3m?! auron izab'^f 5. seP' NkglcT — Address > NOVA DOBA «117 81 Clair Ay*. Cleveland, Ohio. (Tel. Henderson 3889) n Dvajset tiaoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo Število, toda 25,000 bi se slišalo še ltepše! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION 2**r*d As Second Class Matter April lath, 1926, at The Post OSice at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 39 — ŠTEy 39 CLEVELAND, O., WEDNESDAY, SEPTEMBER 24th, 1930 — SREDA, 24. SEPTEMBRA 1930 VOL. VI. — LETNIK VI. WVENE IN DRUGE SLOVENSKE vesti '^tnico ustanovitve obha 1)0 angleško poslujoče dru-Jefferson Collegians, št. AVt' v Canonsburgu v so-)HI° septembra. Tozadevna K8 se bo vršila v dvorani k a Postonjska Jama v ane-Canonsburg, Pa. pi . ;j bridge, Pa., prirodi dru-].ig| F' 40 J. S. K. Jednote ve f Wesno veselico na večer 27. ^bra. Veselica se bo vršijo P> N. Domu. ^sko veselico priredi žen-i društvo Zvezda, št. 170 v Chicagu 18. oktobra. j jjti protestni shod proti j /f^mu divjanju med Slo-j lri Hrvati v Julijski Bene I >e bo vršil v nedeljo 28. mW 29 P'bra popoldne v avdito-,inVe Venskega Narodnega v' ( 5 St. Clair Ave. v Cleve-V iiSh'1*8 J Govorniki bodo v slo-a iti1 etn, srbo-hrvatskem in an-i .pi jeziku navedli nekate-ateUeir' tisočerih krivic, kate-^ 8ode Slovencem in Hr-gfr ^ v krajih, katere je po vojni zasedla Italija, cent°T bo zborovalcem predlože-;lucija, katere namen bo J|'ti ameriško in ostalo v^° javnost na nezaslišana, katera izvajajo črnogi nad našimi sorojaki v ' Benečiji. Nihče si si-domišlja, da mor« pyo-shod ali sprejetje* kak-^solucije imeti kakšen di-*|.vpliv na fašistične divja- ^Ho pa je, da zamore kaj le I doseči vsaj majhen del banskega svetovnega mnenja, in to je, za 6 £re. Ce bi bilo vse tiho. t0Psko in ameriško javno logično ostalo pod vti- ^ Jugoslovani v krajih, i 'Je zasedla Italija, žive v iiavr'1 j3em zadovoljstvu in sre-1 sami ne morejo govori-.^testirati, ker imajo za-: | Usta, fašistična cenzura —^\ .V Javnost le tisto, kar je dk°' >fo°V®eči> zato morejo o res-I Položaju informirati šir-,n°st le tisti rojaki, ki ži N- ^ italijanskih mej. Je, da proti fašistične-fi‘i^.ns^vu protestirajo tudi (| 1 Jugoslovani, kot ljud-i ^iznavajo enake pravice IJ'arodom, kot državljani Lne ameriške republike, ki nas niti drugih prise-^^gjfc^fodnosti šikanirala ra-materinega jezika in • s tem najbolj navezala Kj1*1 kot bratje po krvi in K ^Uito zatiranih Sloven-v I ‘rvatov v Julijski Bene- oi'e«!'1 Kf se prične o polu dveh ■ ye v nedeljo 28. septem-R^^pnine ni nikake. Vsi drugi Jugoslovani ta Pj K?. Božidar Jakac je dobil 1 ^„1. K, betona dovoljenje še za ni & 1 šest mesecev bivanja državah. Kot se [ttit*6 sta mu pri izposlova- le11^’ ■ , ^jšanja prijazno šla na m *! ■)„ lnt)esotska kongresnika 5; I in K"“ts°"- n* K koncert opernega J® ■ v ^Ve^ozara ®anovca’ ki in. B v Clevelandu v ne-eiio1*’ Vi. j septembra, je bil lep ■t Ž1 Rajale so pesmi, kate B^z*l *n uglasbil naš ame-_^Jfc^Venski pesnik in glas-■ r- Ivan Zorman, in lep 1 ^lomek iz opere “Mancie na 2. strani). i KRATEK TEDENSKI PREGLED V PREMOGOVNI industriji Zedinjenih držav je bil v prvih sedmih mesecih letošnjega leta obrat manjši kot v istem času leta 1929. Lani se je v prvih sedmih mesecih leta produciralo 339,613,000 ton premoga, letos v enakem času pa le 304, 799,000 ton. Smrtno ponesrečilo v premogovih rovih je v prvih sedmih mesecih tega leta 1132 mož. Tako poroča United States Bureau of Mines. DWIGHT W. MORROW, ameriški poslanik v Mehiki, je resigniral in se vrnil v Zedinjene države v svrho kampanje za sedež zveznega senatorja iz države New Jersey. Spotoma se je ustavil za kratke počitnice v državi New Mexico. Pred odhodom iz mehiškega glavnega mesta se je od priljubljenega poslanika poslovilo mnogo tam bivajočih Američanov in tudi mnogo odličnih Mehikancev. Predsednik republike je izdal izjavo, v kateri je hvalil odlične lastnosti in delo odhajajočega poslanika, ki je izredno mnogo storil za razvoj prijateljstva med sestrskima republikama, ki je pospeševal turizem Američanov v Mehiko in ki se je sploh pri vsaki priliki pokazal iskrenega prijatelja Mehike. POSLANSKA ZBORNICA v Canadi je zvišala carino na uvoz 130 vrst različnih predmetov, ki se večinoma izvažajo iz Zedinjenih držav. Uvoz iz sovjetske Rusije pa bo sploh zabranjen. GRADITEV Boulder Dam-a na reki Colorado je bila ofici-jelno otvorjena dne 17. septembra. Tajnik notranjih zadev Ray Lyman Wilbur je omenjenega dne zabil srebrn žebelj v prvi železniški prag za stransko železniško progo, ki se bo odcepila od glavne proge blizu mesta Las Vegas, Nevada, in bo vodila do kraja, kjer se bo gradil jez. V PRIMARNIH VOLITVAH v državi Wisconsin, ki so se vršile 16. septembra, je dobil republikansko nominacijo za go-vernerja Phillip F. La Follette, najmlajši sin umrlega bivšega senatorja Roberta La Follette-ja in brat sedanjega senatorja Roberta M. La Follette-ja mlajšega. Porazil je z veliko večino sedanjega governerja W. J. Kohler-ja. V DRŽAVI OHIO sta se konvenciji obeh glavnih političnih strank, to je, republikanske in demokratske, izognili prohibicije v svojih platformah. Obe stranki imata tudi “mokre” in suhe” kandidate. MESEČNIK Universal Design ,glasilo verske sekte istega imena, ki izhaja v New Yorku, priporoča v svoji septemberski izdaji državno postavo, glasom katere bi bilo možno skleniti zakon za dobo petih ali desetih let. Po preteku te dobe bi se lahko zakonska pogodba obnovila, ako bi oba zakonca soglašala. AMERIŠKI POSLANIK v Canadi, Hanford MacNider, ki je bil nedavno imenovan na omenjeno mesto, se je predstavil načelniku canadske vlade v Ottawi v vojaški uniformi, kar je napravilo zelo čuden vtis v (Dalje na 2. strani) ZDRAVNIŠKI NASVETI (Piše dr. F. J. Arch, vrh. zdravnik J. S. K. Jednote.) Oslovski kašelj V tem letnem času so otroci zopet v šolah, in ena bolezni, s katero lahko pridejo v dotiko, je oslovski kašelj (whooping cough), ki se z drugim imenom naziva tudi “pertussis.” To nevarno bolezen se navadno smatra za nekaj lahkega in običajnega. To naziranje pa je zelo pogubno, kajti oslovski kašelj zahteva vsako leto toliko smrtnih žrtev, kakor škrla tinka. Ta bolezen se navadno pojavi v obliki epidemije, ki je različno močna, nevarna in smrtonosna. Letne sezone nimajo dosti opravka s to epidemijo, res pa je, da se pogosteje pojavlja v ostrem in mrzlem vremenu. Direktni povzročitelj te bolezni je bacil, ki se nahaja v izločkih nosa, grla in sapnika. Od osebe do osebe se ta bolezen prenaša direktno, kot na primer davica, ali pa se prene-ša potom rutic, igrač, čaš, brisač itd. Najbolj nalezljiva je ta bolezen v začetnem štadiju, toda nalezljiva ostane tudi v času okrevanja. Prime se lahko vsake osebe, toda najbolj dovzetni za njo so otroci pod petimi leti. Vsled tega je zelo zaželjivo, da se otroka ubrani te bolezni kar naj dalj e mogoče. Otrok, star nad pet let, ki dobi to bolezen, jo navadno dobro prestane in po dobi dorasta je malokdaj nevarna. Kontrola oslovskega kašlja je zadeva, ki je v glavnem v rokah splošne publike. Zelo važno je, da pomnimo, da je bolezen nalezljiva ves čas, dokler traja. Ako otrok pokaže znake prehlada, ne dajajte mu domačih zdravil, ampak posvetujte se z zdravnikom. 'Prehlad sam na sebi morda ni nevaren, toda na ta način se začenja oslovski kašelj, ki zamore okužiti druge, še predno je otrok začel kašljati. Zdravnik take zadeve bolje pozna kot vi, in kakor se čudno sliši, on bo rajši ohranil vašega otroka zdravega kot pa ga zdravil, ko je že bolan. Stariši otrok, ki dobijo to bolezen, nosijo veliko odgovornost v tem oziru, da skrbe, da se bolezen ne prenese na druge otroke, kajti pri enem otroku zamore biti bolezen lahka, pri drugem pa se utegne razviti v nevarno. Poleg zdravniške oskrbe rabijo otroci z oslovskim kašljem dovolj svežega zraka, in navadno ni potrebno, da bi bili zaprti v hiši. Gibanje na verandi ali na dvorišču pomaga. Izboljša naj se telesno odporno silo bolnika s pravo hrano: dosti mleka, svežega in kuhanega sadja in zelenjave. Prava prehrana, dovolj spanja in svežega zraka mnogo pomaga, da bolnik bolezen dobro prestoji. V gosto naseljenih krajih je težko preprečiti širjenje oslovskega kašlja, ker stariši nečejo iti na roke družinskemu zdravniku, zdravstvenemu depart-mentu in celo lastnemu otroku ne.' Kdor prikriva slučaj oslovskega kašlja ali katere druge nalezljive bolezni, škoduje s svojim nespametnim postopanjem svoji družini, svojim sosedom in njihovim otrokom. Ako je kdo zanemaril poklicati zdravnika v razvojnem štadiju oslovskega kašlja toliko časa, da se je kašljanje že pri čelo, naj ga pokliče vsaj tedaj. S tem morda ne bo rešil samo GOLOB SELEC Ameriški golob selec- (passenger pigeon) je bil že pred leti zapisan med; izumrle. Pred petdesetimi leti in še prej je bilo po državah ameriškega vzhoda, srednjega zapada in severa videti ogromne jate teh golobov, ki so se j po sezoni premikale iz kraja v kraj za hrano. Resnica je, da so jih marsikje ljudje pobijali na debelo, toda kljub temu mi bilo opaziti nikakega posebnlega zmanjša nja v številu. Kar naenkrat pa so te jate golobov izginile, in naravoslovci si že par desetletij glavo belijo, kaj je tako nanagloma uničilo te zanimive .ptiče. Nekaj let potem so sicer še tuintam opazili kakšen posamezen par, potem pa so docela izginili. Glasom nekega poročila so videli Zadnjega divjega goloba te vrste na prostemIblizu Detroita leta 1898. V tjnestu Cincinnati, Ohio, je leta| 1914 v zoolo-gičnem vrtu poginil zadnji vjetnik te vrste. |S tem je bil ameriški golob selec zapisan med izumrle ptičjfe vrste. Nedavno pa je .neki časnikar blizu svojega doma v Munis-ingu, Michigan, videl par teh golobov. Neki michiganski zdravnik, ki se je? vozil z avtomobilom iz Floride, je opazil jato kakšnih petnajstih golobov nekje med Indianapolisom in Kokomo, Ind. Oba omenjena moža sta v prejšnih letih, ko je bilo teh ft-plobgv še dovolj dostikrat lovila te ptiče in jih vsled tega dobro poznata. Dr. Philip Hadley, biologist na michiganski univerzi, je nedavno videl v gozdu ptiča, ki je bil podoben golobu selcu; njegov tovariš, izboren priro-doslovec je imel priliko, da si ga je boljše ogledal in je potrdil, da je bil res golob selec. Dr. Hadley je mnenja, da se že med mrtve zapisan golob selec vrača neznano od kod na polotok severnega Michigana, Iger so svoječasno ti ptiči gnezdili v velikih množinah. NAJBOLJŠA HRANA Kadarkoli potrebuje naše telo okrepčila in hranilnih snovi, nam priporočajo, da pijemo mleko. Zakaj ? Odgovor je enostaven. Uganko, kaj naj predstavlja popolno hrano, je narava sama rešila in rešitev je: mleko. Ko je nastalo veliko pleme vročekrvnih živali, sesalcev, katerih mladiči se skote živi in slabotni, je narava poskrbela, da bi ti novorojenčki dobivali popolno in zdravo hrano. In tako je bilo usojeno, da proizvajajo matere, ki so jih rodile, dovršeno hranilno snov, mleko. Tudi človek, kot najbolj dovršen sesavec, je odvisen od mleka v dneh svojega detinstva. Mleko je popolna hrana. Ono vsebuje vsako snov, ki je potrebna za rast in zdravje. Mleko je hrana, ki gradi telo in popravlja obrabljene tkanine. Pa je tudi kurilna snov, kajti preskrbuje telo s snovjo za ustvarjanje energije, potom katere izvršuje telo mišično delavnost'. Poleg tega so v mleku one prepotrebne mineralne snovi, ki dajejo moč in trdnost kostem in zobovju. Dočim je vrednost mleka kot glavna hrana za deteta splošno priznana, pa dostikrat pozabljamo, da je mleko izborna hrana tudi za odrastle. Kakor bi moral vsak otrok izpiti kvort mleka na dan, tako bi moral tudi odrastli človek izpiti vsaj pajnt istega. .Otroci