PROSVETA slovenske najtqdne UreSntlkl ta «fravatfki prešteti i S66T S. Uwodsle An. Of Am «f P«Mlea»loai MIT 8««th Lawndale At*. UM KntoraS M lim Mllrr January 1« l«j| ..._____ ...— _ M on^» »Iifea. ^ t^ Act ur ccnfWMOf ¿¿rtIX Chicago, OL, pondeljek, 16. julija (July 16), 1934. Komentarji ^rančiškai-kl D"* f Kišot terHugoj«^ naPi>a!.po, fjTteJ ^Plav» je "populizem. Yes - ni več J» "Prednji konec rdeče u ie davno pod vodo in ii konec se naglo pogrebu, je absolutno! (Vse, «ter Hugo verjame in za-r-gbsolutna resnica .) £ pater napisal pol stran ¿ii je napisal celo stran pa ¿e tole pripisal: Četa riefe mujezina (Molek in mislita, da me bosta zva-Uk boj s fračami, se zelo , To je za otroke. Slobod-t lahko obmetavata z laž-l( fašistom, krvnikom, hi Dim kutarjem itd. To je omenjene pesmi vse, kar jaz se za to toliko bri-kot za zlasanega smrkav ie eno miljo za menoj za i vsaja, ker sem mu ušesa Ce imata pogum, spusti ! menoj v dvoboj na odpr-olju. Poživljam vaju. Jaz ■vriskal in zapel: V boj b - )! Najprej je "potopil" tem, ki ga zdaj seveda ni ito je na prej citiran fini fcanski in krščanski način Molka in Zajca, na koncu hoče imeti načelni dvo-ajprvo se razpiše za pol-stran, potem pa pravi, da : "boj s fračami" on ne Med tem pa meče kamen-frače na veterne mline inani Don Kišot! Vse je »pljeno, ubito in mrtvo--»oživa na načelni dvoboj! n s kom ? »e ne čudite patru. Njega e besede. Njega in vseh ih katoliških "učenja-¡i ie stoletja ubijajo vse, prisega na njegovo "ab-resnico", pa filso fce fifo Ce bi namreč bili ubili ilizem in marksizem — bilo danes treba pedenj-Dollfussa, junaka Mus-i in junaka Hitlerja, da trižarski način pobijali s in nožem marksiste. A ne bo ubilo marksizma, in nož lahko uniči vse »te — ideje nikdar. Paro lahko to ve [?, zgodovi- * barbarsko cerkve, ki je stoletij prelila dovolj kr-dagoslovila dovolj inoril-rožja — danes jo pa faši-ena zadnja opora. 1 *» same besede, ki jik l)r" «ipati, čeprav nima mi repa no glave. Zaje tole. Hugo jo "poto-Kializem. Davno pred 10 I» "potopili" drugi, štiridesetimi loti je ! Papež Leon in po štiri-.(etih J«* bilo treba šo pu-'J*. končno pa še patra ,n k" bo Hugo že v gro-lPoiablj<«n, bodo sociali-"J|li" h drugi papeži in Ujti vesoljne neumnosti I*» še tako kmalu ko- načelni dvoboj hoče ki v, vso in ima "ab-v desnem roka-•«'«ilizmu? Hugo ne po-*!Zrn>! On pozna le ti-kakrsn^a so Tr nJ"govi katoliški J : n* ^tere se opira ^vku kakor paralitik ¡Lh J^l^m" je ta- * r'- - lahko vsak ^/azmeč« na vse ve- Ukk to je Hugonova ,,0k" J" v »■«Ur I ' nMlVa hiMt°- ST" i,k;,norn"ki i 7 C* J® hi-it dogma. Wl J>tvo- da se 7.em- v* 11 1«, t V sl/ - ° Morialnem a . 'r ' ^ar mu je Drn*"'1 ln rhzni k*t/ili. :r več. Koli« '* iivjj«. *r'tM*nih! v s*da-a a ,*r'zi "a mizerija *» n,'/,'/1*1* In n»Jbrz ^ " njegovo rHrr1",n,h I'robWmih.j J' O iz ka- HITLER PREVZEL ODGOVORNOST ZA EKSEKUCIJE Rekel je, da je bilo 77 "izdajal cev" ustreljenih, "toda to je bolje, kakor da bi bilo na tisoče mrtvih v civilni Vojni" . Zmagi Berlin, 14. jul. — Adolf Hitler je sinoči povedal svoji fašistični zbornici, da je dal ustreliti 77 "izdajalcev" pred dvema tednoma, ko je zadušil revolto proti svojemu režimu. Rekel je, da pred vsem svetom prevzame odgovornost za vse te eksekucije in rad prizna, da je bil on "edini in vrhovni sodnik" . . . Prav nič se ne kesa, ker se zaveda, da je bolje, da je umrlo 77 "izdajalcev in zarotnikov", kakor da je padlo na tisoče nedolžnih ljudi, kar bi se bilo gotovo zgodilo, če bi bila izbruhnila revolucija kakor je bila zamišljena. Hitler je dejal, da med likvidiranimi uporniki je bilo 19 vi šokih voditeljev napadalnih oddelkov, 31 nižjih poveljnikov in trije člani črnohuzarske telesne garde. Trinajst "šturmarskih" glavarjev in civilistov je bilo u streljenih, ko so se "uprli areta ciji" in trije so izvršili samomor. V upor je bilo zapletenih pet nacijskih uradnikov, ki niso bili člani napadalnih čet in tudi ti so bili ustreljeni. Hitler je ponovil obdolžite v, da sta bila vrhovni poveljnik napadalne armade Ernst Roehm in bivši kan-celar, general SchTeicher v zvezi z nekim "tujim državnikom". Hitler je v dve uri dolgem govoru obdeloval le revolto in ni se dotaknil zunanje politike, zagrozil pa je, da je Nemčija v stanu "stati napram vsemu tu", če se zunanjim sovražnikom posreči, da jo odrežejo od zunanjih trgov za si rovi ne. Govor je bil oddan po radiu po vsem svetu. Ko je končal, je 600 članov zbornice tulilo svoje odobravanje. Operno gledališče, kjer se je sešel reichstag, je bilo na široko oklenjeno s četami Hitlerjevih črnih huzarjev. Civilnih poslušalcev v gledališču je bilo malo in diplomatska galerija je bila polovico prazna; poslaniki Francije, Anglije in Amerike so bili odsotni. Farmarska liga organizira pohod Chicago. — Združena farmar-ska liga je izdala te dni oklic, v katerem poziva farmarje v vseh od suše prizadetih državah, naj organizirajo pohode v glavna mesta svojih držav na 14. septembra in zahtevajo pomoč. "Izprevideli smo", je rečeno v oklicu, "da je masna akcija edino sredstvo, potom katerega obubožani farmarji lahko izvojujejo svoje zahteve od bogatih izkoriščevalcev in vlade". Okrajni in državni komiteji se že organizirajo in pripravljajo na pohod. toliških "vsevednih" knjig in morda iz Coughlinovih demago-ških pridig. Poleg teh knjig in pridig, ki so zanj ogledalo vsega življenja, je zanj važna "sucker list", ki mu daje za-stonjski kruh in maslo. Dokler ne bo zmanjkalo "sucker liste", Ik) zanj socialno vprašanje rešeno . . . Pater Hugo nam lahko naredi eno uslugo, ker že "vse ve". Naj nam predloži za predmet javne debate načrt za rešitev socialnega vprašanja, ki bo bistveno in vaeatranako bol JI kot je socializem. Ako ima tak načrt, tedaj se takoj podamo in poslej bo Hugo naš "duce". Naj pa ne pride a papeškimi enciklikami! Te «o le za one, ki samo zijajo in vse pogoltnejo. Načrt mora biti stoprocentno znanstven' V naprej pa vemo, da Hugo ne prinese ničesar, kajti njegova katoliška "veda" ni dala in ne bo nikdar dala nič take&a, za vse drugo je pa on — mrtev. Kadar »e nam bo zdelo vredno, •e bomo še z njim pozabavali. •maga um je pri volitvah oljnih delavcev Velika večina se j« izrekla pro ti kompanijski uniji kljub grožnjam z odslovitvami Went Tu Isa, Okla. — (FP) -Vladni delavski odbor je te dni potrdil volitve oljnih delavcev pri Texas Oil Co., ki so odglaso-vali, da jih unija oljnih delavcev reprezentira pri pogajanjih s kompanijo. . Volitve so se vršile pod nadzorstvom vladnega delavskega odbora. Delavci so morali pri teh volitvah odločiti, ali hočejo imeti individualno ali kolektiv* no pogajanje z upravo, in če hočejo kolektivno, katera agencija naj jih reprezentira. Velika večina delavcev se je izrekla, naj jih pri vseh pogajanjih s kompanijo reprezentira International Ass'n of Oil Field, Gas Well & Refinery Workers. Samo 24 delavcev se je izreklo za "individualno pogajanje" in 43 za obstoječi načrt reprezen-tacije (kompanijsko unijo). Vladni odbor je zavrgel 59 "protestnih glasovnic", katere so oddali delovodje, pisarniški delavci in drugi kómpanijski uradniki. Zmaga unije je velikega pomena za oljne delavce, kajti pred volitvami je kompanija poudarjala, da so delavci zadovoljni z obstoječim načrtom "reprezen-tacije" in da odklanjajo vmešavanje s strani "zunanjih" agitatorjev. Družba je tudi grozila z odslovitvami vsem, ki se bodo izrekli proti kompanijski uniji, toda delavci se grožnje niso u-strašili, kar pokazuje volilni izid. J»ctu» 110», Art o* Ocu j^un. suthort—d — Ju> 14. 1IU Subscription HUK) m STEV,—NUMBKR VM VELEBIZIIISSE MASTI PRI VLAD MEM KORITI V dobrih dveh letih je prejel nad štiri milijarde dolurjev od vlade Washington, D. C. — iFP) -Bankirji in industrijci, ki de-lajd velikanski hrup zaradi "dole", ki jo brezposelni reveži prejemajo od vlade, so na tihem po-basali nad štiri milijarde dolarjev vladnega denarja v dobrih dveh letih. Poročilo, ki ga je pravkar objavila vladna korpo-racija za rekonstrukcijo financ, se glasi, da so bankirji in indu-strijci prejeli od 2. februarja 1932. ko je bila korporacija u-stanovljena. pa do 30. junija t L vsoto $4,101,081,663. Iz poročila je razvidno, da je vladna korporacija izdala od svoje ustanovitve do 30. junija vsoto $5,538,071,429 in da so od te vsote vse ostale vladne agencije za pobijanje bede med brezposelnimi dobile samo $1,436,-989,866 v "smislu določb obstoječih zakonov". Banke in trusti so pograbili največ vladnega denarja. Število posojil, ki so jih prejeli, znala 7214. Dobili so vsega skupaj 92,045,568,972 in aktualna gotovina, ki so jo prejele banke, znaša $1,606,571,866. Za razliko med tema dvema vsotama je najti pojasnilo v preklicanih posojilih. Za bankirji so prejeli največjo "dolo" železniški magnatje. Od najvišje vsote posojila $420,-699,930, ki je bilo avtorizirano, so prejeli $411,645,844 v gotovi- jni, dočim so do 30. junija plačali * dolg samo $58,261,276 ----/ii, aoc Obtožba proti Podržafo|^0^Hnije7kjpljujejo™' ve vknjižbe, so prejele od vlade $265,945,519, federalne zemljiš čne banke $193,618,000, pokra jinske agrarne kreditne korpo-racije $170,974,519, stavbinska in posojilna društva $114,420, 832 in zavarovalne družbe $89,-332,463. so pripravlja v Now Torku Newyorñka policija bo skušala preprečiti Podržajevo izpusti-tev na Dunaju New York.