imeli Že nekaj zadnjih let, pa se zaradi lega nismo nič kaj zganili, da bi posledice v konkrclnem primeru toliko omilih, da sogovorniku ne bi bilo potrebno bili tako provokaliven v naslovu in v celotni vsebini pesiiDJSličen. Čkwek bi pričakoval drugačen pristop, z drugačnim naslovom in drugačm'» vsebino, nekako lako, da bomo pastorili vse,"da .se ne bo 7§odi-lo, da bi kakšno g(wed(5 poginib od lakote"! Nadalje iz obravnavane teme veje določen paradoks, ki ga pa sogovornika nisla načela, (o jc, daje na eni strani preVeč krme, na drugi pa premalo, lako v časovnem kol dejanskem pogledu. Bralci naj scsiimo spomnijo, koliko travnikov in drugih zelenih površin, sposobnih za pridelovanje krme, smo v naši državi že opustili, da jih prerašča grmovje in podobno. Treba se je samo ogledati okoli sebe, ludi v Šaleški dolini, ko na mnogih meslih nihče več ne kosi, ker sc itak nič nc izplača. Nekateri počnejo lako, da sicer pokosijo in po.sušijo. potem pa krmo zakurijo. Tovrstnega požiganja je po lela^nji sene-ni košnji bilo veliko in vsako lelo je tegaobčulnoveč. Še Iretji delamo pa tako. ker nam srce ne da. da bi na opisani način uničevali svoj pridelek, saj med drugim s požigom (onesnažujemo tudi okolje, s krmo dobe.sedno posiljujemo potencialne korislnike, da seno ali Glavo prevzamejo zaslonj za svojca živino. Kolikokral sem slišal od boljših znancev ali drugih oseb, da je ponujenih košenin obilo in da zato za krmo ni potrebno preveč skrbeti, saj jo vsi ponujajo. Sctřaj pa naenkral krme ni in Živina bo poginila. Nekaj lu ne bo držalo! iz (^pisanega pa nettvomno izhaja določena kaoiičnosl razmer, ki vlada na kmetijskem področju, četudi ne zanikam enormnega negativnega vpliva su.Še, kar sem že omenil. Vendar bi ravno navedeno dejsivo moralo vzpodbudili odgovorne, še posebej tiste na kmetijskem področju, začenši s .samim ministrom Butom na čelu, da bi sc v loj dejavnosti pravočasno organizirali, saj sti lahko in morali vedeli, da bo zaradi spreminja- jočih se pt^dnebnih razmer prišlo do takšnih in tako intenzivnih nezaželenih p(^sledic. Sedaj, mislim, je žili žc prepozno. Ravno zadruge in druge kmetijske orga-nizacijes Kmetijsko in gozdarsko zbornico na čelu bi morale biti vddilne pri postavitvi tis le oigani-zíraníKli za zagotovitev krme ali drugih potrebnih stvari. Morale bi bili vezni člen med ptmudbo in p<3vpraševanjem po krmi ali česarkoli drugega, kar se potrebuje, lako pa nič. Očitno tudi navedenim obravnavano vprašanje ni t.i. velika lema. tako kol problem zagotavljanje krme v drŽavi itak ni takšna lema /a vlado in lozíí vrv naše organe oblasti. Ti sc raje zabavajo s vprašanjem, kako bi solili drugim pamei v zvez: z Afganistanom, Irakom, ali še kaj. Sam,verjamem pada ludi mntv gi drugi, vedno dal krmo. ki jo na svojih dveh hektarjih pridelam, zaslonj na razpolago tislim kmetom, kije nimajo. Navedeno sem zapisal ludi iz razlega, ker se ne smemo zavajali, da je leu^njasuša nekaj izjemnega, enkratnega, in da bo že drugo lete vse drugače. ■ Vladimir Korun Čcirick, 14. avgMSia 20.30 Velenjski grad 19. Poletne kuliurne prireditve Koncert narodnih in tuiih pesmi: Trio Moj dom Velenje Pcick. 15. avgtisla_ 19.00 Športno igrišča na Graákí Gori Gfaska Gora poje In igra 2QD3, pnri del festivala 19.00 Stari trg v Starem Vetenju Starovelenjskl dnevi 2 00 3: Sveta mašas kuhurnim programom Sobota. 10. avgiisla Od 9_ijfe_naprei Staro Velenje Tradicionalna enodnevna likovna kolonija v Starem Velenju Oj 1Q. ure naprej Slari ^g v Starem Velenju Slaroveleniski dnevi 2003: Sejem bil je živ Predslavilev starih obrti Program: 11.00 lutkovna predstava 14.00 likovna delavnica za otroke od 1600 dalje: tekmovanja tiarmonikarjev in revija narednozabavnih ansamblov 17.00 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 2. SNL: NK Rudar Velenje : NK Oravinja Nedelja. 17. avgusta 14.00 Športno igrišče na Gfaški Gori Graška Gora poie in igra 2003, finalni del festivala 17 00 Sv, Kriř nad Belimi vodami 19. Poletne kulturne pnreditve Oeiki pevski zbor Zborovske sole t/l. I. Glinka iz Sankt Fetersburga (Husija) ^Irlťk. 21. avgusta 20.?^ Velenjski grad 15. festival Prešmentane citre Joannes Roh re r, Avstrija {citre) in Janja Srlec (citre) Zgodilo se je... 0(1 15. do 21. avgusla - prve povojne volitve v Krajevne narodnoasvobodilne odbore okraja Šoštanj so bile 12. in \x avgusta leta 194.^. V Velenju se jc od 996 volilnih upravičencevvolitcv J5. avgusta udeležijo 987 volilcev ali 98,1 %. Za predsednika Krajevnega narodn<^osvobodilnega odbora Velenje (Velenje, Stara vas, Podkrrtj pri Velenju in Kavče) jc bil izvoljen Lec^pold Kališnik, prvi tajnik novega KLO - ja pa je postal Karel Cilazar; -15. avgusta leta 1974 v Velenju začeli gradili novo osnovno šolo s prilagojenim programom, ki se je nekaj Časa imenovala osnovna .^ola 14. divizije, danes pa se imenuje osnovna Šola Šmartno: - 15. avgasta leta 1998 so v Cirkovcah pri Velenju z odprtjem novega vodovoda obeležili krajevni praznik: - 16, avgusla leta 1988 je umrl pesnik, prevajalcc in publi- Josip Broz Tito na obisku v Velenju (ArH. Muzeja Velenje) eist Karel KJanCnik s psevdonimom Jernej Ri)j, kije bil rojen leta 1928 v Šoštanju; - od 17, do 24. avgusla leta 1985 je v Velenju polekal prvi turistični leden, ki seje začel z veliko, prvo lovrsino prireditvijo v Velenju, Nočjo ob jezeru: - krajani Starega Velenja so 17. avgasla leta 1991 praznovanje svojega krajevnega praznika združili z otvoritvijo obnovljenega starega trškega jedra Velenja: - 18. avgusta leta 1929 so v Šaptanju oziroma v DruŽmirju poleg cerkve sv. Mihaela odprli in posvetili Slomškov dom, ki je kasneje skupaj s cerkvijtî in celotno vasjo Drui^mirjc zaradi izkopavanja premog« potonil pod jezersko gladino Druí^ir-skega jezera; -18. avgusla leta 1999 je po hudi bolezni umrl župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih; - 19. avgusla leta 1955 je bila v Šoštanju zadnja seja Okrajnega ljudskega odbora Scslanj, kisejeodilej imenwal OWins-ki ljudski odbor Šoštanj, iz njegovega sestava pa je bila i/loêena Zgornja Savinjska dolina: - 19. avgusta lela 1958 je Velenje na poti v Maribor obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz - Tilo a spremstvom, v katerem so bili podpredsednik zveznega izvršnega .sveta Edvard Kardelj, predsednik ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Miha Marinko, podpredsednikzvezne ljudske skupščine Franc Lcskošck - Luka icr član izvršnega svcia LRS Tone Bole; -19. avgusla leta 1962 so v Velenju potekale zaključne prireditve turističnega tedna, /juJraj so v hotelu "Paka" odprli kulinarično razstavo, popoldne jc bila tradicionalna lombola, zvečer pa Se zabava s plesom v restavraciji "Jezero": - 20. avgusta leta 1945 je bila na Glavnem irgu v Šoštanju svečana proslava miru, kjer so že agitirali za bližajoče se volitve v ustavodajno skupščino Jugcwlavije, kjer je II. novembra ludi v šaštanjskem volilnem okraju prepričljivo zmagala lisia Ljudske fronte: - 21. avgasta lela 1977 so v Skalah odprli nov otroški vrtec. ■ Pripravlja: Damijan HÈjajié ZANIMIVO 13 (T^FTornskon Oven od 21*3. do 20.4* Izkořisňte dobre poltóaie planetov in zvezd, saj vam bodo ^ neisi dni močno naklonjeni Sedai m Cas a men-^ canje In iskanje izgovorov, zagotovo pa je ^ za akciio Če se W rokrat ne boste pravilno odločili, vam bo le lep âs krepko ^ ^ Zavedaite se, da pogum ni vedno vse, da mora za njim bili Se kai bolj konkretnega, otipljivega Tokrat lo imate Sorodniki vam bodo do konca poletja pripravili kar neka) velikih presenečenj, ki jiti vsekakor morate z navdušenjem sprejeti SicerboameravhiSi. Bik od 21.4. do 21«$. y' % PoCasi se bo iztekalo poleiie. z niim Cas dopustov Jeswi se letos n^čksj ne veselíte, monja le toliko, da se bo vsi malce ohladilo. Vročina v preteklih dn^ vam jeSla ^epr^letona Sivce prvič ste tudi ugotavljali, da jo te^ko preriašate. Vse bo Qko. kot si želite. čeprav v sorodstvu ne bo vse tako. kot bi bila treba Vzeli si boste čas le ase. ^leli si boste, cb bi dnevi q\> ustvarianju še dolgo, dolgo traiali. Dvo|cka od 22«5 do 21«6* ^^ VnaslednjihdnehbosíespetvsfediSčupozornosti Posvojevam ^^ bo godilo, po dnigi strani pa se boste na trenutke v svojih občutjih ^BJP povsem izgubili. Sploh kerbopartnervstrahu da vas ne izgubi, ^^r včasih prav nemogoč Poskusite se kdaj postaviti v njegovo vlogo. pa boste videli, da mu sedaj ob vas res m lahko. Predvsem pa mu nikar ne dajajte občutka, da vam je čisto vseeno, če se obnaša do vas, kot IË mu le za vse vseeno Čeprav se dela tnjnega kot skala, v resnici mti malo m taksen Rak od 22«6« do 22.7. Poietie bo izgubljalo svojo moč. vi pa se boste počutili vse boi| izgubljeno. Sploh ne boste več vedeli, kai si Selite m kai naj naredite, da bi sepočutkil bolje. Življenje sevam bo Se naprej zdelo precej prazno, če ne boste tudi sami ukrepali Na to. da bodo dnigi postonli vse namesto vas. ne morete računat; Včasih je res nafte^ie premakniti miselnost. te2ie pa je spremeniti ustaljene navade. Pojdite korak za korakom, pa boi Předkem pa ne preživljajte prostih dni v samoti Uv od 23.7. do 22.8. ' ^ Vsak človek se kdaj kaj zlaže, morda le zamolči »aksno dejstvo JtÊH ^^ ^ ^^ občutja v jezi