Izhai* vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 Ur, a pol leta 15 lir. za W mesece 7 lir 50 stot. za en mesec 2 liri 80 stot Naročila se sprejemajo vsak dan. a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številk* 20 st — Uredništvo In uprava: Trst, vla delle Zudecche Sv. 3. Teiefco 19-50 in 588. — Dopisljnaj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma ge ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v sirokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, »hvale poslanice, vabila po bO stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. —* Plača se naprej.
Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.	....
Obsojati vojno, pa odobravati kapitalizem,
je tako, ki	*	7*	vrel,.
24 MaK™ s
ko stoji 1.U	...	~	:
V TRSTU, pondeljek 10. januarja 1921.
GLASILO SOCIJALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI
Leto II. - Štev. 4.
PRED STRANKINIM KONGRESOM
Ekstremisti alf komunisti ?
Kdor se je zanimal za predkongresne raz* prave in je sledil tozadevni polemiki, ki je hastala. med komunisti in unitarci, je zapa* zil, nedvomno, tudi dejstvo, da očitajo uni* tarči komunistom premnogokrat in morda le radi polemične komoditete, da so ekstrem fiiisti. Tudi sodrug Tuma, ki noče biti m ni unitarec v smislu Serratija in Baratona, je očital, v članku, ki smo ga objavih v pone* del j ek, 3. t. m., vsaj nekaterim članom komu* cistične frakcije, dai so ekstremisti. Očital je ekstremizem tudi meni in sicer je, po nje* govem mnenju, Ves moj ekstremizem le gola teorija, ki da sem se je nalezel pri tajniku socialistične stranko sodrugu Gennanju. bi* cer pa, da nimam niti značaja niti sposob* nosti, da bi bil ekstremist v pravem pomenu besede.
Pod besedo »ekstremizem* si lahko misli vsakdo karkoli hoče. Vsakdo je lahko ekstre* mi st po svoje in vsakemu se lahko očita, v gotovem oziru, ekstremizem. Ekstremiste imamo povsod; v vsaki politični stranki, v vsaki frakciji in tudi pri vsakem levem in desnem krilu političnih strank ali frakcij. Ekstremizem sam po sebi ni noben sistem, marveč je, ako hočemo, skrajno pretiranje vsakega sistema, vsake taktike. — Mnenje, da je komunizem, kot bojna metoda prole tarijata, skrajno pretiranje revolucijoname akcije proletarijata proti kapialističnemu gospodarskemu sistemu, je napačno. Tudi ni res, da bi bil komunizem, kot taktika, skrajno levo kidlo dosedanje socijalistične bojne metode. Komunizem je, kot bojna metoda, sistem sam zase, ki se loči v vseh ozirih tudi od najradikalnejše taktike strank. ki so bile včlanjene v Drugi internacijonaK. Od tod izvira tudi dejstvo, da mnogi socija* listi, ki so igrali v Drugi intemacijonali vlo* go skrajnih levičarjev, se ne morejo sprijaz* niti s taktiko Komunistične internacij onale. In ker je komunizem kot taktika in organi* zacija sistem sam zase in ker je v vseh nas, kar nas je balo članov dosedanjih socijali* stičnih ali socijalno*demokratičnih strank, več ali manj globoko zarit duh Druge inter* nacijonale, opažamo drugo dejstvo, ki je vredno, da se ga vzame prav resno vpoštev, to namreč, da se nov element v bojnih vrstah proletarijata, ki mu je vojna odprla oči in, ki ni okužen z nauki Druge intemacijonale, pri* lacodi akciji Tretje intemacijonale veliko lažje in z večjim navdušenjem nego se godi to pri nas, pri naših starih socijalistih. In še nekaj: Ako bi bil komunizem kot taktika le levi ekstremizem dosedanjih socijalističnih strank, tedaj ne b\ bilo nobenega tesnega vzroka za to, da se komunisti ločijo od teh strank. Taktične nijanse v stranki, malen* kostne razlike glede na kolikost oportunizma ali v meni gotove akcije, ne morejo biti m niso bile nikdar vzrok razkola v nobeni stranki. Možnost razkola v stranki nastopi šele tedai kadar so člani v stranki radi glo* bokih razKk duševno tako razdvojeni, da ni mogoče več med njimi nobeno skupno delo. Taka duševna razdvojenost vlada danes v vrstah socialistične stranke v Italiji. To raz* dvojenosf čutijo oni novi elementi v stranka, ki so nrišli v stranko po vpini, privabljeni od mogočnih glasov Tretje internaciionale in oni stari člani, ki se ne zavedaio le izdajstva in gnilobe Druge internaciionale, marveč ki razumeio, da ako se ne ločimo sedaj od vsega kar je bilo last Druge intemacijonale, nas zamore ohlagodariti bodočnost z novim 4. avgustom, z novim izdaistvom nad prole* tariiatom. Vse to nam doka.zuie, da ni ko« muni^em ekstremizem socrialistične taktike: da nima komunizem nič skupnega s socijali* sfirnim ekstremizmom in nam nove obenem, za Hi se bore oroti doseda.niir taktiki stranke nafbolf novi elementi v niei, ki so prosti sta* rih predsodkov, ki se iim gniusi ogromni aparat proletarske or^anizaciie, zgrajen v prvi vrsti v svrho volilnega oportunizma, ki so navdušeni po naukih Tretie internacijo* na*e. v kateri ne vidi to -h in imajo prav — nadalievanje ekstremistične akcije prejšnie internacionale, marveč čisto novo zgradbo proletarske organi^aciie in novega bojnega sistema, ki ne sme biti v nobeni dotiki s ta* k’jni elementi dosedaniih socijalno*demokra* tičnih strank, nri katerih bi se lahko okužil in postal orožje novega proletarskega izdaj* stva.
Očitati komuirjstom, namreč onim, ki danes tvorijo v sociialistični stranki komunistično frakcijo, d a so ekstremisti, je sicer, iz pole* mičnih ozirov, zelo komodno, ni pa v nobe* nem oziru upravičeno.
Morda pa očitajo unitarci komunistom ekstremizem zaradi tega ker pravijo ti po* slednji proletariatu, da se bo moral osvo* boditi in^ se polastiti oblasti z revolucijo po* tom orožja. To komunisti tudi priznajo, da je res tako. Tudi mnogi unitarci pridigajo tako revolucijo in to morda s še bolj radikal* nimi izrazi in klici nego komunisti. Razlika je v tem, da pridigu jejo unitarci revolucijo* namo akcijo menda le radi agitačnih potreb, dočim jo prorokujejo komunisti iz globo* kega preričanja, da mora priti do nje ne zato ker je njim tako všeč, marveč zato, ker je jasno, da ne bo dala buržuazija oblasti iz svojih rok mirn,;m potom, marveč se bo bra* ni!a z vsemi sredstvi, tudi z orožjem in se bo vsled tega uklonila le oboroženi sili proleta* rij ata. Iz te razMke med unitarci in komunisti nastane druga, sledeča razlika. Ker je pri uni* tarcih pridigovanje o revoluciji le bolj de* magoško in ne verujejo vanjo, jo le pridigu* jejo, ne da btf nriravljali proletarijat nanjo.
Komunisti pa verujejo vanjo in so, sledeč Marxovim naukom, prepričani, da mora priti do revolucije, jo prorokujejo m učijo prole* tari j at, da se mora nanjo pripraviti. Še več: oni sami hočejo proletarijatu v tem oziru po* magati in ga pripraviti za slučaj potrebe, da nastopi z orožjem v roka. V to svrho se mora pripraviti proletarijat v prvi vrsti duševno. Iztrebiti se mu mora prepričanje ali vero v absolutno moč meščanskega parlamentarizma. Dopovedati se mu mora, da je pač mogoče izrabiti parlamentarno akcijo v revolucijo* name potrebe proletarijata, da je pa nesmisel pričakovati od sedanjih parlamentov one ko* risti, ki so mu jih neprenehoma obljubovali. Oprostiti se ga mora onega škodljivega pred* sodka, ki uči delavstvo, da pride do popol* nega socijalizma potom zboljšanja svojega položaja z dosedanjo akcijo strokovnih orga* nizacij. Organizacije, ki so danes v rokah proletarijata morajo služiti le v to, da poma* gajo pripravljati in ustvarjati revolueijonamo razpoloženje in revolucijonarna sredstva pro* letarijata, zakaj nepobitna četudi neprijetna resnica je ta, da ne pride proletarijat brez revolucije, brez oboroženega upora nikdar do politične oblasti, torej tudi nikdar do tega, da bi zamogel nemoteno udejstvovati komu* nizem. Komunistom ne gre za to, da po* množe svoje vrste z eterogenimi elementi, da bi se potem lahko divili številkam v svo* jih organizacijah. Ne gre se jim za to, ali jih bo delavstvo zapustilo aK ne. Gre se za to, da ustvarijo proletarijatu podlago revoluci* ionarne akcije, da ga pripravijo za boj, ki ga bo moral izvojevati in ga bo izvojeval sam kadar bo, ob danem trenutku pripravljen, da izvrši to svojo veliko zgodovinsko nalogo. Vse to ni noben ekstremizem v navadnem po* menu besede, marveč je čisto samostojna taktika, revolucijonarna priprava proletari* jata, ki nima nič skupnega s pučarstvom brez cilja in smotra. Komunistom je upor revoluci* jonamo sredstvo in ne cilj. Oni ne uče pro* Ietarijat, da se mora vsak dan parkrat spun* tati samo zato, da se bo pokazal revolucijo* namega; oni ne uče in niti nočejo brezpo* trebnega prelivanja proletarske krvi. Oni pravijo samo, da mora uporabiti sedaj pro* Ietarijat vsa sredstva, is katerimi razpolaga v to, da dvigne do najvišje mere vse svoje duševne in tehnične revol. sposobnosti. Ko* munistom se sme kvečjemu očitati to — ako je to kak greh — da hočejo obvarovati pro* Ietarijat pred prepogostim in brezmiselnim prelivanjem njegove dragocene krvi.