—Pred tukajšnjim sodiščem je bil zadnje dni storjen prvi oficielni korak za izročitev Ivana Podržaja v roke a-meriških oblasti. Selma Tufver-son, sestra izginole Agnes, Po-držajeve žene, je zadnji četrtek formalno vložila obtožnico proti Podržaju in takoj nato je bila dunajska policija brzojavno obveščena, naj drži Podržaja v zaporu in čaka na zaključek new-yorške veleporote. Selma je obtožila Podržaja krive prisege, na temelju katere je dobil v New Yorku po ročno dovoljenje. Podržaj je prisegel, da ni poročen, toda tožltelji-ca pravi, da ima dokaze, da je bil iPodržaj takrat že oženjen s Francozinjo Suzano Ferrand, s katero se je poročil v Ixmdonu v marcu 1933 in katera je Še danes njegova žena. Z Agnezo Tuf-verson se je poročil 4. decembra 1933. Obtožnica gre zdaj pred vele-poroto, ki bo odločila, če so do-slaništvo je včeraj protestiralo proti besedam gen. Johnsons, administratorja NKA, ki je kritiziral Hitlerjeve eksekucije. Državni department je odgovoril, da "kritika gen. John-sona ni bila oficielna". Waterloo, Iowa. — Oen. Hugh »S. Johnson, direktor federalni administracije za obnovo gospodarstva (NBA), je zadnje dni v svojem govoru v tem mestu ožigosal Hitlerjevo "krvavo soboto" in nacljske eskapade v Nemčiji je primerjal s pustolovščinami mehiških banditov. Johnson Je previdno pripomnil, da to pove kot privatna oseba, ne kot uradnik ameriški* vlade, zavedajoč se. da bo nemška vlada mogočo protestirala proti njegovim besedam. Johnson je dejal glede Nemčije tole: "Pred nekaj dnevi so bili v Nemčiji dogodki, ki so pretresli svet. Ne vem, kako so ti dogodki učinkovali na vas, t/sla mene so dejansko naredili bolnega. Dejstvo, da se odgovorni možje kar čez noč ugrabijo iz stanovanja, odvlečejo v zapor in postavijo k steni ter ustrele, Je nekaj? za kar nimam pravih besed Ne- Generalna stavka ob Pacifiku Kljub ostremu nauprotstvu Rooseveltovega odbora, ki je zagrozil delavcem s drastično akcijo, če ne ne podvržejo arbitraži, je čez 100,000 delavcev v San Francin-cu in okolici solidarno priskočilo na pomoč prista-niščnim delavcem. Stavkovno gibanje po vsej paci-fični obali. I*rebivalstvo beži iz San Prancisca V SPLOftNA STAVKOVNA SITUACIJA 16. jfllJJA ZJUTRAJ Okrog 200,000 delavcev saatavkalo v treh državah (»h Pacifiku» Calif orni ji, Oregonu in Wi^ahingtonu, kjer je generalna stavka. Trije zamorski pristaniščni delavci ubiti In *ttrje ranjeni pri izgredih v Houstonu, Tez. Splošna stavka tekstilnih delavcev v državi Alabaml. 1500 delavcev zastavkalo v Kohlerjevih tovarnah pri Sheboy* ganu, Wis. HiHor poslovil posobao sodiiéo u «poraio Anglija Informirala Nemčijo, da j< s Francijo vred sprejela nov pakt za "vzhodni llorar-no" Dollfuss dal ultimat teroristom Dunaj, 14. jul. — Avstrijska vlada je dala pet dnj časa vsem____________ onim, ki imajo eksplozive za kaj »ličnega »em vid«d v Mehiki bombe, da te eksplozive izroče ob času, ko je Vlila rogovilll policiji brez kazni. Ko poteče u tamkaj, in navadno slišimo o tarok, bodo vsi oni, pri katerih do kfh dotikih v napol civllizira-be eksplozive, obsojeni na smrt.| nih krajih t*r med divjaki, ki se — V Halzburgu so aretirali sedem n acije v, ki so na sumu. da •o postavili bombo v avto, ki je v četrtek ranila pet oseb. upijanijo z narkotičnimi sokovi, ampak da se to zgodi v državi, ki se ponaša s kulturo, )e to ne-kaj nerazumljivega". lierlin, 14. jul. — Angleška vlada je včeraj obvestila Nemčijo, da podpira stališče Francije za sprejetje pakta za "vzhodni Ix)carno". Ta pakt določa, da Nemčija, sovjetska Rusija, Poljska in ostale vzhodno in severnoevropske države za-jamčijo druga drugi svoje sedanje meje. Francija je pridobila Anglijo za ta pakt zadnje dni, ko je francoski zunanji minister Barthou obiskal Ix>ndon. Od Nemčije se zdaj pričakuje, da pristopi k tej pogodbi. Herlin, 14. jul. — Posebno "ljudsko sodišče", ki se ima ba-viti samo z izdajalci in drugimi političnimi zločinci, začne danes s |>os)ovanjem. Pred to sodišče pridejo vsi oni nacijskl u|M»rnl-ki, ki so v zaporu in so ušli HiU lerjevim "vojnim sodiščem", katera so po sedem minut trajajo čih razpravah obsodila okrog 500 oseb na smrt. Dalje pridejo prod to sodišče komunistični voditelji, ki že poldrugo leto sede v zaporih. Nobeno redno sodišče v Nemčiji ne bo imelo opravka s političnim nasprotniki Hitlerja — odkar je vrhovno sodišče v Leipzigu zadnjo jesen oprostilo štiri komuniste, ki so bili obtoženi požiga zbornične palače. Hermann Wilhelm Coerlug, pruski premier in desna roka Hitlerja, je rekel včeraj, da zdaj pride v Nemčiji v veljavo novo naziranje o justici. Po starem naziranju Je bila pravičnost prva In vse drugo se mora umakniti, toda nacijski nazor Je — je rekel (iis ring, da "država Je prva, pa če vsi* drugo propade". Na podlagi toga nazora je vlada ustanovila novo "ljudsko sodišče" za vse politične obtožence. To sodišče bo imelo |>et članov; predsednik in še eden član morata biti poklicna Jurista, ostali trije bodo pa lajiki, ki jih ime-nuje justlčni minister v Hitlerjevem imenu. Sovjetski poslanik na ¿tka¿ki razstavi Chicago. - Aleksander Anto-novič TrojanovskiJ, poslanik Sovjetske unije, je zadnji |m-I« k obiskal svetovno razstavo v Chi-cagii i ženo in sinom. Kot diplomata gM je uprava razstave (pozdravila z 19 streli iz topa in potem je bil gost predsednika razstavi Kufiisa Dawena, ki ga je (togostiI v poslopju uprave in kasneje mu je razkazal glavne za« nimivo«iti na. razstavišču. Nov radioaktivni element odkril l/mdon, 14 jul -Znanstvena revija "Nature" poroča, da Je dr. O. Koblic v Cehoelovakijl odkril nov radioaktivni e|< rneiit, ki ima več atomov kot uranij, kateri Je doslej znan kot najtežji element in čigar atornično Število Je 92 Novi element, ki ga Je dr. Koblic krstil za "bohemium", dobi najbrž atomično številko 93. San Franclaco, ('al., 15. Jul.—-Vse tukajšnje delavske unije s čez I (H),000 člani ao odglasovale za generalni Atrajk, ki se sačne jutri zjutraj. Zupan Rnaal In governer Merrlam sta nocoj raa-glasila voJaAko diktaturo In mobilizirala do 5000 vojakov ter 2000 deputifterifov. Mesto Ja podobno voJaAkemu taboru. Zupan Je izjavil, da San Franclaco še ni videlo takšna katastrofa <»d velike potresne nesreče leta 1906." San Franclaco, ( al., 14. Jul— Cez 70.000 organiziranih delavcev v tem mestu in okolici je bilo danes Zjutraj pripravljenih na generalni štrajk is simpatij do 80,000 stavkujočih prista-niščnih in mornarskih delavcev. Stratogičnl odbor, ki zastopa vse lokalne delavske unijo, Je sinoči odstopil svojo odgovornost in jo delegiral 600 članom, ki naj vodijo bitko v imenu vseh delav* skih rganizacij. Med tem je Rooseveltov posredovalni od t »ur zapretil t "drastično akcijo*, ako organizacij« n« morejo najti drugega izhoda is krize razen generalne stavke. Vsi napori tega odlsira, da bi pridobili pristaniščne delavce za arbitražo, so bili doslej zaman. Včeraj Je zastavkalo 3500 voznikov, ki razvažajo blago iz pristanišča ; dalje je 2500 šoferjev avtotaksijev pustilo delo. To je povzročilo prvo paniko v mestu. Ljudje so navalili na prodajal-nlce, da tw saložijo z vsemi potrebščinami za več dni, Na tisoče ljudi je zapustilo mesto in se odpeljalo ven na deželo, da bodo odsotni, dokler bo trajala gen«-rslns stavka. Hili so tudi nemiri in neki 19-letni satvkokaz je bil obstreljen. Mnogo oseb Je bilo aretiranih. Unije piketov se raztezajo v obročih naokoli mesta in ustavljajo razna vozila, ki dovažajo blato.' Listi poročajo, da Is» zmanjkalo živil in gasolina v mestu. Trgovci z živili in lastniki restavracij SO se že včeraj omejili in obvestili odjemalce, da ne morejo dobiti vsega, kar zahtevajo. Stavkovni voditelji so naznanili, da živila in druge potrebščine, ki so namenjene za bolnišnice in otroAke zavode, bodo dohajale neovirano. Živahno gibanje nu*d delavskimi organizacijami za sodelovanje v veliki stavki je v teku tudi v Los Angelesu. Pfrrtlandu, Ore., in po vseh drugih prista-niščnih mestih ob Tihem oceanu. (ene življefinliim p<»l»«bAčlnam naraA/a io Washington, D C. — Zvezni delavski department pravi v svojem poročilu, ki Je bilo pravkar objavljeno, ds so cene živ-Ijenskim potrebščinam v zadnjih šestih mes4*cih narasle /m f} f{'< v primeri z isto dola» lanskega le. ta. To velja /.s cene |»otrebšči-nam na spl«»Afio. Detroit zaznamuje najvišji porast ren Izmed 32 večjih ameriških mest, na katere s«- v prvi vrsti nanaAs (»oročllo zveznega delavskega departm«*nta. Na podlagi cen življenskih potrebščin I. 191.1, katere delavski department omenja, m» ren« v tem letu za 36 odstotkov višja. PR0SVETA PR08VETA tli k ewlichtkwhent (il.AKILO IK LASTNIMA »LOVBWBSB NABOONK podpobnk jbi»*otb Urft« •i a »4 puuuk-1 K.tteMl B.»»M kr HMtrtr Um BU««m N.roi.laa; ». MruUu. CfcL I» kaiutsu W oo - -£ st ..m ¿nrl wu... |v M m. ml« M-Vi u H I«. •» M Mi»«»« s W. Hub*»ripttun r»U« J IM U.H-4 SUU. Lar.pl M,u-.