Potrebno delo in presežek dela 1. E k o n o m s k i p o 111 e n potrebneg« d e1a mpresežkadela Znano jo, da je d v materialni pro-izvodflji osnova tako obstaiika kakor tudi sploh vsega razvoj-a čknfeike družbe. L -dek)in prfdelujemu naravne snovi v ustrezjie uporabne dobrine, ki zadovolji-jo ali lahko zadovoljij« razne človeške potrebe. Frvo vprašauje, ki ga moraino prouoki, je: kaj je ekonomska vsebina tega dela v materialni proizvodnji? S tem delom moramo predvsem z-agotoviiti ostvbno po-trošuju sainega .proizvajalca. Pri tem mo-raino računati me saino tisto množino živ-l|enjskih potrebšein, ki jih moru iineti proizvajalec sani, marveč tudi življenjske patrebštine njejpove družine. M^d nje spadajo tudi potrebščim.', ki so rezultat družbenega razvoja, kot na primer po-tre-be po knjig-i, po filmu ifcl. Vso to vsoto življciiijskih potrebščni nioramo proizve-sti. Proizvujalec mora v vseh družbenili razmtrah, ne glede na to, kak-šna je obli-ka družbe. v kateri živi in proizvaja, s svojim delom konec koncev proizvestd to kolioino dobri-n za svojo potrebe. Del nje-govega dela v materiahii proiizvodmji je objektivno delo za njega sainega, za te njegove življenj-ske potrcibe. Delo v uia-teriailni proizvodnji je torej dehio obvez-no deJo za samega^ proizvajalca, za aje-gove nepos-redine ž.ivljenj-ske potrebe. Ta del proizvodmega dela Imen-ujemo potreb-no delo. Delovni čas, ki ga inora proizva-jalec (Kjrabiti za proizvodinjo njejnu po-irebnih življenjskih ipotrtsbščin, je po trebni delovui čas. Toda, aili lahko dolovni dan proizvajal- ca obstane oa tej meji? To ni raogoče. V nobenem družbeiifm r**du se ne sine usta- viti na tej meji. Kajti čluvek pofcrebuje, kakor vemo, marsikaj, te potrebe se raz- ¦vijajo, so nepretrgano pred proizvoduijo an njieuimi mo^nostaii. Zadovoljitev teh rastooih potreb pomenii neprelTpuno po- v«čevanje proizvodinje. Po drugi strani , vsiljttje potrebo ,po širjenjiu proizvodnje samio dejstvo, d«x ^ prebivalstvo množi. 7,3. raaširitev proizvodnje potrebujeino no-' va proiz'vodiia srfdistva. Za novo dclovno silo. ki naj spravlja v tek ta proizvodna sredstva, so prav tako potrebne nove živ- lljenjske potrebščine. Kako lahko nasta- jnejo ta nova, dodatna sredstva? Tako, da jbomo delo v materialni pjoizvodmjii po- [daljšaili preko nieje dela, ki je iK>trebno iza saniega proizvajalca, da bi s tem do- Idatnim delom prorevedli dodatne množine iako proizvodflih sredstev kakor tudi do- datno nmožino življenjskrh potrebščin. Norraalua proizvodnj« pa Jnx>ra koučno ivedno račiinati s potrfbo po duločenih re-jzervah. To zahtevaj« naravne okoliščiin«, a tudt sam mzvof proizvodtije iii proiz-vajalnih sil. Družl>a mora imet-i dokK-eiio rezervo za iM-pTičakova.ne primcre. Deni-mo, da prid-e do rfementarnili nesreč (po-plave, su«e in podobno) in da obstoj druž-be ne bi bil ogrožen, je potrebn© imeti idoločene rezerve taiko proizvodnih sre<1-s+ev kakor tudi srcdslev za pravo potroš-njo. Neka količina dodatnega dela v.ma- terialni proizvoduji, s kaiero pi-oizvede-mo ta sredstva, k,i služijo kot rezervni in zavarovalni sklad tlružbe, je torej nujna. V družbi pa^moitimo končiio tudi pre-ži'vlja'ti za delo nesposobne Ijudii. V posanieznih družbeivih redih razon tega del družbe sploh ne sodekije -v ma-terialaii proizvodjiji. Tega dela je opro-ščen in se ukvarja na lemelju družbene delitve dela z dru^imi oprairiili. Ukvarju se na primer z duševno dejavnostjo, z znanostjo , politiko in drugini. To pa po-raeni, da je treba tudi ta