Tak je tudi moj ekstremizem. ;Ne vem do dobrega aK imam za tak ekstrimizem tempe* rament ali ne. Končno bi rad povedal, da imamo vse polno ljudi, ki priznavajo potrebo marsdkake operacije in nimajo sposobnosti za tako delo. Morda spadam tudi sam med take. Ali svojega prepričanja ne morem, pod* vreči sužnosti svojega temperamenta.
Naše, i. j. slovenske socijalistične sekcije v Julijski Benečiji, so bile vzgojene vse v tem duhu. Tudi sodrug Tuma jih je vzgajal v tem duhu. Zato so šle logičnO, sledeč nau* kom, ki so jih dobile, tja kamor resnično spadajo, v vrste komunistov. In nič nam ni treba, da žalujemo nad tem korakom naših sekcij. To bi pomenjalo, da smo se zbali sa* dov svojega dela, ki smo ga izvršili v globo* kem prepričanju, da služimo naj svetejši stvari.
Seveda je med komunisti še marsikaj ne* jasnosti in je morda med njimi tudi nekaj resničnih pučarjev. Oni, ki bodo imeli v ro* kah vodstvo komunistične stranke in oni, ki bodo za to sposobni, bodo morali skrbeti, da se vrste komunistov izčistijo in, da posta* nejo zares to kar hočejo biti: predstraža in jedro komunističnega gibanja revolucijonar* nega proletarijata.
To se bo pa lahko zgodilo šele potem, ko bo mesto sedanjega prerekanja med unitarci in komunisti zavzela resna razprava med ko* munisti samimi, ki bodo smeli, brez frakcij* skih animoznosti in brez predsodkov, poglo* biti svoje zijanje o bistvu novih potreb revo* Iucijonamega proletarijata in iztrebiti iz svo* jih vrst vse kar ne spada med nje.
Ivan Regent.
Smrt profesorja Ernesta Denisa
PRAGA, 8. Vsi listi posvečajo članke pro* fesorju modeme zgodovine na pariški Sor* bonni, dr. Ernestu Denisu, čigar smrt se smatra za državno žalost. Listi povdarjajo Denisove zasluge za zgodovino Češkoslovaš* ke in za njeno neodvisnost. Češkoslovaška republika je izgubila z Denisom svojega naj* večjega prijatelja v inozemstvu. Spisal je mnogo knjig o Češkoslovaški med katerimi je najbolj znana »Češka po bitki na Beli gori«, ko so izgubili Čehi neodvisnost. Nje* mu v čast je imenovala Češkoslovaška takoj po osvoboditvi eno železniških postaj v Pragi »Denisovo postajo« ter mu je podelila naslov častnega doktorja praške univerze. Prilikom njegovega zadnjega obiska v Češkoslovaški mu je prirejalo vse prebivalstvo svečane spre* jeme, časteč v njem najimenitnejšo med o* sebami, ki so doprinašale k osvoboditvi Češ* skoslovaške.
ČEŠKOSLOVAŠKI KANDIDATI ZA NOBLOVE NAGRADE PRAGA, 7. Zbornična kulturna komisija je sklenila predlagati češkoslovaškim kan* didatom za Noblove nagrade: predsednika Masaryka za nagrado za mdr in ljudskega pi* satelja Jiraseka, avtorja mnogih zgodovinskih romanov, za nagrado iz literature,
D’Annnzlo & vedno gospodar ni	neki -
Pesnik se imenuje poveljnikom vojaške pflfc licije.
OPATIJA, 8. Včeraj je imel D’Annunzio na vojake vojaške policije, katero sestav* ljajo izključno tuji legij onar ji, nagovor, na* kar je izjavil prisotnim, da osebno prevzame poveljstvo nad vojaško policijo, da jo s tem počasti radi njenih velikih zaslug.
POOSTRITEV BLOKADE OPATIJA, 8. (zvečer). Na Reko ni več do* voljen "vhod. V sredo zvečer je izšla stroga prepoved, ki zabranjuje, vsakršne stike z Reko. Izjem se ne dovoljuje.
Vzrok te poostritve je ta*le: Preprečiti se hoče za vsako ceno, da bi legij onar ji skri* voma odnašali iz mesta blago in da bi priš-j na Reko elementi, ki niso nikakor navdušeni za D’Annunzijevo politiko. Nadalje se mora pripomniti, da niso zapustili vsi legij onar ji Reke, kakor to določa opatijska pogodba. Tudi D’Annunzio nima niikakega namena za* pustiti mučeniško mesto. Pesnika se držijo kakor klopi oni tički, ki bi prišli vsled storje* nih zločinov v roke pravice, ako zapustijo Reko.
Dosedaj je odšlo približno 4000 legijonar* iev. Tisoč do tisočpetsto se jih še klati po Reki; deloma so v civilni obleki, deloma pa so uvrščeni protipostavno v bataljone reške milice.
USTANOVITEV »POLITIČNE POLICIJE«
OPATIJA', 9. Predvčerajšnjem je bila usta* novljena na Reki »politična policija«, obsto* ječa iz devetdesetih mož, bivših arditov in legijonar jev, kateri so najbolj udani D’An* nunzijevi politiki. To novo formacijo so or* ganizirali prosluli Gigante, reški »vojni mi* nister«, Host*Venturi in nečedna kompanija.
To policijo se bo uporabljalo v politične svrhe:	nadzorovala bo »sumljive« elemente
(to so namreč oni, ki se ne navdušujejo za D’Annunzijeve pustolovščine). Vse to se de* la v imenu režima, katerega se hoče upeljati na Reki, da ne pride v nikakem oziru ljud* ska volja do izraza.
Medtem pa se nadaljuje priglaševanje le* gij onar jev v reško policijo in mestno milico. Vse kaže, da Reka se ne povrne v kratkem k rednim razmeram, marveč bodo dali njeni predstavniki še dovolj povoda za diploma* tične spletke.
LEGIJOiNARJI OBSTRELJEVALI IT ALI* JANŠKO VOJNO LADJO
OPATIJA, 8. 7. L m. je odplula vojna ladja »Riboty« proti Rabu, da izroči tamkaj* šnjim legijonarjem D’Annunzijevo pismo, v katerem jih poživlja* da zapustijo otok. Ko se je približala ladja k obrežju, so jo le* gijonarji sprejeli s topovskimi streli.
Glasom zatrdil reškega poveljstva, so Hr* vatje proglasili v Dobrmju republiko in so se uprli nasilnim D’Annunzijevim legijonarjem.
REKA PO MIROVNEM SPORAZUMU
REKA, 7. D’Annunzio se je konečno od* ločil, da ostane na Reki. Kot stanovanje mu je bila odkazana krasna palača. Pred nekaj dnevi je poklical k sebi odhajajoče častnike, ki so se udeležili reške aventure in jim je izrazil, da započeto delo ni nikakor končano in da jih čakajo še nove naloge. »Kdor pra* vi, da smo mi podlegli, se moti. Mi se nismo še utrdili. Danes moramo položiti temelje sili ki bo vzdrževala in množila razpoloženje, vstvarjeno v zadnjih mesecih naše borbe. Ta sila se bo imenovala: Nacijonalna zveza le* gijonarjev.« Tako torej je govoril D’Annun* zio odhajajočim legijoroarskim oficirjem.
Obljubil jim je tudi, da dobijo v kratkem navodila za bodočo borbo in pravila glede uporabljanja sredstev, ki bodo služila stvari. Nič ni končano — je sklenil D’Annunzio — vse se šele začenja.
Torej D’Annunzio je vendar D’Annunzio.
SPRAZNITEV DALMACIJE
RIM, 8. V političnih krogih, posebno pa v ministrstvu vojne in mornarice se zatrjuje, da zapustijo italijanske čete v kratkem Dal* macijo. To vest potrjujejo tudi jugoslovan* ski časopisi in poročajo v tem oziru sledeče: Iz uradnih krogov smo zvedeli, da zapustijo italijanske posadke v teku 10 dni j ono ozem* Ije v Dalmaciji, ki je po raipalslki pogodbi prisojeno Jugoslaviji. Takoj po odhodu ita* iijanskah čet zasedejo Dalmacijo jugoslovan* ski vojaki. ___________
BREZPOSELNOST V FRANCIJI
PARIZ, 7. »Bonsoir« piše, da lastniki tr* govin silijo svoje uslužbence, da si vzamejo mesečno osem dnij dopusta, za kateri čas pa ne dobijo nikakega plačila. Intendanca vojaških oblačilnic je odpustila iz službe ve* liko število žensk. Govori se, da povzroča sedanja brezposelnot, ki narašča v delavni* cah danzadnevom, velike skrbi trgovskim krogom.