#«> ' M #Ä * '' < l,l.«! Clwro »7 r-o P" """ ' rouutriM t»00 P" rw, tortig o cm p" r »I* » li»UMmt pros vbta Mita s. a»«.. ckim—. uumli. MBMSRB or TSR FBOSBATBD PBKSB liatjm v okleni«. t"1"*4 IV 341, pol«« v«**» M i, • ' ______ „.roinl-.. PooovlU io „ravnino v»«, lUt M u»U»l. (JUM M. buIwu potem ilaUiftMMU poUkl» lezni sem se spet podal na par-/tnpvno agitacijo v naselbine Uunnock Maynard, Ram** in bo oaUia jdciarna z^rU » ne- pfnc y Fork PovHod aM bil pri- doloien i«, prav tako jeved od- r.^lLko »Prejet in imel dober delkov «prtih v Benwoodu n je u" peh. V Majiaardu je bil» U «pet na.fl« velika br«po«lno.t prej » maki hiti Prosveta in »e- ST .tldelav^i ao ae izrekli za kompa- venske družine in tri Prosvct® i__J .... ... ■ m v teh krajih. Kar se tiče rovov, je skoro enak položaj. Jeklarski Domač drobiž Obiski razstave Cikaško razstavo In urad 8N-PJ so obiskali: Frank Potočnik Jr., Cumberland, Wash.; Joe Stok s hčerjo Emmo, Oglesby, 111. Stoletna rojakinja umrla v nta-reci kraju Bear Creek, Mont. — Fred Razbortek, član društva St. 81 SNPJ, je prejel vest, da je v Kriki vasi At. 88 pri Brežicah dne 16. maja umrla njegova mati, ki je bila stara sto let, tri mesece in sedem dni. Zadnjih 46 let je živela sama, ločena od moža, in poleg vzdrževanja sebe je morara skrbeti Ae za otroke. I-mela je mizerno življenje, kljub temu je dočakala redko visoko starost. I>va nova grobova Cleveland. — V bolnišnici je umrl Anton Abram, star 21 let in rojen tu. Zapušča očeta, brata in dve omoženi sestri.—Družini Martin Račič je umrla petmesečna hčerka Angela. Ae en grob v starem kraju Cleveland. — Helena Zadel je prejela vest, da je 13. junija u-umrl njen oče Ignac Steinreich v Juršecih pri St. Petru v visoki starosti 92 let. V Ameriki zapušča Atiri hčere. Deklica utonilu Milwaukee.—Katarina Klarlč iz West Allisa, stara 15 let, je pred nekaj dnevi utonila v majhnem bazenu na neki farmi pri Blue Mound Rd., na kateri je bila uposlena. Med opoldanskim odmorom se Je Ala kopat s tova-riAico Antoinetto Barborič enake MturoMti in obe sta izginili pod vodo, kajti bazen je na enem mostu globok osem čevljev. Hur-boričevo so oživili, toda Klariče-va je ostala mrtva. Brat in Metdra »e sešla po 42 letih Milwaukee. — Jih* VVindish-man i/. W. Allisa se je zadnje dni prvič seatal s svojo sestro Frances Bailor po 42 letih, odkar j*« ona zapustila Mtari kraj, Stransko vas pri Smihelu na Dolenjskem leta 1892. Joe je odšel v Ameriko deset let kasneje, toda nikdar se nista videla v tej deteli. Ona se je najprej naaeli-la v Calumetu, Mich., «hI tam je Ala v Arizono in kasneje v San Francisco, kjer sta z možem prišla do precejšnjega premotenja. Danes je vdova in |>o*eduje a-1 >art men t no hišo. In zdaj je prl-Ala na obink k bratu. Nov grob v Oklahoml Crabs, Okla. — Tu je umrl rojak Jakob Kosmstln, doma s In sedaj tudi trije Proletarci. Razeft par izjem na farmah je v Bannocku ista situacija. Človeka veseli, ko se nahaja med rojaki, ki čitajo Prosveto in PrOletarca, ker se lahko pomeni z njUni. Ramsey je stara naselbina ¿n slovenske družine so bile vse aktivne v zadnjih stavkah in vse so bile tudi na črni liatl. Ne samo v tej naselbini, temveč tudi drugod niso dobile dela, če so poyedale, da so iz te naselbine. Tako so bile za plačilo, ker to se borile, dolgo časa vse brez dela, toda kljub temu so ohranile dobro voljo in obdržale tudi naše delavske liste. Maynard je druga stara naselbina, v kateri kakor v Ramsey ju ni nobenega dela, a vseeno prekaša druge velike naselbine v številu naročnikov Prosvete in sedaj tudi Proletarca. Agitator navadno povsod naleti na razne izgovore, ampak v Maynardu jih ni bilo. Prav za prav sem se moral čuditi, ker so mi šli vsi tako na roko. Omenim naj, da tam živi Andy Zlatoper, ki ga bolezen že dolgo muči in ne izgleda, da ga bo kmalu pustila. On je tajnik društva snpj in zelo aktiven tako v jednoti kakor tudi v delavskem gibanju, čeprav ga o-vira pri delu bolezen. Sploh so naši ljudje v Maynardu zelo uljudni in človek se počuti prav domačega med njimi. Piney Fork je tudi stara slovenska naselbina. Tajnik tamoš-njega društva snpj je Fr. Za-vršnik, ki je zelo vesten v svojem poslu, tajnik soc. kluba pa "pečfar" Nace fclemberger. On je ravno pleskal in popravljal svojo kočo, ko sem tja prišel. Nisem Si mogel razlagati, zakuj to dela« Morebiti mu je bil dolgčas ali pa je pričakoval velikega obiska. Nace je še vedno trdna ko-reniha. V mladosti je znal zmerno živeti in sedaj uživa mir, ki ga je zaslužil. ZavrAnik in Nace sta mi pravila, da delajo tam velike priprave za piknik in proslavo tridesetletnice njihovega društva in jednote, ki se bo vriila v nedeljo, 29. julija, na Jerebovem vrtu. Pričakujejo velike udeležbe, kar jim tudi vsi želimo. Tudi v Piney Forku sem imel dober Vsi so volili tudi za "new deal" in ga tudi imajo. Well, Mike bo drugič volil republikance, Ike pa pravi, da sploh ne bo šel na volišče, ker je bil prevaran. Zavedni delavci pa poudarjamo, da bomo agitirali, volili in delali toliko časa, da dosežemo svoj cilj, Mike in Ike pa naj počneta kar hočeta.—Jtweph Snoy, 13. Piknik Goapodinjakega kluba in drugo b rožic h, gl. predsednik; J. c. Arko, gl. podpredsednik; John Movern, gl. tajnik in Louis sar, gl. zapisnikar. Uijijdno vabimo vae člane in članice, da se te seje udeleže. Pripeljite vse tiste, ki želijo pristopiti v našo sredo. Ko bodo vse stvari rešene, se bomo nekoliko zavrteli kakor smo se zadnjič na »lični zabavi. Pridite vsi 21. julija v Mahnetovo dvorano. Na razpolago bo pivo ln dober prigrizek. — Frank L. Tekautz, tajnik kluba št. 9. Voda sprMliJa obličje zmi)0 Pravkar smo delali na na^ šem vrtu in spravili vse v najlepši red, ko je prišla taktna nevihta, da smo videli drevesa skozi okno kakor skozi megleno steno. a ni trajalo dolgo, da smo šli spet vdihavat očiščeni zrak in ogledovat si učinke neurja. Voda kaplja z dreves, tvori na zemlji majhne jarke in j^deuek. ,t. m La Salle, 111._V Prosveti z šumi v neznatnih tokih. Tekoča voda je uničila urejajoče sledove motike in si izkopala majhno rečno strugo. Ce pomislimo, da deluje voda na podoben način te neizmerna tisočletja na površini naše zemlje, si lahko predstavimo, kako so oblike pokrajin odvisne od njenih sil. Kako nastajajo te spremembe? Prvi pogoj je gibanje. Stoje- dne 2. julija smo čitali žalostno novico, da je bil naš prijatelj Frank Vodeničar »z Sharona, Pa., najden mrtev. Lansko leto nas je s svojo soprogo obiskal, le žal, ker je bil ta obisk kratek. Po 16 letih snideRja se ni mogel o vseh stvareh pogovoriti z mojim soprogom, ker ni bilo časa. Od nas se je poslovil s solznimi očmi in za vedno. Družini pokojnega Franka izrekamo naše globoko sožalje, njemu pa želimo'če vode, mlake, jezera itd., obli-miren počitek. i kujejo pokrajino na drug na- Čitam razna poročila, iz ka- čin in ne tako globoko, namreč terih je razvidno, kako se delav-1 s teni, da se pokrajina okrog ci težko bore za svoj obstanek j njih preraae, da se vodne povr- uspeh. Mrs. Strajner je plačala celoletno naročnino, češ, da bom bolj ponosno odšel Iz naselbine. Isto so storili Fr. Koran, M. Lisjak in več drugih. v Piney Forku je potrebno sklicati shod, da se poiivi soc. klub, da bo več aktivnosti v teh resniti časih. Po večini so ta-mošnji rojaki zavedni, pritoževali pa so se nad izkoriščanjem s strani Hanna Coal Co. Tam xta dva premogovnika; eden od teh bo kmalu izčrpan, dasi dobro obratuje. v drugem delajo le par dni v tednu. Tam imajo tudi zadružno prodajalno, katere