zlili v iskren govor, ki bo riïtel Se nelojteden^e posledice. Najpfei se boste počulili slabo, čez w^Jf ndcai âsa pa bosie opazili, da morda vse skupaj bilo lako ^^^^ napačno Vse kar vastako moti pri partnerju, mkoli nebo odpravljeno. zsgotcvo pa se bo trudil, da se vsaj iïelo spremeni. Den?ja bo manj. kot pričakujete zato previdr^o zapravliajte. da si ne boste 2e kiïQlu pnsil(eni sposojati DovUa od 23.B. do 22.9. ^ Daprilfkadelatatu.lesiceržezelostarpregovor kimunisteved-no povsem verjeli Sedaj ga boste, ne da bi se tega zavedali, iz-JK koristili tudi sami Ob tem vam bo krepko Sai, saj se bo izkazalo. da je bila prilika neprava m da si lahko z namjeno potezo nare-^^mJ dite več Škode kol koristi. F^skuSaite pc^ravitl, kar se popravili da. naiboije pa bo. če se naredite močno nevednega. Kar pa se liubezni tiče, boste lahko zelo zadovoljni Vs okoli vam tudo zavidali vašo srečo, tokrat brez kančka nevoSČljivosti TehHilco od 23.9. do 22.10. Prav poletno sentimentalni boste v naslednjih dneh. Lenarjenje v senci, s kakšnim kozarcem osvežitve vrokah. vam bo tokrat nai-boljââ zabava Večina bo imela sreče, da ii bo to še n^i dni uspevalo, vsi seveda ne. h\ pa ne bo Slo tako, kot si želite, S3] vam bo močno zmanjkovalo časa, Cez vikend sf boste sicer vzeli neka) več časa le zase, teden pa bo zelo napet in živčen. Krive bodo ludi zvezde, ki vBm naslednji teden ne bodo najbolj i^onjene. Še naibolte bo kazalo pri zdr?^-[u. ki bo solidno ikorplion od 23.10. do 22.11. ■ ^ Manjkalo vam bo predvsem vztrajnosti. Ko boste že na lepi poti. da vam uspe. boste zapadli v maloduSje Izgubili boste voljo ne ^^ le do dela, ampak se vam kakSen dan ne bo dalo prav ntč, Še boste vsmoti. ne da bi vam kdorkoli po^Sal kai pove-dati ali dopovedati. Počutje ne bo čisto nedolžno, zato pazite, da ne bo kriza iz dneva v dan večja Zal bo počutju podrejeno vse ostalo, zato bo teden precej naporen Siroloc od 23.11. do 21.12. ^ Karnekai presenečenjvamboživlfenjevna^ednjfhdnehpfines-lo na pot. Večina jih bo prav prijetnih, kar vam bo dalo nov elan ^ in Se več volje do dela. Neverjetno učinkoviti boste, dnevi pa se vam bodo zdeli zelo kratki čeprav bodo vroči Noči bodo mime ^^^^ spali boste kot ubiti. Vendar se boste zbujali zelo spočiti. Kriv bo tudi aiïtor. saj se čez ljubezensko življenje res ne boste mogli pritoževati To velja predvsem za tjsie. ki imate stalne partnerje, za vse oslale pa, da hodite po svetu z oûprtimi očmi' Kozorog od 22.12. do 20.1. ■v Poslovno si boste teden bol j slabo zapomnili, pravzaprav bi ga naj-^^ raje Izbrisali. Po tem. ko vas je že nekaj časa n^čno strah, kako ^^r bo v prihodnje, se vam bodo naenkrat vremena zjasnila. Kaže. da V ^ steklo lako. kot si želite Tega pa žal ne boste mogli z-diti za ljubezensko m nasplt^ čusNeno življ^je. ^iajprei boste le sumili in se tolažili, da vidite In sliSite preveč, potem pa bosta ugotovili, da tokrat niste delali panike s prazen nič. Preden boste aćeli ukrepati, krepko premislite Vodnar od 21.1. do 19.2. Dogajalo se vam bo, da se teksen fin ne boste počutili dobro, fl^ Odločili se boste, da se spremenite m da naredite več zase Kakšen dan ali dva boste še vztrajali pn svo|i odločitvi, potem pa ď^i sebostdvrnili v sâre tirnice. Inspetvas bo pekla slaba vest. Se ^ ^ naibolj zato. ker se boste kr^o zavedali, da vam tio življenje spolzelo đ(czi prste, če boste s svojim počenem nadaljevali. Poskušajte se sprostiti m partnerju nikar ne pokažite, da vam n[egovo pasivno obnaSanje do vas seže do srca Trenutno in^ preveč dela s seboj, da bi sploh opazil, kako občutite vil Ribi od 20. 2. do 20. 3. Če ste st v preteklih dneh kaj želeli, je to dež. In ohladitev, seveda Ko bo pnšla, se pa spet ne boste nrcgli r^vaditi Vpralâjte se. zakaj ste zadnie čase tako nezadovoljni z vsem. kar se vam dogaia napeti ste predvsem zato, ker svojih čustev ne znate postaviti na svofe mesto In ker se vam velikokrat dozdeva, da sploh ne veste, pri čem ste. Partner vas tokrat ne bo raaimel. od vas pa bo po tihem zahteval nemogoče To vasbonars/nostžrlo.. Zdravnik svetuje V zdravilišče po zdravje Vse pogosteje in vse moćncjc se zavedamo» da ni zdravega telesa brez/dravc duŠc. Oh prehodu v nč[etje smo med vrednote kontno uspeli umestiti tudi sebe, skrb 7H lastno lelo in óukx Ubijajoč icmpo vsakdanjika laliko uíinkiwito prekinemo z rekreativno vadbo. Ko Qum taksen način sprostitve -telesno in Uuf>evne - preide v navado in postane kol droga, brez katere ne moremo, tudi naše počutje poslane l^oljSe in življenje bolj kakxwostno. Morebitna bolezen nas sedaj le te>ko najde in še te?je premaga. NiČ veti ne klonemo pred najmanjšim stresom, nai^ti učinkovitost in delovna slo ril nosi j-îa sta pomembno piwečani. Pred vsakt)dnevnimi obremenitvami pa sc je oiićasno dobro ludi skrili. Umaknemo se lahko v tišino planin ali med širne gozdove. Včasih je dobro sesti na kolo in se stopili s prostranimi travniki ali pa ? ohrei^a morja iskati neskončno mejo med vodo in nebom. Lahko pa sc odločimo drugače in se zatečemo na mesia, kjer sc ukvarjajo s krepitvijo zdravja Izberemo lahko eno izmed številnih slovenskih naravnih zdravilišč. S pomi^čjo naravnih zdravilnih sredstev, fi/ikalne medicine, dietetike in svetovanja l>omo zase in za svoje zdravje lahko kar najbolje poskrbeli. Skwenska naravna zdravilišča so posejana po jui^nem obrobju Slovenije. V Širokem pasu se vijejo od Lendave na vzhodu do morja na zahodu. Po nekaterih zapisih segajo zametki IralneoUv gije (l>aIneos=kopali, logos= ni/iskovanje) na Sloveaskem v obdobje Rimljanov, o Čemer pričajo stare zahvjilne plašče, ki jih najdemo v naših naj.starcjših zdraviliščih. Ob sloviti rimski cesti Poctovia-Celeia-Emona je lepili eden naših najstarejših vrelcev - Rogaška Slatina. O zgodovini, starost) in pa/navanju naših zdravilnih voda pričajo tudi imena. kijih uporabljamo Še danes: Rimske Ibplicc, Rimski vrclecv Koiljah, 'A obširno razpravo maribtîrskega lizika Benedikta (îrundela o zdravilnih učinkih RA)giLŠkili vrckcv, napisane ir>85, smo sc pomembno zapisali tudi v svetovno zgi^díwino. O tradiciji izkoriščanja in uporabe naravnih zdravilnih faktorjev pričajo /apisi v večini slovcaskih zdravilišč. Vsa zdraviliška dejavnost temelji na klinično dokazanih in prei:ikušemh naravnih zdravilnih sredstvih, med katera Štejemo mineralne, zdravi lne in termalne vode, zdravilna blata in klimo, Kadar govorimo o hal-neotmplji. mislimo na uporabo mineralnih in termidnih voda na celini, medlem ko s pojmom talasoterapija opredeljujemo terapevtsko uporabo morske vode in bivanje v obmorskem kraju. Posamezni lipi voda se med seboj razhkujejo po temperaturi, vsebnosti trdih snovi, ogljikovega divîksida, radija in rado- ^^ilTi-a'.îjD 1B7 MHz FM 0. p 1 Q H r/t \ ZDRAVIUŠČE INDIKACUA ^ < Z U s 0 p 1 S g S i < Z. § >i/i < O O N p •N U i < Z •4 •U g □ UJ ffi Q »N 0 U 1 0 Ï Pi P g d 3 è H Í P i ta e tki g 1/3 Z 3 0 p i D S S g 13 VJ < U M 12 0 g 1 Vnetne rcvmatske bolezni B A B A B B A A 2 Degeoerativm rcvmatuem A A B B A A A A A A A A A B A 3 Stanje po poškodbah gibal s fankcijsko prizadetostjo B A A A A A A B B B A B A B 4 NevTotošIce bolezni, poŠkodt>e po kapi, živčco m i lične bolezni A B A A 5 Bolezni ïl stanja po operac. srca ín ožilja A A 6 Ginekološke bolezni A B 7 Kožne bolezni A A A A B 8 GastroenteroloSke in endokrine txilezni A 9 Obolenja dihal A A A S/ovensfca zdravilišča KAPKf/a* ^ova LSNUAfA TOřCillCi . r * ui IJ^ČB AJÛ^tSXBWUCS ^mRH/ci iSkufrnč lAŠKO t nmsjCBTOPUCii SuAtji&srwucs OOUVÍJSKSTOPUC8 na, joda, železa, žvepla, ar/ena: po posameznih kemičnih in llzi-kalnih lastnastih, po gcolaškem izvoru ... Mineralne v(KÍť prihajajo na površje i/ naravnih podzemelj-skill in pred onesnaženjem zavarovanih nahajališč kol naravni izviri ali iz umetnih vrtin. I ligi-ensko bakteriolo.sko so čisie, imajo stalno scsiavo in tempe-raluro ter ne presegajo dovoljenih mejnih koncentracij določenih sestavin. Nar<»\Tie zdravilne vmle veljajo sti>lclja kot naravno sredstvo proti številnim težavam. Izvirajo iz naravnih vrclcev ali umetno napravljenih vrtin. Zanidi sviv jc kemične sestave, iïzikalnih lastnosti, balneoloških izkustev in medicinskih spoznanj, se uporabljajo v zdravilne namene. Zdravijo, lajšajo ali preprečujejo določene bolezni. Nekatera zdravilišča vodo tudi polnijo za prodajo na tržišču. Po Evropi običajne mineralne vode Štejejo med živila, zdravilne pa ureja zakcmodaja s podrtija zdravil, sicer pa so v pnian prodaji. Termalne vode so skupina naravnih miiieralnih vod, ki nlst) namenjene pitju ampak kopu-nju. Tako jih imenujemo, kadar njihova temperatura na izviru znaša vsaj 20 stopinj C (îlede na temperaturo jih delimov hipo-(20-34sl.C),izo-(3«8st.