AMERIŠKI GENERAL BLISS ZA RAZ* OROŽITEV
WASHINGTON, 9. »Razorožitev je edi* no praktično sredstvo, da se omeji vojne. Je tudi edini način, da se ohrani svet pred polomom in pred razpadom civilizacije.«
Tako govori generalni major Bliss, zastop* nik Združenih držav v najvišjem vojnem svetu in član mirovne komisije v Parizu.
STRANKINO VODSTVO SE SESTANE 14. T. M.
LIVORNO, 9. 14. t. m. se v sedežu naše Deželne zveze sestane strankino vodstvo na pripravljalno sejo za kongres. Pripravljalna in organizacijska dela vspevajo dobro. Upanje je, da se bo sodruge, ki bodo prišli iz cele Italije dostojno sprejelo.
Usčne loži o Sovjetski Rusiji
RIGA, 9. (Z.) V poslednjih dnevih* je za* čelo objavljati zapadnoevropsko časopisje senzacijonalne vesti, da namerava Sovjetska Rusija napasti Poljsko in obmejne države. Večina teh poročil prihaja iz Helsingsforsa, kjer so si ustanovili ruski kontrarevolucijo* narji dopdsovalni urad z namenom, da raz* širjajo najpodlejše in najgorostasnejše laži
o	Sovjetski Rusiji. Vsa poročila o napadal* nih namenih boljševikov so brez vsake pod* lage. S temi lažmi zasledujejo ruski kontra* revolucijonarji le eno, priravljati hočejo namreč vojno razpoloženje v Evropi proti ruskemu ljudstvu, da si na ta način zagoto* vijo gmotno eksistenco. Kajti na Poljskem kakor tudi v obmejnih državah igrajo ulogo eksponentov imperij aKstičn e 'vojne politike zapadnih evropskih kapitalistov, posebno pa francoskih. In kot taki dobivaj o< od antante veliko denarnih sredstev, katera se v posled* njem času vedno skrčujejo.
Kakor ie nedavno izjavil Dombski, poljski mirovni delegat na riških pogajanjih, obsto* ja na obeh straneh odkritosrčna in trdna vo* ija do mira. Mirovna pogajanja med Poljaki in Rusi trajajo še vedno in bodo kmalu prav ugodno zaključena za obe stranki, čeravno se toliko laže in piše o predstoječih'napadih strani Sovjetske Rusije.
OBVEZNA SETEV V SOVJETSKI RUSIJI
HELSINGFORS, 7. Iz Moskve poročajo, da ie VIII. vseruski sovjetski kongres, ki je pred kratkem zboroval v Moskvi, proučeval nov agrarni zakon, glasom katerega je setev proglašena obveznim.
Površino zemlje, katero se mora posejati, bo določila sovjetska oblast.
Mobilizacija armensbe armade
LONDON, 8. »Times« je prejela iz Cari? grada poročilo, da so izdali sovjeti v Erivanu povelje za mobilizacijo armenske armade. To bodo organizirali armenski častniki, ki so dovršili vojaške šole v Moskvi. Imenovani dnevnik dobiva iz Carigrada tudi sledečo brzojavko:	Iz	dosedaj neznanih vzrokov so
boljševiki preložili svoj pohod proti Geor» giji. Georgija je pozaprla in pognala čez mejo na tisoče komunistov. Ako pride do spopada med boljševiki in Georgiianci, ostanejo ke* malisti popolnoma nevtralni.
SMRTNA OBSODBA OGRSKIH KOMI* SARJEV SE NE BO IZVRŠILA
BRUSELJ, 7. Minister Vandervelde, ki se je ravnokar povrnil iz Pariza, je izjavil, da je zvedel na pristojnem mestu, da se ne bo iz* vršilo smrtne obsodbe ogrskih komisarjev.
Ogrska vlada bo izmenjala ljudske komisarje z ogrskimi ujetniki, ki se nahajajajo ta* čas v Sovjetski Rusiji kot talci za morebitno obsodbo komunistov na Ogrskem.
KRASIjN SE VRNE V RUSIJO
LONDON, 10. Pred svojim odhodom v Moskvo, je Krasin intervival enega uredni* kov »Observer*ja«, kateremu je izjavil sle* deče: Mi ne bomo silili radi mirovnega sveta, ampak na vsak način se bo morala vršiti po* sebna politična konferenca. Nobena vlada ne more nadzorovati delovanja vsakega posa* meznega svojega državljana, ki se nahajajo v inozemstvu. Je torej nemogoče vzeti nase od* govomost, za propagandne čine posameznih ruskih državljanov po njih lastni inicijativi. Bolijševiški funkcij On ar ji bodo uživali popol* no imuniteto (nedotakljivost) med svojim bi* vanjem na Angleškem.
v Jugoslaviji
Vlada jugoslovanske buržuazije je s svojo naredbo z dne 30. decembra p. 1. postavila izven zakona celokupno delavsko gibanje. Ta naredba, katere glavna vsebina je čita* teljem »Dela« poznana, je krona cele vrste hajduških napadov jugoslovanske buržuazije na pravice in življenje jugoslovanskega pro* letarijata. S to naredbo je prepovedana vsa* ka komunistična propaganda, pismena ali ustmena, z vojaštvom in žandarmerijo so zaprti ali zasedeni Delavski domi, zboroval* nice, sindikati, čitalnice, tiskarne, knjigarne, prepovedane so vse stavke, ter se predvideva militarizacija vseh podjetij, kar pomeni, da je ves delavski razred Jugoslavije stavljen na milost in nemilost žandarmerijskih in kaplarskih (gef raj terskih) puškinih kopit.
Take ukrepe, kakršnih ni podvzemala niti zloglasna reakcija carističnega režima v Ru* siji, skušajo jugoslovanski oblastniki opra* vičiti s starimi frazami o nekakem komuni* stičnem prevratu, ki naj bi se glasom vlad* nega komunikeja in pisanja meščanskega časopisja izvršil ravno sedaj, za časa zase* danja konstituante. Glasom taistega komu* nikeja in glasom bajk, katere objavlja me* ščansko časopisje Jugoslavije in katere sedaj jugoslov. vlada razglaša tudi po inozemskem časopisju, naj bi jugoslovanski komunisti iz* vršili ta prevrat vzajemno s Stjepanom Ra* dičem in bolgarskimi elementi v Macedoniji, kakor s pristaši Nikite v Čmigori. Da je to kup bedasto serviranih laži, tega zavednemu delavstvu ni potrebno posebno naglašati, niti pojasnjevati. Gotovo ni na celem svetu da* nes delavca, ki ni v vseh teh pripovedkah takoj spoznal ono staro, obrabljeno, vedno eno in isto in na enak način spočeto izmi* šljotino, s katero buržuazije celega sveta sku* šajo obraizloževati in upravičevati svoje na* pade na delavski razred, od katerega prebu* jenja in porastka moči so vse buržuazije enako prestrašene. Radi tega se mi pri tej priložnosti ne bomo ozirali n\vse te izmi* šljotine, na katerih brezmiselnost in neum* nost, je zadostno pokazano v članku »Jugo* slavija — Španija«, objavljenem v »Delu« od prošle srede. Mesto tega, in kot najboljši dokaz za lažniivost vseh bajk, katere pri* naše meščansko časopisje, hočemo tu po* dati kratek pregled dogodkov, ki so se vršili neposredno pred tem brutalnim napadom oblastnikov obsedene jugoslovanske buržu* aziie na jugoslovansko delavsko gibanje.
Predvsem treba naglašati, da mere, katere je podvzela klika mogotcev, niso naperjene samo proti komunistom, ampak proti celo* kupnemu delavskemu gibanju. In to iz dveh razlogov: 1. ker je sedaj jugoslovanski pro* Ietarijat komunističen, duševno in organiza* torično; 2. ker so poleg strankinih organi* zacij in listov, prepovedane tudi vse sindi* kalne organizacije in je zabranjeno vsako gi* banje delavcev za poboljšanje njih gmot* nega položaja,, ker je to pravi smisel prepo* vedi vseh stavk —. ker si v Jugoslaviji že
i	dolgo časa noben sloj ni mogel brez stavke ' poboljšati svojega položaja. — Preidemo to* •rej k analizi zadnjih dogodkov.