glavni stan je v Dillonvillu in ima več podružnic. V Piney Forku sem Sii počutil ko domačin, čeprav so morali iti nekateri na nočno, delo v skoro izčrpani rov. Časa torej ni bilo, da bi se kaj več pogovorili in jaz sem se moral odpraviti domov. Obisksl sem več rojakov v tej okolici, med temi znano Primo- in svoje organizacije. Pri nas se delavci tudi organizirajo, a žalostno pri tem je to, ker jih je še mnogo, ki še vedno poslušajo kompanijske uradnike. Ako bi se trpini zavedali svojega položaja, bi vsi stopili na plan in se organizirali v svojih organizacijah. Kapitalisti so organizirani stoprocentno in tako bi morali biti tudi delavci. v teh vročih dneh se vse pripravlja na izlete v prosto naravo, ven iz mesta v senčnate gozdove, da se razgibljejo in na-vžijejo svežega zraka. Ljubiteljem izletov se bo nudila lepa prilika za zabavo v veseli družbi na pikniku, ki ga priredi Gospodinjski klub sn d dne 22. julija na Bergantovem prostoru, to je na prostoru za bolnišnico, ki je Slovencem v tej okolici znan. PriČetek piknika, na katerem se bo posetnikom postreglo s pivom in okusnim prigrizkom, bo ob 1. popoldne. Na programu bodo razne dirke za odrasle in mladino in o-troci bodo deležni posebnih daril. Vlekli bomo tudi vrv in tekme se bodo lahko udeležili moški in ženske. Na starše apeliram, da pripeljejo svoje otroke, da se bodo zabavali v prosti naravi. Obeta se nam izvrstns zabava in prepričani smo, da bodo vsi posetniki zadovoljni. Na tem pikniku bomo proslavili tudi šestletnico kluba, zato vabimo vse od blizu in daleč, da nas posetijo na omenjeni dan. Mary Frkol, 98. Seja kluba Chlsholm, Minn. — Naznanjam, da bo imel AmeriAko-ju-goslovanski klub Št. 9 sejo v soboto, 21. julija, pričetek ob 7:30 zvečer, v Mahnetovi dvorani. Namen tega sestanka je, da se člani ln članice kluba kakor tisti, ki mislijo poststi člani, bolje spoznajo med seboj. Seja bo zelo kratka, ker bodo po seji govorili gl. uradniki zveze. Kot go vorniki bodo nastopili j. a. am- šine spreminjajo v kopnine itd. Brzina vodnih tokov in s tem njih vpliv na podlago je odvisna od padca. To razumemo brez nadaljnjega. Ce reka počasi teče, grebe le slabotno v zemljo, hitri toki kakor pri gorskih rekah pa ustvarjajo globoke soteske. A ne smemo ai predstavljati, da teče reka po VSej širini z enako brzino. Ce ima (qavno strugo brez ovinkov je v sredini najhitrejša, ob bregovih, počasnejša, ker je tu večje trenje. Vsi vozači s klopni mi čo|ni izkušajo to dejstvo. Toda rek z ravnimi strugam ne najdemo nikjer in dovolj redko naletimo na posamezne ravne dele strug. Kajti povsod se dobijo ovire, skale, trša dna, otoki drevesnih debel in .podobno. In ker voda običajno nima tolikšne moči, da bi takšne ovire odplavila, napravi struga pač ovinek. s tem pa se vsa vodna sila preloži. Kajti sedaj je najhitrejši tok prešel od sredine proti vnanji strani krivine in na notranji strani se odlagajo usedline. Posledica je ta, da postaja krivina po žilavem drobnem delu vodnega toka čedalje močnejša, reka "meandrira", se vije v samih kačastih zavojih. Takšna reka dobiva, kakor rečeno, čedalje močnejše krivine in lahko si izračunamo, da postanejo te nekega dne tolikšne, da se presledek med dvema rečnima krajema popolnoma zoži in ga voda hipoma prebije. Posledica je ta, da teče reka potem spet majhen kos ravno. Kaj pa nastane iz odrezanega rečnega loka? "Mrtvi rokavi", kakršne najdemo povsod v na-Aih rečnih nižinah: kos rečne struge s stoječo vodo, porasel z blčevjem in lokvanji. v njem gnezdijo najrajši divje race. Umljivo nam bo, da nastopajo takšne meanderske oblike (imejiovane po starogrški reki Meandru) samo v nižavah v čisti obliki. Samo tu ima reka dovolj prostora, da dela velike Sv.t.. gore pri Litiji. Zspuščs' *ičeV* družino, ^ ^J^J^fJ* brata v Kenllworthu, Utah, in več drugih sorodnikov nii in Arkarinanu. Sovjeti phičsli dolg Ameriki Wanhington, D. C. — Runka sovjetska vlada je informirala federalno kor|N>racijomba#.a v Zdrušenih drlavah. Omenjena v»ota /n««« glavnico in obresti po pet .hI-atotkov. čase na farmi, sedaj pa prodaja vOklaho- Ka*olin in tudi pivo. Skoda. ker. jas uftivam samo vodo in mleko. Primožičeva aoproga.je bila ze-' lo risb* po prestani operaciji, a *edsj se ji obrača na bolje Vsi so člani društva št. 662, Bar- ton, in nsročenl na Proaveto in Proletarca. Uljudno sprejmejo v*akega, zato pa ima družina veliko prijateljev vsepovsod. Zdaj bom par dni počival, ker me baleten še ni pustila in nem še vedno v zdravniški oskrbi. Pozneje bom šel spet poča»i na pot, Hvala vsem za naklonjeno«!, ki »ie mi jo Ukazali. Zadnjič m>m (»oročal o bliinjih jvklarnah, ki «o Jih zaprli 4. ju- i ikaška nuMtava: dirka v *tsrih avtomobilih, ki je bila IX. julija, lekma. katere ne je udeteilk» 1.1 »tarih avtov, ae je vršila na i rvtlfrjevent isprev alalkšču. ovinke in vit tega kar je Aa važnejše — majhen padec. Kakor smo slišali, so namreč vsakovrstne ovire povod za krivljenje rek in čim počaanejši je tok, tem lažje se izogne tem oviram. V gorovju pa so rečne doline večinoma drugačne. Tam ima reka hitrejši padec in trdna tla, ki jih ne more tako lahko obdelati. Tako se zagreba večinoma v ozkih tesneh v globino. Ker pa dno običajno ni povsod iz iste kamenine, temveč si često sledijo trše in mehkejše plaati, si bo tekoča voda tudi z različno hitrostjo obdelala podlago in tako se primerijo čeeti slapovi. Kajti trda tla ao se dalj časa upirala vodi nego mehkejša tla pred njimi. Le malokdo, ki je potoval v »rosti naravi, si je ogledal oblico, t. j. prerez kakšne doline pobližje. Posebno v gorovju so nam možna v tem pogledu zanimiva odkritja. Tu namreč ni •amo tekoča voA edina sila, ki tvori doline, temveč tudi trdna voda: ledniki. Ledniške dolina, torej takšne, ki ao jih ustvarili ledniki, imajo v prerezu obliko Črke U, reke pa se zalezujejo v gorovje v obliki črke V. Seveda nastanejo slapovi lafe-ko tudi na krajih, kjer je «e od vaega početka obstajala skalna bariera, preko katere je morala skočiti tekoča voda. Ker pa u-činkuje vodna moč tudi od slapu samem, se mora zgoditi, da roma slap čedalje bolj nazaj. "Erozija", kakor imenujemo razdiralno silo vode, je asmer jena nazaj. Ob vseh velikih slapovih sveta lahko opazujemo, kako potujejo v smeri proti izviru. Toda če dobro prehniali-mo ta nazaj usmerjeni učinek reke, pridemo do zaključka, da se reka prav za prav v vsej svoji dolžini zagreba proti izviru. Tako je tudi v resnici. Rečni sistemi prelagajo ozemlje svojih virov čedalje bolj nazaj. Ob reki navzdol postaja tok čedalje počasnejši, nastajajo zavoji, čedalje več grušča, ki ga prinaša reka in gorovja s seboj, se odlaga in končno postane tok tako len, da o44toku" niti ne moremo več govoriti. Potem se lahko aeveda dogodi, da se ustavi in uatvari jezero in da ae to jezero po kakšnem nenadnem odtoku na spodnjem koncu odteče in izsuši. Posledica bo ta, da se reka zaje v planjavo, ki jo je sama ustvarila in napolnila s avojim gruščem, da si u-stvari novo dolino, dokler ne prične tudi v tej odlagati Bvoj grušč in se zvijati. Ostal je skrajni rob prve.doline, tako da je profil rečnega toka po več takšnih dolinah podoben stopnicam, oziroma terasam, kar se da često opazovati. V neposredni bližini rečnega izliva v morje postane tok v pretežni večini izmerov tako len, da odlofži vse snovi, ki jih prinaša s seboj, posebno pesek in prod, ter se stvori "delta". Delta je prav za prav ime grške črke, ki znaši naš d in jo pišemo v podobi trikota. Grki ao imenovali naplavljeno ozemlje ob ozli-vu Nila, ki ima trikotno obliko, "Delta" in to ime se je ohranilo za ustja velikih rek do danes, tudi če ta uatja nimajo trikotne oblike. Delta je po obsegu lahko ogromna. Tako meri nilska delU kakšnih 22,000 kvadratnih kilometrov, delta Brahmaputre in Gangesa pa preko 80,000 kvadratnih kilometrov. Takšne delte sečejo seveda neštevilni posamezni rečni rokavi in so polne otokov; nemogoče jih je točno aariaati na karto, ker neprestano spreminjajo svojo pot in obliko. Ceatekrat se zgodi, ds se dve sosedni delti združita, kakor vidimo to pri Mozi in Renu ter Brahmaputri in Gangesu. Se danes se rečne delte večajo. Tako so pri delti Pada izmerili, da se Je v 70 letih povečala za 62 kvadratnih kilometrov. I^ihko si izračunamo, kako bo v nekoliko tisoč letih z Jadranom in gorajeftalsko nižavo, če se bo ta rast nadaljevala v tej meri. (Po dr. G. Hsgenerju—k) Bankrotirani kapitalUt ae je •UNi Chicago. — Elmer G. Case, 70-ietni predsednik Case-Moody Pie Company, se je pred nekaj dnevi ustrelil v kleti svojega doma. 1807 Wallnut st. V pismu