(')in hiperiermalne vode (več kot si. C). Kopanje in plavanje imata tako v športnem kol rekreativnem in rehabilitacijskem smislu posebno veliko zdravstveno vrednost. Peloide prav tako prištcvamt^ med naravna zdravilna sredstva. So naravni produkti, sestavljeni iz mešanicc mineralne ali jezerske vode z t>rganskim) ali anorganskimi snovmi in se uporab- ljajo v obliki kopeli ali oblog. Med anorganske sestavine spadajo razne vrste glin, křemenec, dolomit, pe.sek. silikatni material, lapor in soli, ki se nahajajo v mineraLnili vodah. Organske komponente sest avljajc^ rjizgrad-ni produkti živalskih in rastlinskih organizmov, ki so sestavljeni iz alg, bakterij in produktov njihove presnove. Pogosto upo-rabljamti šotoz ("»bmočja barja ali pa limanski mulj iz nekdanjih zadušenih iztokw rek v Crno morje. Ob termalnih izvirih se pojavlja vrelčni mulj, ob izlivih rek v mirne morske zalive pa ^ez. Pričeli so uporabljati tudi kred(\ glino in ilovico. Učinek [Xîloidnili kopeli in oblogje odvisen od mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti poloida. /a posamezen kraj značilna kJima, ki deluje na človeka in ima zdravilne učinke, se skriva pod pojmom kJiiiiiitoterapija. Klima jc zbir številnih vplivov ozračja na Človeka, ki so prisotni povsod in se spreminjajo takovkrajcvnem (gorski,predalpski, nižinski, obmorski) kot v časovnem pomenu (letni časi, del dneva) pa ludissamim potekom vrememi. Klima je pomem-t^en spremljajoč dejavnik pri vseh zdraviliških kurah, zato je potrebno ugotavljati in zagotavljati odsotnost vseh obtvmenil-nih ali potencialno .škodljivih vplivov klime (onesnaženje zraka, prekomerna toplotna obremenitev, slaba sončna obsevanost). Upi")raba klime kot naravnega zdravilnega sredstva temelji na sprostitvi ali poî^ivljanju telesnih funkcij. Dalneologija in balneoterapi-ja v procesu zdraviliškega zdravljenja uporabljala mineralne in termalne vode, zdravilna blaia ter blagodejen vpliv klime. ^m + tndikacijska področja posameznih zdravilišč giede na standarde Zavoda za zdrav^ stveno zavarovanje Učinki in postopki sc med seboj prepletajo, dixlatnopa je uporabljen še vpliv zdravil in fizikiilne medicine. Fizikalna medicina je asredoločcna na up, povzroča atcrosklero zOj poijješi ra/voj sladkorne in ulkusne bolezni. Cc hočemo imeti irdno in varno zgradbo, moramo uporabili samo dober gradbeni material. Podobno se obnaša tudi telo. Cas bivanja v zdravilišču lahko koristno uporabimo tudi zalo, da se seznanimo 2 elementi zdrave prehrane, novosti in spremembe pa kasneje vtkemo v naše vsakiv dnevne î^ivljcnjc. V zdraviliščih sta tako bolnik kot gost izločena iz svojega običajnega okolja in imaui čas, ki ga lahko namenita samo svoji rehabilitaciji - telesni in duševni. Tu lahko najdeta svoj mir. se sprosti tii, tlzično okrepita napt)l-nita cnerget-skc zaloge in sc pripravita na vse spopade in izzive, ki ju čakiijo ob vrnilvi domov. Dajmo, vredno je poskusili in dopust preživeli v zdravilišču! Zase in za .svoje zdravje! Da bo jutri lepši in boljši! ■ prim. Janez Pofes, dr. med.'internist TV SPORED ČETRTEK, 14. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 Mestece Peyton, 42/114 08.00 Otok tlvalf, 7/13 08.25 Očividec. 8/14 08.50 Male Sive celice 09.30 Zgodbe iz Ikûljlœ 09.55 Oddaja 23 oiroke 10.10 Odpetí pesniki 10.25 Vodne ujme 11.20 Leni 2003 13.00 Poročila, šport vreme 13.30 Domače viže 13.55 Bdvdr^kicesar, gledaliâkâ skupina Polj^e Id.OO Sluce?3 portret glasbenika 15.55 Mostovi 16.30 Poroiila, šport vreme 16.50 Enalstašola 17.25 Petrtek. 12/26 17.45 A lica. kul magazin 18.15 Zenit 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport, vreme, magr^et 20.00 Hobotnica 1/1 21.35 Prvi tn drugi: Spominčice 22.05 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 23,35 Zenit 00.15 Dnevnik, ponovitev 00.45 Ljubezen na tieh, iran. film 02.40 Manetkd. gledališče Ptuj 04.25 EvTomuzica 2002 05.25 Športni filmi SLOVENIJA 2 07.10 Videostiani 08,30 Mostovi 09.00 Videostrani 11.00 Tvpn^daja 16.40 Tv prodaja 17.15 Ushuaia.5/10 Î8.00 Mestece Peyton, 43/114 18.30 Sok 19,00 Vkleospotnice 19.45 Kulinanka z Leonom 20.00 Marjetka. drama gledališča iz Ptuja 21.55 Polelni koncert iz Osla 22.55 Iskanje anookega Ji mm yja, amr. film 00.20 Vkleospotntee 01,05 Dnevnik zamejske TV O t. 25 Vkjeostrani 07.35 08.00 08.25 09.15 10.10 11.00 11.30 12.20 13.10 14.00 14.30 15.20 16.10 17.05 18,00 18.05 19,00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.30 00.30 Dragon Bali. ris. serija Action man, ris. serija HkMí Lake Ko boš moja. nad, Nezaželena, nan. Tv prodaja Gnfà račka, nad. Maščevanje je sladko, nad Sedma nebesa, nan Tv prodaja Rickj Lak« Maščevanje je sfadko, nad. Grda račka, nad. f^ezaželena, nad 24 ur • vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Ranjeno srce, amer, lilm Smino živnjenje, nad. X)(L premiere Pot v Kalifomljo, nan. 34 ur f^očna panorama atMtllkU 4» 09.00 Avtošok OHD Ilirska 8istrk:a in Sremsid Rally 09.30 Vabimo k ogledu 09.35 r^ezveste ljubezni. ponovrtev31. dela nadaljevanke 10.25 Najspotdneva 14.00 Videostrani 18,50 Vabimo k ogledu 18.55 Regionalne novice 19,00 Odkrito povej nagiss, mladinska oddaja 19.40 Najspotdneva 19.45 VkJeoslrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Znani obrazi. Ivan Sevčnikar 20.30 }2 produkcije ZLTV; 21.25 Regknalne novice 21.30 Nezveste ljubezni. 32. del nadaljevanke 22.20 Evropsko leto ùivaikiov, pogovor 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Najspotdneva 23.30 Videostrani PETEK, 15. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyton,43/114 08.00 0bkM8/13 08.25 Očividec, 9/14 08.50 Peb-ček. 12/26 09.05 An ban pet podgan. (^{dihojca 09.25 Enajsta šola 10.00 Prenos slovenske maše na praznik z Brezi) 11.Q0 Glasbena oddaja 10.55 Gozdovi in skrivnostna reka, 6. del 11.20 Avtoportret: Danica Simčič 12.05 Ner^adoma Susan. 15/22 12,25 CamEnevvelemestu. 15/22 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 O živdiiit in ljudelt 14.30 Vsakdanjik in praznik 15.30 Prvi fn drugi, spominčice 15.55 Mostovi 16.30 Pon}čila, šport, vreme 16.50 Divja mačka, nan. 17.15 Iz popolne torbe 17.45 Posebna naloga. 6/3 18.35 Žrebanje deteljice 18,45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.45 Šport vreme, mag nel 20.00 Mesečntea. amer. Tilm 21.45 Homo turisticus 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub 00.25 Posebna nak:iga, dok. ser. 00.30 Homo turisticus 01.55 Dnevnik, ponovitev 01.25 Mariusin.lannete, film 02.05 Grenko morje 03.05 Atletika 06.05 Športni film SLOVENIJA 2 07.10 Tei^ekst 0B.30 Mostovi 11.00 Tv prodaja 11.30 Vkleostrani 15.50 Tvpr^aia 17.05 Hillerlev i otroci 18.00 Mestece Peyton, 44/114 18.30 VRzajurja 16.50 Miniature 19.00 Videospotnice 20.00 Atletika, zlata liga 23.00 Oracein Glorie, amer film 00.35 Slovenskajazzscena 01.30 Dnevnik zamejske TV 01.25 Videospotnice 02.35 Vkieos&^ni J 07.35 Dragon Bal, ris serija 08.00 Acbon man ris. senja 08,25 RickiLake 09.15 Ko boš moja. nad. 10.10 Nezaželena, nad. 11.00 Tv prodaja 11.30 Grda račka, nad. 12.20 Maščevanje je sladko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Maščevanje je sladko, nad. 16,10 GnJa račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad 19.00 24 ur 20.00 Alkatraz, amer, film 21.40 Zmikavta, nan. 22.35 XXL premiere 22.40 Mojstershaoifna, film 01.05 24 ur, ponovitev 02.05 Nočna panorama «iMniilJ T 0' 09.00 Dorijeva maša na Vranskem • posnetek svečane maše Izidorja Pećovnika Dorija, župnika v Berlinu 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Nezveste ljubezni, pon. 32, dela nadaljevanke 10.55 Najspotdneva 11.10 Znani obraa: Ivan Sevčnikar, ponovitev 14.00 Videostranl 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Regionalne novice 19.00 Mladi upi, otn:^ška oddaja 19.40 Najspotdneva 19.45 Vkleosti^ni 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 JanezTurinek«novom3Šnik 20.50 Najspotdneva 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Vredno je stopiti noter, dokumentama oddaja • obisk v Verskem muzeju 21.30 Nezveste ljubezni, pon. 29. dela nadaljevanke 22.30 Dorijeva maša na Vranskem, posn,svečane maše Izidorja Pečovnika Dorija, župnika v Berlínu 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Najspotdneva 23.40 Videostranl SOBOTA, 16. avgusta SLOVENIJA 1 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.30 Zgodbe iz školjke 07.55 Telerime 08.00 Tomařevsvet 08.05 Iz popotne torbe; steido 08.20 Male sive celice 09.15 PetrCeK 12/26 09.30 Enaisâsola 10.00 Odpeti pesniki 10,15 Kino Kekec. Nove prigode T. Saw/yerja 11.40 Polnočni klub 13,00 Poročila, šport, vreme 13.10 Smer vesolie. 2/26 13.35 Zlatkozakiadko 13.55 Gimnaaja strtih src, 8/26 14.40 Nenadoma Suzan. 17/22 15.00 Caroline v velemestu, 17/22 15.25 Sledi, tv Koper 15.55 Altca 15.56 Poročila, špoit vreme 16.50 Rolipolioli,11/13 17.15 Návrtu 17.40 Ozare 17.45 Domačevižfi 18.1 S Slovenski magazin 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 šport, vreme, magnet 19.40 Utrip 19.55 Vreme 20.00 Lent 2003 21.30 Strict so mi povedali 22.45 Poročila, šport, vreme 23.20 Tinsel Town 5/10 23.55 Skrb za otroker. angleška drama 01.05 (^evnik. ponovitev 02.00 slakie Brown, amer, film 04.55 Nirvana 05.00 Špormifilm 07.25 Prvi in drugi, spominčice SLOVENUA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videos&anI 08.30 Mostovi 09.55 Tv prodaja 10.55 Takšno je zdaj življenje, 2/6 11.45 Nenavadne prigode Twistovili, 13/26 12.10 Štafeta mladostí 13,00 Tv prodaja 13.30 SP v športnilt plesih 17.25 Mariia Magdalena, nim 19.00 Videospotnice 20.00 Takšno je zdaj življenje. 5/6 20.50 Sramota, 2/2 22.20 Koncerti sobotnih noči 23.20 Dnevnik zamejskeTV 23.40 Videospotnice 00.25 Videostranl 08.00 08.10 08.20 08.40 08.50 09.15. 