Razen redkih izjem, je ekonomsko stanje najamnega delavstva v Jugoslaviji najbed* nejše. Položaj rudarjev pa še najbolj. iNjih gmotne razmere, zlasti rudarjev v Sloveniji, so naravnost takšne, da bi ostajanje v njih pomenilo za rudarje — pričakovati pogin od iakoti. Njih beda je nepopisna. (To bo vsa* kemu jasno, ako povemo, da je kupna, sila njih dnine, napram kupni sili dnine 3 K, ka* tero so imeli pred vojno, padla na 1’20 K!) Že dolgo časa iščejo rudarji načina, da mir* nim potom, z nepobitnimi dokazi o upravi* čenosti svoiih zahtev, popravijo svoje stanje. Ti napori, ki so trajali cele tri mesece, so se razbili pred roparsko nepopustljivostjo pod* jetnikov. Francosko=dunajski kapitalisti, ki so lastniki rudnikov v Sloveniji so zavedno pehali radarje v stavko, ker so znali, da do* bijo popolno podporo jugoslov. oblastnikov za udušenje štrajka.
Razume se, da vlada ni napravila nobenih korakov, da dovede delodajalce do popust* ljivosti pred tako upravičenimi zahtevami rudarjev. Izjavila je, da se ne meša v spor direktno, ker da ni kompetentna, ker smatra ves spor za privatno stvar rudarjev in njiho* vih delodajalcev. Ko so uporabili vsa sred* stva, so se rudarji morali oprijeti tudi zad* njega: morali so zapustiti delo, s katerim so zaslužili toliko, kolikor je bilo potrebno, da niso ravno umrli lakote. Čim so oni stopili v stavko, je vlada takoj pokazala, da ni ravno tako nezainteresirana na stvari, ker je takoj začela mobilizirati svojo vojaško moč, po* trebno za udušenje štrajka in namignila ča* sopisju na zlati verigi, da izvrši »duhovno pripremo« za nasilne mere, katere je takoj nameravala podvzeti proti delavcem. To je storila ona vlada, ki priznavajoč upraviče* nost rudarskih zahtev, ipak ni nič storila, da bi nad kapitalisti izvršila, četudi samo du* ševni pritisk.
Nekaj časa po stavki slovenskih rudarjev, je začela stavka v bosanskih rudnikih. Stavka je izbruhnila radi tega, ker vlada ni hotela pristati na to, da bi delavcem povišala dnino v istem razmerju, v katerem je porastla dr a* ginja. Vlada je bila še obvezana na to, po lastnem podpisu na delovni pogodbi, skle* njeni z rudarji v avgustu mesecu p. 1., ker en Člen te pogodbe izrečno pravi, da se vsake tri mesece vrši revizija mezde, z ozirom na porastek ali znižanje cen živi jenskih potreb* ščin. Rudarji se niso mogli umakniti od svo* je pravice, katero so si osvojili s tako težko borbo. Izbruh stavke v rudnikih v Bosni je še bolj razdražil jugoslov. buržuazijo in kliko mogočnikov, in oni so — vsaki na svojem polju — še bolj marljivo pripravljali duhove, kakor tudi moč za nasilno udušenje stavke.
Nasilja so se začela na celi črti; a zlasti v Bosni, kjer je zagospodovala tiranska vlada* vina nekdanjega prepokornega sluge avstrij* skega režima, a sedaj velikosrbskega patri* jota Milana Srskiča. Najprvo so bili zaprti konzumi, zatem so oblasti na najbrutalnejši način začele metati delavce iz stanovanj in pustile tako rudarje z ženami in z nedorast* limi otroci pod vedrim nebom na snegu in ledenem mrazu, ki je ravno ta čas najhujše pritiskal. Niti vse te nasilnosti in barbarstva niso mogle zlomiti rudarskega štrajka, ker so rudarji v tem štrajku branili svoje golo življenje in življenje svoje nedorasle dece. Oblasti so povsod pričele z nasiljem, pod pretnjo smrtne kazni, tirati rudarje na delo, medtem ko so istočasno javljale, kako veliko število rudarjev (baje vsi v Bosni) se vrača na delo. Ne samo rudarje, ampak tudi kmete iz okolice so pritirali na prisilno delo.
Pred takim nezaslišanim nasiljem proti so* drugom rudarjem, jugoslov. delavski razred ni mogefl ostati prekrižanih rok, kot mirni gledalec preganjanja. in ubijanja naj pogum* nejšega dela bojnih tovarišev. Predno bi pa vrhovne inštance delavskih sindikatov po* zvale celokupni proletarijat na akcijo, so po* skušale, da z mirno intervencijo pri oblasti rešijo rudarje od nasilja in gladne smrti. No, vlada ni hotela niti čuti o prenehanju s te* rorjem nad delavci. Predstavniki delavskih organizacij niso bili niti sprejeti od gg. mini* strov Vesniča in Draškoviča. Medtem so se nasilja oblasti vsak čas povečavale, začele so provokacije in bila je brez usmiljenja pre* lita delavska kri. Vlada je izdala naredbo brez nikake zakonite podlage, s katero se sama pooblašča, da militarizira rudnike in ona podjetja, katere bo našla še primerne za militarizacijo. — To pomeni, da se hoče vla* da rešiti s tem, da pahne jugoslov. delavstvo pod jarem staroveškega suženjstva. Proleta* rij at je moral stopiti v akcijo, in v vseh ve* čjih mestih je bil enodušno sklenjen eno* dnevni protestni generalni štrajk in odrejena protestna zborovanja. Štrajk in zborovanja naj bi se vršila dne 30. decembra.
(Konec prihodnjič.)	V.	J.	S.
DELO
IZ STRANKE
KonraMna frakcijo Holifnnske socildfstične
sfranRs
Pokrajinski izvrševal ni odbor komunistične frakci}« pezi rij a komunistične skupine Julijske Benečije, da sprejmejo kot člane v svojo organizacijo one bivši uni-tarče, ki so se poanotma ali iz nevednosti izjavili za Ser-rati-Baratonovo strujo in nočejo žrtvovati komunizma t-dinstvu socijalnih demokratov. Vsak pristop k komunistični frakciji mora biti spojen z izjavo o sprejemu našega programa brez vsakega pridržka.
Pokrajinski izvrševalo! odbor.
Deiiči oBstolk
Spopadi med socijalisti in faSisti v Mmm in Puli
ProšLi četrtek in petek je prišlo v Vodnjanu in Puli do spopadov med socijalisti in fašisti. Vcdnjaaski fašisti so priredili v četrtek plesni večer v »Circclo Ferro«, katerega se je udeležilo tudi nekoliko njihovih tovarišev iz Pulc in okolice. Po dokončani zabavi so se vračali puljski fašisti na avtomobilu domov. Medpotoma se je avtomobil zaletel ob žično oviro, katera je bila po neznanih elementih napeljana preko vozne ceste. Dva fašista sta padla vsled sunka iz voza in ista si ob bodoči žici precej ranila obraz.
Ta dogodek je dal vodnjansldm fašistom povoda, da so organizirali napad na socijaliste. V petek zjutraj so sc zbrali na dinjanskem kolodvoru in so začeli izzivati delavce, kateri so ee imeli odpeljati z delavskim vlakom v Pulo. Fašisti so predbacivali delavcem, da so napeljali bodeče žico po cesti, vsled česar sta zadebila dva pul ska fašista pri padcu težke poškodbe. — Beseda je dala besedo in prišlo je do medsebojnih prask,
V petek zvečer so organizirali pulski delavci sprejem za sodruge, ki so bili vsled dogodkov prvega maja lanskega leta aretirani in šele pred kratkem spuščeni na svobodo iz kcper&kih zaporov. Priti bi morali istega dne v Pulo z večernim vlakom. Pulski fašisti: so se hoteli za vsako ceno maščevati nad delavci radi tega, ker so jih imeli na sumu, da so tudi oni sokrivi na dogodku, povzročenem na vodnjanski cesti vsled napeljane bodeče žice. Sklenili so, da nagajajo in motijo sprejem novodo-šlih sedrugov. Približali so se postaji. Delavci, ki so prav dobro slutili fašistovske namere, so jih hoteli oddaljiti iz kolodvora. Poncsni fašisti se niso pustili kar tako nemilostno odpedili, — kar je povzročilo medsebojne spopade. Morala je psredovati policija, ki je poskrbela, da so obe stranki zapustili kolodvorsko poslopje.
Kmalu nato je prisopihal vlak, a pričakovanih isedrugov le ni bilo. Fašisti tega niso znali. — Ko so videli, da polnijo tramvaj potniki, ki so prišli z imenovanim vlakom, &o bili mnenja, da so eni potniki bivši jetniki, katerim na čast so hoteli pulski sodrugi piirediti 'sprejem. Tram-
vajski voz so napadli z revolverskim streljanjem, ki je trajalo nekaj minut. Prestrašeni potniki so vsled nevarnosti poskakali iz tramvaja. — Pri tem dogodku je bil eh strel j en fašist V/a!dbrunner. Prihitela je na lice mesta močna policijska patrula in je vspostavila red. — Tudi v mestu je prišlo v poznejših urah do spopadov med delavci in fašisti. Čuti je bilo tudi posamezne strele. Močni policijski oddelki so krožili po mestnih ulicah. Dc 'edaj ni še dognano, ako je bil kdo ranjen pri teh pru-akah.
Sodrugi iz Pule izpuščeni na svobodo. Slavna kr. o-blast je včeraj izpustila na svobodo vse 'sedruge iz Pule, ki so ječali do sedaj v tržaških in koprskih zaporih. Trpeli so za komunizem, rešitev in luč preletarijata. Dolgih esem mesecev '30 trpeli. In sedaj so srvobodni, a bolj navdušeni in neizprosni komunisti kakor prej. Naj pomni to kr, oblast!
