Političen list za slovenski narod.
r« r«ltl preJaniMi vtlja: Z» oelo leto nredpl&čan lo rid., za pol leta S {Id., za uetn leta
i rld., za en mesec 1 rid. 40 kr. 5 Aiaiintatrseljl prejeman Teljd: Za eelo leto 13 rld., za pol leta 6 rld., la četrt leta I	la en meiec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 rld. 2U kr. več na leto.
Posamezae številke veljajo 7 kr. Herednine prejema »pravnlitvo (»dminiitraeija) in ekspedicija, Semeniške niiee št. 2, II., 30
Naznanila (igrati) se sprejemajo In velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., ie se tiska enkrat; 12 kt ise se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob • ,6. uri popoludne.

7 LjUbliani, v sredo 17. septembra 1890.
Letiiili
Državna korist.
I.
Načelo našega lista je in mera ostati, dokler nosi na glavi napis ^Političen list za slovenski narod", da branimo naroda našega najdražje svetinje: vero, ljubezen do domovino in cesarja. To troje je, čemur je bil narod slovenski vedno zvest in kot tak mora ostati, da se vzdrži in obrani v sedanjem času narodnih bojev. Dolžnost naša je torej, da povsod in vedno branimo pridobljene in zahtevamo v osnovnih državnih postavah zagotovljene nam narodne pravice, a poleg tega je naša vestna in sveta naloga, da odbijamo in zajezimo povodenj brezverskega duha, ki nam sili v naše do-movje po raznih dotokih skozi okna in vrata. „Narod brez vere, brez prave krščanske mordle je trobnelo drevo z ovenelim listjem in neukusnim sadom, katero izkorenini in vrže ob tla vsak večji vihar." Tako nam je nedavno zaupno pisal odličen narodnjak, ki je v javnosti na glasu liberalca. In to je, kar vedno naglašamo, to je rodilo naš list, to mu narekuje i daljšo potrebo obstanka.
Zato pa po svojih močeh z najboljšo voljo vedno na podlagi svojega gesla poročamo o vsaki narodni slavnosti, kolikor se nam zdi vredno in potrebno, akoravno nam slavnostni odbori — in to izpovemo naravnost glede na zadnjo velevažno slavnost v Celju — ne kažejo posebne naklonjenosti. Mi jim moramo takorekoč vsiljevati svojo podporo. A to nas ne moti, to ne ohladi našega rodoljubja, ker tolažimo se z navdušujoče nado, da mirno in trezno misleči krogi uvidijo s časom tudi našo dobro in resno voljo in spoznajo potrebo skupnega delovanja za blagor narodov, ki pa je nemogoč na enostranski podlagi.
Na drugi strani pa, kar smo že neštevilnokrat naglašali, dolžnost nam je — morda i drugim —, da poročamo slovenskemu svetu o dogodkih v Avstriji, ki so z ozirom na razvoj Avstrije, njenega ustavnega življenja in na gotovi obstanek našega
I naroda neprecenljivega pomena. In taki dogodki so j ponavljajoči se katoliški shodi, okrožnice in izjave j našega slavno vladajočega papeža Leona XIII., v novejši dobi shodi obrtnikov, ki se hočejo in morajo otresti židovske m6re itd. itd. Vsi ti dogodki in , pojavi kažejo, da je gnilobe mnogo nagromadilo se j tekom časa v človeški družbi in posameznih državah, ! in da treba z železno metlo pomesti to nesnago in kužno bolezen, da se narodi ohranijo čile in zdrave, da po vrsti ne zapademo usodi starih Rimljanov in . Grkov.
! Te vrstice bodo naj kratek odgovor raznim I malomestnim kritikam našega delovanja, katere smo ; čitali iu slišali.
Da preidemo k stvari, ki nam je mimogrede ■ dala povod gorenji opazki, ponavljamo, da so mnogi liberalni listi pisali o zadnjem nemškem katoliškem shodu. Omenjali so, da imajo trdno podlago mnogi j sklepi, osobito pa oni o socijalnem vprašanju; o j nekaterih sklepih pa, tako modrujejo liberalci, ne I more se govoriti resna beseda, ker so proti državni koristi. V to vrsto spadajo vzlasti sklepi o prostosti cerkvenega življenja.
Mnogi ljudje so v svojem poklicu jako nedosledni in tako tudi časnikarji, v prvi vrsti pa oni, I ki nimajo stalnih načel, ki plašč obračajo po vetru in služijo tistemu, kdor več plača. Tako so mnogi listi pisali in zatrjevali, da so bile vse obravnave o socijalno-političnem vprašanju za časa vsemogočnega Bismarcka v Nemčiji proti državni koristi. Sedaj pa, ko je šel Bismarck v zasluženi pokoj, ko je moral državno krmilo izročiti mlajšim rokam, ko je nemški cesar Viljem II. sam pokazal svojo naklonjenost za delavski stan, zdaj so vse socijalno-politične obravnave potrebne in koristne državi. Tako se preminjajo misli in načela. Tako zvana državna korist je večkrat le navidezna, pač pa korist državnikov ali znak časa.
Graški „Volksblatt" je nedavno priobčil izborno razpravo, v kateri je dokazal, da je v mnogih slu-
čajih težko dokazati pravo državno korist. Dotični člankar namreč piše:
Državna zavest je bila jako živa v Atenah in Rimu, v Jeruzalemu pa so imeli teokratiško državno upravo, in zato so bile tii državne razmere stalnejše.