in odrastli, vajo z mlekoffi. Ker je mleko tako popolna hrana, se priporoča onim, ki so slabega zdravja, da ga uživajo še več kot po navadi. Ako slede temu nasvetu, se mnogokrat izognejo težkim boleznim. Ta popolna hrana — kakor je znanstveno dokazano — okrepčuje utrujeno telo odrastlih, kakor tudi rastoče telesce deteta. Toda mleko za odrastle ali za otroke mora biti čisto, ako naj doprinaša svojo korist. Dandanes dobivamo mleko najčistejšo vrste vsled strogih mestnih na-redb in državnih zakonov. Tipično v tem pogledu je mleko v mestu New York. V prejšnjih časih je bilo drugače in okuženo mleko je večkrat povzročilo raz-pasenje nalezljivih bolezni. Mleko pod nesanitarno upravo od strani mlekarjev in prodajalcev utegne biti sredstvo in povzročitelj sledečih nalezljivih bolezni: legarja, vnetja grla ter nekaterih vrst tuberkuloze. V prejšnjih časih je zlasti pretila nevarnost detetom in mlajšim otrokom, da se okužijo s tuberkulozo potom mleka bolnih krav. Tuberkuloza je navadna bolezen goveda in surovo mleko okuženih krav mnogokrat vsebuje žive bakterije tuberkuloze. Izkušnja je dokazala, da so te bakterije sicer razmeroma brez nevarnosti za odrastle, da pa morejo povzročiti usodepol-ne infekcije pri otrocih, ki pijejo surovo mleko. Dandanes pa pregledujejo ži vinozdravniški nadzorniki vsako čredo potom tuberkulinovih poizkusov in vsako tuberkulozno govedo je takoj pobito. Na tak način je bil vir nevarnosti znatno omejen. Vrhutega pa imajo določbe zdravstvenih zakonov, ki delujejo za snago in čistost, zlasti pa naredbe glede pravilne pasteurizacije, za posledico, da so postala okužen ja vsled mleka in razpasenja nalezljivih bolezni jako redka. Pasteurizacija ubija klice tuberkuloze, legarja in drugih nalezljivih bolezni. Pasteurizaci-(Dalje na 2. strani) GLASOVI Z RODNE GRUDE V noči 28. avgusta je izbruhnil požar v vasi Doljane, občina Radatoviči v Beli Krajini. Ogenj se je hitro širil in uničil 37 poslopij, namreč osem stanovanjskih hiš, devet hlevov, osem senikov, en pod, eno vinsko klet, dve kašči in osem drugih gospodarskih poslopij. Škoda se ceni na poldrugi milijon dinarjev. Pogorelo je 15 gospodarjem, ki se razen Dra-gelja in Maršiča vsi pišejo za Smiljaniče. Jugoslovenski uspehi pri letalskih tekmah. Rezultati tekmovanja Male antante in Poljske z dne 1. septembra kažejo naslednjo sliko: Prvo nagrado predsednika poljske republike Moszickega je dobil jugoslovenski aeroklub. Drugo nagrado poljske republike je dobil češkoslovaški aeroklub. Individualne nagrade se razdele takole: prvo nagrado 9,000 polj- skih zlotov (75,000 dinarjev) dcbita j u g o s 1 o v anska letalca Sintič in Lukmanovič, drugo individualno nagrado 6,000 poljskih zlotov (38,000 dinarjev) dobita češkoslovaška letalca Kleps in Frank, tretjo individualno nagrado 4,000 poljskih zlotov (25,000 dinarjev) dobita jugoslovenska letalca Novak in Mandraševič. Častna nagrada kneza Pavla Karagjorgjeviča pripada takisto Jugoslaviji. Dne 27. avgusta okrog 4. popoldne je 17-letni hlapec Alojzij Nečemer, uslužben pri posestnici Mili Svetec, vdovi sre-skega glavarja v Leskovcu pri Krškem, z dvovprežnim vozom vozil drva na Loke in zavozil z vozom tik čebeljnaka. Z razkladanjem drv je razburil čebele, ki so ga začele pikati. Z otepavanjem jih je razburil ta ko, da so se lotile tudi spotenih konj. Konja z vozom sta bila v taki nesrečni situaciji, da se nista mogla rešiti z begom. Hlapec, hoteč pomagati in rešiti konje, je prišel pod konje in se je le s težavo rešil na ta način, da je odtrgal od čebeljnaka desko. Kljub temu, da je prihitelo več sosedov v pomoč, med njimi kapetan fregate Vladimir Pfeifer, ki je imel opravka na svojem sosednjem posestvu in je v prisebnosti skušal z dimom goreče slame pregnati čebele, se ni posrečilo konja rešiti iz obupne situacije. Šele iz gozda na pomoč pozvani Alojz Kodrič je s' požrtvovalnostjo rešil konja po več kot 10-minutnem boju s čebelami s tem, da je odžagal oje in porezal še nepotrgano vprego. On, kakor tudi hlapec sta bila močno in nevarno opikana. Komaj sta se konja začutila prosta, sta se dvignila in pobegnila. Eden izmed konj je neštetim pikom po nekaj urah podlegel, eden pa drugi dan. Vsa zdravniška pomoč, ki se je tekom noči dvakrat izvršila, ni pomagala, da bi vsaj drugega konja rešili. Škoda se ceni na preko 10,000 dinarjev, ker sta bila oba prvovrstna, komaj štiriletna konja. Z ozirom na nov kurz v prosvetni politiki napram nemški narodni manjšini v Jugoslaviji poročajo zagrebške “Novosti” sledeče: “Lojalno držanje nemških narodnih manjšin v Jugoslaviji je omogočilo vladi generala Petra Zivkoviča največjo obzirnost do kulturnih, prosvetnih in socijalnih potreb državljanov nemške narodnosti. (Dalje na 2. strani). Drag šport Angleži vzdržujejo svojo dinastijo večinoma radi “lepšega,” kajti pri upravi dežele ima kralj malo za odločati. Pri vsem tem pa jih kraljevski pomp precej stane. Nedavno je bila Yorškemu vojvodu, ki je brat prestolonaslednika, rojena hčerka, in ta reč je stala “Johna Bulla” okroglih $40,-000. Izdatki se razdelijo sledeče: zdravniški stroški $25,-000; pozdravno streljanje $3,-000; krščenje $3,000; napitnina služabnikom $2,500; ofici-jelna naznanila $1,500; plača bolniških strežnic $1,320; registracija rojstva $525; telefonski klici $500; oblačila za deteta $500; razni mali stroški $2,500.—Koliko delavskih družin bi bilo zadovoljnih, če bi imele o priliki prihoda novorojenčka eno tisočinko gornje svote na rokah! o-—-— Commonwealth štiri države, namreč Pennsylvania, Massachusetts, Virginia in Kentucky se oficijelno nazi-vajo “commonwealth.” Vse ostale države Unije imajo naslov “state” (država). Po ustavi se smatra za državo vsaka izmed 48 držav. življenje svojega otroka, ampak bo z informiranjem pravih avtoritet rešil tudi življenja drugih otrok. VSAK PO SVOJE Evropejci očitajo nam Američanom, da smo veliki hinavci, posebno kar se tiče prohibicije. V javnosti se kažemo z lilijo treznosti, v deželi se pa v resnici pije več kot kdaj poprej. Temu se ne da oporekati, toda prijateljem onstran luže lahko vrnemo kompliment. Večina evropskih državnikov poje svetu o sami miroljubnosti, medtem pa se večina evropskih držav s histerično naglico 'oboro-žuje in pripravlja na vojno. * Ameriški časniški poročevalci, ki se mude v Evropi, čisto resno pišejo, da prav lahko v kratkem izbruhne nova vojna. Lahi grdo gledajo Jugoslavijo in Francijo, Francozi Italijo in Nemčijo, Nemci Poljsko in Francijo, Madžari Jugoslavijo in Češkoslovaško, Jugoslovani so pozorni na Albanijo, Bolgarijo in Madžarsko, glede Italijanov pa vsak Ve, da jih ljubijo kot trn za nohtom. Slovenska kri, ki jo laški fašisti prelivajo v zasedenem ozemlju, vpije in vžiga krvavordeče plamene maščevalnosti, zato res ne bi bilo nič čudnega, če nekega dne završi hurikan, ki bo potegnil v vojno vihro celo vrsto držav. * Mussolini vedno glasneje izziva vse sosede, napram Jugoslaviji pa se obnaša, kakor se je Berthold napram predvojni Srbiji. Pri vsaki priliki citira davno rim Ijan sko ^geTftfVTTOHEFT tem pa čisto pozablja na zgodovino, ki je stara komaj dobro desetletje, katera beleži, kako sijajno so novodobni “Rimljani” tekli proti Piavi. * Predno Musso kaj začne, naj da zgraditi mnogo mostov preko Piave, da bodo njegovi junaki lahko neovirano tekli prav do konca italijanskega “škornja.” Razmere v Ameriki niso rožnate, toda najmanj toliko so le boljše od evropskih, da nam vsaj vedno ne visi nad ghvo meč preteče vojne. Ni čuda, če je ta preteči vojni meč v duhu videl tudi marsikateri izletnik in se zadovoljno oddahnil, ko je zopet stopil na ameriška tla. Nedavno sem govoril z rojakom, ki je tiste vrste, da nikdar prav ne veš ali govori resno ali se šali. Omenjeni rojak je bil pretečeno poletje na obisku v Evropi, pa mi je pripovedoval o dobrih časih in zanimivih dogodkih, ki jih je doživel tamkaj. Ko sem ga vprašal, kaj je bilo najlepše in najboljše v Evropi, je globoko potegnil dim cigarete, nagajivo pomežiknil in dejal: “Za mene in še več drugih izletnikov je bilo v Evropi naj-lepše in najboljše to, da smo imeli potne in vozne liste za povratek v Ameriko!” * Letošnja suša v Zedinjenih državah je tudi precej pripomogla k splošni brezposelnosti. Tako je med drugimi brez dela 24 komisij, ki bi morale študirati poplave. * Te dni sem izvedel od prijatelja dober nasvet za piknikar-je; škoda, da je za letos že malo pozen. Večkrat se namreč pripeti, da lačen piknikar pohrusta s sandwichem tudi kakšno mravljo, kar ni zdravo. V takem slučaju je baje najbolj priporočljivo hitro vjeti pajl« in ga pogoltniti. {Dalje na 2. strani) ^EW Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VI. f*|gg!*>83 N0.39 Dragoceni čas. Poleg zdravja je čas najbolj dragocena stvar na svetu. Največji .zapravljivec je tisti, ki zapravlja čas ali pa svoje zdravje. V gotovem oziru je še večji zapravljivec tisti, ki zapravlja čas, kot tisti, ki zapravlja zdravje. Včasi je še mogoče zapravljeno zdravje nazaj dobiti, zapravljeni čas pa je izgubljen za vedno. Če je izgubljen čas, ki nam ga je usoda določila, je izgubljeno vse. ' Ameriški pregovor pravi, da čas je denar, slovenski pregovor pa trdi, da čas je zlato. Pravzaprav je čas še mnogo več kot denar in zlato, toda namen obeh pregovorov je poudariti, da čas je izredno dragocena stvar. Velike važnosti je torej, da nam odmerjeni čas kar mogoče koristno porabimo. Lahkomiselno zapravljen čas pomeni čisto izgubo. Vsak zamore koristno porabiti čas, na svoj način seveda. Če služimo in si zbiramo sredstva za življenje, če se učimo in izobražujemo, če pomagamo k dobri vzgoji mladine, če po možnosti podpiramo ustanove, ki služijo splošnemu blagru itd., je čas koristno porabljen. Tudi za počitek in razvedrilo je čas koristno porabljen, ker to nam je potrebno za ohranitev moči in zdravja. Za vse, kar napravlja življenje lepše, boljše in prijetnejše za nas, za naše bližnje in za človeštvo v splošnem, je čas koristno porabljen. Znanstveniki, ki nam odpirajo skrivnosti narave in ki nam omogočajo najrazličnejše udobnosti, pesniki, pisatelji, slikarji, pevci, skladatelji, igralci in drugi umetniki, ki nas oskrbujejo z duševno hrano, na gotov način prav tako koristno porabljajo svoj čas za dobrobit človeštva kot farmer, ki prideluje pšenico, rudar, ki pridobiva rudo, tovarniški delavec, ki izdeluje stroje, trgovec, ki posreduje izmenjavo vsakdanjih potrebščin, itd. Tudi čas, ki ga člani J. S. K. Jednote žrtvujemo za rast in ugled naše organizacije, je koristno porabljen. Saj je to naša skupna bratska skladnica, i,z katere bomo črpali v slučaju potrebe, ki bo nudila prvo pomoč našim dragim, ko mi zginemo s pozorišča. Ako pridobimo za vstop v organizacijo naše prijatelje in znance, deležni bodo oni istih ugodnosti kot mi, torej bomo storili zanje dobro in plemenito delo. Pa tudi širjenje bratskih idej in tolerance, ki je v programu naše organizacije, poglobilo bo prijateljstvo in medsebojno razumevanje, kar zopet pomaga k lepoti življenja. Pred nami je še dobre tri mesece tega leta. Skušajmo jih porabiti koristno za nas, za J. S. K. Jednoto in za človeštvo v splošnem. Ne zapravljajmo časa brezkoristno in ne odlašajmo na jutri, kar danes lahko storimo. Naša je samo sedanjost, naš je samo “danes,” za “jutri” ne vemo če pride. Ako bomo vestno porabili in izkoristili vsak “danes,” naše življenje ne bo zaman. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) * V Missouri je neka zeljna glava zrastla štiri čevlje visoko in tehta 40 funtov. Morda misli “ronati” za zvezni kongres! * V pozni nočni uri sta stala na cestnem vogalu dva rojaka, ki sta hotela drugi druzega prekositi v učenosti, kreposti in vsakovrstnih vrlinah. Ko je eden naštel vse svoje vrline, katerih se je mogel spomniti, se je oddahnil, nakar je skromno pristavil: “In za vse, kar sem, dolgujem hvalo svoji materi.” “Ej,” je pripomnil drugi, “pošlji ji en dolar in dolg bo plačan z obrestmi vred!” * Znanstveniki so iznašli neki nov proces za izdelovanje žaj-fe, kar je imelo za posledico, da se je ista baje zelo pocenila. To je morda vzrok, da je toliko malih fantičev po več tednov sedelo na drevesih! * Do volitev je samo še nekaj tednov in mnogih kandidatov naj večja skrb je, za katero “planko” naj se odločijo, za mokro ali suho. Možaki namreč slutijo, da če se odločijo za nepravo, bodo dobili z drugo po butici. $ Med povprečnimi ljudmi, posebno v Clevelandu, se v tem času največ razmišlja in govori o grozdju, med politiki pa o volitvah. Naravno grozdje je letos izredno sladko, politično bo pa nedvomno marsikje kislo. * Dva ruska znanstvenika sta dognala, da imajo komarji rajši sladkor, med in sirup kot kri. V bodoče bomo torej po-strezali tem ljubim stvaricam s sladkorčki in medom. V nekem mestu Alabame sta si dve ženski lastili istega psička, in spor je prišel na sodnijo. Sodnik je fti°fh'Q poslušal argument obeh žensk, nakar je še bolj modro razsodil, da naj psička vzame tista ženska, ki je starejša. Posledica je bila, da ga nobena hi hotela in psiček je ostal sirota brez doma. * Dne 6. septembra so bile vsem polkom jugoslovanske vojske izročene nove polkovne zastave. Po poročilih v tam-kajšnih listih je bilo tozadevno slavje zelo lepo. Še mnogo lepše pa bo, kadar bodo te zastave na potu za krstno slavo vihrale preko Soče . . . A. J. T. KRATEK TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje iz 1. strani) Zedinjenih državah in v Cana-di. Ameriški listi opozarjajo poslanika MacNiderja na dejstvo, da je dosedaj še vedno bila navada ameriških poslanikov, da so se predstavljali tujim vladam v obleki navadnih ameriških državljanov. Dalje poudarjajo, da med Canado in Zedinjenimi državami ni vojaško zastražene meje in nobene utrdbe, kakor tudi, da sta bila nedavno predstavljena francoska letalca Bellonte in Coste predsedniku Hooverju in da ni nosil uniforme niti predsednik Hoover, niti navzoči general Pershing, dasi sta bila oba francoska letalca v ‘ vojaških uniformah. NOVO VLADO V ARGENTINI, kateri načeluje general Uriburu, so Zedinjene države severoameriške priznale dne 18. septembra. Nekateri upajo, da bo to izdatno povečalo trgovino med obema republikama. Istočasno sta bili priznani vladi Bo livije in Peru. Ali ni čudno, da tisti, ki navadno sami najbolj rabijo imajo najmanj za povedati, svojo poštenost in iskrenost, lastnosti, da tisti, ki najrajši prej pobegnejo in prepuste pojejo, kako so odkritosrčni, ki sc bahajo z dvatisočletno barizem! bi radi pri vsaki priliki druge učili, poduka, da tisti, ki največ govorijo, da, tisti, ki neprestano poudarjajo so navadno najbolj oddaljeni od teh izzivajo, navadno v nevarnosti naj-lclofute drugim, da tisti, ki vedno so na jvečje pokrite rihte,” da tisti, civilizacijo,, uganjajo največji bar- POSEBNE NAGRADE DRUŠTVOM Za pridobivanje novih članov v letu 1930 bodo krajevnim društvom nakazane sledeče nagrade: ODRASLI ODDELEK 10 članov -................ ........ $ 15.00 15 članov ..............:................... 20.00 20 članov ............................ 25.00 25 članov ................................. 30.00 30 članov 35.00 35 članov ............................... 40.00 40 članov ............................... 45.00 45 članov ............................. 50.00 50 članov ................................... 60.00 60 članov ................................... 75.00 75 članov ............... ,................ 90,00 76 ali več članov ......................... 100.00 MLADINSKI ODDELEK 25 članov ..................... ,. . $ 5.00 50 članov ............................... 10.00 75 članov ............................. 15.00 100 članov ________ :.................... 20.00 125 članov _______________________________ 25.00 Te nagrade se bodo poleg običajne provizije nakazovale koncem leta onim društvom, ki bodo pridobila dovolj novih članov za eno ali drugo nagrado. ,. .1 -..''J."' . • ■ vi , /-ti U c • 7 DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI Nadaljevanje s prve strani onle pavze med posameznimi dejanji so bile dolge in mučne. Največ navdušenja pa je pevec zbudil, kakor vedno, z narodnimi popevkami. Več pesmi, Zormanovih in narodnih, je moral ponoviti, za nameček pa jih še več dodati, ker se poslušalci kar niso hoteli raziti. Poset koncerta ni bil sicer sto-procenten, vendar vpričo obstoječih razmer prav povoljen. Kolegi Vatro J. Grillu, uredniku “Enakopravnosti,” in njegovi mladi soprogi so vile rojenice dne 18. septembra prinesle prvega “pomožnega urednika,” ki bo pa za dogleden čas “urejeval” doma. Glasom poročil je v vseh ozirih fin dečko, močnih pljuč in zapovedujočega glasu.—Starišem čestitke, mlademu “u r e d n i k u” pa čvrsto rast! Slovenski Dom v Gowandi, N. Y., priredi plesno veselico v soboto 27. septembra. Na obisku v Clevelandu se je nekaj dni mudil sobrat Frank Jerina, sin znane Jerinove družine v Claridge, Pa. Dospel je v Cleveland iz Detroita in se je ustavil pri svoji teti Mrs. Frank Leskovic na 6303 Glass Ave. NIZKO CENO pšenice na chicaškem trgu je baje zakrivila trgovska agencija sovjetske Rusije, ki je pod ceno prodala nad pet milijonov bušljev pšenice. Tako vsaj sodi zvezni poljedelski tajnik Arthur M. Hyde, ki se je odpeljal v Chicago v svrho nadaljnih tozadevnih preiskav. NAJBOLJŠA HRANA (Nadaljevanje iz 1 strani) ja je tudi odpravila nekdanji strah detinske kolere. Kar do prvih let sedanjega stoletja je ta bolezen ubijala nešteto mladih življenj vsako poletje. Vzrok te griže je bil neznan. L. 1903 in 1904 pa sta dr. Ilolt, slavni špecijalist otroških bolezni, in dr. Clark, ravnatelj laboratorija newyorskega zdravstvenega de-partmenta, dokazala, da vzrok te bolezni ni bila nikaka posebna klica, marveč mleko, ki je vsebovalo znatno število bakterij takozvane neškodljive vrste, o katerih ni prej nihče sumil. Dokazalo se je, da te bakterije sicer ne škodujejo starejšim otrokom in odrastlim, ampak da imajo uničevalen vpliv na delikatne prebavne organe dojenčkov. To odkritje je privedlo do splošne pasteurizacije. V razvoju iste je igral veliko vlogo znani človekoljub Nathan Straus. Sanitarni zakoni imajo za posledico, da je dandanes mleko zdravo in varno. Toda treba je imeti pred očmi, da, dočim zakoni skrbijo za to, da pride mleko pred naše duri v dobrem stanju, smo tudi mi sami odgovorni, da ga ohranimo prav tako čisto in sveže v naši kuhinji. Pasteurizacija obstoja v glavnem v tem, da se mleko segreje do gotove temperature (143 stopinj Fahrenheita) in da se drži pri tej temperaturi trideset minut. To postopanje ubije nevarne bolezenske klice ter znatno zmanjša število takozvanih neškodljivih bakterij. Toda, če hočemo, da ostanejo te bakterije v malem številu, mora mleko ostati sveže. Gospodinja mora paziti na to, da ostane mleko hladno, dokler ga ne rabi. Led v ledenici je ne-obhodno potreben v vsaki kuhinji. Mnogo ledu pomeni sveže, sladko mleko, kakršno je potrebno za zdravje. Ni dovolj, da se kupi dobro mleko. Mleko mora ostati hladno in snažno. Mleko se mora smatrati kot zavarovanje za zdravje vsakogar. Toda to mleko mora biti hranjeno pod zdravimi in sveži mi razmerami. Mleka ne potrebujejo samo otroci in bolniki, marveč naj vsak izmed nas poišče zdravja v tej hranilni in ozdravljajoči pi- jači. — FLIS. ---------o------- Kadarkoli se vam nudi prilika spregovorite dobro besedo za našo vzorno, gospodarsko trdno in nepristransko J. S. K■ Jednoto. GLASOVI Z RODNE GRUDE (Nadaljevanje iz 1. strani) Z uveljavljenjem načela največje tolerance inozemskih elementov v jugoslovanski narodni državi, ki so tudi z dejanji dokumentirali svojo državljansko pripadnost, bo omogočen neoviran kulturni razvoj nemške narodne manjšine. Ukrepi, ki jih izvaja vlada generala Živko vica sedaj in ki jih namerava še izvesti napram nemškim manjšinam, predstavljajo važen dogodek v odnošaju Jugoslavije do narodnih manjšin, zlasti do nemške narodne manjšine. “Izenačenje v vseh državljanskih pravicah je načelo, ki se strogo izvaja s strani sedanjega režima ne samo napram lojalnim državljanom, marveč tudi napram vsem lojalnim ino-rodriim elementom. To bo nedvomno služilo ža še večjo poglobitev prijateljskih odnoša-jev med Jugoslavijo in Nemčijo ter bodo odstranjeni vsi vzroki onih ma'lih in drobnih sporov, ki so poprej, zlasti v dobi zadnjih parlamentarnih režimov, nastali baš v tretira-nju nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. “Po merodajnih informaci-bo vlada generala živkoviča v nasprotstvu z dosedanjo prakso uvedla z novimi reformami v narodnem in kulturnem življenju nemških narodnih manjšin načelo toleriranja in priznavanja nemške narodnosti na ta način, da bodo o teh vprašanjih odločali roditelji. V kolikor bi prišlo v vprašanju narodnosti do spora, med šolskimi oblastmi in roditelji, bo o tem odločala komisija, v kateri bosta dva zastopnika šolske oblasti in dva zastopnika manjšinskih roditeljev. Predvideno je tudi osnovanje analfabetskih tečajev z nemškim učnim jezikom, toda pod pogojem, da se vrši istočasno tudi pouk v narodnem jeziku. Glede osnoynih šol je predvideno, da , se vrši pouk na nemških manjšinskih šolah do vključno drugega razreda samo v nemškem jeziku, od tretjega razreda dalje pa se uvaja kot obvežen tudi pouk narodnega jezika. Da se bo doseglo izenačenje obeh jezikov v višjih razredih, se bo pouk pospešil. “Nadalje je vlada generala Petra Živkoviča sklenila, da se nemški kulturni . organizaciji “Schwaebischer Kulturbund," čegar delovanje je bilo vse do sedaj prepovedano, zopet dovoli nadaljnje delovanje pod pogojem, da se bo ta nemška kulturna manjšinska organizacija bavila samo s kulturnimi vprašanji ter se izognila vsake politike in sploh vsega, kar bi sc moglo smatrati za prekoračenje programa po pravilih, ki so od oblasti potrjene. V nizu teh reform je predvideno tudi dovoljenje za osnovanje privatnega učiteljišča nemške narodne manjšine s pravico javnosti. Ti ukrepi vlade generala Petra Živkoviča bodo naleteli nedvomno na izredno odobravanje ne samo pri narodnih manjšinah v Jugoslaviji, nego tudi v Nemčiji.” Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1808 Kat. Jednota Inkorporlrana 1. lWl. . GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, P*-Podpredsednik: PAUL BARTEL, 001 Adama St., Waukegan, 111. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minneaota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 Eaat Camp It., Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 018 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, 0. 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, Minn. 2. nadzornik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, . 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chicago. ^ Porotni odbori Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O' Jednotino uradno glaailo: NOVA DOBA, 8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poiW*| naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov jn b°‘D spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. r(. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov In membe naslovov naj ae pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. Cl*if * Cleveland, Ohio. v*««? Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslov*11 | “lan te organizacije, naj ae -8 ustanovitev novih društev !j| obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 čl*Dl članicami. za obilen pristop. Kdor želi postati član tajniku bližnjega društva JSKJ. Za DOPISI. Plahi medvedi v Bosni. Nedavno se je skupina Sarajevčanov porUJa na planino Jahorino. Ob priliki zabave na nekem pašniku so izletniki nenadoma zagledali dva medveda, ki sta mirno capljala po pašniku. Ko pa sta zagledala izletnike, sta jo hitro odkurila v gozd. Kakor znano je v Bosni lov na medvede zabranjen, da se ta divjačina popolnoma ne iztrebi. Nedavno je prispela na Bled odlična ameriška novinarka Miss Morton, ki se že delj časa mudi v Jugoslaviji in proučuje gospodarske, kulturne in socialne razmere. Bila je tudi v Suvoboru sprejeta v avdijenci pri kralju. Znjo je prispel na Bled tudi znani ruski novinar Ksjunin, eden izmed prvakov ruske emigracije, dopisnik raznih ruskih listov in revij. Blaine, O. Odbor društva Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ poživlja vse enakopravne člane in članice, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 12. oktobra. Kdor ima kakšen zadržek, da na omenjeno sejo ne more priti, naj to naznani društvenemu tajniku najkasneje do 11. oktobra. Kdor se seje 12. oktobra ne bo udeležil in se tudi ne bo z važnim vzrokom opravičil, bo suspendiran za en mesec. To se tiče vseh enakopravnih članov in članic našega društva. Na zadnji seji dne 14. septembra, ki je bila trimesečna, katere bi se moralo udeležiti vsaj nekaj odbornikov in nekaj članov, sva bila navzoča samo jaz (tajnik) in sobrat predsednik. Ne vem, kakšen vzrok je, da se člani in članice ne morejo udeležiti vsaj trimesečnih sej. Ce nismo uradniki sposobni za naše urade in če članstvo ni zadovoljno z nami, naj pride članstvo polnoštevilno na sejo in naj si izvoli take uradnike, da bo z njimi zadovoljno. Kar se pisca teh vrstic, to je tajnika tiče, bo drage volje svoj prostor prepustil drugemu. Dalje, ako morda člani niso zadovoljni s sedanjimi zboro-valnimi prostori, naj pridejo na sejo in si izberejo drugi prostor za seje, tak prostor, da bodo zadovoljni z njim. Ako se bo članstvo tako malo zanimalo za društvo, bo isto napredovalo nazaj, ne pu naprej. Na primer, na sejo pridejo bolniške nakaznice, in če sta navzoča sam tajnik in predsednik, jih sama ne smeta in ne moreta odobriti, če.so drugi člani obiskovali bolnike in ni nobenega, da bi poročal. Za bolnika pa tudi ni prav, da bi čakal mesec ali dva predno dobi podporo, samo zaradi svojih zdravih društvenih sobratov, ki ne marajo prihajati na seje. Vsi člani (in članice) našega društva so torej še enkrat nujno prošeni in pozvani, da se gotovo udeležijo prihodnje seje dne 12. oktobra. Kdor ne bo prišel in ne bo za neudeležbo navedel važnega razloga, bo suspendiran. Izgovarjati se ne bo megel nihče, da ni vedel, ker bo vsak lahko č i t a 1 v našem uradnem glasilu Nova Doba tozadevni poziv iz urada društva. Na seji se bo moglo članstvo o vsem pogovoriti, izbrati si novi društveni odbor in tudi nov prostor za mesečne seje, tako, da se bo uredilo v zadovoljstvo vsem in da bodo člani v bodoče z veseljem in polnoštevilno prihajali na seje.—Bratski po* I(i sh zdrav! Jt Pei Za društvo Napredni ^ -bal^ ci, št. 155 J. S. K. Jednote; av0r Louis Koželj, predsedn1’ jbaskt Paul Ilovar, tajnik 111 1 ten-] pl h fa Pittsburg|” Hors Sobrat urednik, čitatelJj ^ ^ ^ ve Dobe in še posebej , i! *ts e štva sv. Štefana, št. 26 J® j The morda že mislili, da se n11 ^ ts kom Pasjih dni in njib0'6^ latic čine črnilo posušilo, P8., j^stoc ni tako. Kadar človek tea piše radi sebe, ne piše le ^ Uni0 da bi bil njegov dopis v in M:fe;,pbtem po če,u ' JLfa o češ, kako dobro ga je ^)4^ . ni kot smo sedaj, pa vCilpiiV|1pl j^1 kako pozabimo na to. zdaj v tem času nam je ^ ^ delovanje najbolj potreb” stopila je skoro splošn^ ^ jt1^ poselnost in dan za d 13 _ v • i * ne * ill wj večje število tistih, ki 11 tre1 mo kriti naših dnevnih p£ in izdatkov. Najbolj ^ je za naše tajnike. mesecu, pa nimajo vč»sl M2 of lovico asesmenta plača,1( . glavni urad pa mora P*‘ kasneje do zadnjega v . Ni zameriti tistim, kater‘_ ■ 1qc jo, toda vsak član dob1 kaj pravijo pravila o ten1' pli»f reč, da mora biti asesme . Sj, ^e( čan do 25. v mesecu, gUgpe^f član sam suspendira. zijo nekateri prelahko jo, ker se ne zavedajo, a lahko baš v tistem čas11 ^ i> 1 ’ nesreča, in suspendh"111 L W upravičen do podpore, ^ v- > i daje svojim članom j kih slučajih. _ ,a ^ Priporočljivo bi bil°' sll pls.l tisti, ki ne morejo ob C&0b^j čati svojih asesment°v’ gof^jL ^ do svojih prijateljev »L nikov za majhno P°s okujta morejo zadostiti svoj'n' p3 |jd nostim napram Jednot'_ ^ i Jednota v vseh slučaj1 -f, t. i svoje obljube glede P° $ Lsvi tem ni nikakega dv°nia'aj ^ k ct< da bi se ftozadevno dal° . ^ riti tudi na društveni sel • :| fir (Dal)e na S. ^ A H a Memb °utcor 12 ; edure eties. At th ^ coi to He t the ; Was C. l tose p *iders ^tag p forth The « and Ulake orj d * a , •Sates New Era Supplement Edited, by Louis M. Kolar. 0. no. »go. & 0. ,siU**f* ■old** ixprfr lr *»'•’ Current Thought. Hat Was Accomplished at the Athletic Conference Ambers of the S. S. C. U. are anxiously waiting to read of Outcoine of the athletic conference held in Cleveland, 0., on l' 12 and 13. They want to know in detail of the exact "edure of the little “Convention” embracing lodges active in •etics. ^ the present time, it is sufficient to say that the minutes conference will be published as soon as re-written and ^ to appear in print. These minutes are lengthy, for it ^ understood that the delegates were continually discus-* athletic situation for two whole days. Some of this ! Was devoted toward increasing the membership of the !,.C. U. Two days is a rather limited time to discuss and e plans on the athletic situation, especially when one 8l l0r sports was impossible as the transportation expense would iiofli * °U^ enth-e sports fund, itelji Sectional and National Champion Lodges in J ^fter some heated discussion, the delegation finally agreed j^ture basketball and bowling, and determine sectional and '»t , champion lodge teams. Two leagues were organized. bi se j astern League including the states of Ohio and Pennsyl-i nl°f(1.’ and the Northwestern League, including the states of ls and Minnesota. State champion lodge teams in basket 5( ^ each of the four mentioned states must be determined iaših ^ i fcb. i93i. During the month of February the sectional se..V ^atior al titles will be determined in basketball. The S. S. Wli jjj ^ Will reimburse visiting basketball teams in sectional con elTl0 ft0 ’l'^ national contests only. S,C jjji i delegation was trying hard to be economical as possi-isti _ Planning the disbursement of the Sport Fund. For this ^ Just three states were included in determining the na-^ bowling title—Pennsylvania, Ohio and Illinois. Two 3 s^tji Were formed, the Eastern, including Pennsylvania and bn0' ^ (l|j and the Western, including Illinois. The State champion na j. tj 8 teams must be determined prior to March 1, 1931. 0 6 'V ^ month of March the sectional and national bowling :ie 5 "'til be determined. 1 -Jo t S. S. C. U. Athletic Board de ^ ^ a^liletic board was elected to include five members, i t Pittsburgh, Pa., was elected chairman, and John L. ie£!l' \ 1 h Lorain, 0., elected vice-chairman. Other members of ritf ^'>h°ar<^ are Jr., of Joliet, 111.; Anton Vesel of jflC^ i*t0V Minn., and Joseph Kopler of Johnstown, Pa. In ri (j | this board will promote athletic activities among S. S. bf° Zl' e 0(^£es, and act as an arbitration board in such cases when jjj( n* ^niissioner is unable to judge, regulate or settle a con-jgiit P‘e ^ la^ matter. Heretofore, the supreme executive committee gjcc1' , ^ this power. Formation of schedules for lodge baseball Q."'as left in the hands of this board . were given plenty of consideration and it is hoped ^ (if 1 f ^ t°dges will sponsor girls’ teams. A loving cup suit-i P1 jii eac^ event will be given the winner of each state’s cl»>' e ^/°vided that two or more teams are organized by two or S 0c*^es within that state. So, girls, get busy and organize (J v t"°rm schedules with your neighboring teams, and hr I )j determine the state champion in all sports, k’ (j lodge will receive pamphlets containing the revised agU fjjj ) ^ regulations governing the administration of athletics, names of the delegation. Each lodge will re-i L cards to be distribute^ among non-members and jilOr ^ to join the lodge. Placards, containing the many i 0*)' \>° \ lr*e futures such as death, sick and disability, clauses, tf. .. y our Union will be distributed to the various lodges i o \ lyPtayed in their meeting rooms. ldP°,.'1|- ^ ^solution was passed whereby the Slovenian-conducted ■ 'V VtW°Uld encoura^e the younger element to join the English-KaJ e « mar 25355, Kate Kužnik 2536 • $ > o š Društvo št. 171: Peter t. ei 2733Q '»Of m 0 s Društvo št. 172: Tony Ukmftfl J Društvo št. 179: Joe NicoK^.,-eO r« 0 sl Društvo št. 180: Jenny 0 i 0 . 30816. $ JL?“‘s Društvo št. 198: Mike ’ 303 £,,120: Društvo št. 214: Joe Pogor«'c 5 '£> J Odstopili—Withdrawal^ ^.nele Društvo št. 26: Mike Be'nko " il S,.,; Društvo št. 36: Joseph"1 ,r uh 26013. 241 C‘k l' Društvo št. 134: Anna Kestn , o š Črtani—Expelled ,9! J^o s Društvo št. 85: Joseph 29* ijna a'e Društvo št. 117: John Ro »jjeg0 te i2 Društvo št. 166: Milka 'Ušt, 29104. , gol CVo Društvo št. 192: Lawrence . B444. . V» 0 A Društvo št. 204: Andre ružt„!!n»a 30265. V,, ' ° s Suspendirani—SusPf1^®!2« Cezel Društvo št. 2: Angela Pet® ^35! 3, JL Društvo št. 4: Frank Znak s s, Društvo št. 11: Mary , etiot ^ °pa Vera Campbell 27497, J0*111 i 0 s 26496. 239 „j. Društvo št. 16: Ja'nko Br ^. 0 š Dragica Bros 19757, Rozalija J ^ , W 22668, Jacob Urbas 18805. Vep ^ --Društvo št. 22: Frank 9'■n 12 13492. . d ler Društvo št. 25: Mary Louise rich BI57. nhlafc 2° h&° « Društvo št. 18: Angela 0 430-, [S p0 Društvo št. 22: Harold ^ ^l|ican Društvo št. 26: Mary Yoh y0|i<> Jse Thomas Yohovic 9587, Vida r*- jU 1ele 9588 • 1 • ^ Društvo št. 31: Mary MahclCjy(a|j h«. Frank Matičič 11293, PauJ' uarrf 'i 11291, Paulina Mramor 7999' e9: Stefanski 11211, Joseph J- : 8 0 •0400. ,ne L« W Društvo št. 35: Kat,1frJnc5 ^ 'Uštvn 4565, Frank Lesica 6179, AS << W ! 8306- t bcuc 20, Društvo št. 36: Frank Frances Lampel 1344, Andre b 0 3750, John Lampel 3751, Jo® p % D J 5253, Amelia Drobnich l3'^',jCli <0, Društvo št. 68: Mary Z°> ' ^ • i|; a Društvo št. 70: Helen g. S' k Veronica Žugelj 8735, Pefi8> ^ 5 a 79£8' Pidel 33$ Ko Društvo št. 103: Anton F' „c y k & Društvo št. 108: Olga Gor* ^ob Sadie Gorenc 3348. pol'1 Društo št. 126: George . , . 10698. 7llbec J h. Vo Društvo št. 138: John j becLt Jtt*tVo Frank Zubec 11375, Andy ^nc;1 k Društvo št. 145: Vingf VJ* C* D 11392, Amelia Rizzo H"5 'i)jtv„ Rizzo 11393, Antonia RizZ,0„ncer M ’I, Društvo št. 154: Joe Rose Longer 6862, Emil L % Društvo št. 160: Joseph j ^\h)\ Mary Zadnik 7317, Angela Anton Zadnik 7316, Albert ^ ^ ^£ J Društvo št. 162: Rudolf tv0 9940. Her St |j 5 Društvo št. 166: Alexan j2n vich 11189, George Stajan ^ry . Milena Stajanovich 11 P iJŠtvn 2555, Silvester Stroj 2554. . ; ft Društvo št. 175: J°sep” J 11885, Mary Kern 11886. , f»fj* Jl, JP Društvo št. 199: ^.a,'q4 P |*lj , 11195, Alio Farinelli 1>1J’ Farinelli 11196. . , j4- Unirli—D'fJJif f. b , ffltvr Društvo št. 12: Rudo ^ te p 9889. „flfet ^ flStvr Društvo št. 66: Mar?1 .jjV 11143- , nhineM' 4% Društvo št. 84: Joseph* .J 11834. cf£fS sA1’ 'h i- Prestopili—Trans [,y 0 . Od št. 37 k št. 132: Do 7338. , Matild3 Le, Od št. 145 k št. 204: Mag2l, ’J? N$tv; 10918, Nick Zimish W Zimish 10924, Mary «^^ |mtv, Katherine Zimish 10920, |'v m 10923. .. Presfopili v odraslt peparHf # h Transferred to Adu» V lotfc. PH&tv Društvo št. 1: Strfnk) . Rose Lah 658, Angela P L C Društvo št. 5: Anton e«inj5 ^štv Društvo št. 6: Ang®ig |j Uštv Društvo št. 12: Lu ,gg5, » iiSjv 9487, Mary Znidarsich J k Lokar 6041. mcefi1'i &^t\ Društvo št. 20: Anna S D ; ^ Društvo št. 21: A°tn •' ' 5533. (Dalje na 5- ,tf* "j urada gl. tajnika 5?! -------- 'peter W SPREMEMBE V ll0 J ČLANSTVU ti, a^ljevanje iz 4. strani' društvi« '«vo št. 25: Anna Modec 8524. oosters>.f “[Vo št. 31: Andrew Jerina 11290. Fink.? I vo št. 33: Rose Pivik 8970. mk F'1® itivošt- 36: John Cernetich 8029, 'n Fin'1? Fink 1401. r B469.1 ^ vo št. 37: Teresa Turk 1080. 