Mladinski list »Novi rod«. Misel izdajanja zabavno-poučnega lista za mladino je izzvala po naših krajih obilo zanimanja. Dan za dnem se oglašajo naročniki in upati je, da se v najkrajšem času njih število še pomnoži. Ker je pa zaradi štrajka državnih uslužbencev zastal v pro-Slem mesecu ves poštni promet za celih 14 dni in je gotovo, da niso mogla ravno zaradi te nepredvidjene zapreke dospeti pravočasno vsa naročila, je sklenilo podpisalo upravništvo, da podaljša rok za narčitev do vštetega 15. januarja t. 1. — S tem je dana vsakomur prilika, da 6e priglasi kot naročnik pravočasno. Opozarjamo še posebej, da se bo list tiskah le v omejenem številu izvodov in da bi morebitni zamudniki ne mogli prejeti prve številke lista, ker 'bo naklada pošla gotovo v najkrajšem času. — Toliko v vednost šolskim vodstvom, učiteljstvu in ostali jugoslovenski javnosti. Naročnina znaša za vse reto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L. — Upravni-Stvo »Novega roda«, Trst, Ruggero Manna 20 I,
Šolska prireditev. Otroci ljudske šole na Katinari priredi1, o veselico v prid domači šolareki knjižnici in sicer v nedeljo 23. t. m. v Len j erpu [dvorana konsumnega društva), v nedeljo 13, februarja pri Sv. Mar. Magd. spodnji (dvvrapa Kačun-čač); za Rocol se določi kakor hitro bo mogoče imeti presito dvorano. Na sporedu bo pevske točke (eno, dvo in troglasni zbori), deklamacije, prizori in Ribičičeva d vod ejanka» Škrati«. Natančnejši vspored se objavi pozneje.
Lovske puške dovoljene. Generalni civilni komiaarijat razveljavlja deloma odlok glede neveljavnosti orožnih lfetov in dovoljuje do 15. t. m., do dneva, ko se lov zapre, nošnjo pušk in drobne municije (s šibrami) za izključno lovsko rabo, —
VIŠJI KULTURNI SVET
Vsem podružnicam »Ljudskega odra"
Osrednje vodstvo matice »Ljudskega odra« je sklenilo na seji dne 7. t. m. sledeče:
1. Društvena izkaznica za leto 1921. velja 50 stotink.
2. člani vseh podružnic »Ljudskega odra« so dolžni plačevati poleg podružničnih prispevkov ie mesečno 50 stot. v osrednji sklad matice.
Stroški osrednjega vodstva matice so se znatno pomnožili'. Pomnožilo se j e število podružnic, ki jih štej e sedaj Ljudski oder že 46 in pomnožili so se člani v podružnicah. Poleg tega prihajajo osrednjemu vodstvu matice vedno in vedno nove prošnje iz vseh krajev Julijske Benečije po ustanovitvi novih podružnic.
Kakorkoli so sredstva, s katerimi rarpolaga matica za naše razmere nedVomno bogata, ne morejo vsekakor zadoščati vsem zahtevam in potrebam. Knjig, brošur in drugih kulturnih sredstev je za naraščajoče potrebe vedt-no premalo. Ako se hoče zadostiti vsem tem potrebam, morajo prispevati k temu naši člani. Od tod torej omenjeni sklep.
Zato poživlja osrednji odbor matice odbore vseh podružnic naj poskrbe, da s,e -sklep uresniči. Odbori vseh podružnic imajo nalogo, da sprejemajo od članov zneske za izkaznice in mesečne prispevke za matico ter da od-računajo redno vsak mcsec osrednjemu odboru v Trstu Poleg navdušenja in kulturnega dela tudi red, ki tvori reelno podlago vsakemu resnemu delu.
M. Lovko, tajnik.
Ljudske oder Sv, Ivan- Sovranišče ima v sredo 12. t, m. ob 20 splošno- izvanredno člansko zborovanje. DELAVSKI PREGLED	bru?dg
Iz dežele
Belouški
mm
Vodstvo čevljarske zveze opozarja svoje člane, da plačajo čimprej predpisane društvene prispevke. Na podlagi sklepa, katerega ie sklenil izvanredni kongres 7. julija 1920,, imajo pravico do bolniške ali brezposelne podpore le oni, ki so plačevali vseh 52 tednov društvene prispevke. Uradne ure so sledeče:	od 19 do 21 ob
pondeljkih, sredah, četrtkih in petkih; od 1 do 12 ob nedeljah v Delavski zbornici, soba St. 37.
Za Tiskovni sklad „De3a
ii
it
Živila aprovIzacllsHe Romislle.
za teden od 9. do 15. januarja 1921.
(Priščipne se štev. 39 živilske izkaznice) Na odmerek:
Testenine: '/s kg a L 1-90 kg;
Riž: 20 d kg a L 2-20 kg;
Sladkor: lo dkg & L 7 kg;
Koruzna moka: 40 dkg a L 0 90 kg;
Olje: poljubno a L 10 liter.
Posestniki ubožniških izkaznic imajo pravico >amu do nakupa sladkorja.
dobilo no norsfto!
»Delo« velja:
za	celo leto	.	.	.	,	30’—	lir
„	pol leta .	.	,	„	.	15’—	„
„	tri mesece	,	,	,	,	7’50	„
„	en mesec	....	2’80	„
Posamezna številka velja 20 stot.
* * *
»RADNIČKA STRAŽA«.
V prihodnjem letu pričnemo izdajati tudi hrvatski socijalistični rednik, ki bo brat na* šemu listu. List bo izhajal v Trstu in bo veljal: za celo leto	10’—	lir
„ pol leta	„
tri mesece ......	2’80	„
Posamezna številka bo veljala 20 stot. Naročnino sprejema tudi uprava »Dela«. — Uprava »Dela« sprejema že sedaj tudi akumulari no naročnino za oba lista.
* * *
Naročnina za »Delo« in pa »Radničko stra= žo« skupaj velja:
40’—- lir 20’- „
10’30 „
4’- „ UPRAVA.
za celo leto . pol leta . tri mesece en mesec
in „Haciničks Straže
Za „Dc!oH:
Darovali z opombo, da so za pravo čisto komunistično frakcijo, člani kme tijske zadruge v Dobravljah: Anton Vrčon, predsednik, Hrobat Anton, odbornik, Rustjan Ivan, odbornik, Bajc Alojz, odbornik, Batagelj Anton, odbornik, Bajc Ivan, odbornik in Čermelj
Ivan, kletar.............................L	45’
Nabrano v skladišču Delavskih zadrug v Barkovljah: Korošec Josip, Taučer Štefanija, Guštin Antonija, Rožanc Amalija po 1 L; Živic Viktorija f»0 stot.;
Miklavec Roza 70 stot.; skupaj . . . „	5*30
Nabrano v Coju pri Vipavi: Rokus Pokus L 25, Štempfel Urban L 15,
Pregelj Josip in S. K., ker je bila stavka dolga po 5 L, Cerkvena miš L 5, za dobro klobaso L 3, Puc Ivan, Žen Ivan,
Bajc Jernej, Bizjak Fran po L 2, Bizjak Anton, Bajc Alojz, Puc Franc, Bajc Leopold, Kavčič Alojz, Trošt Jožef po
L 1, skupaj....................................  71*—
Nabrano v počeščenje spomina sodr.
Iv. Olive na „Silvestrovem večeru** v Barkovljah (pri Scheimerju): Žnideršič Friderik L 10, Nardin Alojz L 9, Žnideršič Marija L 6, Miklavec Josip, Mozetič Valentin, Krečič Karlo, Jelušič Anton, Kodrič V., Škerl Josip, Taccani Angelj, Erric Angela, Sare Ferdinand,
Furlan Josip, Scheimer Ema, Škerl Viktor, Mlač Josip po L 5, Mozetič Anton, Obersnel Jakob, Miklavec Franc,
Šegina Ernest, Starc Jernej po L 4,
Ščuka Silvester, Brantner Anton po L 3, Žnideršič Rafael, Scheimer Leopold, Martelanc Viktor, Martelanc Fran,
Brus Stanko, Vodopivec I' an, Žnideršič Maks, Stok Franc, Brus Ernest, Ščuka Albert, Ferluga Viktor, Mozetič Ferdinand, Pertot Marij po L 2; Tomadin Marija, Marteianc Rozina, Martelanc Alojz, Škerl Karla, Pertot Albert, Mozetič Marij, Scheimer Josip, Matjašič Franc, Škerl Josip, Martelanc Franc,
Penso Karl, Brus Anton po L 1, skupaj,	154*—
Skupaj ... L	275 30
Prej izkazanih . . . „ 10387-40
Skupaj ... L 106t}2*70
Za ,,Radničko Strašo**:
Nabral sodr. Chiarello Gaetano med rudarji v Labinju, Vines: Ceccata Giovanni L 10; Miievoj Jakob, Bassanich Matej, Paranz Giuseppe, Baschiera Giacomo, Precich Dominik III, Faragona Giuseppe, N. N. po 5 L; Bresaz Giov. 4 L; Mi-letich Qu;ntino, Gobbo Giov., Blažina Dom. II., Gobbo Giov., Povičivac Peter, Juričič Franc, Zuliani Pietro po 3 L; Zala Pietro, Trencich Dom., Parata R., Abate R., Serra Vmcenzo, Blažina Jakob, Štemberger Dom., Francovich G. Metlika Jos., Štemberger Martin. Bičič Matej, Repič Ivan, Beličič Ant., Raučič Ant., Štemberger Ivana, Verbanac Ivan, Faragona Dom. VI., Blacich Dom. VIII., Bembich Ant. I., Mikolič Ivan, Blacich Ant., Štemberger Karel, Golja Jakob I., Tencich Giacomo, Vlacich Dom., Pa-lisca Ant., Lekan Ivan, Stanich Giov., Rupa Iv. Metlika Ant , Faragona Ant. Vil., Baschiera Pietro po 2 L; Kos Dom., Štemberger Ant, Stermanac Ant., Vlacich Dom., X., Golja Jakob I., Ro-mandelli Giuseppe, Militich Giacomo I., Minatich Ant., Zuliani Gius. III., Ronco Gitseppe po 1 L. — Skupaj .... Oripparich Giuseppe di Matteo iz
Barbiči (Labinj).........................