09.40 09.50 10.15 11.15 11.35 12.30 13.40 14.35 15,05 16.45 18.25 18.30 19.00 20.00 22.20 23.35 00.35 09.00 09.40 09.45 10.15 12.00 18.50 18.55 19.00 19.55 20.00 21.25 21.30 22.20 23.50 23.55 Mallnji dol ris. serija M javi Mjav!. ris. serija Bobek Cinl. ris. serija Mala Kitty, rfs. serija Obuti maček, ris. serija Vrbja vas, fis. serija Moj prijatelj Roki, ris serija Palčiča, ris.senja &of Monte Kristo, ris. film Malt helikopter, risana serija Družinsko pravo, nan. Lepo je biti milijonar Preverjeno Resnični svet, dok. oddaja Mladi Indiana Jones, amer, film Učitelíka srca, amer, film 24 ur-vreme Pazi, kamera!, ponovitev 24 ur Ljubezen v steklenički, amer, film čas deklištva, amer film 24 ur Nočna panorama Juhttlé IT A A' Mladi upi, otmška oddaja Vabimo k ogledu Znani obrazi: Ivan Sevčnikar Naj spot dneva Videostranl Vabimo k ogledu Naj spot dneva JanezTurInek- novomašnik Vabimo k ogledu Hit polel^a 2003, posnetek 1. dela prireditve v Slovenj Gradcu Vabimo k ogledu Nezveste ljubezni, ponovitev 30. del nadaljevanke Koncert skupine Eagles Vabimo k ogledu Videostranl NEDEUA, 17. avgusta SLOVENIJA 1 07,40 Teletekst 08,00 Živžav 10.00 Promenadni koncerti 10.25 Med valovi, TV Koper 10.55 Dnevnik divji!) âvafi 11.20 Ozare 11.25 Žena s soncem, dok, film 12,00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13,10 Vsakdanjik in praznik 14.00 Avtoportret Denjs Latin 14.45 čezplanke 16.00 S)mpsonovi,21.del 16,30 Poročila, špoil, vreme 16,50 Vesela vdova. amer, film 18.35 Žrebanje lota 18.45 Risanka 19,00 Dnevnik, vreme, šport 19,40 Zrcalo tedna 20.00 24. nad , 9/24 20.45 Večerni gost 21.35 Odped pesniki 22.00 Poročtid. šport, vreme 22.30 Zakleta palača, amer, film 00.20 Ushudia,6/10 00.50 Dnevnik divjih živali 01.20 Dnevnik, ponovitev 01.45 To živlienje,14/21 02.30 South park, nan. 02.55 Slovenski magazin 03.25 Avtoportret 05.15 Športni film SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostranl 09.35 Tv prodaja 10.05 Rad imam Lucy. 137. del 10.30 Šoferja, 17. del 12.00 Naša pesem 2003 13.10 WalterinHenry, amer, lilm 14.35 Teramystfca, koncert 15,25 Dokumentarni film 16,20 Dvojna zadovoljstva, dok film 17,15 Velika rivalstva 18.05 EP v standardnih plesih 19.00 Videospotnice 20.00 U$huaia,6/lO 20.50 Druga puberteta, 6/7 21.20 To življenje. 14/21 22.05 Vesela deklica, opleta 23.35 Dnevnik zamejske TV 00.00 Videospotnice 00,45 Vldeostrani 07.30 TVpnjdaja 08.00 Malinjf dol, ris. serija 08,10 Mjav. mjav, ris. serija 08,20 Bobek in Ciril ns. serija 08.55 Mala Kitty. n$. serija 09.05 Obuti maček, ris. serija 09.15 Vrbja vas. ris serija C@,5S Moj pnjatelj Roki, ris. serija 10,05 Palčiča ris. serija 10.15 Pocahontas, ris. serija 11.10 Družinsko pravo. nan. 12.05 Lepo je biti milijonar 13.40 Fant sreča dekle, amer, film 15.20 Diagnoza umor, nanizanka 16,45 Hladna stran smrti, amer. »Im 18,25 24 ur-vreme 18.30 Pazi, kameral 19.00 24 ur 20,00 Predsedniški detektiv, amer. ti(m 21.50 Angelska nevesta, amer, film 23,40 24 ur, ponovitev 00.40 Nočna panorama .tMKbli T 4* ae PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Mladi upi, otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro ]utro 10.30 1198, VTV magazin 10.50 Športni torek 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 IzsredineoddajeDobro jutro 12.05 Vabimokogledu 12.10 Avtošok: GHD Ilirska Bistrica in Sremski Rally 12.45 JanezTurInek' novomašnik 13.35 Videostranl 19.00 Nezveste ljubezni, pon. 31. dela nad. 19.50 Nezveste ljubezni, pon. 32. dela nad. 20.40 Parni vaijaK posn. 2. dela koncerta 21.45 140letBudnovežaoena Ljubnem, dokumentarni zapis 22,10 Videostrani PONEDEUEK, 18. avgusta SLOVENIJA 1 06,45 Zrcalo tedna 07.00 Vsakdanjik in praznik 07.55 Otok živad. 9/13 08.20 Očividec, 10/14 08.50 Iz popotne torbe 09,10 Divja mačla, ang, nan. 09.35 Oddaja za otroke 09.55 Dnevnikdivjit)živali.6/13 10.20 Na vrlu 11.05 Vesela vdova, amer, film 13,00 Poročila, šport vrem 13.25 AvtoportretNa vrtu 13.50 Čezplanke 15.05 Simpsonovi, 21.del 15.25 Slovenija na belanci, 7. del 15.55 Doberdan, Koroška 16.30 Poroči, šport, vreme 17.00 Dogodivščine v veseli hosti 17.25 Risanka 17.40 Življetije za malico, poljud nožna n, oddaja 18.30 Žrebanje3x3plus6 18,35 ^rebanjeAstra 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Sredozenlje, 4/10 20.55 Katastrofa ob jezeru. dokum. oddaja 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Knjiga mene bnga 23,10 Skrivnosti 23.15 Soultr park. nad. 23.40 Življenje za matico, poljud nožna n, oddaja 00.30 Katastrofa ob jezeru K ivu, pon. 01.25 Dnevnik, ponovitev 01.55 Diuga puberteta, 6/7 02.50 Končnica 04.40 Mesto v osrčju Karavank 05.15 55 let poldk:ijskega or1(estra SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Vkleostrani 08,30 AJica, kult magazin 08.55 Vkieostrani 11.00 Tv prodaja 13.45 Tv prodaja 15.15 Koncerti sobotnih noči 16.10 Puščavska roža, nem. film. 17.45 Nenavadne prigode Twistovitï. 14/26 18.10 Jasno in glasno, pravice mladih 19.00 Vkleospotnice 17.55 Končnica 21,00 Med dvema rmškima, 3/3 21,50 HrtJerjevi otroci, 5/5 22.45 Brane Rončel izza Odra 00,10 Dnevnik zameiske tv 00.35 Vkleospotnice 01.20 Vkleostrani 07.35 08.00 08 25 09.15 10.10 11,00 11 30 12.20 13.10 14.00 14,30 15.20 16.10 17.05 18.00 18.05 19.00 20.00 21.30 22,25 22,50 23.40 00,40 Dragon Ball, ris. serija Action man. ris. serija Rickj Lake Ko boš mo^a. nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka Maščevanje je sladko, nad. sSedma nebesa, nan. Tv prodaja Reki Lake Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja. nad. 24 ur Ukradena srca, 2/2 Bolnišnica Presklio, nan. XKL premiere PotvKalifomrjo 24 ur. ponovitev Nočna panorama .rutiiill n * TOREK, 19. avgusta SLOVENIJA 1 07,00 Odmevi 07.30 MestecePeyton, 44/114 08.00 Otok živali, 10/13 08.25 Očividec, 11/14 08.50 Radovedni Taček 09.05 Dogodivščine v veseli fiosti, 23/26 09.30 Čarobni šolski avbbus 09.55 Oddaja za otroke 10,15 Odpeti pesniki 10.35 Življenje za matKO. poijudnoznan, oddaja 11.25 Žena s soncem, dok. film 11.55 Sredozemlje 13.00 Poročila, šport, vrmie iai5 Sledi, tv Maribor 13.50 Ljudje in zemlia 14,40 Polnočni klub 15.55 Prezrta okolja 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Telertme 16.50 Sprehodi v naravo 17.05 Tomažev svet 9 del 17.15 Knjiga mene briga 17.35 Skrivnosti 17.45 Kako živijo stovenskr gradovi, 2/3 18.15 Kako živimo s hemofilijo 18.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Kulturno poletje 20.55 Pogovor z ljubljanskim nadškofom, dr. F. Rodelom 22.00 Odmevi, kult., šport vreme 22.50 Priznanje. 2/3 23,55 Kako âvijo slovensid gradovi 00.25 Kako živimo s hemofilijo 00.50 Dnevnik, ponovitev 01.20 Kulturno poletje 02.15 Pogovor z ljubljanskim metropolitom 03.10 Priznanje. 2/3 04.30 Šport SLOVENIJA 2 07.10 Teletekst 07.30 Videostrani 06.30 Doberdan,Koroška 09.30 Vkleostrani 11.30 Tv prodaja 15.00 Tv prodaja 15.30 Med dvema moškima, 3/3 16.55 Končnica 18.00 MestecePeyton,45/114 18.30 Primorski mozaik 19.00 Vkleospotnice 19.40 Besedila Tlma Ricea 20.00 T.Pešak:Ddmor,TVigra 20.55 Vstajenje. 2/2 22.30 Človekmetode, dok. odd. 23.20 Paradiž-Sedem dni s sedmimi ženskami, film 00.55 Videospotnice 02.00 Dnevnikzamejsketv 02.00 Vkleostrani 07.35 Dragon Bali, ris. serija 08.00 Action man, ris. serija 08.25 RickiLake 09.15 Ko boš moja. nad. 10.10 Nezaželena, nad. 11.00 Tv prodaja 11.30 Grda račka, nad 12.20 Maščevanje je sladko, nad. 13,10 Sedma nebesa, nan. 14,00 Tv prodaja 14.30 Reki Lake 15.20 Maščevanje je sladko, nad, 16.10 G nia račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24ur-vreme 18.05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Otrokza vselej, kan.-am.f. 22,25 XXL premiere 22.30 PotvKalifomijo. nan. 23.25 24 ur. ponovitev 00.25 Nočna panorama .tutlhlj 4i SREDA, 20. avgusta SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.30 MestecePeyton,45/114 08.00 Dtokživali, 11/13 06.25 OčivHjec, nan. 06.50 Telerime 06.55 Trojčíce, 16/26 09,20 ZlatkoZakladko 09.35 Tomažev svet, 9. del 09,25 Sprehodi v naravo 09.45 Smer vesolje, 2/26 10,25 Knjiga mene briga 10.45 Skrivnosti 10,55 Kako živijo stovenski gradovi 11.25 Prislufinimo tišini 10.55 Kako živijo slovenski gradovi 11,25 živeti s hemofilijo 12.25 Homo turfsticus 13,00 Poročila, šport, vreme 13.30 Elvis Jackson, koncert 14.00 Kulturno poletje 15.00 Pogovor s stovenskim metropolitom, dr, F. Rodetom 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16,50 Pod klobukom 17.55 Vodne ujme. 2/3 16.45 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Delovno deide, amer, film 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.55 Razvalina življenja, gied. predstava 00.05 Vodne ujme. 2/3 00,55 Dnevnik, ponovitev 01.25 Brane Rončel izza odre 02.40 Reykjavik 101 04.15 Tiulnji,dok.odd. 05,05 Prijatelj, nog. tekma SLOVENIJA 2 07,10 Teletekst 07.30 Videostrani 11.00 Tv prodaja 11.30 \^deostrani 15,40 Naša pesem 2003 16.00 MestecePeyton,46/114 19.00 Videospotnice 20.00 Myamar, 8un^a. dok. film 20.50 Tjulnji, dok. oddaja 21.20 Rolling Stones, dok reportaža 23.00 Zastraševanje, amer, him 00.40 Dnevnik zamejske tv 00.10 Videospotnice 01.45 \^deostrani - TV u 07.35 Dragon Ball. jap. risanka 08.00 Action man. ris, serija 08.25 RkkiLake 09.15 Ko boš moja, nad. 10.10 Nezaželena, nad. 11.00 TV prodaja 11.30 Grda r^čka, nad. 12.20 Maščevanje je slad ko, nad. 13.10 Sedma nebesa, nan. 14.00 Tv prodaja 14.30 RickiLake 15.20 Maščevanjejesladko,nad, 16,10 Grda račka, nad. 17.05 Nezaželena, nad. 18.00 24 ur, vreme 18,05 Ko boš moja, nad. 19.00 24 ur 20.00 Sosedovo dekle, amer, film 22.35 Nedolžne žrtve, 3/4 23.30 WL premiere 23.35 PotvKalifomijo.13del. 00.30 24 ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama JHlilJt :t Cf i 09.00 DPvakn:>batskem i 11.05 09.00 Dobro jutro, Inřormattwio • rock'n'rolu, posnetek razvedrilna oddaja i 10.00 Vabimo k ogledu 10.00 Vabimo k ogledu : 10.05 Nezveste ljubezni, pon. j 11.25 10,05 Znani obrazi Ivan j 10.55 Naj spot dneva Sevčnikar i 11.00 Znani obrazi: Lenka Kralj i 11,45 10.30 Naj spot dneva i 14.00 Vkleostrani ! 