171, Ral! Vo št. 42: Mary Vira'nt 3812. , J!v° št. 44: Jennie Avsec 5319. nstated . " vo št. 45: John Radez 8122. fi!Vo št. 53: Rose Mlinar 4703. J V .°, št. 61: John Stublar 381, ruricl1 Ite27atetich 1182, Mamie R Cher' tarma»J fcošt. 66: Joseph Seme 9557. j* S**■ 78: MollyPapesh 4257• sekcij j Vo st. 87: Margaret ZvanuJ )anit'c.q) Jak$ic [»i Vo št. 89: Henry Zuzek 9916. ' «»o št. 92: Mary Boštjančič h0' Ka«oT ?5*vo št. 94: Rose Urbancich 2778, ^ I spetrovcich 2309, Frances Trček orshe t, vrt h., Vo st. 99: Thomas Likovich 444. 0gi'naS^Vo št. 108: Anna Perica 10387. Beck^ ltv° št. 110: Frank Mohar 500, n.(,rahan 376, Jerfnie Strahan 375. ih K°c 'LVo št. Ill: Mary Hren 11736. irH i št- 114: John Kordich 3329, c Marolt 2621. 21. ^ , Vo št. 120: Louis Bolka 11504. mentJL .. . vo št. 121: John Vauken 394. uise Z Vo št- >29: Rose Muhvich 4947. ,q ; ‘vo št. 147: Frank Jankovich lla2052. 5 , Ki ,v° št. 18: Ludwig A. Erzen tv’i ?elen Putz 12100, Edward W k° “ K° l| I! 12101, Robert Zaversnik 1'ne >rl “hilip Zaversnik 12132, Louis ,24< Slk >2133. itne iJs Vo št. 25: Anton Skof 12134. t9‘ iff'vo št. 26: Edward Malec 12102, lk«c $ j ' Malec 12103, John Malec 12104, ot»f gj |, ® Malec 12105, Helen Louise Im, 106, Elizabeth Malec 12107. Rofl r 'Vo št. 29: Matthew J. Pustavrli ice tu Val 9 »° št. 33: Edward Oblack 'e 1 n!i>na May Oblack 12110. , J fco.,‘Vo št. 36: Theresa Kobal 12111. 11 i 2# LDezelan 12112. . rn/ift 3 y° št. 37: Mary V. Stopat { 27' William Frank Stopar 12114, lie" J,t JjS,opar ,2I15. I 1 ^s'Vo Jt. 43: Robert Joseph Rusy 'r?f,rk°v' št. 58: Phyllis Jean Michel- i J L *6, William Leslie Kovach 12054, ./Jka i«; t*‘ Kovach 12055, Ressillio Ko- i)cn 12056, Lilliam A. Kosijancich Qre tllen Glach 12058, David Glotcb II ir . ..v $ Sv°št. 60: Bobby Blague 12117. Ibl 43O, f*vo št. 61: Robert W. Gregro l(aii-rancis L. Gregro 12119, Arlene Ij 'SSey 12120, Franklin G. Gregro * 'M. n May Gregro 12122. . -. ll? lo v° št. 66: John Stephen Horvat :,C h. n^arrf i|^o° št. 68: Stefa'nia Plavetic c,M Ce°fge Plavetic 12062. ij vo št. 71: James Globokar 16^ k' in?< VS> tw!Vo št. 75: Rose Pelan 12123. n d V, 0 št. 78: Lois Kochman 12064. uC . št. 89: Elizabeth Anne An- 4 2065- ' h 1(1:^ 0 št. Ill: John Kenick 12066, ;P . iij Klintz 12067, Annie Klintz 2? V p»nila Klintz 12069, Joe Klintz f‘‘h y It; frank Klintz 12071, Ernestine a S1 Sj. 12072, Martin Russ 12073, Joe y ^ i$.Us‘ar 12074, Mildred G. Babich rtiic ^bV° št. 112: Walter Tomasitte Iih{,°l3ert Tomasitte 12076. IJij” št. 116: Veronica C. Boga- bec lj| ?)^tVo št. 133: Lawrence E. Maraš 'Uti'** 'chiVSšt- 134: Edwin Dolenc 12078, 1 yin1- jj c Dolenc 1207*9, Elsie H. Tominc llAsI khs, iV° št. 138: Mildred Vranovir ncer Si| Viieanile Vranovich 12082. jflik'il i5 tv° št. 145: Rafael Cebron diiik ii| iii§. dni"# I5(i: J‘in Mikulich 12126. MlJ '»St M'kulich 12127. v°št. 167: Jack Kovacic 12083. StJ ,i *5, u0Vacic 12084, Annie Kovacic ich ’iir >ft Hi,bert Smolsnik 12086, Elsie /iarV ■ H ,1087, Rudy Mezek 12088. Frank (A 089, George Krantz 12090. line 0 St. 171: Katarina Tomasevio Jt. 173: Da'nica Strekelj nn 'nka Strekelj 12092, Victor A fil, '2093, Karl Strekelj 12094. . 0 št. 174: Stefan Tislerich (if P° št. 178: Matt Romanik et l\t,rank Romanik 12130. els*’1 ISli 0 1^3: Rosalia Dolores M-S S '2096- in 200: Joseph Skraba •s ch f;ar8aret Yakich 12137, Mary \ 138> Anton Yakich 12139. ■/ilfl'1 sprejeti—Reinstated d3 sop!! v Lp° št- 16: Harry T. Kennedj I, 'H5,,,ste.r E. Kennedy 9966. sil f1tv° žt- 37: John Strumbelj 8641, k« [UŠšt- 57: Matt Rogina 3305. . y M° št. 104: Elenor Mladic 6736 V.nv Mladic 10632. 8, 0 St. 144: Virginia Bozich 0bi* .ii;?. št- 145: Mary Kelly 10901, in 1 I1’ k fi'y >0902, George Kelly 10903. nl»y ‘‘Stopili—Withdrawals c»r «h° St- 3: Ida Spelich 4329. ', 1 %š !° -št- 40: Jacob Poznik 3431. . vj. 1, 0 št. 94: Rose Gri.msich 1680. j*!/1, l)rltštv„ Črtani—Expelled ' •' mu, št- 21: Albert Silk 6104. ! ' ?*• 41: Margaret Brelih 968. , ; h'Hit,,0 žt- 58: Christina Fatur 2101. V,,0 št. 105: Elsie Evatz 343. lv° št. 10§: Rose Kikel 896. Društvo št. Ill: Charles E. Jakopich 9537, Mary Hreta 11005. Društvo št. 116: Domenika Jenko 10432. Suspendirani—Suspended Društvo št. 16: William Bros 6262, Mary Jurkovich 9968. Društvo št. 26: Mary Erjavec 22653. Harry Gummer 30396, Thomas Yoho-vich 28633, Stanley Yohovich 28632, Anna Yohovic 29018. Društvo št. 30: Louis Udovich 28995. Društvo št. 31: Rudolph Kolic 25413, Anthony Frlan 25127, Mary Hudale 8410, Mary Mramor 9136, Rudolph Mramor 26604, Frank Mramor 27767, John Mramor 30664, Matt Stublar 11210, Mary Stefanski 29124, Mihael Segina 19235, Agnes Segina 27582, Mike A. Segina 30399, Frank Orazen 16272, George Novak 16271, Steve Novak 27994, John Anzlovar 973, Mary Anzlovar 9074, Marti'n Hudale 12468, Angela Hudale 28505, Frank Novak, B43, Rose Hudale B87. Društvo št. 35: Frank Lesica 19331, Neza Lesica 21954. Društvo št. 36: Martin Klucevsek 16462, Stanley Klucevsek 27177, Blaz Kovacic 19312, Mary Kovacic 16502, Frank Rovanšek 26172, George Stockich 27108. Društvo št. 37: Ciril Jevc 16416, John Sustersic 30067, Vladimir Žagar 17220, Frank Cerkvenik 19405, Frank Tekautz 25829, Tony Zupancich 27526. Društvo št. 44: Joseph Jerman 20429, Agnes Yerman 27842. Društvo št. 45: George Gus 24009, Carl Gus 26851, Joe Cendon 24007, Alojzija Cefndon 24006, Emilia Codro-maz 26803, Joseph Codromaz 26802, Miroslav Sinkovič 29351, Anton Lile 28262, Stanko Ule 27980, Angela Ule 26569. Društvo št. 49: Joseph Hotujec 1731?, Susana Hotujec 21373. Društvo št. 57: Celia Collins 24301, Društvo št. 61: John Fracol 19172, Peter Fracol 20526. Društvo št. 70: Martin Gramc 31166, Joseph Lukanich 28061. Društvo št. 71: Rozalija Kralj 10509, Rok Orbanovich 21109, Michael Prha-vec 20434, Frank Roberts 13470, Andy Rutar 28363, John Rozman 17280, Matilda Smrdel 10329, John Stefe 23296, Anton Vrhovec 13472, Ivan Velkavrh 17502, Lawrdnce Zupon 24769. Društvo št. 77: Imbro Balich 22791, Mary Balich 22918, Joe Cindric 26695, Matilda Lisac '30002, Mike Lisac 30781 Društvo št. 105: Tony Hren 29739. Društvo št. 108: Anton Gorenc 20164, Frank Kogovšek 19673. Društvo št. 109: John Rebrovich 23152. _______ Društvo št. 110: Joseph Mehle 16196. Društvo št. 114: John Colombo 29843, Josephine Mizera 27158, Carl Krueger 29844. Društvo št. 122: Andy Odrehovseky 27807. Društvo št. 126: Steve Kalcic 27699, Michael Romcevich 29221. Društvo št. 131: Michael Duda 22622, Mary Duda 22808. Društvo št. 132: John Pasavad 31119, Joseph R. Posavad 31122, Jerry Dra-gonetti 31121, Rud.olph Tekaucic 31123; Adolph Kinat 31116, Arthur Henninge 31120, William Louis Keeley 31118, James C. Boyle 31115, John Brecelnik 31117, Filipi'na Gerdanc 22166, Mike Gerdanc 22167. Društvo št. 133: Mary Nekich 27949, Rozalija Russ 22018. Društvo št. 135: Paul Bozich 23523, Lulu Keys 22886. Društvo št. 138: Anna Zubek 28166. Društvo št. 142: Lucille C. Domitro-vich 28053, Angela F. Stupca 25552, John Stupca 27182, Veronica Stupka 29947. Društvo št. 143: Joseph L. Krivacsv 27094. Društvo št. 144: John Bahor 26881, John Perko 5909, Terezija Vidosh 8368. Društvo št. 145: John Satkovich 24212. Društvo št. 154: Steve Longer 25073. Društvo št. 159: Matija Matakovich 23458, Rose Pavlesich 30714. Društvo št. 160: . Angela Zadnik 25649. Društvo št. 162: Anna M. Bellock 25778 Društvo št. 166: John Strgar B186 Charles Stroy B382. Društvo št. 171: Louis Sever 30874, Dora Mavretich 26833, Frank Mavre-tich 26834. Društvo št. 172: Louis Vautar 26324. Društvo št. 175: John Jclusic 26582. Jacob Frank 30154. Društvo št. 179: John Krutta 30479. Društvo št. 188: Joseph Berzin 31062, Molly Koren 1061, Frances Antončič 31133. Društvo št. 189: Anna Lorber 27731. Društvo št. 192: Tony Rebovich 30481, Joe Pj. Lopp 26185, John E. Grahek B236, Lawrence J. Lopp B175. Društvo št. 196: Pauline Antlogai 30131. Društvo 197: Frank Vessel 30047. Društvo št. 200: Tony Palcher 27116. Društvo št. 201: Frank Škrbina Jr. B325, Agnes Škrbina B324. Društvo št. 205: Sophie Skittle 30344. Društvo št. 206: Joseph Mrak 30434, Leopold Tomc 30432. Društvo št. 210: Nick Dealie 30892. Društvo št. 211: Joseph Speha? 30913. Umrli—Died Društvo št. 2: Mary Gregorič 8093. Društvo št. 9: Johanna Kocja'n 26625. Društvo št. 15: John Starcevich 23005. Društvo št. 20: Matt Simonovich 18123. Društvo št. 27: Nick Divjak 30608. Društvo št. .36: Jacob Smrekar 7544, Anton Semič 23708. Društvo št. 37: Joseph Slabič 14336, Anton Jančar 13401. Društvo št. 49: Peter Jakobcich 2933. Društvo št. 50: Anton Perše 14964. Društvo št. 114: Anton Kochevai 17235. Društvo št. 179: Valentine Matko 28621. Prementba zavarovalnine—Change of Insurance Društvo št. 45: Iz Sl,000 na $500, Anthony Garbes 20894. Prestopili—Transfers Od št. 18 k št. 202: Anton L. Starman 31184. Od št. 20 k št. 25: Frances Ochis 21348. od št. 27 k št. 18: Anton Kuznar 11300. Od št. 30 k št. 70: Louis Klančar 23126. Od št. 30 k št. 215: William J. Bra-dach 29714, Mathew J. Bartole 27625, Frank S. Centa 25187, Frank Janezicli 26728, Ludvig Kochevar 26036, Frank A. Kochevar 28215, John Kochevar 24846, Ludwig Pogorelc 29713, Anton Vesel 23128, Matt Vesel 28739, Anton J. Prebil 30250, Louis C. Prebil 27315, DOPISI (Nadaljevanje Iz 2. strani) rej, tisti, ki vsled brezposelnosti ne more plačati asesrnenta, naj bi prišel na društveno sejo in apeliral na članstvo, da se založi zanj. Nikakor pa ni pametno, da se član pusti suspendirati. Zdaj ko imamo nekoliko več časa, agitirajmo vsi in povsod, da pomnožimo naše vrste in pomagamo k rasti naši J. S. K. Jednoti. Malo nerad priznam, da dozdaj je bil le mal odstotek naših članov pridno na delu, drugi pa se niso zganili, kakor bi sploh ne bili člani društva J. S. K. Jednote. Zato vse skupaj pozivam, podajmo se na agitacijo in skušajmo za naše društvo pridobiti kar največ zdravih novih članov. Ne pozabimo tudi na nagrade, ki jih daje Jed-nota pridnim agitatorjem, kajti dolar je dolar, pa naj pride od kjerkoli. Upam, da bo članstvo v splošnem te vrstice vpoštevalo in da bomo ob koncu leta lahko s ponosom zrli na dosežene uspehe in v bodočnost. Prečital sem v angleški sekciji Nove Dobe članek, ki je bil ponatisnjen po “Cleveland Jour-nal-u,” katerega urejuje Mr. Suhadolnik, in reči moram, da dotični članek bi moral prečita-ti vsak član in tudi svoje otroke opozoriti nanj. Priobčen je bil v Novi Dobi dne 17. septembra. Mr. Suhadolnik pa zasluži priznanje in čestitke za svoj izboren članek. Jos. Sneler, predsednik društva št. 26 JSKJ. Detroit, Mich. Društvo Triglav, št. 144 J. S. K. J., je na svoji zadnji redni seji sklenilo, da bo po možnosti in potrebi pomagalo članom, ki so brezposelni in ne morejo plačati asesrnenta, s tem, da jim bo posodilo iz društvene blagajne za asesment. Tisti, ki'so vsled brezposelnosti toliko prizadeti, da ne morejo plačati