svoji teni je pojasnil, da >e vae njegovo premoženje propadlo. Cikaš k a razstava: V plesalka, ki zabava ljudi v kajakih ulicah" na otoku. VoiHMJ brezposeln puičen iz zapoi Drugih deset, ki so «htož rote proti vladi Illinoisi vedno v zaporu fiillnboro, S. — (FP) -od enajstih voliteljev br« nih, ki so bili aretirani in v ječo na obtožbo, da »o strmoglaviti vlado Illinoii ganiziranjem protestnih stracij proti nezadostni ri, je bil te dni izpu&čen nišnice okraja Montgorm kavcijo $5000. Sodnik reduciral varAčino $8000 kega obtoženca na $5000 je še vedno prevelika z na storjeni prestopek. ' John Pansick, ki je b ščen iz zapora, je sedaj kampanjo, da dobi d sredstva in tako reši svoj riše iz ječe. Ako ne bo zl dostne vsote, ki jo je pi sodnik, pomeni, da bodo njegovi tovariSi ostati v do obravnave, ki se otvo seni. Socialistična stranka, komitej Unije za ameriši ne svobodAčine in druge ske organizacije so se pr protestu Mednarodne d obrambe, da se prepreči i nje aktivnih voditeljev selnih delavcev v Illinois test je bil poslan tudi go ju. Homerju. Prvi samomor s stolpa i stavi Chicago. — Matej B. Poljak in lastnik <*v prodajal niče v Kast C Ind., je zadnji petek zve! čil z vrha zapadnega »U svetovni razstavi. Oba »t< visoka po 628 čevljev, i truplo je zadelo ob železr in odskakovalo z ene jekl vi na drugo, tako da je I razmesarjeno in desns i odletela na tla predno j šalo na strehi odra, kjer vstopijo v zaprte gondol vozijo po kablih med nt 219 čevljev od tal. sem Ijak je bil sur 42 let in i družino. Njegova ien« n povedsti, kaj ga je senzacionslno smrt. mi»li je bila hipna blaznost. Ti prvi samomor s skokom i na razstavi. Izgredi na reHfn. postsji velandB: »Hrt. Cleveland, o.-z.dnji je prišlo do ostrefs demonstranti in I* "' centrslnim «"'»dom rrlifs, oddanih k cat strelov in dve o ubiti, tri p« "»njer dol*i komunike, rali Izgreda otr«*« Mihec m«»l' ne dopusti. še več ne zna >kn . i i r vi otm» • rsvsstJ • • avije BB t/ it KAZNI TifAlM^ f^üTt » lam IT« ^ÉlfHvf"" k brzojav- V geogradu, junija. iti poroiujQ, da je dobila „¿trati »trogen in ne- predsednika, ki so m jakoni premili ter «■ JlfMbTiK) obtožbo proti enemu obtožencu ženo pognalo v samomor, ni po-polnoma jasno. Njen mož je pred časom odpotoval po trgov-skih opravkih v Ameriko in prav te dni se je vkrcal v New Yorku na parnik, da se vrne ! domov ter pozdravi ženo in edl- ao ialočili, ker je bolan, ter se nega otroka, pet letno hčerko, bo vršila proti njemu posebej Njegova žena je bila že dalj ča-razprava, ko bo toliko okreval,'sa živčno bolna. Pred nekaj da se bo lahko iz bolnišnice vr- dnevi je dobila iz Amerike pla- nil spet v zapor Od teh 31 je bilo 6 oprodče mo; kjer ji mož opisuje, kako je za las ubežal smrti. Avtobus, s nih, dragi pa obsojeni na kazniikatt?rim »e je vozil, je treščil ob ¡^občane kar po L Te kazni so bile tatico stroge. da so se J, in pokorščine vajeni Eje občutil na lastni L*0 neusmiljenost, je u Bogdan Cakarevič, a ¡co mu je izbral župan Dainko Čakarevičevo. fcive ao hodWe v kvar na rttvnik. Kaznoval ju bitko: 'Tri sata koči-Hi dvorišču občinskega I postavljeni v dveh ven-|; v to ogrado sta mo-pjenca vstopiti in gle-ptatane tri ure v soln-fcbiae premaknila ali za-Jfoen je bila javna in hnj m ju lahko gledali pta peklenske muke. V je budil odpor, vendar si' lli n« glas izreči svojega V ■ks Cakarevič, poštena I vioma mati, ni mogla ti t« sramote. Ko se je kpljeni kazni vrnila do-I j« obesila. Na srečo so piili materino početje ■cali sosede, ki so v po-■ hipu prerezali morilno Vitki zdravnik, ki so ga l jo je z umetnim diha-kaasažo na srečo še obu-Mjenje. Itrdosrčnega župana niti prio. Bil je odslej še su-in kaznoval malenkostne Ibe po drakonskem vzor- Ij dni nato je kaznoval Mo Milosava Jankoviča. I je zakasnil z dostavo poje odredil, da ga je kazen in opomin prive-javnemu drogu. Cele je bil siromak med svo-privezan ob drogu in í bil tam fte dalj, dá ni »unesla pot tam mimo ¡pometra, ki ga je velel miti. lioltncm kaznovani pis- I i* vložil proti zverin-•tónskemu predsedniku * fl je oviral v izvrše-ifaove službe in ga na in nedovoljen način II *u in vsa okolica pa tu-a javnost pričakuje z ne-p lauodbe in komaj Prilepijo dičnemu predlo kazen, da ga bo za '^ametovala. od 2 meaeeev do 4 let robije. Ivan Žnidar, leta 1906 v Ajdovščini rojeni akademik je bil obsojen na 4 leta robije in 5 letne iegobo častnih pravic. Ivan Spolenak, leta 1901 v Mariboru rojeni, na Bregu pri Ptuju stanujoči kovaški mojster je bil obsojen na 3 in pol leta robije. Izak Feuberk, leta 1911 na cestni konfin ter se preklal na dvoje. K sreči je ostal zdrav in živ. Njegova žena ga je Žte težko pričakovala. Bil pa je njen mož ožji sorodnik pokojnega profesorja Bezenška, ki je deloval mnogo let v Bolgariji ter jim ustvaril stenografijo. Prav te dni so se vršile slavno-sti v Bezepškov spomin. Na proslavo je prišlo tudi nekaj Poljskem rojeni' medicinec, slu-| t°,gar®kih 2tt8topnikov. Gospa je zenškova 11 Ljubljane se je šatelj univerze v Ljubljani, bil obsojen na 2 leti in pol robije. Ivan Juvan, delavec v Ljubljani, doma iz okolice Kranja, živahno udejstvovala v pripravah za slavnost, sprejemala je tudi bolgarske goste — vendar pa je bila baje užaljena, da ni bila tako vidna pri proslavi ka- je obojen n. poldrug leto ro- kor jt „ma felef, "uhkotudi, UKIv*, Tome¡» Rudnik, pri d„ je bj|o fc kaj d karj Ljubljani na poldrugo leto, čev- , , , ¡ " '. . • Ijaraki pomoinik Ciril Kertli it Jt tak° Potrl°' da 26 >un" Ljubljane na 1 leto in 1 mesec, V Divači rojeni v Zgornje Šiško pristojni mizar Rudolf Krainer je Obsojen na 1 leto in 1 mesec, Jofte Saksida, leta 1904 v Gorici rojeni zidar na 1 leto in 8 mesecev, njegova žena Marcela, rojena v Gorici, na 8 meeecev, akademik Ivan Bratko iz Celja na 1 leto in 1 mesec, gimnazijec Mirko Zentrich iz Ptuja na 1 leto in 3 mesece, gimnazijec Ivan Potrč iz Ptuja na 10 mese-seeev, vsi ostali na različne kazni do enega leta zapora. Obtoženci so poslušali razsodbo mirno ter celo z nasmehom. Kazni — razen dveh, treh — niso bile stroge, toda državni tožilec se je takoj pritožil proti premajhni kazni ter zahteval, da ostanejo vsi tisti, ki so oproščeni ali pa so kazen s preiskovalnim zaporom že prestali, še nadalje v zaporu, dokler ne bo prizivno sodišče znova razprav- ja zvečer prijela za revolver ter, si pognala kroglo v glavo. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je že ponoči podlegla. Njen mož se nahaja že na oceanu in ko pride v Ljubljano, bo našel le svojo hčerko Janjo, siroto brez matere. Se en komunistični proces. — Dne 25. junija se je vršila v Celju na okrožnem sodišču tajna razprava proti osmim obtožencem iz celjske okolice, obtoženim komunistične propagande. Popoldne je bila razglašena obsodba: 20 letni ključavničar iz Štor, Viktor Arzenšek iz Zavod-ne pri Celju je bil obsojen na 2 leti robije, 21 letni fabriški de lavec Florijan Zahojnik iz Ga berja pri Celju na 10 mesecev* zapora, 20 letni delavec Mihael Zupane iz Zavodne na 6 mesecev, 59 letni Martin Zupane, delavec v Storah, na 8 mesecev, 44-letni posestnik Ivan Vaš iz Go to vel j, delavec v Storah, na šti- likaj o pravici, pravičnosti in 4aMoltr«*i|i Mkdi o najaktualnejših dogodkih Pravica in pravičnost sta bili svoj čas dve izmed najbolj spoštovanih čednosti na tem svetu. Vsakdo — če le ni bil naravnost patološko zakrknjen — ju je u-pošteval in imel pred njima potrebno spoštovanje. Ni bilo treba govoriti niti o morali niti o etiki—pravica in pravičnost sta imeli svoje mesto pri vseh količkaj poštenih Zemljanih, ki so ju čuvali skoro kakor punčico v o-čeh. Toda dandanes ni več tako. Prišli so časi, ko predvsem oni. ki bi morali biti g.uvni Čuvarji pravice pred onimi izvržkl človeštva, ki pravice sami ne bi znali spoštovati, pravico in pravičnost na debelo teptajo. Bati se je, da bosta ti dve čednosti Izgubili svoja prestola med zemeljskimi čednostmi in ju nihče več ne bo spoštoval. Želite primerov? Evo: iNekje — kje, ve vsakdo pre* dobro — je država, ki jo vladajo častilci božjih čednosti in morale. V tej deželi je bilo ljudstvo, ki je ne glede na te božje čednosti, imelo pravilno naravno naziranje do pravice in pravič noati. Pa so došli varuhi reda in so ljudstvu pravico ukradli s pu škami, topovi in strupenimi plini. Ljudstvo se je branilo — toda obramba pravice in pravično-; sti je bila poplačana z vešali, tisoč in tisoč leti ječe, z zapor in trpljenjem najboljših borcev zu pravico, z bedo in lakoto družin pravičnikov, z ukradenjem premoženja in lastnine pravičnikov in sploh s proglasitvjio