14.00 14,00 Videostrani 1 18,55 Vabimo k ogledu i 18.50 18,50 Vabimo k ogledu j 19.00 V mojem košku je pa : 18.55 18,55 Regkjnalne no we mavrica 1 19.00 19.00 čas za nas, mladinska j 19.40 Naj spot dneva oddaja i 19.45 Vkleostrani i 19.40 19.40 Naj spot dneva i 19.55 Vabimo k ogledu i 19-45 19,45 Vkleostrani 1 20.00 1199. VTV magazin i 19.55 19.55 Vabimo k ogledu j 20,25 športni torek. Športna i 20.00 20.00 Iz oddaje Dobro jutn^, informativna oddaja : 20.50 ponovitev i 20.50 Iz olimpijskifi krogov i 20.55 20.50 Regionalne novice i 20.55 Naj spot dneva i 21.00 20.55 Znani obrazi; Lenka Kralj 1 21.00 "Moj dom je naše ime", trto 21.30 Nezveste ljubezni, 33. dei Moj dom v pesmi in besedi i 21.30 nadaljevanke 1 21.30 razveste ljubezni. 34. del 22.20 DP v akrobatskem ! 22.20 1199. VTV magazin, pon. j 22.20 rockn rolu. posnetek : 22.40 športni torek, pon 23,20 Vabimokogledu i 23.00 Iz olimpijskih krogov i 2a45 23.25 Naj spot dneva 1 23.05 Naj spot dneva i 23.50 23.30 Vkleostrani i 23.10 Vkieostrani i 23,55 09.00 Dobro \uiro. informativne • razvedrilna oddaja 10.05 Vabimokogledu 10,10 Nezveste ljubezni, ponovitev 34. del nadaljevanke regionalni • informativni program športni torek, športna informativna oddaja otroška oddaja dokumentarna oddaja Nezveste ljubezni, 35. nadaljevanke Koncert ans. Goličnik. posnetek 1. d^a 14.avgusla 2003 MODROIBÍEM KRONIKA 15 Po denar v odklenjen avte Mozirjv, 6.avgusříi- V noćiš ponedeljka na lorekje bila i'/poù kozolca v Lena nu Iz ixlklenjenegj ;mamoblla ukraUenii denarnica z dokumenti In Ženska lorl">ic«žala prestrašena Velenjcanka. ki je povedala, da jI jc grozil mož, ki je ob tem ludi precej razgrajal. Ko je bežala iz stanovanja. ni imela časa poiskati Čevljev, zalo jo je po mestu ucvrla kar bosa. Nasilni mož se bo zagovarjal prod sodnikom za prekrške. Tat, vešč demontáže gum Vclcnjis 6. avgusta-Prejšnjo sredo jc D.N. s Kardcljevga trga v Velenju zagotovo doživel šok. / njegovega jeklenega konjička so mu namreč nczjianci ^Klmontirali vj>e Siirl gume. ikupaj z litimi platišči. '/. vožnja la dan ni bilo nié. policisti pa za slorllci še poizvedujejo. Dimnik kriv za požar Vckíye.T.rtv-eusta-Včetrlek pc^poldne. malo po 16. url. jeziira-di dotrajanosti kovinskega dimnika zagorelo ostrešje stanovanjske t\uie. last A.S, v Škatah. Piržar so pogasili gasilci iz KîD Škiile. Scodc pa je za okoli 25U.íKXí tolarjev. Smrt v vodnjaku íhúije - I-ťvec. 7. avjjusta - Včcinck nekaj pred 21). uro se je v Dol^ju pri Planini pri kopanju vodnjaka smrtno ponesrečil 48-lct-ni moški, doma iz Levca. Pri poglabljanju vodnjaka ga je skupaj z domačinom na globini okoli 4 mcire zasula zemlja. Kljub hitri pomoči mu ni bilo rešitve, Z avtom v ograjo Mťttive, 7. »vgustii - V èeutck zvečer okoli 22. ureje Vclenjčan K.A. zaradi neprilagojene hitn>sli na ostrem ovinku izgubil oblast nad vozilom. Avto je u.stavila vrtna ograja, v katero je trčil. Vlom sredi belega dne Velcr\|ť, 8. avjjusla-V petek popoldne je nozminl storilec razlili steklo na balkor^klli vratih stanwanjskc líišc na Gi>riškl cesti v Velenju in tako stopil v notranjost, od koder je odnesel radiokaseto-fon In skavtsko srajco ter ključe garažnih vrat. Lastnico J.B. jc s lem ^>Šk(Xloval za 60.í)íJt) tolarjev. Izsiljevanje krivo za trk Arja va.s, 9. avgusta - VnoČi na soboto sta sc okoli 3. ure zjutraj zgcKJiii dve predmetni nesreči s Itujšimi posledicami. Na izvozu z avtoceste v bližini Arje vasi je .Wetni voznik oset^nega avtomobila. doma iz okolice Žalca, izsilil prednost vozilu, kije pripeljalo £ njegove leve strani po prednostni ccslí. V trčenju je bila huje pt^škiKlovana 52-lctna sopotnica v icm vozilu. Na lokalni cest! v Vrt>ju.na območju občine 2alcc.pase je v prometni nesreči huje poškodoval 2i^]ctnl voznik osebnega avtomobila iz Petrovč, ki je očitno prehitro pripeljal v desni ovinek In izgul'>il oNast nad vozilom terčelncurčil vhlšoobcesti. Izzverižene-ga avtomobila so ga redili gasilci. Na tuje po ozimnico Polzeia. avgusta-V soboto okoli 18. ure so tri neznanke skozi odklenjena vrata vstopile v klet stanovanjske hiše na Pttoli in odlujile več kozarccv vi ožene ozimnicc. Podejanju jih je zalotila oškodovanka. vendar jo je ena izmed njih ixlrinila. nato pa so vse tri zbežale. S kraja sose ^^dpcljalc z večjim avtomobilom sive barve, v katerem jih je čakala čema ženska, na vozilu pa bile nameščene rcglsirske tat'iiice, ki so bile tega dne ukradene. Lastnik na terasi/ vlomilec v hisi Žaivc, 9. avgusla-Na Kidričevi ulici v Žalcu je predrzen nezjia-nec vstopil v stanovanjsko hišo v času. ko so bili lasiniki na terasi, iz sobe je cxínesel tri mobilne telefone, skupaj vredne 9(),iXK) lot arje v. Ukradel pistolo in zlato Veleryc. 9. avgusta - Ob koncu tedna je neznanec vlomil v stanovanje na Kidričevi cesti v Velenju. Sselxy je odnesel več kosov zlatega nakita, nekaj dcnaija in pištolo zjiamke ČZ. Lastnika E.I. je 2 dejanjem oškodoval za 500 i\$oC SIT. Vlom v kontejner Velenje. II - avgusta - V noči s ponedeljka na torek je nezancc pred Rdečo dvoram^ v Velenju vlomil v kontejner Winner, iz kate-regaje odncici priročno blagajno z okoli líX),íXX) tolarji gotovine. Neupoštevanje prepovedi kurjenja v naravi I^iutiija, II. avgustii-Uprava RSzazaáČiio in reševanje je minuli potek raz^aslta veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju celotne Slovenije. Zato je do preklica v naravi prepiwe-dano kurili in uporaWjatí odprt ogenj ter puščati ali odmetavati goreče predmete ull snovi, ki lahko pi^vzročljo požar. Inšpektorji prlstojnili inšpekcijskih služb In policist i bodo spa^Lovnnje uredbe o varîitvu pred požarom dosledno konirolirali ter v primeru ugotovljenih kršitev Izrekali denarne kazni. Policisti na cejjskcm so jih v zadnjih dneh nekaj ža; izrekli, eno ludi v ponedeljek, koje oten na otmočju Ljubijc kuril, ogenj pa je zajel podrast, zaradi česar so moral: posredovati gasilci, KavCť. H, avgusta • Do požara v naravi pa jc prišlo tudi v petek. 8, avgusta. Ob 14,52 je zaradi neprevidno.stf pri kuijenju v naravi zagorel travnik in l>Iižnji gozd v Kavčali pri Velenju. Ogenj, ki se je razširil na okoli HXI kvadratnih metrov travnate površine in podrasti, je pogasilo t!' gasilcev PCiD Velenje, Čez rdelo v nič krivega Vck'ïye, IL avgusta-V ponedeljek zjutraj, ob 6,55 uri, je počilo v križišču Šaleške in Rudarske ceste pri Standaru (slika spodaj). Vzrok nesrečo, v kateri je k sreči največ škode utrpela pločevina, je bilo izsiljevanje prednosti, saj je vcanica L.M. iz Dravograda prevozila rdečo luč in tako zaprla poi Č,U iz okolice C'elja. ki je na semaforju že Imel rumeno puščico za zavijanje v levo. Za začetek novega delovnega tedna je v ponedeljek ^utraj poČUo v križišču pri Standardu. H sreči jo je najbolj sifupita pločevina. (Foto: vos) Jožica Šumah in Rudi Bizjai-c nova carica in car Organizirano ribištvo v Velenju segavdavnoleto 1946.Sedanja ribiška družina, s preko 150 člani, pa je uradno začela delovati leta 1978 inje ena izmed ribiških družin zveze ribiških družin Slovenije. Velenjska ribiška družina vsako leto organizira veliko različnih tekmovanj v ulovu rib. med njimi je tudi tradicionalno, slovesno usioličenje caija in carice, S prvim tovrstnim tekmovanjem so pričeli pred devctindvajse-limi loti. ko je prvi car postal Franc Zcvart z najtežjo ulovljeno ribo. Pred dvaindvajsetimi leti pa sozačellizbiratitudi V sredini ribiška carica in car, levo starešina, Ivan Kumer, skrajno desno pa Franc Šumah •ý^mmAr, Podjetje za Izobraževanje d .0.0, RAZPISUJE IZOBRA2EVAU4E PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACUE V POKLIC - PRODAJALEC Vi^sv 1, In 2. letnik, PREKVALIFIKACIJA -EKONOMSKI TEHNIK (V. stopnja) DIFERENCUAI,NI PROGRAM Pnčetek bo 18, septembra 2003 ob 16. uri v POSLOVNI STAVBI INGRAD. Lava 7, Celje VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA lo.o. Celje -KOMERCIALIST (vi. stopnja) - POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja) VISOKA ŠOU ZA UPRAVUANJE IN POSLOVANJE - UPRAVUANJE IN POSLOVANJE (VIL Stopnja) Vpis v 3, le^ik (zd (j(ploi7>ante I, stopnje po programih prejetih pred1.1,1994) Predavanja in Izpiti bodo organizirani v prostorih ABITURE v CELJU. PRIJAVE: ABITURA 1I.0.0., Uva 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 