asesrnenta, naj se prvi mesec obrnejo na tajnika, kjer morajo podati pismeno izjavo, da bodo posojeni asesment povrnili društvu, kakor hitro se razmere izboljšajo. Za naprej, ako jim še ne bo mogoče plačati asegmenta, pa se morajo udeležiti društvene seje in apelirati na sejo. Poživljam članstvo našega društva, da to vpošteva, kajti tajnik se mora ravnati po društvenih zaključkih, če nihče drugi ne. — Z bratskim pozdravom, Frank Nograšek, tajnik. Canonsburg, Pa. Ker sem malo pozen z naznanilom glede praznovanja obletnice ustanovitve društva Jefferson Collegians, št. 205 J. S. K. Jednote, bom v tem oziru bolj kratek. Sicer mi je bilo itak rečeno, da naj le povem, da bo ta veselica nekaj izvan-rednega, potem pa kdaj in kje se bo vršila. Drugih podrobnosti pa ni treba navajati, ker pripravljalni odbor zagotavlja, da bo od njegove strani vse kar najboljše urejeno v zadovoljstvo vseh. Torej proslava obletnice ustanovitve društva Jefferson Col- Louis Janesich B356, Max Lesnak B364. Joseph T. Monte B352. Od št. 36 k št. 213: Louis Škufca 25429, Frances Parko 29716, Frank J. Klucevsek B287, Jennie H. Klucevsek B71. Od št. 37 k št. 71: Martin Kerin 22336. Od št. 42 k št. 208: Jennie Hribernik 31189, Julian Hribernik 28835. Od št. 71 k št. 89: Anton Doles 26685. Od št. 71 k št. 180: Frank Bouha 31306, Fa'nny Bouha 29999. Od št. 71 k št. 188: Louis Rayer 31194. Od št. 122 k št. 207: Frank Vrhovsek 28863. Od št. 137 k št. 180: Anna Jaklič 29295. Od št. 145 k št. 136: John Zalar 24075. Od št. 145 k št. 204: Dan Zimic 29323 Od št. 149 k št. 171: Mile Ratkovic 25585. Od št. 180 k št. 33: Antonette Peter nel 24497. Od št. 192 k št. 25: Celia Kušlan 29783 Od št. 206 k št. 214: Joe Pogorelc 30353. legians, št. 205 JSKJ, se bo vršila v soboto 27. septembra zvečer v veliki dvorani društva Postojnska Jama v Strabane-Ca-nonsburg, Pa. Igrala bo izvrstna godba. Za najboljšo vsestransko postrežbo jamči odbor. Vsa tukajšnja in okoliška društva in sploh vsi rojaki so vabljeni, da posetijo mlado društvo na tej izredni prireditvi v soboto 27. septembra. Za društvo Jefferson Collegians, št. 205 JSKJ: Frank Samsa. Chicago, III. Skoro v vseh dopisih, ki jih čitam po raznih novinah, se ponavlja eno in isto, in to so pritožbe o slabih razmerah, ki smo jih delavci deležni po zaslugah Mr. Hooverjeve prosperitete. Najve/i smo si pa delavci ^ami krivi, ker ne znamo vpoštevati svojega glasu ob času volitev. Takrat so oddani glasovi nam sovražnim kandidatom, in tako se splete bič, ki nas tako neusmiljeno tepe. Tudi v Chicagu delavci hodijo od tovarne do tovarne za delom, ki se pa jako težko dobi, posebno starejših ljudi nikjer ne sprejemajo. Da se pa križi in težave ma- lo lažje prenašajo, zato skrbijo chicaška društva s svojimi veselicami. Komaj so pikniki nekoliko ponehali, že so jesenske prireditve na dnevnem r e d u. Vsako društvo hoče prekositi druzega, kako bo bolj postreglo svoje goste. Tudi naše žensko društvo Zvezda, št. 170 JSKJ, je sklenilo na prošli seji, da priredi jesensko veselico dne 18. oktobra v šolski dvorani na 22nd in Lincoln Streets. Vstopnice bodo tako poceni, da si bo lahko kupil vsak po dve, eno za sebe, eno pa za svojega prijatelja, oziroma prijateljico. Ker ima društvo Zvezda mnogo prijateljev, upa, da bo dvorana polna do zadnjega kotička. Prvo, kar na veselico1 najbolj vleče, je godba, in ta ;bo prvovrstna, da se bo lahko vse vrtelo, staro in mlado. Kar se pa tiče postrežbe, pa mi ni treba še po-sebej omenjati. Naše članice so obljubile, da bodo to pot prekosile s postrežbo vse prejšnje veselice. Razume se, da tudi potic in krofov ne, bo manjkalo. Tudi za suha grla bo dobro preskrbljeno, saj ga že peljejo iz Calif ornije. Ker so vstopnice tako poceni, je društvo sklenilo, da se jih pošlje nekaj našemu sobratu gl. uredniku. Njegova naloga pa je ,da se pripelje omenjeno soboto v Chicago, pa čeravno Lindbergha najame, da ga pripelje sem v svojem aeroplanu. (Oho! Kar na komando? Op. urednika). To naznanilo in povabilo naj blagovolijo vpoštevati vsa bratska društva in vsi prijatelji društva Zvezda, in naj posetijo to veselico v kar največjem številu. V bodoče bo tudi naše društvo vpoštevalo njih prireditve. Da se moj dopis preveč ne zavleče in kako po nesreči ne zdrkne v urednikov koš, ga končam, v upanju, da ga vsak pazno prečita in se povabilu odzove. S sestrskim pozdravom vas pričakuje na veselici: Veselični odbor. (Agnes Jurečič). Gowanda, N. Y. Vsak teden ko prejmem list, ga pazno prečitam, ker je vedno kaj novega, kar me zanima. Vedno je tudi nekaj dopisov iz drugih naselbin, malokdaj se pa kateri oglasi iz Gowande. Sicer vam rojakom nič ne zamerim, ker ako bi bili vsi tako malo navdušeni za dopise pisati kot sem jaz sam, bi malo slišali drugi naši prijatelji o naši naselbini. Kar se tiče dela, se ne smem nič kaj preveč hvaliti, dasirav-no naše tovarne še precej obratujejo, vendar se delo bolj težko dobi, kajti kdor ga ima, ga drži, čeprav je bolj slaba pli^ča. Saj drugod pa še menda sploh dela ni. Kar se tiče našega društva, tudi vsako leto nekaj napredujemo. Večina je menda spoznala, da je naša JSKJ edina, katera ne vsiljuje nobenega strankarstva in je v resnici bratska Jednota. V mladinski oddelek je pristopilo letos že precej lepo število članov. Kar se tiče pa odrastlega oddelka, gre pa bolj počasi in jih je težko kaj dobiti, posebno pa zato, ker nimamo angleško poslujočega društva. Še otrok, ki prestopijo iz mladinskega v odrast- li oddelek, bi bilo malo, ako se starši ne bi zanimali zanje. Dne 31. avgusta smo imeli zadnji piknik v korist Slovenskega Doma, kateri se je še precej dobro obnesel kljub slabemu vremenu. Kmalu popoldne je začelo deževati, nakar smo celo stvar “premufali” v Slovensko dvorano, in potem se je začelo šele pravo veselje. Bilo je precej rojakov tudi iz drugih držav, kakor iz Michigana, Ohio in Pennsy Ivani je. Mr. in Mrs. Anžiček z družino iz Detroita, nas prideta večkrat obiskat, in tako sta nas tudi na zadnjem pikniku posetila. Mr. Anžiček je bil predsednik takrat, ko smo dali inkorporirati naš sedanji Dom. Njegova delnica ima številko 1, to je za 100 dolarjev, in mogoče bi bil še več prispeval, ako bi se ne bil kmalu potem preselil v Detroit; tako ga pa še vedno veseli napredek našega Doma. Dne 27. septembra priredi odbor Slovenskega Doma plesno veselico. Upamo, da bo, kot vselej, tudi to pot dobro obiskana. Rojakom se priporočamo za obilno vdeležbo. Z bratskim pozdravom, Ernest Palcic. Canonsburg, Pa. Tem potom prosim, da se nemudoma javi sobrat Anton Mr-lak, član društva Bratska Sloga, št. 149 JSKJ v Canonsburgu. Stvar sfe' °t?Ee obveznosti napram društvu in Jednoti. Za društvo Bratska Sloga, št. 149 J. S. K. Jednote: John Žigman, tajnik, Box 221, Strabane, Pa. Claridge, Pa. Veliko plesno veselico priredi društvo sv. Mihaela, št. 40 JSKJ, v soboto 27. septembra v Slovenskem Narodnem Domu v Claridge. Igral bo orkester Leo Zornika iz Herminie. Vstopnina za moške je 75, za ženske 25 centov. Dobiček veselice je namenjen društveni blagajni. Društvo še ni imelo letos nobene veselice, torej so vabljeni vsi člani in članice, kakor tudi ostali rojaki v tej okolici, da se te prireditve udeležijo. Vsem je zagotovljena dobra postrežba. — Z bratskim pozdravom, Anton Kosoglav. Windber, Pa. Tudi v tem khaju so delavske razmere slabe. Delamo le po dva dni v tednu, in to je krivo, da v društvenem oziru ne moremo napredovati, človek se s takim zaslužkom skoro še preživeti ne more, če ni imel od preje kaj prihranjenega. Razume se tudi, da je tudi asesment težko plačati, posebno onim, ki so pri več društvih. Iz starega kraja mi pišejo, da Italija gradi dve vojašnici v Klani (prej občina Kastav v Istri). Ena je že dograjena, drugo pa še gradijo; istotako eno palačo za oficirje. Tudi nova cesta je dograjena na Brezo in Klano. V Klani so bili našli pred leti premog, toda ni bilo dovolj denarja za opremo premogovnika; za vse drugo ga je bilo dovolj. Klana se nahaja blizu jugoslovanske meje. V. Kinkela. New York, N. Y. Na svojoj sjednici, održanoj 9. septembra 1930, Jugosloven-ski Sokol u New Yorku prihva-tio je slijedeču rezoluciju: Na. 6. septembra 1930. itali- janske fašističke vlasti usmrtile su strijeljanjem u ledja četi-ri jugoslovenska omladinca, na-ime, Franju Marušiča, Zvonimira Miloša, Ferdinanda Bidovca i Ljudevita Valenčiča. Njih je tajni fašistički vojni sud na-volno pronašao krivim zločina veleizdaje i terora. Izvršenje smrtne kazne uči-njeno je u prisustvu 600 črnih košulja, koji sačinjavaju 58mi bataljun fašističke milicije. Pe-deset šest fašistu izvršili su strijeljanje. Za svoju sigurnost postavili su stražu od 40,000 vojnika, da ih zaštite od četiri okovana mladiča. Ostalih četrnajst optuženika, naših sunarodnjaka, osudjeno je na robiju od jedne i pol do tridetset godina. Ove daljne žrtve našega življa, koji danas čami zarobljen u Italiji, samo su u večale ogro-man broj onih, koji su dopri-nijeli največu žrtvu za svoje nacijonalno osječanje. Broj njihov iznaša danas 2,172, koji su svojim životima platili okolnost, da su Sla veni i ljudi značaja. Više od 20,000 naše brače u tom neoslobodjenom kraju čami 11 talijanskim tamnicama, da iz njih rijeko koji iznese živu glavu. 600,000 našega svijeta nalazi se pod talijanskom vlasti. Ona im je oduzela sva ljudska prava i svaku oznaku, ko ju narod može da posjeduje. Uništila je njihove organizacije, rasturala njihove ekonomske ustanove, zatvorila njihove škole, sažgala i u prah pretvorila njihove narodne domove, zaplijenila njihovo novinstvo, zabranila im, da čitaju knjige u svojem jeziku, zaprijetila im kaznama, ako govore ili Bogu se mole u svom materinskom jeziku, jedi-nom jeziku, koga znaju. U njihova sela dovela je i nastanila tudjinski elemenat iz južne Italije, medju njima rasijala na hiljade špijuna, koji ih za najmanj u stvar, pa i lažnu, prijav-Ijuju vlastima, koje ih onda kazne. Od njihova poroda štvara janjičare vlastitoga roda. Oduzela im je zaradu i mogučnost života, duševnog i materijajnog. Jednom riječi, hoče da ih isko-rijeni. • Sistematskom brutalnošču na-jezda fašistička provadja ovaj svoj plan kod kuče, a vani na-stoji da zaplete slobodne Ju-goslovene u poteškoče sa drugim državama i, što je najgo-re, da mednju njima samima sije i raspiruje mržnju i razdor, kako bi svoje osnove kod kuče nesmetano mogla da izvede. Zaslijepljeni svojim sitnim razmiricama mi smo pali na lijepak -ovim neprijateljskim manevrima i braču svoju u Italiji prepustili sudbini, kao da se nas nista ne tiču. Teror, bahatost i kukavičluk Fašista prevršile su sve grani-ce. Idu dapače tako daleko, da se prijete sudbinom junačkih omladinaca čitavom nešemu življu pod njihovom vlasti i sa preuzetnošču dovikuju nam, da “Balkan počima sa druge stra ne Sniježnika.” Kukavica je dobačena, a na nama je, da tim “junacima” Caporetta o d g o v orimo, da če dan obračuna doči, kad če se granica Italije povuči na svoju prirodnu linij u i to na desnu obalu Soče. Neka znaju, da se Jugoslovenski narod nije odre kao svoje brače, iako je bio prisiljen višom šilom i svojom ne-spertnošču da ih za neko vri-jeme pusti pod tudjom vlasti. Nevino prolivena krv naše brače i teška stradanje njihova vape za osvetom, a što kasnije ona dodje, strašnija če da bu-de. U nejednakoj borbi naše bra če mi možemo za sada da učini-mo više, nego da se zgražamo nad strahotama, koje moraju da proži vij u ju i da im samo iz-ričemo svoje simpatije. Naša je dužnost, da damo javnog oduška svojim osječajima. • Radi toga pozivamo sve na še organizacije i pojedince da prosvjeduju protiv tiranstva i barbarstva, koji se počinja