pravičnikov za zločince, zločin cev — ki so ljudstvu ukradl svobodo in pravico — pa za pra vičnike. In da bi še bolj držalo je prišel k temu tudi blagoslov In ugotovitev, da prihaja pravi ca—in to novo spreobrnjenje je seveda za te ljudi' pravica—od Boga. Za zločince proglašeni pravičniki so se učili. Menili so, da bi, če je oni, ki je nasilen, čez noč postal pravičnik, lahko tudi oni Clkaška razatava: Mary Elizabeth Bort iz Long lleacha, Calif., ena izmed kandidat inj za kraljico lepote na razstavi. ljalo o njih dejanjih. j**^ ri meBece, 20 letni delavec PeW "postUli nasilni, da si priborijo ta Odvetniki so se temu upirali.i'Stante iz Sp. Hudinje pri Celju nekdaj tako časten naziv?! Za- PH()T| 32 10MUM8TOM Jj**** je vršila na ljub-•rtroinem sodišču raz-32 obtožencem, ofc-•omunistične propa-«Unavljanja komu-kjmh organizacij oz. ^ * Je vršil tajno, kjer se govori ' Pr<>U državi", ter o ni mogoče zve-Podrobnosti. I* je xmelo priso- *r,u p°njih »«J „ ogovarjali da so ko-- - ,-nznavali Odgovarjali Sodni senat je odločil, da se o-proščenci takoj izpuste na prosto, pač pa ostane v zaporu aka-demičarka Blanka Loevv (poljska državljanka), ki je bila o-proščena in o kateri se boje, da bi lahko prostost izrabila za beg čez mejo. Med procesom že so se pojavili v Ljubljani na stroju tipkani letaki, na katerem tajni odbor komunistične stranke sporoča da so bila priznanja obtožencev izsiljena s silo in da je eden od obtožencev zbolel zaradi postopanja preiskovalnih oblasti. Koliko je v tem resnice, je težko dognati. Res je, da leži eden od obtožencev v bolnišnici zaradi kostne tuberkuloze. O obtožencih in njihovih kaznih bo še govorilo apelacijsko sodišče, ki utegne kazen obsojencem precej zvišati. Dogodilo se je že, da je bil kdo obsojen zaradi istih dejanj na 6 mesecev zapora, a mu je apelacijsko sodišče kazen zvišalo na tri leta! Samomor. — V Zeljarski ulici je izvršila samomor 31 letna Antonija Bezenšek, žena proku rista velike semenske tvrdke Sever & Co. Kaj je nesrečno kdaj na 2 meseca, 20 letni Alfonz'kaj ne, če pojde?! In poskusili Dolher iz Celja, akademik, na 2¡so — toda ušteli so se. Pozabili meseca in 20 letni Ivan Ošo iz Hudinje na 2 meseca. ». Smrtna nesreča otroka. — Ze druga podobna nesreča se je pripetila v Levcu pri Celju. 0-trocl so se igrali okrog truge za pesek, pa se je truga nenadomu zvrnila ter pokopala pod sabo 4-letno dninarjevo hčerko Pavlo Verbičevo. Počila ji je lobanja ter je nekaj ur zatem v celjski bolnišnici umrla. Pred dvema mesecema je podobna nefireča zahtevala življenje nekega fantiča. Trboveljska znižuje mezde— Trboveljska premogokopna družba je razglasija, da bo s 1. julijem znižala mezde uradnikom za 10%, poduradnlkom pa za 4 do 8%. Uradnikom, ki so lahko doslej prejeli premoga zastonj, kolikor so ga hoteli, so vzeli tudi to ugodnost ter določili, da smejo dobiti le 10 vozičkov (huntov) 3a leto. Poduradniki so doslej 6()ivali 15 vozičkov na leto, odslej ga bodo dobivali le 10 huntov. Kakor da bi premoga primanjkovalo! Uradniki in poduradniki sklicujejo shode, a pomagalo ne bo nič. so na bistvo, xla imajo novi pravičniki jezuitsko šolo In bistvo jezultizma je pa dvojna morala. Kar storim jaz, je dobro, kar storiš ti, pa ne. Si duo faciunt idem, non est idtm. (Ce dva delata isto, ni Isto.) In ko so si želeli s silo priboriti po prejšnjem vzorcu milost vlastodržcev, so bili prekleti. "Samo naša sila je prava, vaša nI. Mi smo vam s silo smeli vzeti pravico, pravičnost in svobodo, vi se pa s sik) ne smete boriti za povrnitev nje". Tak je nauk, ki izhaja iz te moralke. In pravičniki, po milosti sile in brez volje naroda, so začeli spet blagoslovljeno silo proti ljudstvu. Proglasili so vsakogar, ki vrši silo po svoji volji, ne po volji vlastodržcev, za veleizdaj-nika, ki ne zasluži drugega, kakor čast vešal in slavo mučenika za svobodo in pravico ljudstva. Izročili so ljudstvo posebnim blagoslovljenim sodiščem, ki lahko delijo gornjo čast jii slavo vsakomur, ki je na sumu, -vsem drugače kakor jih |K>jmu je zdravu — od nobenih dogem in neovrgljlvlh resnic pokvarjena — pamet večine Zemljanov In te razlike si mora jasno .predočiti vsakdo, ki noče zaiti v zmoU» črne teme. Ven iz teme —v svoIhhU« jasne dneve, |mi v<£ di edino naša pot. S.-—a.\ 1 •Janja. «lopi m» sedeli a- 11 Wesorji, to" delav državljani rojakov t fc*mli-rnikov. ci km Javni Ml. . ko fK> bila raz-^ dvorano » ljudi, pa čakali na " privedli v dvorano klopi, je "In i k začH k»J jih j«. I »a obilo-'¿. toda pol leta vbrisgnili kri iz ljudi sorodne krvne skupine n. pr. 7fi krat, vsakokrat po 760 do 900 cm*, a vendar se niso pokazali nobeni kvarni učinki. Škodljivi učinki drugovrstne krvi se kažejo v tem, da se po injekciji rdeču krvna telesca nabirajo v kepice, ki /amašujejo drobne žile, n. pr. v obistih in možganih. Ce se ta nakopičena snov razstopi, nastanejo življenju nevarni strupi. So pa živali, ki imajo že samo na sebi strupeno kri. Število strupenih živali je sploh dosti večje, nego običajno mislimo. Tako imajo jegulje Izrazito strupeno kri. Ta kri vsebuje tako zvani "ribji strup" (ihtlo-toksln), ki učinkuje samo v h veže ni stanju, ne pa v prek uhanom. Srupena je tudi kri piškurjev, električnega skata, II-nja itd. V splošnem ne bo nihče pil sveže ribje krvi, vendar so ana-ni primeri, da so ljudje takšno kri pili pomešano v vinu kot zdravilo in so potem oboleli s težkimi znaki zastrupitve. Znani so tudi primeri, da so dobili ribiči nekaj jegulj ne krvi v oko In so nastala zaradi tega huda vnetja. V ostalem pa vemo tudi za primere, da je sveža volov-ska kri kot "zdravilo" učinkovala strupeno. Se češče nego pri višjih Živa-Ih naletimo na strupeno kri pri žuželkah. Kot primer navajamo gosenico kapusovega belina. Ce race ali kure pojedo večjo množino teh živali, zbolijo % znaki zastrupljenja. Različne tuželke izbrlzgavajo strupeno tekočino, ki jo po krvnih telescih spoznamo za kri, Ličinke pikapolonic izločujejo strupeno kri iz mehurčkov, ki izstopajo med telesnimi boročki na trebuhu in se razpočijo. Pri nekem drugem hrošču ao razjioči koža ob robu krilnih pokrovov, neki dvokrllnlk pa IzpuAča strupeno kri skozi tipalke. Mnoge žuželke imajo posebna odprtine samo za Izločanje krvi. Neredko jo brizgnejo precej daleč, neka tropska kobilica n. pr. kakšnega pol metra daleč. V večini primerov je strupena kri žuželk Jedka in so živali zato za svoje zasledovalce neužitne. Za človeka je takina kri skoraj vedno nedolžna. Poznamo pa kri "španskih muh", ki vsebuje kantari-din. Tega zadostuje U' 10 inili-gramov, da postane za človeka smrtno nevar«n. Zala*, kokoši in Ježi so za ta strup razmeroma neobčutljivi. Kri )a slrap » . . , ^ A-aa kl U «(idil arfctičr»edirtj«» as pimearečenl ladji f ri)a«kln »n Runki profesor Oton Sm»d. ki je% odn ■£ * » ^ovralke áumu» Ml reéen a poaadko vred po so^etskih ktaWh. h bil -ij-joo *prrjr, Skladne in neskladne vrste krvi, Strupene kraatače in jegulje i , Eden najboljših poznavalcev živalskih strupov, prof. Pavlov-ski, Je dejal: "V splošnem lahko rečemo, da Je kri določene Živalske vrste strupena za #.ivali drugih vrst." Vsaka živalska kri je sestav^ IJena drugače. V serumih dobimo vedno sj»eclfične vrste beljakovin, Beljakovine sorodnih živali se med seboj skladajo, druge pa ne, O beljakovinah vemo d« premalo, da bi mogli razložiti, zakaj je tako. Uhlen-hut je n. pr. ugotovil, da s« krvi konjev, oslov, volkov, lisic, psov, in govedi med seboj skladajo. Te živali so si v sorodu. Po drugi strani pa se ne prenašajo krvi krasUČ in močeradov, miši in mortrkih prašičkov, celo kri krastač vpliva strupeno na zelo sorodne žabe. H človeško krvjo se sklada samo kri opic. Prsnoni arvl, ki so Jih v 1M. stoletju izvrševali s krvjo govedi in ovac, mj bili vedno nevarni. A tudi človeška kri Je za drugega človeku lahko strumna. To dejatvo temelji ljudje po krvi ločimo v znane štiri skupine, ki so nam v svojem bistvu sicer uganka, s kal*-ro pa moramo vedno računati, Razlike med človeškimi krvmi se dado danes ugotoviti v nekoliko minutah in »o p«#dedljlve. Dokler U ifH nismo vedeli* je zgodilo ¿«»stokrat, da J« kri Mrkega človeka drugega človeka umorila. I>ane§ pa, ko up**4e-vamo razlike med krvnimi *ku-pinami, so tmn«fuzlje absolutno neškodljive. Ne škodujejo u«i tedaj, čf jih na intern človeku poskusimo večkrat. Nekemu bolniku «o v dvth ia VOJNA M KI) KAKI Obiskovalci akvarija v angleškem kopališču lirightonu so imeli te dni priliko opazovati nenavaden prizor. V velikem bazenu tega akvarija Je bilo 400 brezrepih morskih rakov. Nekega dne so položili