nepr količino dodatnega dt'la prek mejc dela, ki je potrebno za samega proizva-ja.loa, imenujemo presežek dela. To je 'presežek prek liieje delovnega časa. ki je potreben ?a samega proizvajalca. Zato je deilovni dan v materialni proiizvodiiiiji v vseh družbeaih razmerah vsota potreb-nega detla' in prescžka dela. 2. Vloga in razmerje med p o t r e b n i m delom in pre- sežkom dela v posameznih načinih proizvodnje Doslej santi tti stvair opazova;li splošuo, to je, podali siuo nekaj opredeliitev, ki veljajo za vsako proizrotlnjo od pr^otne skupnosti do komunistične družbe. Ce pa opazujrmo potreibno delo in presežek de-la s stališča družbene vsPbine in s stališča družbenili od.nosov, v katerih proizvajamo materiaLne dobrine, tedaj bomo ugotovili neikatore posebinosti za vsako proizvod-njo; ugotovili bomo posebnosti, ki so last-ne sanio tistim proizvodnjam. Razmerje med potrobnim delom in presežkom dela-se v zigodovini spreminja; spremamja se vsebiina tako potrebnega dela kakor pre-sežka dela. Kako je bido v prvotni skapnosti? V tistih začetnih družbenih orgaiiizmih, v samoniiklih skuipuostih so vsi za delo spo-sobni ljudje sodelovali v materialmi pro-izvodnji. Vsa sredBtva so bila v njinov-i skupni posesti. Zato ]e bil izdelek njihov. skupetn. Proizvajali so, da bii ustregli po-trebam, ki so bMe nujne zanje same. V teh razmerah je* bila deilo-vna storil-nost zelo maj.hna in je zat« delo dajalo majh.ne količine izdedkov. Kljub temu pa je moralo to delo po svoji ekanomski vsebimi zagotoviti tako tisto rovno življe-nje prvotnih Ijudi kakor tudi nekaj ma-lega noviih proizvodniii sredstev za ik>v<>-čaiije proizvodnje. Tudi 1am so "se yroiz-vajalne sile nckako razvijale:, tudi tam se je povečaJa proizvodnja, čeprav zelo poča-si iiii zeio t-ežavno, ker so bile prqB izvajalne sile šibke. Ker so ti prvotfflH ljudje proizvajali zase, pa je biilo razfl nierje med potrebnim delom in preseiM kom dela tu naravno. 3"Presežek delajB kako-r tudi ujihovo jpotrebno delo« stfl bila preprosto delo, (MJtrebd po saraot>hr«M ni teh skupnosti. ; Presežek dela« s« bH osamosvojeval «xl ipotrebnega dela« kpotrebno delo« fl siršem pomtyiu ... vse-bovalo pa je 1udH ti.sto, kar v bhtvu pomeni >preseže^B Pozineje se je stvar poipu-lnoma spremaM niJa. NastaJa je razre-dna družba. Dru^b« se je razdelila na razred^, na posebnH skupine ljudi z nasprotujooimi si inter^H si z nasprotujočim si položajera v prflH izvodnji in pri razdelitvi, niaterialnilt dqfl brin... s prfvilegijent nekaterih, da fl družbi ekoaonisko in duhovno jdaH jejo ... da eksploati rajo daruige, de]ansk^| proizvajalce. H Ta razdelitev na razrede, ki nastaja ? razpadafijetn prvotne sku.pnosti in nasta janjem sužnjelastniške družbe je pra\ lako Ziikonit pojav za tedanjo stopnj -proizvajalnih sil. Proizvajalne sfle so bil> šiibke. Materialno vzdrževanje druižbe j-zato terjalo, da velika večina družbt- pre^ živi vse svoje življenje v materialni pro-izvodnji; da raaterialua proizvodnja za-]K>&li ves delovjji dan velike vedine dru/ be. Družbeni napred«k pa je zahteval, du majhen del dru/.be. oprostijo bremena de-la v materia.lni proizvodn ji. da bi se lah-ko ukvarjal z umskim delom. da bi st ukvarjal z znaJiostjo, kulturo, politiki itd. Osnova delitve družbe na razrede jt delHev dela na umsko in telesno drelo, t< je oprostitev marjjšine od proizvajaln^g.i dela, telesue-ga dela, a prevali.tev vseg.i bremena tega dela na druigi del družbc. na njeno večin« — riefauske proizva-jaJce. (NadaLjevanje sledi)