Caus Giacomo fu Andrea, Carpano
(Labinj)..............................  ,
Gobbo Giov. Maria, Labinj .... Gobbo Pasquale, Labinj.................
Skupaj..................
Prej izkazanih..................
L 147-
5*
5-
2-
164*— 37-80
Skupaj za
Skupaj.................
,Delo“ in „Rad. Stražo"
L 201-80 L 10864-50
Popravek: Darovalcem iz Opčin, kateri so zložili 139 L kakor priobčeno v predzadnji štev je dodati še sledeča imena:	Vincenc Malalan’
Starc Anton, Sosič Franc II., Sosič Ivan po 2 L-Sosič Just, Sosič Marija po 1 L.	*
PODGORA.	T"
Narodi teptanih in zaničevanih •ao fe zfcral po stari navadi prvi dan novega leta v veselih dražbah da se poraz-govori o poteku starega leta. Ta narod, ki je zaničevan in zasramovan in ki čuti skoz im skoz kumunistično ni ostal
osamljen čeravno je vajen trpeti v tem odločilnem času in pokazal je tudi 'sedaj da je pripravljen solidarno stati v boju, v katerega stopa danes proletarijat Italije in drugih sosednih držav. Pokazal je že pivi dan novega leta da čuti in da je piipravljen žrtvovati vse za ono sveto stvar k* za£ovar)a njegove težnje in ki brani neprestano v podu čljivih člankih njegove interese, interese delavnega ljudstva. Pokaizal je kompaktno isvojo zavest in z veselim srcem je daroval po svojih močeh za tiskovni sklad »Dela«. Kaj ne bo darcval, saj je ta list, list izkoriščanih in teptanih. Toda daroval je, ker ve, da bo ta list ki ga podpirajo žuljave delavske roke, tudi zanaprej pisal predvsem v strogem komunističnem duhu. Vemo, o podgorski proletarijat, da si dosedaj stal med prvimi in da si se tudi takrat pokazal prvega. Toda prepričani smo, da bodeš tudi za nadalje stal ob strani svojih zavednih sodrugov in pripravljen žrtvovati vse za svoj komunistični ideal. Vam, o sodrugi, ki se zanimate za delavske časopise, potrudite se , agitirajte neprestano za list »Delo«, da bo ta list v najkrajšem času dobil zavetje v vsaki podgorski delavski hiši. Nabirajte pridno novih naročnikov, prepričujte neprestano še nezavedne sodruge, da bodo tudi oni postali zavedni in pripravljeni žrtvovati oni zlati čas za čitanje naših časopisov. Vsak naročnik naj vsaj enega naročnika najde in tako se bo dnevno povišalo število novih naročnikov. Sodrugi! saj to ni delo, ki bi ga ne mogli izvrševati! Treba je truda in požrtvovalnosti in tako bodemo v naj-krajem času postali pravi bojevniki komunističnih idej. Kličemo vam podgorski sedrugi! Nabirajte, žrtvujte in plod vašega dela se bode poznal, poznal se bo, ker se ga mora poznati.
Kemunistične pozdrave!	Sodrag.
IZ SEŽANE.
Nekdo je natvezil razburljivi družbi v Sežani, da smo dobili tukajšnji socijalisti 4000 Lir od »Lavoratorija« za volilno propagando. Iz kakšnih namenov je to lagal, ne vemo, res pa je, da nam je sam prišel povedat svojo laž, Ne vemo, ali se splača javno govoriti o takih lažeh, saj emo bili socijalisti .po prepričanju narodnjakov, ki ne morejo drugače politično misliti, če bajka ne konča kje » skrivnostnimi, velikimi denarnimi fondi, še vedno in povsod zgolj umazani podkirpijenci. Tolikrat in tako mastno so nas baje že podkupili, da bi morali biti pravzaprav že miljena rji, ako bi bilo res, s čemer nas blatijo. Toda če smo že sami zavrženi podkupljenci, je vendarle potrebno povedati, da drugih ne kupujemo, da duš nismo še kupovali in da jih ne bomo, tudi ne o volitvah in da radevolje prepuščamo ta pccel drugim. Kjer se je socijalizem rodil, tam se je rodil gol in siromašen. Če ni tak, ni socijalizem. Mii, ki ga gojimo, mi imamo le svoje roke. Toda te naše roke so čtste. Čiste in ravno v tem je naša sila. Tisto uro ko bi začel socijalizem kupovati duše, tisto uro bi bil zlomljen. Socijalizem ni vera kupljivih duš, temveč onih, ki sebe ne vidijc, ki imajo oko uprto edinole v idejo in ki ji gredo naproti z vsem fanatičnim žarom. Onih, ki so slepi za vse nevamosvi in ki jih zametajo, onih, ki vedo, da so majhni in neznatni, da je vse krog njih majhno in neznatno spričo veličine mišji, za katero vstajajo in dvigajo Ijud-stvo. Tu je tif.ia skrivnost, zakaj je socijalizem sto let sem vedno večji. Skrivnost, ki je ne bodo nikdar umeli vsi tisti, katerih polčtične misli končajo vedno v denarju. Kdor ni nikdar tvegal svojega cbstoja za nekaj nesebičnega, kdor ni bil pripravljen žrtvovati svojega zdravja, svoje lastne sreče za kaj druzega kot le za svoj blagor, tak ne bo nikdar razumel }judi, ki so šli v ječe in v smrt, ne da bi se vprašali, je li vredno. Imel bo zanje le zaničljiv posmeh in bo škodaželjno poprašal soseda, sebi enakega; Ti, koliko so pa dobili?
V Sežani je kupljivih duš, kje pa jih ni! Teda nič strahu, socijalisti ne bomo kramarili ž njimi! Naš ponos je to, da duš ne kupujemo. Kdor je znami, ve to, ve za naš ponos in ve, zakaj je z nami. Tudi števila ne rabimo; majhna peščica zdravih, ki' vedo, kaj hočejo in ki se žrtev nikdar ne boje, taka peščica je več kot truma, ki se trže za skledo leče. V tem samožrtvovanju, v tej živi veri je ključ naših vspehov. S temi sredstvi se borimo za uveljavljenje in osvobejenje vseh, ki so brez imena, brez moči in veljave brez prave vrednosti, dasi so ljudje kakor vsi drugi, se borimo za dvig vseh, ki so nizki in ,r'-bki brez svoje krivde.
LONJER.
Zhnjenje meščanskih hlapcev.