v isti bazen še 000 eksemplarjev iste vrsta. In zgodilo ae je, da sta se takoj formirali dve vojski, ki sta z divjim besom planili druga proti drugi. Nastalo je strašno klanje, ki je trajalo kakšnih 10 minut, nakar so izmučeni bojevniki sklenili mir. Ko so pazniki bazen očistili, so ugotovili, da je kakšnih «160 rakov postalo žrtev tega nesmiselnega boja, veliko število drugih pa je bilo poškodovanih tako, da so jih morali odstraniti, Kakor med ljudmi , . , Vdova Je tlAčalu svoj« bogastva doma Kau Clalre, Wis. Pred več dnevi je tu umrla 7«-letna vdova Allce Mayden, ki je živela sama In nI Imela nobenega denarja v bankah. Ko ko pa po njeni smrti preiskali njeno hišo, eo našli doslej vsoto 9217,0:iX v bankovcih In llbertl-bondlh. Navaden žakelj z* |M-rilo j« bil napolnjen z bankovci po $MK) in $ 1000 di) vsote 962,m Hoaton. — Unijski vodltrlji države Ma»»ai hii»Hl« «o pozdravili imenovanje delavsk*ne ko-mi «ar ja Kdwina S hmitha v novi zvezni delu v »k i odl*or. ' IMev* •Ivo bo im*lo v mi j enega prijatelja v odboru," komentiral Kmithovo Imenovanj« v d« lavski odbor neki unijaki tediteij. PR03VETA Vendar pa je občutil do nje nekakšno prijateljstvo in jezo hkratu, kar mu je branilo, da ni ravnal ž njo kakor z dekletom, ki »i ga človek poželi v takšnem neprisiljenem sožitju pri oblačenju, jedi, delu, ko jima niso bile »krite niti nainjtimnej¿e reči. Vsa sramežljivost družine se je omejila glede nanj le pri vsakdanjem umivanju, tako da ae je dekle zdaj umivalo samo v zgornji tebi, medtem ko so »e moški kopali drug za drugim spodaj. Ko je minil mesec, ae je zdelo, da se Štefan in Katarina ie več ne zmenita drug za drugega, kadar sta zvečer, preden so ugasnili svečo, hodila slečena po sobi sem in tja. Ona ni več hitela, temveč si je po stari navadi spletala lase, sedeča ob robu postelje, s privzdignjenimi rokami, tako da ji je srajca zlezla gor do stegen, a on ji je včasi, ko je bil že slekel hlače, pomagal iskati izgubljene lasnice. Navada jima je ubila sramežljivost, zdelo se jima je, da je nagota nekaj naravnega; saj nista počela nič hudega in ni bila njuna krivda, da je bila ena sama soba za toliko ljudi. A kljub temu sta bila včasi za hip v zadregi, četudi nista mislila na nič pregrešnega. Ko se zvečer Štefan že ni več zmenil za bledico njenega telesa, jo je na mah videl spet vso belo, tako belo, da je ves drhtel, in tedaj se Je moral obrniti iz strahu, da bi ga vendar ne premotila Izkušnjava ter bi segel po njej. Tudi nje se je kak večer, ne da bi vedela čemu, lotil nekak sramežljiv nemir; zbežala je in se skrila pod odejo, kakor da čuti njegove roke, ki grabijo po njej. In če je potem kdo ugasnil svečo, sta se zavedala, da ne moreta zaspati in da kljub utrujenosti mislita drug na drugega. Naslednjega dne sta bila potem vznemirjena in sta se grdo držala, ker so jima bili ljubli mirni večeri, ki sta jih preživela lepo kot prijatelja. Štefan se je pritoževal zgolj zastran Jean-lina, kl je spal, ležeč prek postelje. Alzira je dihala tiho, a Leonoro in Henrija so našli zjutraj v objemu tako, kakor so ju položili spat. V mračnem stanovanju ni bilo slišati drugega šuma nego Maheujevo in Maheujkino smrčanje, ki je donelo v enakomernih presledkih kakor kovaški meh. Sicer pa je bilo Štefanu tu bolje kakor pri Rasseneurju, postelja ni bila slaba in posteljnino so menjavali enkrat na meaec. Tudi bol/šo juho je dobival, pogrešal je le meso. Pa saj so vsi tako živeli, in za pet in štirideset frankov, kl jih je plačeval za hrano in stanovanje, ni mogel zahtevati vsak dan za kosilo zajca. Teh pet in štirideset frankov je bilo družini v pomoč. Izhajali so za silo, ostali so jim le še manjši dolgovi; in Maheujevi so izkazovali hvaležnost svojemu najemniku, njegovo perilo je bilo oprano, zlikano, gumbi prišiti, vse njegove reči so bile v redu, tako da je naposled čutil okrog sebe žensko snago in nego. V tem času se je Štefan seznanil z idejami, k i so mu brenčale po glavi. Dotlej je tlel v njem le upor nagona sredi zamolklega vretja tovarišev. Porajala so se mu najrazličnejša »medena vprašanja: čemu so nekateri siromaki? čemu drugi bogatini? čemu so le-oni pod peto le-teh brez upanja, da bi kedaj zavzeli njihova mesta? In prva stopnja njegovega razvoja je bila, da se je zavedel svoje nevednosti. Odtlej sta ga grizla tajen sram in prikrita žalost: saj ne ve ničesar, ni se upal govoriti o rečeh, ki so ga navduševale, o enakosti vseh ljudi, o pravičnosti, ki naj razdeli med nje vse dobrine sveta. Kakor vsak nevednež, ki ga znanost znori, tako so je lotil tudi on učenja brez metodo. Zdaj si je jel redno dopisovati s Pluchartom, ki je bil bolj izobražen in ves sredi socialističnega gibanja. Naročal si je knjigi», a ker je slabo prebavil, kar je čital, je bil prenapet! zlasti neko zdravniško knjigo — "'Rudarsko higieno", kjer je našteval neki belgijski zdravnik bolezni, zaradi katerih umirajo premogarske družine; mimo te pa je prebiral še gospodarsko-politične razprave, napisane s strokovno suhoparnostjo, da so bile nerazumljive, anarhistične brdšure, ki so ga spravile ob ravnotežje, in stare številke listov, ki jih je potem hranil kot neizpodbitne utemeljitve za primer kake debate. Tudi Suvarin mu je posojal knjige in ko je prečital neko delo o zadružništvu, je mesec dni sanjaril o vseobči menjalni zveri, ki naj odpravi denar in osnuje vse družbeno življenje na delu. Sram zaradi nevednosti je izginil, bil je ponosen, odkar se je zavedel, da misli. V prvih mesecih je bil Štefan ves goreč, kakor so navadno spreobrnjenci, srce mu je prekipevalo v plemeniti mržnji do zatiralcev in se vdajalo upanju o zmagoslavju zatirancev. Ni se še dokopal do tega, da bi si tisto, kar je prebral, kako uredil Rasseneurjeve praktične zahteve so se mešale v njem s Suvarinovo razdiralno besnostjo. In kadar se je vračal iz gostilne "Pri dobri kaplji", kjer je skoro vsak večer ž njima udrihal po rudniški družbi, je hodil kakor v sanjah in videl pred sabo popolno prerojenje vseh narodov, ne da bi bila razbita niti ena šipa ne prelita ena sama kaplja krvi. Sicer so mu bila sredstva, kako naj se to izvede, zavita v temo, rajši se je predajal upanju, da pojde vse gladko, kajti čim je hotel zgraditi načrt o prenovitvi, se mu je vse skupaj zmedlo. Kazal se je zategadelj zmernega in nedoslednega, večkrat je ponavljal, da je treba politiko izgnati iz socialnih vprašanj, frazo, ki jo je nekje čital in se mu je zdela primerna, da jo ponavlja med ravnodušnimi pre-mogarji, s katerimi je živel. Pri Maheujevih so začeli zdaj hoditi vsak večer pol ure kasneje spat. Štefan je zmerom načenjal isti pogovor. Odkar se je tako spremenil, ga je še bolj bolela ta razvratnost v koloniji. Kaj so ljudje živina, da so tako stlačeni na kup, da so tu sredi polja tako strpani, da človek niti srajce ne more preobleči, ne da bi pokazal sosedu zadnjico! In kako je to dobro za zdravje in kako morajo dekleta in fantje tu po sili kvariti drug drugega! — Da, hudiča, je odgovoril Maheu; če bi imel človek več denarja, bi se že naredilo . . . Tako pa je čisto res, nič ni prida, živeti drug na drugem. Potem se pa ponavlja stara pesem: fantje so zmerom pijani, dekleta pa polna. In vsa družina se je udeleževala teh pogovorov, vsakdo je povedal kako besedo; medlem pa je petrolej v svetilki kvaril zrak, že tako zasmrajen z ocvrto čebulo. Ne, zares, življenje ni igrača. Človek opravlja kakor črna živina svoje delo, ki je bilo nekoč kazen za sužnje na galejah, večkrah nosi svojo kožo naprodaj, pa nima za vse to zvečer niti mesa na mizi. Kakopak, saj imaš svojo hrano, da jo. ješ, toda malo je, prav toliko, da ne moreš ne živeti ne umreti. Dolgovi te tišče, zraven te pa še preganjajo, kakor da si kruh ukradel. Ce je nedelja, spiš od utrujenosti. Edina zabava, ki ti preostane, je, da se opiješ ali pa da greš k ženi in ti zanosi otroka; in pri tem ti od piva nabrekne trebuh, otroci pa se kasneje še zmenijo ne zate. Ne, ne, to ni kar tjavendan. Potem se je vmešala Maheu j ka. — In najslabše je to, vidite, ko pravijo ljudje, saj ne bo nikoli drugače . . . Ko je Človek še mlad, si domišlja, da ga čaka sreča, in se nadeja marsičesa, a potem ni siromaščine ne konca ne kraja, zmerom je vanjo zaprt. . . Jaz ne želim nikomur hudega, včasi me pa ta nepravičnost že tako boli, da bi se kar uprla. (Dalja prihodnjič.) tišina. Neizgovorjena misel je vstala med prijateljema. Takšni vzkriki vesti se ne dajo izmisliti!" je nato rekel JMlip. "Takšen učinek se da opazovati samo v resničnem živ-¡enju." "Prav imaš!" je resno pritrdil Valendry. "Ce hočeva najino komedijo končati s človeško ogiko, nama je potreben vzor." 