na neoslobodjenoj brači našoj; da informišu američku javnost i da u ime čovječnosti i razvika-ne civilizacije dvadesetoga sto-lječa upute proteste na američ-ki State Department radi pre-kršaja ugovora o zaštiti manji-na, u čijem sastavu je i Amerika učestvovala. Neka je vječna slava palim Herojima! Dano u New Yorku, 9. septembra 1930. Za Jugoslov. Sokol u New Yorku: Ivan Mladineo, starosta, Harry J. Justiz, tajnik. St. Louis, Mo. Hrvatski Sokolski Diletantski Zbor “Jadran” odigrati če po-učnu i p o t r e sn u tragedij u iz francuskog života u četiri čina “Gospodja Eks.” Dirljivu predstavu “Gospodja Eks,” odigrava diletantski zbor “Jadran” dne 28. septembra, 1930., u velikoj sokolskoj dvorani 1439 Chouteau Avenue, St. Louis Mo. Početak predstave u 4 sata poslije podne. Poslije predstave večera i ples. Glavnu ulogu, to jest “Gospodja Eks,” igrati če vršna igračka naše kolonije sestra Mi-leva Svast. Ulaznina: U predprodaji 35c, na vratima 50c. — Zbor se po-brinuo? da odigra gornju predstavu najviše radi toga, što je savremena. Može se reči, da če biti savremena dok bude čovje-čanstva j er slabosti, koje se ov-dje pripisuj u čovjeku i vrline, koje pripisuju ženi — majci prate nas od pamtivjeka. U ovoj predstavi viditi čete, kako pametan, izobražen i visoko školovani odvjetnik počinja grijeh na osobi, ko ju je uzeo za svoju suprugu. Kada je trebao vršiti dužnosti supru-ga i oca, on preko te dužnosti posvečuje svoje vrijeme svojoj ambiciji i prepusta dužnost su-prttga i oca prijatelju, koji mje-sto njega vrši iste po svemir-skom nagonu, i tako dozvoljava urezan j a žiga sramote na ti je- lo, koje grozno strada radi nemara i pretjerane častohlepno-sti supruga i oca. Žena mahom uvidje svoju pogrešku i vrača se pred supruga i svojem dijetetu, da se poka-je, ali on u lakoumnoj strasti baca ju nemilosrdno u svijet u propast. Odtudjuje je odsvojeg i nje-zinog djeteta, a i od svoje sreče, ali kasnje kada je došao k svjesti osječa svoju pogrešku i deje se mahnito u svijet da je nadje; da joj se ispriča i poka je, ali to biva prekasno. On nastavlja svoje bezuspješno tra-ženje kroz dugi niz godina. Na koncu shrvana pritiskom strašnog života svijetske žene dolazi pod strogost zakona, gdje je sa uspjehom, bez nagrade i poznavanja brani njeno vlasti-to dijete, koje bijaše odtrgnu-to od njezinog života pred dva-deset godina. Ona, kao i mnogo dobre majke i supruge za na-gradu dobiva smrt. Nitko, ko uživa u srcu dira-jučim i poučnim predstavama nesmije propustiti da ne vidi ovu velebnu predstavu i s 11 j0-me ugrije svoje srce i orosi su-zom svoje lice. Na ulazu i prije prodavati če se uz pola cijene i knjiga na našem jeziku ove majčine tragedije. Opširniji program dijeliti če se na ulazu. U nedjelju 28. sept. 1930 u Sokolskom Domu, 1439 Chouteau Avenue. Dvorana se otva-ra u 3. sata poslije podne. Predstava počinje točno u 4. sata. Ulaznica u predprodaji po osobi 35c, na vratima 50c. Pozor! Svi oni, koji kupe ulaznicu za ovu predstavu imajo priliku da kupe roman na našem jeziku gore spomenute predstave kod Hrvatskog Sokola samo za 25c, premda je redo-vita cijena tog romana 50c. Jura j Ivčič, tajnik. . ^eagg ...... . ggcFF. . . .................... .... 'Š a Lea Fatur 1 V1LEM1B POVEST IZZA TURŠKIH BOJEV iiiniiiHiiiiiiiiiiiiimiimiiff iiitmimniimiiiiniimimiiiiiiiisiii (Nadaljevanje) Vilemir ni oporekal govoru grofice o njegovi osebi—a vedel ni, s kom ga zamenjuje. Govoril je dolgo, pravil vse, kar je vedel o vitezu, iz njegovih besed je gorela ljubezen .občudovanje . . . Katarina je slonela na stolu, sklenila roke in poslušala zvesto. Ko je končal, je vstala. Ponosna, visoka, je stala pred mladeničem, še nikoli ni videl tako lepe žene; pa vlažne so bile krasne oči, globoka žalost je bila legla na celo . . . Vilemirja je zabolelo srce . . . Daleč ga je spremil rosni pogled solnčnih oči, dolgo je čutil rahli stisk njene roke, in nekaj neizmerno bolestnega je slišal trepetati v besedah: “Izroči mu pozdrav od Katarine!” VII. Bilo je tisti čas. ko stikajo ženice glave, ko se snujejo in razdirajo ženitve. O pustu je bilo. Zemlja se je pripravljala k veseli svatbi, burno je krožil sok po koreninah in deblih—rajanja željna drevesa so klicala za skalami spečega godca. Prebudil se je stari godec-'uhar, stresel je sivo brado in zasviral, zažvižgal . . . Zarajal je po skalah Goleča in vabil s silnim glasom gozde in grmovja na ples v širno dvorano. In jelke, smreke in hrasti, gabri in bukve po čuku, Čavnu in Skopicah so divje zaplesali. Lepo je bilo za debelim zidom v varnem gradu. V pritličju so brnela vretena. Nuta je sedela sredi dekel na klopi pri peči in pela. V orožarni so se vadili hlapci v basanju, zažiganju in proženju težkih, neokretnih pušk, katerih je bil poslal grof Lenart na vsak svoj grad nekaj; vsi so kleli nerodno novo orožje. Tiho je bilo v nadstropju. Mehke preproge iz vzhodnih krajin so pokrivale tla hodnikov in sob, pisane zavese so zagrinjale vrata in stene. V tem kraju nepoznano bogastvo vezenin in blazin, sladkih dišav, je spominjalo, da cvete tu nagelj iz druzega vrta. — Pred kaminom je sedel knez Radivoj. Bely halja, mehki šolni na nogah so kazali, da ne misli silni vitez na pohode, da ga ne zmami vihar na ples, najsi žvižga še tako rezko. Prijetno je bilo v gornjici. Sivina neba ni prodirala skozi barvana stekla oken, šumenje narave se je odbijalo ob debelem zidu. Nihalo lesene, na visokem stojalu stoječe ure se je pregibalo enakomerno, debela očesa začrnelih slik na steni so gledala na negibno zaveso pri vratih, čakala so, da jih dvigne v prednji sobi čakajoči deček in naznani kaj ljubega . . . Predal s srebrom vdelanega pisalnika je bil odprt. Po njem in po tleh so ležale pol odvite listine. Na široki mizi raztegnjen, zarjavel pergament. Na njem je bilo naslikano mno-govejno drevo, na vejah se je zibal plemeniti sad—ponosna imena Vladmirovičev. Dolga vrsta vitezov, državnikov, med njimi škofje, opati. ŽenskeTkrepostne matere, svete opatice, znane lepotice. Žlahtali so”se s kralji in vladarji, pridobili si velika bogastva v teku let. Ne za svetli denar, ne po zapuščinah. Podeljena so bila od vladarjev dežele za zasluge junakom tega rodu. Neretva, Tjalja, Veljak, Klobuk, Plin, Zvireče, Struge, Borovec, Bročno, Ljubuško, Imosko, Sladinec, Tesanj, Vis, Komotin, Gračar, Melida in mnogo druzih gradov je pripadalo Vladmirovičem. “Vukotin—990. Dobil je listino plemstva od Petra Kandiana, imel je več gradov v Hercegovini...” Vrstila so se imena—vsakemu se je družila slava. “Vilemir —1446 . . . škof Krešovja, veliki kancelar Stipana Tomaževiča in znani učenjak.” — “Radivoj—sodnik in pečatnik Bosne.” Tu je pripomnila krepka roka: “Izgubil 1. 1463. domovino in vsa posestva in . . . ” Zastala je roka, ni zapisala: “bil zadnji tega rodu ...” Glavo uprto v roko, je gledal knez v debela, goreča polena. Dogorela bodo—razpadla v pepel, kakor njegov stari rod, kakor njegovi načrti ... On umira kakor zadnji zvok junaške pesmi, ki bi se pela, še dolgo pela, a je zastal glas v grlu pevčevem. Lepo bi se zapisalo: “Vilemir Vladmirovič”—a Romana ni hotela. Skozi in skozi plemeniti mladenič si je pridobil srce Radivojevo in—Radivoj je menil—tudi srce deklice. Saj je občevala sicer nedostopna Romana tako zaupno ž njim, se smejala tako veselo v njegovi navzočnosti kakor nikoli poprej. Menil je torej Radivoj, da prisije solnce veselja na njenem licu, ko ji obljubi, da jo omoži, kadar se vrne iz Turčije, z mladcem, ki je bil po srcu, licu in zvanju vreden, nositi staro slavno ime. In če ga ne ljubi po poldrugoletnem občevanju ž njim, ga ne bo ljubila nikoli. Kakor strela pride ljubezen, kakor ropar te napade prvi hip, ko vidiš, slišiš osebo, s katero naj se združi duša. A Romana se je smejala, ko ji je vitez omenil zakon z Vilemirjem: “Saj je mlajši od mene, stric!” “Na to nigem mislil,” je priznal osupel. “Kaj za to! Včasih je zakon še srečnejši, če je žena iz vihravih let.” Zapustila ga je s smehom. Zakaj se smeji? Morebiti ker hoče vcepiti v staro deblo vejico neznanega drevesa! Nemara ji brani rodbinski ponos, ljubiti potomca neznanega plemena ... Poznal je Romano. Mehka, popustljiva v vsakdanjih stvareh, je bila železne volje, kadar je branila pravice srca. Poizkus njenega očeta, poturčiti jo, se je odbil ob trdnosti osemletnega dekletca. Zmotam korana je odgovarjala z resnicami katekizma. Nežen otrok je bežala z bogatega dvora od očeta, se ločila od matere, se skrivala po jamah, med hajduki. Zaradi resnice, ki je živela v njenem srcu . . . Zato je ljubil in občudoval Radivoj nežni odrastek ponosnega debla, spoštoval znak železne volje na njenem čelu in želel, pridobiti ji vso zehisko srečo. Toda zdi se, da se ji ona upira: nikogar noče, da bi jo osrečil, vsak ji je preslab, prenizek—morda primerja vsacega občudovanemu stricu, ker ne ve, da ima tudi on hipe slabosti . ,. . Vzdihnil je Radivoj. Vzdignila se je črna senca. Kakor jo je videl zadnjikrat, bledo, na kolenih—tako je stala pred njim, povzročiteljica njegovega gorja, nesrečna bosanska Katarina. Prosila je—a ni bilo odpuščanja v duši. Kajti za njo je stala sijajna, v razkošju lepote in bogastva, prekrasna goriška Katarina . . . Trenutki so, ko je človek slab, silno slab. Misli, ki stanujejo skrite v dnu srca, prihajajo neopažene iz temnega kota, se polaščajo volje* razuma ... Sram je človeka takih misli, dokler ga vodi krepka volja proti vzvišenem cilju—-zato prežijo na samotne .ure* ko se čuti človek tako samega na. pra?;iji pesti življenja, ko tone moštvo, slava, dolžnosti in načela v morju hrepenenja po ljubezni . . . Tudi ti moj vitez, moj junak! Vihar izkušnjave je prihrumel nad tvojo glavo, sklonila se je, omahovalo je srce ... Pa bodi zabeleženo v tolažbo zdvajajočih duš, da nisi padel. Katarina,! Sladek smeh se je razlil po tožnem, plemenitem licu Radivojevem. Vdajal se je mislim, spominom. Nedostopen, kakor ponosna deva, kipi ob morju trdni grad Devin. Ob njegovem vznožju se vije prašna cesta, se penijo, bučijo valovi morja. Mimo njega razpenja ladja vsa jadra, hiti—mimo njega poganja konja voznik in jezdec, ker preži grad na cesto in na morje kakor roparska ptica, kakor divja zver. Strah potnikom, siloviti Devinci, so izumrli 1. 