Redkokedaj 'se kaj črta ali sliša o delovanju Ljudskega odra v Lonjerju. Saj tudi ni čudno, ko nimamo človeka, ki bi se zato pobrigal. Naš položaj je tem težji zato, ker tudi pri nas je prišlo do razkola. Ko se je namreč v Lo-njerju osnoval Lj. oder, so pri njem sodelovali tudi člani nekdanje lonjerske »Zastave«. Priključila se je k njemu tudi naša narodna inteligenca. To pa ni dolgo vspe-valo. Kmalu je v Lj. odru zadišalo po rdečem, ki je naši Earodno-zavedni inteligenci in nekaterim višjim članom bivše »Zastave« krepko udarilo v nos- Oni so se tega tako ustrašili, kakor volk, ko se mu pokaže rdeča cunja. Odcepili so se, in nanovo vzbudili dolgo spečo »Zastavo«, katera sedaj krepko deluje proti nam »rdečim«, kakor. nais imenujejo meščanski lakaji. »Zavednost (slovenskega naroda hira«, so si mislili lonjerski učenjaki, »ako mi ne pomagamo, pogine,« In tako šo se naši »višji« e-Jementi v vasi pripravili na delo, na reševanje hirajoče narodne zavednosti našega naroda. Člane k petju »Zastave« se dobiva tako le: »Urša, greš pet k nam, ti dam klobase, mesa itd.« Klobase so bile izročene in Urška je postala član »Zastave«. »Kume, hodi gor (kjer so pev-'ske vaje) k nam.« Kume odgovori, da on ni za petje, ker nima glasa. »To nič ne stri.« »Ne grem in ne grem,« reče zopet kume. Meni nič,	tebi nič, vzamejo	ga	dva	»zaved-
nejša« člana vsak pod	eno roko in	hajd	ž	njimi	gor po
stcrpnjicah. Tako se torej dobivajo člani pevskega društva »Zastave«. — Nahaja se taan še nekaj naših sodelavcev in kmetov, kateri	se pa držijo	le zato,	ker	še
prišli do poznanja in	se še vedno	dajo	mračiti	od »vi-
šjih« in inteligenci, nevedoč, kje jih čevelj tišči. Mislimo, da tudi za njih pride čas, ko bodo spoznali; samo da bi to ne bilo prepozno. — Mi pa, »rdeči« Ljudskega odra, korakajmo neustrašeno naprej, ne ozirajmo se na našo inteligenco, katera nam obrača hrbet, in na »klobaisno propagando« višjih, ampak združimo se še tesnejše in pokažimo, da tudi mi, od inteligence zavrženi revčki, nekaj znamo in smo v stanu napraviti. Nas ni dosti, kar pa nas je, bodimo složni, ker edino v njej je moč, in bodimo prepričani, da pridemo prej mi do svojega cilja, kakor pa tisti, ki nam vtikajo palice v koleba!
Rdeči iz Lj. odra.
PLUŽNE.
Plužne in Otalež sta najbolj zatirani vasici na Primorskem. Ovaduhi ovajajo, mogotci in karabinjerji pa vladajo. Če bi hoteli prirediti mi komunisti sestanek, da bi so pomenili o naših težnjah sami med seboj nas hitro ovadijo, da .pridejo z robo nad nas. Toda razmere postajajo že tako vnebovpijoče, da jih ne bomo več mirno prenašali. Najpoprej bomo pogledali v gospodarstvo možakarjev naše aprvizacije, da se prepričamo, zakaj.dobivajo nekateri blago kar na dveh krajih, pri Fari v klerikalnem kcczumu, kateri sploh ne spada pod Tolminski pač pa pod Logaški politični okraj, drugi zopet v aproviza-ciji naših vasi, ki čeravno imajo svoje pridelke dobivaro več kot mi, ki nimamo nič. Potem pa. bomo pogledali še kam drugam. Ko opravimo to in dokaže—.o, da hočemo samo pošten red za vse enako, potet tw* oodo prišle na vrsto tiste nam znane ovaduike miši, .spodjedajo mio proletarsko edinost s tem, da s terorizmom odganjajo nas, ki bi morali biti edini z organiziranim prolctarijatom drugod, samo da si lažje polnejo zepe, ki se jim že trgajo na vse strani od krvavih delavskih žuljev. Ker so te vrste ljud^s po večini ne samo stražarji lastnih žepov ampak tudi pripadniki Goriške straže, jih bo ta gotovo Z&stražila. Ved er emo, naš odgovor tudi ne bo izostal!
Zdravniški nasveti
Piše zdravnik F. J. Kern.
Lfodsko zdravoslorje.
V modernih knjigah maletite aa izraze; higijena, soci-jalno ali individualno zdravodovje, javno zdravstvo (Hy-giene, Social Hygiene, Indivddual Hygiene, Public Healt) in druge termine ki bi morali biti vsakemu izobražencu vsaj nekoliko znani in kaj pomenijo. O teh predmetih so napisane cele knjižnice knjig in brošur; veliko je nasvetov, kako povzdigniti splošno zdravje posameznika in rodu; kako posameznika vzpodbuditi s pomočjo javnih zdravstvenih uradov, da pazi na svoje zdravje in prepreči razširjanje nalezljivih bolezni; kakor tudi umsko in moralno povzdigniti človeški rod, da bo prišel še k večji izobrazbi in do splošne dovzetnosti za vse, kar je dobro in lepo. Med tem gradivom je veliko plev, vendar se dobi tu in tam zlato zrno, ki bi moralo ostati odkrito javnosti Le prepogosto pisatelji pozabijo na osnovna vprašanja ekonomije in socijologije. Le prevečkrat zahtevajo visoko izobrazbo od ljudi, ki so od dela in od revščine telesno in duševno izmučeni, da bi se zanimali za lastno higijeno, če bi gotovi reformatorji pred vsem skušali vstvariti nov družabni red, kjer bi bilo naravno bogastvo zemlje bolj pravično razdeljeno in bi bila bolje urejena proizvaja in razdeiba stvari, ki jih rabi človeški rod za pravo »socijalno zdravje«, bi njih delo imelo več pozitivnega uspeha.
Vendar bi se dal doseči velik uspeh, če bi mogli sistematično v vsaki naselbini vzgojiti vsaj nekaj oeeb, ki bi drugim rojalkom bile za vzgled pametnega urejenega modernega življenja. Socijalna higijena ne pazi namreč samo na telesno zdravje, pač pa na vsestranski razvoj človeka, ki bi bdi bliže idealnemu človeku, o katerem so sanjali modrijani vseh vekov.
Te osebe, katere bi rabili takorekoč za eksperiment, bi se morale podvreči gotovi disciplini, katero že itak ukazuje olikana človeška družba. Prisvojiti bi morale gotove čednosti, med katerimi bi bile sledeče: Skrb za zdravje, osebna snaga (snažna obleka, večkratne kopeli, snažne roke izven dela, čiščenje zob * krtačko); zmernost v jedi in pijači, izobrazba (učenje angleščine, amerikan-skega časopisja in pravilne lepe slovenščine) čitanje knjig za pouk in za zabavo, opust kletvin in nedostojnih besed, kontrola čez občutke {krotitev svojih strasti, jeze, sovraštva do svojega bližnjega}, gojitev glasbe ali vsaj ljubezen do umetnosti (koncerti med Slovenci in Ameri-kanci, pohajanje v dobra gledališča, muzeje, umetniške galerije), moralno življenje.
Druge čednosti bi se tikale njegove okolice: snaga v hiši, čedne primerne stike po stenah (ne izkažene povečane slike, ki se tako pogosto vidijo po stanovanjih), u-rejen vrt, stanovanje v boljšem kraju naselbine (po možnosti), mešanje z Amerikanci, zanimanje za politiko in druga javna vprašanja.
Za poročene bi veljala še posebna pravila: spoštovanje in cenitev dobre skrbne žene od strani moža in pametno ljubezensko razmerje med člani družine, pametna vzgoja otrok, lepo ravnanje z otroki, skrb za višjo izobrazbo o trk, skrb za materija! en napredek, ambicija za lepše in bolje plačano delo, ustanavljanje modernih trgovin.
Napram narodu in sorojakom bi imeli gotove dolžnosti: spoštovanje do drugih pametnih rojakov, medsebojna finančna in moralna pomoč, zaupanje v sposobnosti poštenih rojakov, skrajna poštenost napram rojakom pri manjših in večjih podjetjih, zanimanje za podporne organizacije, posebno še za moderne izobraževalne klube, ustanavljanje slovenskih nedeljskih šol, delo za slovensko mladino itd.
Dalo bi se navesti še veliko drugih dolžnosti; katerih bi se itak dotični rojaki sami donaslili, ker bi imeli voljo in hi prišli do moči izvesti ta program. Deset takih organiziranih, ■zmernih, olikanih, amerikaniziranih ljudi (v dobrem smislu) v vsaki naselbini, pa se bo naše ljudstvo v par letih povzpelo do višje stopnje napredka in izobrazbe in bo bHžje nadčloveku, o katerem je sanjal Nietzsche.
Pondeljek, 10. januarja 1921
PO SVETU
i	u a lm® Chicago, Fernardo Jones, ki je obii
skal Chicago leta 1835., je zabeležil sledečo dogodbico, katero je slišal iz ust potavatomijskih Indijancev, ki sa bili takrat naseljeni nadaleč od sedanjega trimiljottskega mesta:
Po obali Michiganskega jezera se je priklatila četa In, dijancev, ki so zapustili svoja lovišča na 'severu, četa j© dospela do ustja Čikaške reke. Takrat le ni bila Čikaška reka, temveč same reka brez imena. Belopollni človek je še ni videl, Indijanci se pa tudi niso dosti zmenili, da bi H bili dali ime.
Ali reka, čeprav brez imena, se je dopadla lndiiaa-cem. Po širckcsti struge so rdečekožci sodili, da man biti zelo dolga, morda sto milj. Glavar čete pa ni dal nič na sodbo in je sklenil, da se četa prepriča. Ukazal je, da se postavijo šotori ob ustju reke in enemu svojih rojakov je naložil, da se poda na ekspedicijo po reki in si jo ogleda.
Abcriginahu Kolumb je zlezel v ozek čoln iz hrastovega lubja in je odveslal. Pol milje od ustja je bila reka razdeljena v dve strugi. Indijanec je obrnil čoln po severni veji, toda ni vedal dolgo, kajti reke je zmanjkalo in rdečekožec je zaveslal v močvirje. S težavo je izrinil čoln iz blata in se vrnil do vodnega razpotja, kjer je zasukal svoj čoln proti jugu. Nič ni bilo bolje. Eno miljo od vodnih vil je zopet zabredel v močvirje. Raziskovalec se je jezen vrnil k šortorišču.