428-55-32 mali OGLASI «RATI IN STRPJI MOTOKULTIVATOR UNIVERZÁL, Kot kosilnico prodam. GSM 040/212-364, po 20, uri. IZGUBUENO V NEDEUO dopoldan sem na relaciji Prešernova Wa * Gorica izgubila temno piavo jakno (2 belirní pikami), Kratek rokav. Poltenega najditelia prosim, da me pokliče Qa telefon: 58$5-836 aH gsm: 031/626-060, po 12, uri. Hvala! VOKOUCI MOZIRJA prodam zazidljivo parcelo. Telefon 03y5845-106 ali 6SM 031/433-152, TIKI-POZNANSTVA GOSPA. KI JE dne 7,8, imela v Našem času oglas preko Alanove agencije naj pokliče po telefonu 5881-178. RAZNO PRODAM PLINSKI kuhalnik Corona, samo dvakrat rabljen, 3 plin, prodam za 7.000.00 SI Gsm: 040/S36-862. RA8UEN0 smrzovalno omaro prodam ali simenjam za hladilnik. Telefon: 5864-913, KOZJE MLEKO PRODAM. Telefon 586-5872. NOV TRAKTORSKI SEDEŽ za več lipov in novo borovo mizo s istimi stoli prodam. GSM 031/606-322. PRIKOLICO ZA OSEBNI avto prodam. Registrirana do 29,5.2004. Cena po dogovoru. Telefon 5868-249 aH eSM 040/230-413, V NEUMU ODDAM apartma, prodam njivo v Kasazah in kupim motor Suzuki nad 260 KW. Telefon 5865-003. DVE LESENI OKNI. velkosti 120 X 90 cm ugodno prodam, GSM 041/466-630. BUKOVA DRVA PRODAM, Telefon 5886.267. zveCer ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA za vzida nje prodam. Telefon 03/5893-778. JABOLČNI K, Sladek hruškovec izpod preše ler ^anje prodamo. GSM 041/344-883. VEČJO OPREMLJENO SOBO Z moZnosijo kuhanja In pranja zelo ugodno oddam zaposlenemu paru ali posamezniku. GSM 040/38-58-98. BIKCA, črnega, starega en mesec in teličko, navo, staro dva meseca, prodam. Telefon: 5895-229. PUJSKE TEŽKE 25 do 40 kg prodam. Telefon 5885-570 ali 031/874-813. TELIČKO LIMUZIN Slan) 10 dni prodam. Telefon 5832-125. TELIČKO B6P In bikca sivo rjavega, starega 10 dni prodam. Telefon 5888-603, SVA PRAŠIČA 120 kg prodam. Lahko tudi po polovicah, Telefon 5881-158, VLOKOVICI PRODAM dve manjši njivi silažne koruze in teličko mesnate pasme. GSM 031/375-072. PUJSKE ALI ODOJK£ prodam. GSM 031/542-798, ŠEST MESECEV STAREGA ŽREBIČKA PRODAM. Telefon 03/5868-072,zvete'. EDMA«.p 090 4417 1M/SS ûlVml» OVINSKAPOSOJIU ! GarsMiji pidčs, poJtújrMu, Ittrtles, SoiiS^ ribiško carico; prva. ki se je ponašala s tem naslovom, je bila Jožica ŠVajgelj, Tokratno lekmovanje rihiSke družine pa je potekalo v solilo oh Škal.skcin jezeru. Tekmovalo jc 33 tekntovalcev. od tega 12 parov mož in žena 1er 9 posameznikov. V uk^vu rib w lali-ko tekmovali le ril^^iči velenjske rihii»ke družine. V žens>ki kon-kuronci je najtežjega krapa, težkega tI50 gramov.iz jezera potegnila Jožica Sumah in tako postala ribiška carica za leio dni, Med moškimi si je sloves ribii>kega carja prislui^.li Rudi Bizjak, ki je ulovil krapa tenkega 2150 gramov. ■ Đ. Mugerte SPORT Olimpija potopila Muro V 4- prvcnsivencm krogu v prvi ligi .sc je razvpiii Ilrvai C\ro BlaževiC na Fy/ancriji íwmcši) s svojo Muro, saj jih Je Olimpija premagala kar s 4:0. Najbri^ncbovecdojgona Murini kiopi, saj jc medlem /C pricurljala nvwica, da ga snubi hrvaški prvoligaš Vanoks. V dcrlnju 4. kroga je Maribor na svojem igriSČu premagal Primorje (2:1), ki Je bilo sku- paj s Piiblikumojn 5e edino nc-pora:?eno moSivo do rega krtv ga, in ga hkrati potisnil s prvega na drugo mesK>. Na vrhu gr. Drava-Mura, Primorje - Dniv<»}jrad. (nedelja ob 17. uri). Koper - Pulilikum (nedelja o1> 17.30), Olimpija - Gorica (nedelja oh 20. uri). Nesrečen poraz Siiiaifani so so ludi s IrcMjcfía í^oslovaiijn \ rniii poraženi - \\mv/. jo l)il nc/asiiižoíK saj so pokazali ihbcv noi>oiiicl in so bili enakovrodni, na iriMUilkc colo boljši od doniarili Trener Toni Toma/ic je imel težave s sestavo ekipe, saj sta .se poškodovanemu Filipovi^u pridrui^ila .še Alibabič in SpasojeviO, tako daje imel na razpolago samo 15 igraleev. Domaćini so poskušali zlomili goste s protinapadi. Igralo seje zelo hitro, z mnogo leka in ht")rbe. saj sta si obe skupini želeli /mage. V 18. minuti so nogometaši Domžal povedli 2 zadetkom Feigla s prostega strela. Po tem zadetku je bilo v vrsta i^marcanov nekaj zmede, vendar so se hitro m^brali in začeli igrali. Bližal se je konce prvega dela in SmarCani so vse bolj pritiskali, v 45. minuli so izsilili prosil strel. Kraljevič je poslal žogo z desne strani v kiizeaski prostor, prišla je do Mujanoviča in ta jo je neoviran /lahka poslal v mrežo (1:1). V nadaljevanju so gostje zaigrali Še bolj napadalno in priMlili domačine na obrambo. Priložnasti so se vrstile ena /a drugo. Domači vratar GreŠak je / dobrimi obrambami večkrat rešil svojo mrežo, skratka, žoga ni in ni hotela vanjo. V 75. minuli so domači i/vcdli hitri nasprotni napad in z udareem Braeoviča povedli z 2:1. Po vodilnem zadetku ao Smarčani še bolj pritisnili in vsasktvi nevarno ognižala domača mrežo, a se kljub lepim prikižnostim niso dokopali do želene ločke. V nedeljo bo v Smaruiem gostoval Maribor Rvovarna Laško. ■ Janko Goričnik NK Šmartno: Sraga. Miljatovič, Ristič. Kraljevič. Muja-novič, Kwačič, Žinko, Pokleká, C«obee, OmJadič (od 7.1. Kolene), Brečko. Strelci: 1:0-Feigel(18). 1:1 - Mujaníwič (45),2:l-Bra-covič (75). Tonf Tomažičf trener Šmartna, sedaj razmišija, kako ugnati aktualnega državnega prvaka ZOK Kajuh Šoštanj 2. DOL Odbojka rice /.easkega odbojkarskega kluba Kajuh Šoštanj se podajajo v novo sezono z vise aktivne igralk in tiste, ki z igranjem prenehajo, usmeriti v trenersko delo in jim omogočili opravljanje izpitov na Fakulteti za šport, s čimer lahko pridobijo naziv vaditelja ali trenerja odbojke. S tem klub i>iri temelje dobreg» strokovnega dela. Članska ekipa se bo na novo + ■ Želijo v se/ono, ki se /ačne prvi teden v oktobru, začela pripravljati 16. avgusta, ko se bodo udeležili turnirja v Crni na KoroSkem. Prvi treningi se bodo začeli dva dni kasneje. »Sprva doma v ibpoL^ici, kjer že nekaj let Ire-nirajo in igrajo, proti koncu avgusta pa se bodo podali na nekajdnevne priprave, najverjetneje v Ono na Koroškem. 23. avgusta se bo celoten klub predstavil na dnevu odbojke pred picerijo Veluu v Šaleku, kjer bodo igrali tekme» pokazali nekaj odbojkarskilï veščin in lriki.w, predvsem pa bodo skrbeli za popularizacijo tega i>porla. TrenerPlamberger je vc.sel,da mu je uspelo vzpostaviti dobre odnose med igralkami, ki se dobro razumejo in so zelo homogena ekipa, kar se pozna tudi na igrišču. Poleti imajo tudi odbojkarice krajši odmor med treningi, klub pa jim je dvakrat tedensko omogočil igranje odbojke na mivki na ŠoStanj-skem bazenu, kjer se dekleta redno dobivajo. Seveda pwsem na prostovoljni bazi - predvsem za lastno zabavo. ■ Tjaša Rehar Se dan po jutru pozna? Kiidarji w [)o nekaj ininulali oslali broz ijiralca - Strelsko blestela Kikinečir in ll)raliimovie - V soboto (19.00) šlajci'ski (Iriisolis^ški (I(m1)í Prve tekme so minuli konec tedna odigrali dnigoli-gai>i. ( e pritrdimo ljudskemu reku. da se dan po jutru pozna, potem so nogo-meta.li Rudarja na dobri poti, da se po letu dni vrnejo v prvo ligo. Na DobrvwemvCioriŽkih brdih so v zelo zanimivi lekmi in po dobri igh, kije po učinkovitost igralcev presegla vse druge, premagali Brda s 5:2. A začetek ni napovedoval takšnega razpleta. Velenjčani so že v 5. minuli astaJi brez svojega levega branilca Sot iiča, ki ga je sodnik poslal vslačilnieo, ker je kot zadnji igralec zaustavil domačega napadalca, S prostim udarcem s približno 17 m so domači povedli. Da je bila nesreča Se večja, se je v 3lJ. minuti poškodoval še drugi i'iranilecJescničnik, namesto katerega je trener Dray« Ko-slanjšťk poskil na ignSče napadalca Sprečakwiča, kije vendarle naiU;l skupen jezik (enako Romih) z upravo in bo vsaj naslednjo seziîno n<)sil Rudarjev dres. »Kljub tej smoli smo bili prepričani v prve točke. Moje ig- Rudarjevo strokovno vodstvo Dragan Rajković (pomočnik), Drago Hostanjšek (gtavnl trener) in Roman KronovŠek (trener vratarjev) zadovoljni ob uspesnem začetku. ralce je žoga resnično ubogala Mošlvo je di)bro sestavljeno, vendar pa igra Se ni tak.ali moštvo Jiiaiiborskega Žolev.nirai ia s 4 : I. Zanimivo, tekma je imela podol>en razplet kot Rudarjeva. /e v 4. minuti so Mariborčani povedli. »To je naša že kar stalna slabost Igrali šele začnemo, ko dobimo gol,« je p(wedal po lekmi trener Ervin Polovsak- V prvem polčasu so po veliko boljši igri dt«egli le zadetek (Mir), nalo pa v nadaljevanju v nasprotnikovo mrežo paslali ^ tri žogj;. Strelci so bili: Kovačevič, Jo.^č in C'elikovič. »Po visoki zmagi smo nadvse zadovoljni, saj je bil nasjDrolnik, vsjij na papirju, favorit. Že s prvo tekmo smo potrdili, da smo dobro pripravljeni za novo prvenstvo, v katerem bo na.š cilj uvrstitev na eno izmed prvih petih mesi- V naslednji sezoni Kwta namreč iz štirih tretjih lig nastali le dve in ne bi bili radi med tistimi moštvi, ki se bodo preselila na nižjo raven tekmovanja.« je i5e dejal trener Šoštanja V naslednjem krogu bo .