'Da, samo kje, naj iščeva to redko ptico? Žensko, ki ji nobena izkušnjava ne more blizu?" Tedaj se je Claude zmagoslavno zasmejal. "Paulette!" je predlagal. "Kaj? Tvoja žena?" "Da, prijatelj! Moja žena! . Nanjo se prav tako zanesem kakor ona name. Dvoumja ni med nama. Delaj se zaljubljenega vanjo." "Kaj? ... TI sam hočeš, da . . ." "Menda! Saj ti povem, da to najinega razmerja ne bo nič iz-premenilo! . . . Glavno je, da ji izmamiva vzkrik ogorčenja, ti pa glej, da si ga dobro zapomniš. ozneje bom sam Pauletti pojasnil vso komedijo." "Ali se bo jezila!" "Mogoče, iz početka . . . Toda kmalu bo izprevidela, da se ne samo nisva hotela norca delati iz nje, temveč da sva jo izbrala za svojo najvažnejšo sodelavko." "In kdaj bi napravila ta poskus?" "Jutri! . . . Mudi se nama, če Nočeva, da pride najina komedija še pred novim letom na repertoar !" o Filip je bil samec. .Da ne bi ;ratil preveč časa, je vsak dan kosil in večerjal pri svojem prijatelju. Drugi dan se je delal začudenega, ko je domačin koj po črni dodal: "Nerealna reč. Drugo dejanje je po navadi usodno za vsako dramo." Pisatelja sta vatala. < laude je bil pravcat orjak, rdočelas in neokreten. 8 svojim delom »e gov duh, lagotnost njegovega iz- Ce naj bom iskren, nisem doslej ražanja in način, kako je znal vpletati dolge razgovore, ho gledalce očarali. Njegova umetnost je bila ko milnični mehurček, ki ne sme* vanj pihniti, da se ne razpoči, zato pa igra nekaj sekund tem lepše mavrične barve. * Claudov in Filipov temperament sta drug drugega ¡zapolnjevala. ker sta si bila pravo nasprotje; njuni tovariši so kar nevoščljivo kazali nanju, če* da žanjeta »m* iz tega medsobojnega nasprotja svoje uspehe. Paulette se je neprisiljeno gibala med obema možema. Zc koj prvi dan je tnala ubrati pravo struno in priti a Filipom llar-melom v tovariško razmerje, tako da je bil le-ta. znan pariški don Jjian, kar začuden, da je srečal ženo, kl zna biti tako «al. krita in »raven tako nepokvar- nikoli verjel, da še žive takšne ženske." Claude si je natlačil pipo: "Seveda, ker si babjek . Od ženske k ženski frliš pa si domišljaš, da jih pozna*! Pa niti ne slutiš, prijatelj, kaj je spodobna ženska! Claude Va!endry in Filip Ilar mel sta morala priznati, da ne bosta mogla svoje veseloigre določenem roku oddati. Vzllc vsemu prizadevanju jima drugo dejanje ni hotelo in ni hotelo iti «hI rok. "Krivo sva storila, da sva na pravila spodobno žensko za ju nakinjo najine komedije, vzdihnil Filip. "TakAne značaje je najteže verno narisati. Valendry ni odgovoril. Brez besed Je puhal dim predse. "In vendar," je nadaljeval F je moral zmeraj tvoriti in ga j« zmagoval kakor drvar, ki {»odira jen*. drevo »a drevesom, dokler ni ves, Claude je bil prvi, ki se mu je goad na tleh. Ljudje so hvalili njegov tovari* »aupal. in p. "nano cuciovit prizor, temeljitost njegovih dramatskih t "Ve* kaj. prijatelj. Paulette to» toli spo- «snutkov in logiko značajev, ki i je čudovita" (1obna zalezovanju Maxi- Jih Je mal | "Vem." je mirno odgovoril m*: neodoljivega lepotca, kl ne- Filipjebll gibčen in premeten mol " Kestano kroži okoli nje in ji k«- ter je spominjal na italijanske-1 "IV., v t.vljcnju sto m, pred k"r divjačini nastavljat «"t.' ga mečevalca, kl skoči naprej, ae ftteisko, ki ne čutim pred njo že-•pretno «»gne nasprotniku, od- Ije. da bi jI dvoril!" •koči naiaj In nato Upad* in "Tudi to ne pripeti!' udari. Vsa njegova spretnost "Te njene oči. kl «ro tako naje bila v tem. da oe je tnal ogniti, ravnost v človeka I Ta ntiwk nje-teftkočam glavnega prlsofll t du- j ne roke brez dvoumja ' Pravi hovito vpletenimi dialogi. Nje-'tovari* , . . tovariš v krilu! . . . pn- O, kako nebeški v*krik ogorčenja in užaljenega sramu!** Valendry si je na novo *gal pipo.- "I* . . . Samo ta treba najti." je meni! Nekaj trenutkov j ;rik idala Napisal Kari I^ovaszy Pozvonilo je. Pogledal sem na uro: osem. Prejftnji večer sem sel pozno spat in zato sem bil nekoliko mačkast, ko sem stopil v predsobje odpirat. Prec vrati je stal čokat simpatičen mož. Vljudno se je odkril, v za drogi tmkašljal in vprašal: "Ali ne bi hoteli šoferja?" To vprašanje me je popolnoma zdramilo. Štejem se namreč med tiste vrste samce, ki ob de vetih zjutraj še nikoli ne vodo kje bodo ob pol desetih dopol dno dobili denar za zajtrk. Zato ni čudo, da mi je odgovor na nepričakovano vprašanje zgodnjega gosta obtičal v grlu. Nekaj trenutkov sem strme v moža pred vrati. Šele ko sem se nekoliko zavedel, sem tiho od govoril: "Dragi gospod, na kriva vrata ste potrkali; jaz sem namreč samo ubog bohem in niti ne vem, kje naj vzamem denar za zajtrk." "Nič hudega; }>ova pa skupaj zajtrkovala, pri tem se pa lahko pomeniva o podrobnostih." "Ce že hočete!" sem odvrnil nekam negotovo in se hlastno ozrl naokoli, kje bi našel kakšno orožje; trdno sem bil namreč prepričan, da imam opravka z norcem, ki bi utegnil vsak trenutek naskočiti moj ozki vrat. Cikadka razstava: sneženi mož v paviljonu "Na Črni jpozd." Podoben je natančno sneženemu možu sa iz snega. Tujec je očividno ugenil, kaj me teži, zakaj smehljaje se je dejal: "Gotovo mislite, da nisem pri pravt~pameti. Ne bojte se, prav dobro vem, da ste siromak." "Zakaj vam je pa potem prišlo na um, da se mi greste ponujat za šoferja?" "Vidite, imel sem šofersko službo v zelo odlični hiši. Ko so me sprejeli, je imela gospoda celo dva avtomobila. Moj šef je stanoval v osemsobnem stanovanju, jaz sem pa imel na dvorišču enosobno šofersko stanovanje. Zaradi slabih kupčij je moj gospod najprej prodal oba avtomobila, pozneje je pa odpovedal še osemsobno stanovanje. Gospoda se je davi preselila v moje šofersko stanovanje, mene so pa postavili na cesto." "Nu, in?" "In zdaj sem tu. Upam, da me boste vi vzeli v službo." "Toda jaz vas ne morem plačati." "Nič hudega. V svoji prejšnji službi že celih šest mesecev nisem dobil plače. V najslabšem slučaju se mi bo tudi pri vas tako godilo." "Kje pa mislite stanovati? "Tu, v predsob ju." "Veste kaj," je nadaljeval šofer, "k vam bi zato hotel za vsako ceno v službo, ker ste tak revež, da večji ne morete biti. Vaš položaj se torej lahko samo popravi, in takšni ljudje lahko prej ali slej pridejo do avtomobila. Oba sva se zasmejala. Nato sva se skupaj odpravila na pot. Dopoldne sem imel opravka v neki pisarni. Cele pol ure sem se pogajal. Na noben način mi niso hoteli izplačati neke stare terjatve. Zdajci je nepričakovano vstopil moj šofer. Na rokah je imel bele rokavice iz jelenovine. Potegnil je svojo Šofersko čepico z glave in nestrpno dejal: "Gospod Meier, prosim, pojdiva vendar že!" "Kdo je ta človek?" je vprašal ravnatelj. "Moj šofer," sem odgovoril hladnokrvno. "Kaj, šoferja imate?" je vpra šal ravnatelj. "Da!" "Gospod blagajnik, izplačajte tole nakazilo!" je rekel ravnatelj in se jel med prikloni opravičevati, da je tako dolgo odla šal izplačilo nepomembnega zne •ka. tra bencina in moj s njim drugi dan spravi deže iz moje obleke. Od tistih dob hodiV, skupaj. Jaz in moj š enkrat se peš. Toda tovo je, da ne bo dolg* imela tudi avto. Sreča Jera: "Neznosgo mož vedno govori o i ženi." "Ti imaš še srečo. ] mi pa neprestano gov žu, ki ga vzame jhi m< * Daril» za ko — Papa, nikar ne po ci, da sem ji kupila u bone. — Saj ji ne povem, hočeš presenetiti. — Ne, toda bonbon jedla sama. v JUGOSU Preko H»»r» Na Hitrem Ekspreancn PARIŠ JULIJA 21— AVGl AVGUSTA .1 1LE DE FM JULIJA 28.—AVGt CHAMPL AVGUSTA 4__SI Znižan« cene v »se kraje t Za pvjMniU In pot»« ll»U \ poublaiian« tirni LEO ZAKRAJ General Tr.vrl Ser*: 302 E. 72nd St., Ne* 1 cfreneM KNJIGE S. IL Pri Prosvcti oziromi Matici SNPJ imamo n* i kaj dobrih knjig in it I naročiti, sedaj jc čas m Ameriiki Slovenci. *Uo« Slovensko Anfleika Slovi Eajedalri .............. Zakon Bingrnezije ..... Pater Malaventura t kib Jimmie .............. Hrbtenica, l*ra ........ Med braU, igra......... Denar in naročilo poftljit* PROSVETA 2657 S. Lawadale Ali ste že naročili P Mladinski list svoje® lju aH sorodniku v i To je edini dar trajne ki ga za mal denar W Kupila sva si pri priči dva li-|te svojcem v domovi» TISKARNA S.N.F SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča Tiska vabila ta veselice In «hode, vi*itm<* knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. » slovaškem, češkem, nemškem, angleikem J'*1*" NA a VODSTVO TISKARNE APKIJKA 8. N. P. K DA TISKOVIN K NAWM V SVOJI TISKARNI Vas pojasnila feje t«*" o nI Jako dek> f* aa*k"> Plitte po WonMiU» S. N. P. J. PRINTEJ 2657-19 So. Law*Uk A"»* TaMoa tm 11!,,, 0L