Glavar se je čudil, da je bila ekspedicija tako hitro končana, toda po indijanski šegi je zastavil potrebno vprašanje: »Kaj si našel?«
»Ka-go (nič)«, odvrne rdeč ek ož ni možak, kateremu se še ni polegla jeza vsled neuspešnega veslanja.
»Kako to?« se je čudil glavar. »Nekaj si noral najti.«
»Ši-ka-go (popolnoma nič)«, je bil ponovni odgovor.
Pri tem je ostal. Indijaci so odšli, toda ime taočvirja »Ši-ka-go« je ostalo in stoji ie danes, čeprav je zdaj na mestu nekdanjega močvirja mesto, ki šteje tri miljone prebivalcev. Šikago torej pomeni v indijanskem jeziku »Popolnoma nič«.
Pretep t gledališču. V Chicagu je prišlo v Haymarko-tovem gled. do burnih prizorov, ko co prireditelji o polnoči naznanila, da rokoborba med Grkom Wililam Deme-tralom in Rusom Jack Linovom si končana. Gledalci so pričeli lomiti stole, nabijati klopi in šipe. Končno je prišel močan oddelek potidfe, ki je gledalce pognal na ulico.
Važse starine odkrit« ▼ Jeruzalema. Arheologični oddelek za Palestino v Londonu je prejel poročilo, da so bile zadnje dni najdene važne starine v vznožju Oljske gore v Jeruzalemu. Našli so ostanke cerkve iz 4. stoletja in mora iški tlak
Zbiralci znamk — najnovejše vojne žrtve. Vojna ima v Berlinu nove žrtve. V največji berlinski boLoitnici so odprli oddelek za filateliste (zbiralce poštnih znamkV, ki so zblazneli vsled napora, da zbero vse znamke, ki so irra premirja poplavile vzhodno in centralno Evropo. Mnoge nove države, ki so nastale na razvalinah starih monarhij, izdajajo nove znamke vsakih par tednov in kdor hoče imeti vse te poštne znamke, se mu res mora zmešati pamet.
Japonci iatajo novo plissko granato. Neki japonski ke> mičar je iznašel nove vrste plinsko granato. P »skušnja se je dobro obnesla.
Dar Dubrovniku. Dalmatinski izseljenci, ki žive v Južni Ameriki, so darovali mestu Dubrovniku vsoto poldrug milijon kron s pripombo, naj se uprabi ta denar za zgradbo otroškega zavetišča in obrtnih šol v Dubrovniku. Tudi so obljubili izseljenci, da bodo pomagali še nadalje, posebno, če bo dubrovniška občina hotela graditi sirotišnice za otroke.
Dopsnikom! Pišite le na eni strani lista razločno is skrbno. To je v interesu vseh. Malomarni dopisi povzročajo nam in stavcem preveč nepotrebnega truda.
Bodoča družbo strojev
Dnevno časopisje poroča, da je Gompers opozoril strojnike, da se naj pripravljajo na boj proti novim strojem, s katerimi nameravajo delodajalci nadomestiti delavce.
Alko je Gompers res to rekel, tedaj se vidi, da je star in vsled tega vedno bolj otročji V interesu delavca ni, da bi se bojeval proti strojem. Stroj ni delavčev sovražnik, temveč prijatelj, čeprav mu jemlje delo; to pa ni krivda stroja ali njegovega iznajditelja, pač pa sedanje ga gospodarskega sistema. Delavec se mora bojevati proti gospodarju strojev, ne pa proti strojem kakor svetuje bedasti Gompers, ako res tako svetuje. Delavci se morajo boriti, da bo str j njihova skupna lastnina, ne pa privatna lastnina kapitalista, in takrat šele bodo svobodni.
Zgodovina je polna žalostnih poglavij, ki slikajo boje proti vsaki novi iznajdbi. Postiljoni so bili proti železnici, ker so se bali, da izgube vozniške službe; ako bi bilo po njihovem, bi še danes sopihali konji po klancih namesto vlakov. Na Angleškem so bile cele bitke proti šivalnim strojem, ko so se prvič pojavilL O iznajditelju prvega šivalnega stroja pripovedujejo, da je moral uničiti svoj model na pritisk svoje žene, ki je bila v strahu, da šivilje izgube delo. Naštevati bi lahko še več takih žalostnih zgledom. Kaj to dokazuje? Veliko nevednost ljudi.
Grški modrijan Aristotel je rekel v starem veku, da civilizacija ne more obstati brez sužnjev. Mož je knel prav — in obenem se je motiL Sužnji so tisti, ki opravljajo dele. Torej so delavci. Nekdo mera robo vati. V starem veku so robovali sužnji Gospodar ga je kupil, ujel v boju ali dobil v dar od prijatelja in bil je njegov z dušo in telesom. V srednjem veku je bil tlačan tak suženj. Danes je mezdni delavec. Gospodar kupi njegove roke in njegove možgane za toliko in toliko ur na dan; v teh urah, ko je kupljen ali moderno povedano »najet«, ni samosvoj, temveč je suženj drugega. Torej je suženj kakor je .bil staroveški in srednjeveški — in še danes je — rob.
V tem se Aristotel m motiL Sužnji morajo biti — nikjer pa ni zapisano, da morajo biti ljudje vedno sužnji. Na to pa stari grški modrijan ni pomislil. Bodoči vsužnji bodo — stroji. Bodoča socialistična družba osvobodi delavca iz zadnje faze robstva in namesto njega bo za-'sužnila jeklo, steklo in prirodne sile. V bodoči družbi bodo vsi ljudje delodajalci, stroji bodo pa delali.
Čim več je strojev in čim boljši so, tem prej nride svo boda za delavce. Namesto da bi človek kupil roke in možgane sočloveka in mu velel: Delaj toliko in toliko ui na dan za toliko in toliko denarjev — bomo rekli elektriki in pari: Delaj! Elektrika bo delala par ur na dan. Ljudje, svobodni delavci, bodo nadzorovali elektriko, in ko bo dveurno delo končano, bodo zaprti tek m šli na sprehod, v šolo, na zabavo in kamor jim bo velela pamet. To bo pravo življenje! lznajdeni oziroma odkriti bodo še drugi elementi ki bodo robovali bolje kot elektrika. Nikar ne mislimo, da je že vse znano in najdeno. Elementi so okrog nas, sleherno uro butamo ob nje, toda ne poznamo jih — kakor r.i divjak pred 50.000 leti p .znal moči železne sekire, dasi je gazil po železni rudi — in kakor ni civiliziran človek pred 150 leti >oznal pare in elektrike, čeprav je bila para v vodi in elektrika v zraka.
Stroji so danes neprijetni defcvcv V, r mu jemljejo dele, neprijetni so tudi zato, ker je pri strojih zelo monotono ali dolgočasno. Tt-' pr. ra kriv stroj, temveč privatna lastnina stroja ir. dcige delovne ure. Kadar bodo delavci gospodarji sti jev, s. >do delo tako uredili, da jim bo kratkočasno. Delo v bodoči, svobodni družbi h o pr^va milina.
Pameten delavec pozdr .vija stroje.
Izdaja za Socij. zvezo v Julijski Benečiji In odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore' v Trstu.
H delavska goplanka latosa
v Dobravljah na Goriškem
tinn v zoflraM wt ste ML nuibolJSesa nnramiega
VINA
po zmernih vsokdanHb cenah.
Daje od 56 lit naprej.
Delavske zaflmse ia tol, io in Ho
registrovana zadruga z om. zavezo
Naznanjamo članom, da se bo vršila menjava malih znamk I. 1920. proti velikim znamkam (odnosno potrdilom) v vseh naših skladiščih in v vseh javnih razprodajalnicah, nahajajočih se pod upravo naših zadrug, do 15. jan. 1921.
Po preteku tega roka se ne bo menjavalo znamk 1. 1920.
Vodstvo.
ir ■ ■■ ;>—r-----.1
CUtno Mo mo v Mrtff
naznanja svojim članom, da se bo vršila
Inventura blaga
v centralni prodajalni v Idrijf od 10. do 13. t. m. V prodajalni na Brusovšu 14., Podgorah 15. in v Sp. Idriji 17. t m. Ker bodo tigovine v omenjenih dneh zaprte, so cenjeni člani naprošeni, da si nabavijo vse svoje potrebščine že do 10. januarja.
IDRIJA, dne 5. januarja 1921.
Načelstvo.
lllIHKillll
Spomini aj s« ob	j
k! priliki, ,DELAM, sv«, fega glasila I MablraJ »DIMI11 novih naročnikov In odjamaltav I I ! liri povsod „DEi.O** med daiavse In kmota —
■■III HUBHHlK IIBBDBII
(NMmmm
Ulm or Hi zlfllsnfne ter MmmT; ALOJZIJ POVH s
SODRUGI
sodni izveuenec
& GiM! 3 (a Emierij
I
j