^oStanj gostovali pri novincu Zreče, ki je v prvem krogu v iVis-teh premagal Središče (2 :1). po tradiciji vsak novinec igra zelo dobro prvo leto, zalo se bomo morali za ugoden izid zelo potruditi. Vsekakor želimo zmagati,« je Polovi^ napovedal pred drugo lekmo. ■ vos Sevčnikar in Satler znova najboljša iošlanjčan David Sevčnikar in Ljubljančan Rok Satler sta uspešno ziiključila letošnjo tekmovalno sezono in ponovno postala državna prvaka v odbojki na mivki, Po zmagah na turnirjih v Novem mestu, Ljubljani in Kamniku 1er drugem mestu v Kranju sta bila najboljša tudi na dvodnevnem finalnem, petem letošnjem lurnirju za državnega prvakav Símontwem zalivu v Izoli. Med cxsmimi po točkah uvrščenimi in povabljenimi dvojicamistavprvem krogu razigravanja premagala ljubljansko- kamniški par Kristjan - Matja.ševiČ z 2:0, nalo pa v drugem krogu izgubila dvoboj proii Ljubljančanoma Perhaju in Flajsuz izidom 2:1. Vllnalu sta po dramatičnem razpletu z 2:1 odpravila Ravcnčana Kosi-ja in Ljubljančana Pleska ter se uvrstila v polfinale. David in Rok sta v polllnalu brez icžav opravila s Kočevsko dvojico Drobnic - Makcjvec m ju premagala z 2:0. V rinalu sia bila nju- na nasprotnika Toi in Kerec iz Mun^ke Sobote ( fot bo v novi sezoni zaigral za OK Šo.štanj Topolšico, kjer igra tudi David Sevčnikíír). Večji del pr/ega niza Sla imela prednost nasprotnika iz Murske Sobote, toda v ilnišu sta niz vendarle dobila David in Rok z 21:19. V nadaljevanju, v drugem nizu, je lanskima prvakoma igra slekla, vse jima je uspevalo in napravila sta razliko petih točk, ki sta jo obdržala do konca in zasluženo zmagala (21:16). Poleg denarne nagrade inšpi^rtnih rekvizitov sia zmago- valca dobila v dar tudi 5(1 ccm skuler Aprillio, za katerega še ne vesta, ali ga bo imel vsak nekaj časa ali pa ga bosta prodala. David Sevčnikar: »Naslova državnega prvaka sem zelo vesel, saj gaje bilo mnogo tc/je ubraniti, kol lani prvič osvojili. Naporna poletna sezona je končana, vendar časa za pi)čitek ne bo, saj me že od ponedeljka naprej čakajo priprave na novo tekmovalno sezono v mojem OK Šoštanj Topolšica.« ■ To. R. KMN* Trgovina AS Organizira civodrtovni turnir v MALEM NOGOMETU, U bo |>otaluil dna 16. Od. In 17. 08. 2003 na igriiàu v DOVŽAH pri MISLINJIt Nagrade : 1. mesto: POKAL •*• denarne nagrada 2. mesto: POKAL + denarna nagrada 3. mesto: POKAL -f denarna nagrada 4. meslo: POKAL + denarna nagrada V danami sklad Ud vtliučana 1 Q0% nritavnina iklpl Prtjavttfi sd (afíKo na dan žrebanja, ki bo v ČETRTEK dne 14. Od. ob 19N na Igrliču v DOVŽAM ali predčasno na GSM: 041 743 427 (Zoran), 041 436 456 (Matjaž). řrffavfíifíé 5000 SfTinseporavn» ňažrebanjuf Vifuđno vabljanU 14. avgusta 2003 «w^ÉAS SPORT IN REKREACIJA 17 Na nekaterih področjih pred planom, na drugih za njim Dela pri prxMiovi R(l<'čo dvorane v Veloiijii so m slabi polovici p()ij()dl)(^noga roka -Odlorileii ho mesec avansi - Večina plafll /apade v prihodnje leto Velenjski! Rdeča dvorana, Id ho v drugi polovici januarja prihodnje Iclo eno od prizo-riSi ickom evropskega prvenstva v rokometu, je veliko gradbišče. Izvajalci del delajo ludi ob sobolah in nedeljah, da bi '^adosiili pričakovanjem vseh» predvsem pa invesiLlorice -Mesi ne občine Velenje, za katero ho lo leložnja največja naložba. »Prenova Rdeče dvorane poieka v skladu z akliv-nostmi. Slaba polovica pogodbenega roka jc za nami in lahko zatrdim, da se izvajalci /a /daj šc dr>S\o dogovorov. Hkrati pa moram povedati, da bo prav mesec avgust odločilno vplival na potek cclolne naložbe,« je na zastavljeno vprašanje, kako daleč so dela pri preniTvi objekta, odgovoril direktor Re kreacij sko-Sp ort-nega zavoda Rdeča dvorana Velenje Marjan Klepec. (eprav naj bi, po govoricah nekaierili, zaradi premalo denarja precej okrnili prvotni načrt prenove, po zagotovilih Klepca tega bistveno niso spreminjali. iiiosc pa lam, kjer se je poka/ala poircba, prilagodili dejanskemu stanju na terenu, kajti marsikatera stvar je bila v preteklosti drugače izvedena, kot je bila mirisana v načrtih. lako so na samem začetku izvajanja naložbe morali prestaviti plinovodno omrei^e, prcj.^ji teden glavni vod daljinskega ogrevanja, /aradi lega so začeli prej prenavljati ju?ni del dvorane, čeprav naj bi po predvidevanjih začeli prej obnovo na vzhodnem delu. »Na nekaterih podro^ih smo pred, na drugih za predvidenim planom, na splosno pa prenova poteka po načrtih. Glavni cilj vlaganj je zadovoljiti potrebe uporabnikov dvorane vsaj za naslednjih trideset let, seveda pa tudi potrebe evropskega rokometne- ga prveastva. Nobena od sprememb ne bo taka, da bi zmanjkala funkcionalnost dvo rane. Morda bodo nekateri/a-znali le lo, da sm(5 na fa-sadi namesto vodoravnih predvideli navjwnc postavitve. Bo pa zunanjost objekta & vedno rdeča. Prepričan sem, da bo v celoti prenovljena dvorana, ki bo del svoje nove podobe »razkrila« že konec lega meseca, prijetno presenetila marsikaterega Ve-lenjčana.« Površina objekta se bo s prenovo povečala za 300 kvadratnih metrov, na njih pa bodo uredili predvsem garderobe. Naložba jc vredna 494 tolarjev, denar zanjo pa bodii poleg Mestne občine Velenje, ki bo prispevala polovico, zagotovili Se MinLst rstvo za šolstvo, znanost in Spori, druga ministrstva, Fundacija za financiranje Športnih organizacij in nekatera velenjska podjetja. Za gradbeni del prenove imajo denar zagotovljen, za nakup potrebne opreme pa se z vsemi viri niso dogovorili. Na nedavnem sestanku s predstavniki Rokometne zveze Slovenije so dobili zagotovilo o dodatnem denarju. »Pomembno se mi zdi, da v pogodbenem roku, sredi leloSnjega oktobra, dv<5rano usposobimo za izvajanje rednili dejavnosti Do evropskega rokometnega prvenstva bomo imeli Se nekaj Časa za nakup opreme, seveda glede na zagottwljene finančne vire.« Će teh ne bodo zagotovili v celoti letos, jih bodo prihodnje leto, ko zapade večina plačil. Marjan Klepcc je ite podčrlal, da bi> Rdeča dvorana v Velenju že decembra letos zanesljivo lakina,koiso predvideli in kot mora biti do začetka evropskega rokometnega prvenstva ■ tp Nina Sovinek državna prvakinja Zodprtim iihsalulnim, nihidinskini in kadetskim prvenstvom Slovenije seje končiila letošnja za sluvi^nsko plavanje i/redno uspv^na tekmovalna sezona. Na prenovljenem letnem olimpijskem bazenu v Kranju je od 5. do 8. avgusta nastopilo 289 plavalcev i/, šestnajstih slovenskih klubw in gostje iz Ukrajine, Madžarske in Bosne in flerecgo-vine. Med njimi tudi sedem najbolj.ših plavalcev velenjskega kluba, ki so se ponovno izkazali. Osvojili so 1 zlato, 4 srťhrne in I bronasto medaljo. Izkii/alu st je Nina Sovinek. kije ob naslovu prvakif\|e Slovenije vdisciplini 2()(> m mešano osvojila še tri srebrne medalje. Uspeána je bila tudi ženska štafeta i osvojeno srebrno medaljo v disciplini 4 X 1<)0 m prosto. V njej so nastopile sestri Sovinek in Pandža. Slabše od pričakovanj je tokrat nastopila Maja Sovinek in asvojila eno bronasto medaljo. Izkazala se je tudi velenj.«ika plavalka Žana Prislan, ki tekmuje za ravenski Kužinar saj je v ahs m in 4na-st« medaljo na H(H> m prosto. Ke/ukati: Ženske absolutno - 5solutno - 50 m prosto: 12. jernej Ocepek 25.65 {kluh-ški reki^rd): 100 m prí>sto: 14. Jernej Ocepek 55.40 (klubski rekord); 50 m delim: 10. Jernej Ocepek 26,79 (klubski rekord); 100 m delfin: 13. iemcj Ocopck 1:01.47. ■ mp Perhaca in Kranj C na EP v Zagorju je bil predzadnji letoSnji turnir v disciplini 2x70m za slovenski {X)kal FITA. Nastopilo je 72 lekmovalcev iz štirih držav 1er 23 klubov. Mozirski lokoHlrelci so ponovno odlično streljali. Med kadeti jc državni rekord izboljšal Ošep Aleksander na 673 krogov in med mlajšimi deklicami Tjaía Satler na 5(í4 kroge, Mozirski lokostrelci so osvojili štiri prva mesta: Bernarda Zemljak (643), Duiian Perhač (662), Aleksander Oiep (673) in Tjaža Sailer (504). Perhač Primorje osvojil 2. mesto (622), Janja Perhač 3. mesto (519), Miran Boršlner 4. mcsio (611), Ivan Šket 7. mesto (641) in Marko Satler 9. mesto (639). v nedeljo bo odpotovala reprezentanca Skjvenije na evropsko prwnsivo za člane in mladince v discipline poljsko streljanje. Med reprezentanti so tudi Bernarda in Primož Perhač ter Žare Kranjc (Gornji Grad). Kljub dvomom uspešni Pi va prirectilov konjoniškega kluba lîiilcko - Naloga uspešno opravljena Šclc v začetku letošnjega Ictajc bil ustiimwijcn konjeniški klub Buteko, pa jc viinj žc včlanjenih prccej izkiisciïih tekmovalcev in ljubiteljev konj. In ti so si med naloge zastavili ludi organizacijo Ickcm v preskakavanju ovir in ,spretntojc bilo že veliko več tekmovalcev in seveda obiskovalcev. V soboto je bilo 6 tekem. ?:aclnja tekma jc bila Rido &Drive, ki je bila prava poživitev dneva. 13 tekmovalcev seje pomorilo v preskakovanju ovir, teku in vožnji s kolesom preko različnih ovir, 'leknia je pri-:iesla veliko smeha in dobre volje, /adnjidanjc bil najbolj px'iln-vrsti- k $n sc pimicmbne tekme /a fV^kal Stiwenije v konkurenci in izven nje. lepo vreiue pa jc privabilo veliko otiiskovalcev. Konjeniški klubu Butekoje svojo prvo veliko preizkušnjo uspcSno spravil pixl streho, sedaj pa ga že čakajo novi izzfvi. prvi sredi avgusta, ko bodo gosi ili najboljše v spre-inosUii vožnji s kočijo. ■ Darja Fišer Petek: TEKMAA1-1,00m: I.Aleš F^vec, KK Velenje; TEKMA A2-1,10m-CLANI:1. Maja Novak, KK Velenje; 3. Tomaž Stebiovnlk, KK Btiteko TiKMA I - rastoča tetavnost z jockejem: 2. Janža Lenassi, KK Velenje Sobota; TEKMA Al-1,00 m, plasmaji; Niko Lah, KK Velenje; Matjaž Čik, KK Velenje; Aleš Pevec, KK Velenje TEKMAA2-1,10ni-ClANI:3. Maja Novak, KK Velenje TEKMA A2-l,10m-MLADINC1; 2. Lucûa Kílišnik, KK Celje; 3. Žiga Semec, KK Velenje TEKMA A2 - RIDE & DRtVE: 2, Barbara Špeh, KK6uteko, 3. Borut Knapič, KK Ganymed Žalec Nedelja: TiKMAA2-1,10ni-ČLANI: 2, Mâjâ Novak, KK Velenje. 