1399. Njihova posestva je bil podedoval Friderik in podaril Devin Hoferju Hohenfelskemu. Švab je bil oduren človek, pijanec in pretepač. Vendar se je osmelil pogledati v solnčno oko Katarine, sestre grofa Lenarta. Najlepša gospica Goriške se mu je posmehovala—v Hoferju se je kuhala ljubezen in jeza. — Katarina je potovala v Trst. Pot jo je privedla pod Devin. Tu je planil Hofer iz grada, pobil nekaj spremljevalcev—nekaj jih je zbežalo ... Že se je borila Katarina s silovitežem, ki jo je hotel unesti na grad, že je zdvajala—ko je prišla pomoč. Rihenberški je prihajal od Trsta : znan kot “pismouki” človek, je bil naprošen, da pomaga razsoditi prepir med Štivanci in Tržačani. — Slišal je vpitje, zagnal konja, stisnil meč, rešil devojko. Kaj mu je bilo.slajše plačilo nego hvaležni pogled rešenke . . . Tedaj mu je srce prevzela ljubezen do lepe goriške Katarine. Toda ljubezen— m dolžnost? Kajpa njegove prisege? . . . (Dalje prihodnjič) GLASOVI Z RODNE GRUDE Na obisku pri zaročenki umrl. Alojzij Heufel, sin posestnika in tovarnarja peči, stanujoč na Tržaški cesti 27 na Glincah, se je odpravil v nedeljo zvečer v posete k svoji zaročenki Pavli Kucler jevi v Rožno dolino na Cesti XV. št. 7. Heufel je bil v družbi zaročenke nekaj časa prav vesel in zadovoljen. Nenadoma pa je jel tožiti o bolečinah v prsih, nakar se je okrog 22:30 vlegel v sobi na klop in umrl. Nenadoma preminuli je bolehal že nad dve leti na tuberkulozi. Truplo nesrečnega mladeniča so prepeljali pozneje na dom njegovih starišev. Najmanjši Dalmatinec. V rasti silno zaostalega revčka, o katerem bi človek mislil, da je še dete, a je star že 18 let, nosi njegov'oče,' visok Dalmatinec širom domovine in sta tako prispela nedavno tudi v Ljubljano. Nosi ga v košarici, kakor običajno nosijo dalmatinski krošnjarji svojo drobnarijo. Mladenič tehta komaj 11 kilogramov, je telesno popolnoma zaostal, duševno pa je jako svež. Kadar se okrog njegovega očeta nabere radovedna publika, jo neprestano motri s svojimi velikimi, bistrimi očmi in na vsa vprašanja daje tudi dobre odgovore. Potovanja križem sveta se zelo veseli in če mu kdo pokloni kak dar, se lepo zahvali ter s prijaznim nasmehom zatrjuje, da se mogoče še vrne. dostno odjeknilo v vseh vrstah Sokolstva, ker je novi načelnik splošno znan in priznan sokolski delavec. Ivan Bajželj se je rodil v Stražišču pri Kranju in je sedaj profesor telovadbe na državnem učiteljišču v Ljubljani. Novi načelnik je član sokolskega društva Ljubljana I., kjer je bil do nedavna namestnik starešine in predsednik prosvetnega odbora. Skušnjo za telovadnega profesorja je napravil na univerzi na Dunaju. S sokolskim delom je začel že leta 1905 v Idriji, kjer je bil učitelj na osnovni šoli, pozneje pa profesor telovadbe na ta-mošnji realki. V predvojni idrijski sokolski župi je zavzemal mesto tajnika in je s sedanjim prvim podstarešino sa-veza SKJ Engelbertom Gan-glom razvijal intenzivno delo na sokolskem in nacionalnem polju. nar na mestu obležal mrtev. Dne 26. avgusta pa so našli na cesti med Rako in Bučko 20-letnega posestnikovega sina Alojzija Peterlina, doma iz vasi Štrit pod Bučko, mrtvega. Ko so mrtveca natančneje pregledali, so opazili ,da je bi) ustreljen. Kakor se domneva, ga je nekdo ustrelil z lovsko puško. Natančnejše bo ugotovila abdukcija nesrečnega mladeniča. Zločinec je za enkrat še neznan. Bitka med cigani in orožniki. V Srbobranu je nedavno nastala pravcata bitka med cigani in 1SK0V1NE T od najmanjše do največje za * društva in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna. Ameriška Domovina 61 1 7 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO Kakor je bilo že poročano, so prešle po odredbi ministrstva notranjih del tri velike občine, ki so doslej pripadale kočevskemu političnemu srezu, pod čabarski srez. Ta odločba je prišla v skladu z dolgoletno željo prebivalstva Osilnice, Drage in Trave, da bi pripadli v upravni in sodni oblasti čabar-skemu srezu in sodišču. Krajevne prilike, gospodarski' vidiki in bližina Cabra so govorili nujno za to priključitev. Saj je znano, da je ravno prebivalstvo teh treh občin silno trpelo zaradi preoddajjenosti od kočevskega sreza, ki znaša več kot šestdeset kilometrov, dočim ima prebivalstvo do Čabra- le deset kilometrov. Z razdelitvijo Jugoslavije na banovine s 3. oktobrom je Cabar pripadel dravski banovini. S tem so odpadle vse ovire za priključitev imenovanih občin k temu srezu. V upravi saveza Sokola kraljevine Jugoslavije se je izvršila izprememba v osebi njenega načelnika. Dosedanji sa-vezni načelnik dr. Viktor Murnik je podal ostavko na svoje mesto, nakar je minister prosvete dne 20. avgusta imenoval za saveznega načelnika Ivana Bajžlja, profesorja telovadbe na učiteljišču v Ljubljani. To imenovanje 'bo gotovo ra- 1 Reis ul ulema se je preselil v Beograd. Verski poglavar muslimanov v Jugoslaviji, reis ul ulema Maglajič, se je te dni skupno s svojo rodbino preselil v Beograd, kjer bo odslej stalni sedež muslimanskih verskih poglavarjev v Jugoslaviji. Slovenski učitelj prestavljen na Sardinijo. Kakor se dozna-va iz Slavine na Krasu, je bil tamošnji učitelj 60-letni g. Fran Verbič, ki je vso dobo svojega učiteljskega službovanja (od 1891 dalje) prebil v Slavini prestavljen na otok Sardinijo. vr Za kočevsko delavstvo je bila nedavno otvorjena delavska kuhinja v prostorih mlekarne v Gnadendorfu. Delavsko kuhinjo upravlja za sedaj živinorejska zadruga v Dolenji vasi Z ustanovitvijo delavske kuhinje je kočevsko delavstvo rešeno tega zanj tako važnega vprašanja. Upajmo, da bo lahko nudila delavska kuhinja za dostno hrano našemu delav stvu po čim nižji ceni, s čimer bo olajšana beda, ki vlada mec tarhkajšnim delavstvom. Podivjanost na deželi preše ga že vse meje. Kljub strogim določilom zakona in kljub tolikim žalostnim primerom, se zločini zoper telesno varnost vedno bolj množe. Ne mine te den, da ne bi slišali o kakih večjih ali manjših pretepih ubojih in umorih. Žrtve so ve činoma mladi ljudje v polni do bi duševnega in telesnega raz voja, bodoči jugoslovanski kmečki gospodarji in stebri do mačih vasi. Ni se še poleglo sočutje z nesrečno rodbino, ki je 3. avgusta izgubila na Cir niku svojo najboljšo oporo Pod Nahtigalovo gostilno je bi namreč ubit Janez Abunar iz Kostanjevice. V mladostni pre šernosti je parkrat “zaauf-bik sal,” kar ga je stalo življenje Slišal ga je Ferdinand Berk iz Zgornjih Jesenic, ki je baje ne srečnežu zadel 12 tako silni vbodi ja jev v hrbet, da je A bi GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI je najbolj razširjen slovenski Ust v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša Izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 ln pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na; GLAS NARODA 216 W. 18th St., New York, N. T. Orožniki, v kateri je bjl ubit ciganski poglavar Konsinov. Cigani so že delj časa nadlegovali vso južno Bačko. Vlomi in tatvine so bili na dnevnem redu. Na to je orožnike v Srbobranu neki kmet opozoril, da se skriva večja ciganska tolpa v koruzi blizu mesta. Na označeni kraj je takoj odšla močna četa orožnikov. Ko so jih cigani zagledali, so hoteli pobegniti, toda orožniki so jim beg preprečili. Cigani se pa niso hoteli zlepa udati. Zabarikadirali so se za svoje vozove in začeli streljati na orožnike, ki so se- veda tudi streljali. V bil ubit ciganski poglavar sa Konsinov. Ko so cig*111 deli, da je njihov vodja P| so začeli bežati in se po koruzi, od koder .so prej streljali na orožnike ka je trajala ves dan, orožniki ciganom niso Ttiot živega. Orožniki so nat0,.'¥ tevali ojačenje in so pon00'1 j pelje obkolili, tako da j*111 ben cigan ni ušel. Ali so že vsi vaši otroci ni v mladinski oddelek Jednote? ^IŠtVG ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar >yai na] 5400 Butler Street Pittsburgh, ^ Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrat«, |U llls,io t vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodili za Affl«* lo g ^ stari kraj. Pišite ali pridite osebno. Nt VV ■■■■■ — ------------- " Pel in Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih državah I‘uchi( je pripravno in koristno za Vas, ako se poslužujete naše banM • obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovin • jo 5 Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4V2 procentov, ^gate\ vloge se obrestujejo že s prvim dnem vsakega meseca. .no Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev v polnih zneskih, kakor so izkazani na pri nas izdanih potra ^ j, , Naslovljenci prejmejo torej denar doma, brez zamude časa, Ms, nadaljnih potov in stroškov. Jnlsofl' Čet: Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s P°ap1)eir. 1 naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo pošilja1 v dokaz pravilnega izplačila. reje ’ sPortr Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaju ne» * pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučaji > * na sodniji v stari domovini. • '■Pteml Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 75 cen ^ Šesti - i(fa odi Sakser State Bank g 82 Cortlandt St. Tel. BARclay 038° 'Hingto NEW YORK, N. Y. ^estn SLOVENSKA CVETLIČARNA V JOHNSTOWN^ pandu nudi rojakom po zmernih cenah VENCE In CVETLICE za uajrazličnejl® ra- j« — Istotam si lahko izposodite slovenske knjige. MRS. MARY TOMEC fJ* v 120 Market St., Johnatown, P«. 4v- .'K'y (Tel. 8211-H] Jr’Vleni. O J: .............................................................. Raji Nnjražja la nnjatarcjia aloreaaka zlatar*ka trfovtaa v ^est Zlatarske predmete vseh vrat, gramofone, piana la radio la Izdelkov dobite pri naa. L . FRANK ČERNE C C0SZ St Clalr Ar*, la tU E. 7*0» St, CUvalaal, 5. ^ -....................... '---- He * i l°vati NAZNANILO IN ZAHVALA J- Žalostnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in |3.^' cem, da je po kratki bolezni preminula naša nad vse ljubiJ 'M tl hčerka oziroma sestrica V Margareth Metesh v nežni starosti treh let in pol. Dolžnost nas veže, da * . 'hli pri tej priliki zahvalimo njenim botrom, Mr. in Mrs. Anton ,j v[Q pek, kakor tudi Mr. in Mrs. Mihael Metesh, ki so celo noc pri njej, dokler ni za večno zatisnila svojih oči. tlic. Iskreno se zahvaljujemo tudi darovalcem vencev in cve #vens katerih imena tu slede: Mr. In Mrs. Anton Popek z družino, t ^ in Mrs. Mihael Metesh a družino; Mr. in Mrs. Marko Pasic \ i družino; Mrs. Barbara Željko z družino; Mr. in Mrs. J°» Jjj e£a s Kleped ž družino ;Mr. in Mrs. John Željko; Mr. in Mrs. *rtw). h , Kunich; Mr. in Mrs. John Rozich; Mr. in Mrs. Joseph Ma Zn , * vich in Mr. in Mrs. Stanley Tadeja. Hvala tudi sosedom , ja] krasen skupni venec. nlr „ ZahvalMo se vsem, ki so drago pokojnico obiskali 11 a „0. , tvaškem odru; kakor tudi vsem, ki so se udeležili- pogreba. le Vi sebej se zahvalimo stricu pokojnice Josephu Metesh z dni® j2 j, . ki ic prišel i(s Viraipije, -Minn., na pogreb, in teti, je p«** v 10 Cornell, Wis. 'eHt Pckojha Mafrgareth je Bila članica mladinskega 0Q“ ^ društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, katero društvo je ^ ^ pokojnici preskrbelo nosilce, zakar naj bo tem potom izr! mio i. lepa zahvala. Prav lepa hvala tudi J. S. K. Jednoti za 1 ^e- V ■ izplačilo smrtnine. Hvala končno tudi pogrebniku Antonu |Br|| c manichu za lepo urejen pogreb. za- H. trU Ti pa, draga hčerka in sestrica, ki si nas tako zgodaj U pustila in se na ta način ognila britkosti in prevar živlJ®vet! spavaj in snivaj sladko v tihi gomili, kot prezgodaj utrgan c ■ ml- bert ■TOsle Žalujoči ostali: Peter in Catherine Metesh, starši; R0D in Petei* Jr., brata; Frances in Bernice, sestri. B. "-f ■S H Joliet, 111., 19. septembra 1930. S l>Ui V SPOMIN TRETJE OBLETNICE K — K •lle smrti ljubljenega soproga in očeta I Joseph-a J. Prešerna #IK ki je za vedno zatisnil oči 21. septembra 1927. — Minilo že tri leta, odkar si odšel od nas, a naš spomin na Te še >•’ V rlfl živi v naših srcih, kajti s Teboj smo izgubili skrbnega °ce M dragega soproga. ^ H tlH Počivaj mirno pod hladno gomilo, na katero sadimo ° in jih zalivamo s solzami! ^e, B ^ Globoko žalujoči: Anna E. Prešern, soproga; Joseph in sinova, v Keewatin, Minn. A J*. V BLAG SPOMIN nepozabnemu JOHN YENICH-U ob dveletnici odkar je smrtno ponesrečil in se za vedno poslovil od nas. Dragi, dne 26. septembra mine dve leti, odkar si nas zapustil, toda Tvoj spomin še živi med nami lep in svež, zalivan solzami. Za Teboj žalujejo: soproga, dva mala otročiča, oče, mati, arat in sestra. Morley, Colo., 20. 1930. septembra V BLAG SPOMIN ljubljenemu soprogu in oč,etu FRANK BAVEC-U o priliki petletnice njegove smrti. Nepozabni pokojnik nas je nenadoma zapustil 27. septembra 1925, in odšel v kraje, kjer ni več trpljenja in prevar. Počivaj v miru, dragi soprog in oče v tihi gomili, ki nam bo vedno ostala posvečen kraj Tvoj spomin ostane neizbrisen v naših srcih, dokler se ne združimo tam kjer ni več ločitve. Žalujoči ostali: Ivana Bavec, soproga) Frank in Rudolph, sinova ; Ivana Rosie, Mary in Stefania, hčere. Chisholm, Minn., 20. septem bra 1930. .