3. Ma^až &K, KK Velenje TÍKMAL-1,20 tn-POKAL SLOVENIJE4. del'MLADINCU. Gašper Kolar, KK Ganymetí Žalec TiKMAL-1,20m.|ST)PARKUR ZAOSTALE: 1. PrimožRifelj.KK Ganymed ŽaJec; 2. Maja Novak, KK Velenje i^âlâ anketa Poletne aktivnosti Gorsko kolesarstvo v /adnjih letih zlasti med rekreativci vedno Mj pridobiva veljavo. Zelo priljubljena točka za številne kolesarje je preval Sleme med Šaleško in Mei^iško dolino o7iroma med Štajersko in Kor<^ko. Andrejev dom na Slemenu (1086 mnm) je prijetna izlctni.^ka točka in cilj številnih rekreativnih kolesarjev iz ŠaleSke. Mežiške, Mislinjskc, Zgornje Savinjske doline ter od drugod. Ki^lcsarji, ki prihajajo (z Salei5kc doline, morajo na tej poti opraviti fUxstnajstkilometrski v/pon po magistralni cesti Sof>tanj -^mana Koroškem, kise zaOncvzaselku Lajse pri ŠoStanju. Vzpon ima okoli 700 metrov višinske razlike, kolesarji pa zanj ponavadi porabijo okoli ene ure. Med najbolj vztrajnimi kolesarji je prav gotovo Miran Jančić - Muri, ki jc la v/,pon na Sleme opravil 9.c več kot tlsočdve.stokrat. Skupaj z oskrbnikom Andrejevega doma Milanom Krctičem sta pred leti na domu nastavila vpisno knjig(\ v katero sc vsako leto vpisuje vei kolesarjev rekreativcev iz različnih konccv Slovenije in tudi iz tujine. Milan Kretiê jc za najholj v/irajne let(« spet pripravil praktične nagrade in pokale, ki jih bodo podelili septembra, ko veČina kolesarjev kolo postavi v kol. Tisti najbolj v/trajni kolesarijo tudi pozimi, zanje pa vsako leto pripravijo si Ivestrski vzpon na Sleme. Letos so doslej največ vzponov opravili Miran Jančič - Muri, Andrej Jcrin, Vojko Košiomaj, Viki Ocvirk, Srečko Vačovnik, Gasli KoČivnik in drugi. Z nekaterimi izmed njih smo sc po aspcšno opravljenem vzponu pogovarjali na Andrejevem domu na Slemenu. Srečko Vačovnik iz Raven pri á>štanju: Kolesariti semzačel že pred desetimi let i, bolj intenzivno pa kole-sarimzadnji dve leti. Moja najholj priljubljena točka je Andrejev dom na Slemenu, saj je pot ravno dovolj dolga in zahtevna, poleg tega pa se v domu vedno počutim dobrodt^Šlcga. celo tako, dít nas t^ïskrbnik vedno pogosti s Šilcem žganja, ki pride Že kako prav po naporni poti. Ponavadi opravim letno okoli 90 vzponov na Sleme, letos pa jc današnji ie iriinpetde.seti. Čeprav sem se letos pri padcu s kolesom poškodoval, sem komaj čakal, da se mi jc roka zacelila, da sem spet lahko sedel na kolo, in prav gotovo bom še dolgo kolesaril. Vlkj Ocvirk Iz Šoštanja: Za kolesarjenje me je navdušil brat in lani sem opravil enajst vzponov na Sleme. Letos sem se odločil, da bom tukaj bolj pogasi gc«t, zato sem doslej opravil žc 54 vzponov na Sleme, z bratom pa načrtujeva še kakšno drugo kolesarsko turo. V glavnem kolesarim konec tedna in med prazniki, saj sem med tednom v službi in takrat Ic težko najdem Čas šc za kolo. Kolesarjenje mi jc zlezlo pod kožo in mislim, da bom s tovrstno rekreacijo nadaljeval ludi v prihodnje, prav gotovo pa bo med mojimi najbolj priljubljenimi kolesarskimi točkami ti dfogam. ki nadzorujeta d^avnosti na ameriško-mehiški meji. Ko zapreta kokainskega barona Lucera, njegovo mesto prevzame Diablo, ki da umoriti Seanovo ženo. Da bi a^nl maščeval svojo ženo. potrebuje pomoč zaprtega Lucera. Diablo mora tako svojo pozornost usmeriti na dva cilja ... LARA CROl T • TOMB RMDh^R: /IBIll.KV /jVIJI^NJA akcijska avantura Rezija: Jan de Bont: vloge: Angelina Joie. Gerard Butler; dolžina: 117 minut Sr$el (h1 nas. V spominu nam bo ostal kol dober, marljiv in veder Človek. Vsi l^mo anki-al zas/w/;. Zahvaljujemo se gospe Simoni Špital, dr. med., in ostalemu medicinskemu osebju» gt^spodu Janezu Furmanu, ključarjem in molivkam. rudarjem, peveeni, govornikom, pogrebni službi, cvctličarki. sosedom, sorodnikom in prijateljeiru ki sle nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnjo pol. ZAIMJOa VSJ NJEGO)! v min) fujčivafí vs/, dolo za vselej kunčnli, hišo Očetovo šli. (A. M. Shmšfík) Sporočamo Žalostno vest. daje umrl VLADIMIR VIDEMSEK .svetnik Občine fioštanj Ohranili ga bomo v spoininu kot zgledjiega občana. iupan. svet jVj uprava Občine SoStanj V SPOMIN VLADU VIDEMŠKU (]94H'2003) zaposlenemu v upravi Mestne ot^čine Velenje in članu Sveta Občine Šoštanj. Vsem sorodnikom in prijateljem izrekamo najgloblje in iskieno sožalje. ŽMpan. svet in uprava MOV Smo le sente svi>jih praviJi podob. Kdo ve, kaj vse je bilo vsajeno v nas, pa je zamrlo. Kdo ve. kaj vse bi lahko bilo. pa smo v nekem trenutku življenja, na nekem križpotju narobe ocenili smer! Zdaj hodimo na goro, da bi spoznali svojo pravo podobo, vsak s sviîjim tovorom, vsak s svojim težkim koraktmi. Za grebeni slutimo svetlobo, ki osvobaja. Tam. kamor ga jtí vleklo srce, lam, kjer je bil najl)olj srečen, tam je omahnil v smrt na§ dragi sin, brat in strie BRANKO ZALJUBERSEK 17. 3.195S • 3. H. 2003 Cinrništi'o je kroljm^ski nesmisel. vhUiij'pga iisH'orlahiih pridihih vsak iK)San}ezjiik n veljavifa svojt- nopišje n ednolo. Z bolečino v srcu se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem za darovano cvetje in sveče, za izrečeno u.stno in pLsno stfžalj«. Hvala govornikom, gospodom Bertu SkarUivniku, Slavku Rami»aku in Dragu Kolarju za izrečene besede skwesa. Hvala kolektivu Premogovnika Velenje, sodelavcem ITl'Z. godbi, časi ni straži, praporščakom, pogiebni službi Usar, GRS Celje. PlaJiinskemu diuStvu SoŠiajij, Planinski sekciji Gaberke in gixspadu dekanu Pribožiču za opravljen obred. Za nesebično pomoč sc zaiivaljujemo ludi sosedom Rihier, Vrhovnik. Zelcer, Zavrž nik, PodvinSek. Hudej. Tajnik, Milanu Urbancu. Bogdanu Lampiem, družinam Kumer, Avdič, Pogačnik in sodelavcem Trgokopa, ki ste nam .stali in nam še stojite v tej hudi bolečini ob strani, flvala prijaleljema Anionu Plazlu in Jerneju Mudeju, ki sta ga odnesla v njegtw prerani grob, Posebej se zahvaljujemo njegovemu prijatelju soplezalcu in planinskenm tovarišu Radu KlanČniku, ki ga je v iLsiih zadnjih urah in dolgi lemni noči čakal v upanju, da mu bo Se lahko pomagal. ŽAIMJOCl VSINJEOOVI Stari trg bo dva dni "živ" V Star(Mn Velenju bo kouve Untna pra/nieen - V \)c\ck sveta masa ii) koiKHMi, v s()[)()l() Sinjem, tekiuovaîije harnionikai'iev. revija narodno/ahavnih ansamblov... v KS Staro Velenje bodo ludi Iclos obeležili krajevni pra/nik sredi avgusly. ko sc sptiminjajo oîvorilve ohnwljenega Slarcga (rga sredi avgusla lelH 199(). .(a, kar trinajsi letíce mineva.odkar so 'lrnuljzabavnih ansami^kw. Sodelovalo jih bo veliki>, zato obiskcivalcem zagotovo ne bo di^lgčits. Branko Meh na vpmsanjť, /sikaj secitrarski festival sdl i/ Startna Velei\ja, odgovarja: ^Sesl lel je bil citrarski lesiival v Starem Velenju. Mislim, da smo ga pripravljali dobrem in da so ga ljudje tako tudi sprejeli, (řlede na to, da je letos Marjan MarinSek oziroma Kuîiurni center Ivana Napotnika na nas naslovil nekakSnozahlevo, da bi bilo srečanje citrarjev samostojna prireditev, da na njej ne bi smeli imeti govora ob krajevnem pra sf jk;i nie-venski eitrarski kvartet. To je edini eitrarski kvartet pri nas, ki redno nastopa doma in v iiiji-ni.Aniia Sirgar igra diskanlne in kvintne ciire, Irena ZdoKek prav tako diskantncciirc, Peter Napřel igra d Iskan t ne in al lovske citre in prireja skladbe za kvartet. Ibiiiiti^ Plahutiiik pa igra baselske citre. Dobro obiskani 34. Lučki dnevi Orřjanizalorji so poskrbeli predvsem za obilo zabave-Osrednja prir(^.dilev OtI šlaiiLa do šlania Luče od 7. do 10. avgusta - Vreme letošnje poletje zanesljivo najbolj sirci^e organizaior-jem različnih prireditev. Dno takih so konec prejšnjega tedna pripravili Občina Luče, tamkajšnje turističnih društvo in krajani. Tradicionalni A4. Lučki dnevi sc minili v znamenju dobrega obiska, predvsem pa obilo zabave, Četrtkovo dogajanje sta zapolnila spusl s kajaki in kino na prastem. Dan kasneje rokometna tekma stari : mladi, vaške igre, konccrt v farni cerk"vi. V soboto so organizatorji vabili na turnir v malem nogometu in ulični koiarki ler na sveto maSo Izdelavo smuèi po starem in pripravo tekmovalnih smuči so prikazali člani domačega smučarskega kluba 7 rogisti v čast zavetniku lovcev sv. Hubertu. Osrednji dan tradicionalnih dnevov v Lučah pa je bila nede- lja. Največ pozornasti sta pritegnila prireditev Od Stanta do sianta ter tekma suhi:debeli. V slednji so po podaljških zmaga- li debeli, za katere je zaigral tudi lučki župan Ciril Rose. Na sprehodu po vasi so ta dan lahko obiskovalci, med katerimi je bilo Mas/nar?;e žita je bilo vse prej kot enostavno opravilo kar precej tujcev, na Staniili spoznavali tradicijo kraja in se srečevali s prijaznimi domačini. Tako so člani tamkajšnjega Čebelarskega dru.^tva prikazali življenje Čebel v steklenem panju, pridobivanje medu, ponudili so ludi izdelke iz medu. Upokojenci so sc v cckidnevno dogajanje vključili s prikazom brušenja sekir, tišlerske delavnice, kuhirnjem .šnopsa in rc^čniini deli. Domačini so prikazali Se mašinanje žita. Člani smučarske-gži kluba Luče pa izdelavo smuči p