Pri Rimljanih in Grkih je veljalo načelo : Salus publica suprema lex esto! Vsled tega načela pa je bila večkrat takozvana državna korist v propad državi.
Modrijani celo so trdili, da je suženjstvo potrebno; sužnji so jim bili sredstva, ki mislijo. Akoravno suženjstvo nasprotuje naravi človeški in je torej proti naravni človeški postavi, vendar so bili stari omikani narodi prepričani o njegovi potrebi za državo, ker državna korist je to zahtevala po tedanjih pojmih. Že tedaj pa so Judje dokazali, da suženjstvo ni državna potreba.
V sedanjih kulturnih državah pa je osebna prostost državljanov „državna korist", in po tem se tudi ločijo od starih političnih družb ali občestev. Vendar pa si je stari Rimljan ali Grk jasneje in priprosteje mislil državno korist, kakor pa mi, ki iščemo prostost krščanskih narodov v fevdalni vezanosti veleposestev in borzijanski razkosanosti kmečkih posestev.
Vse naše socijalno vprašanje ima korenine svoje v negotovem in nejasnem pojmu državne koristi nasproti družabnim napravam in nasproti posameznikom, za katere so osnovane.
Kakor v družabnem, tako je vzlasti v političnem in verskem oziru pojem „državne koristi" jako negotov in premenljiv.
Slovenske šole in — naši stariši.
Da se otroci samo na podlagi materinega jezika mogo vspešno poučevati, to se dan za dnevom mora poudarjati zlasti po tacih krajih, kjer skuš-njavec ne spi, in kjer ima, kakor tu v Ljubljani po letnem poročilu o mestnih ljudskih šolah, od 17 ljudskih šol še osem šol nemški učni jezik
LISTEK.
Iladinje.
Zgodovinska povest Jana Podhajskeho. — Poslov. V. Ž.
(Dalje.)
Veliki nemiri so nastali v Pragi po smrti kraljevi, da niso mogli zvršiti pogreba po določenem vsporedu. Dolgo je stala kraljeva rakev, s črnim suknom pokrita, v kapeli svetega Vaclava. Ša le čez mesec dnij so jo prenesli brez slovesnosti v Zbraslavski samostan in jo položili v grob, kateri si je kralj sam napravil.
Kdor je prišel k pogrebu, vrnil se je z žalostnimi novicami domov. Praga je kakor ogenj, kjer lete iskre na vse strani, švigajo plameni, ki skoro požgo vso deželo. Veliki nemir je tu; verske novotarije, ki so se oznanjevale pred nekoliko leti v dvoranah velikih šol in v Betlehemski kapeli, imajo mnogo privržencev. Tudi na deželi pri^biva nova vera pristašev, ki so pripravljeni, braniti jo tudi z orožjem.
H kraljevemu pogrebu je prišel tudi grof kraljevega grada R a d i n j e, ne daleč od Plzna, U r d o n j i Dubnjan.
Bil je stražnik važnega in močnega gradu, najtrdnejšega v plzenski okolici, jedva jedno leto; ali v kraljevih službah je bil že davno, od detin-stva. Služil je cesarja Karola in z veliko zvestobo tudi njegovega sina, ki mu pa ni bil naklonjen. Veselemu in lahkomišljenemu kralju ni bil všeč resni in častni vitez, sicer starega, ali nebogatega rodu. Ali v zadnjem letu svojega vladarstva je pokazal kralj zaupanje svoje zvestemu Hrdonju, izro-čivši mu važen posel grajskega grofa na Radinjah, kjer je bival prej Oldrik z Ledkova. Kralj ga je izpustil iz službe, ker se mu je protivil z orožjem v roki.
Zvesti grof se je napotil v Prago, kakor hitro je zaslišal novico o kraljevi smrti. Tam daleč od Prage, na osamelem gradu, ga je iznenadila, raz-žalostila žalostna vest, da je Vaclav v največji moči moško umrl. Hitel je v Prago z malo svojo družino, da bi spremil kralja k zadnjemu počitku.
Žalosten je šel v Prago; mnogo žalostnejši se je vračal na Radinje.
Kako reven je bil zadnji sprevod Karolovega sina. Vedno so mu doneli spevi duhovnikov pri kraljevem grobu v Zbraslavi v ušesih.
Po poti je govoril vitez z Dubnjan jako malo s svojimi spremljevalci. Ko so ti videli poveljnika
žalostnega, upali so si komaj s šepetom izpregovoriti kako besedo med seboj.
Veselo so se zato oddahnili, ko so prišli do Rokican in zagledali nad lesom ponosni grad Radinje. Vendar se jim je zdel grad sedaj temnejši, kakor prej; kakor bi gledal resneje s sive, strme skale na gozde in daleč okrog.
Stemnilo se je že, ko so prijezdili k visokemu griču. Kjer se je videla na griču kapelica, dvigajoča se iz drevja. Prebrodili so rečico, zapustili tiho mestece Stari Plzen, in jezdili počasi navzgor, vedno po strmejši poti, da so se ustavili pred visokimi nasipi in globokimi grajskimi jarki.
Iz grajskega stolpa jih je pozdravila troblja glasnikova; okna v gradu so se zasvetila, na nasipih se je začulo rožljanje z orožjem in z ropotom je bil spuščen most čez prekop. Jezdci so šli do vrat; na dvorišču je grmada gorela, da bi se videlo, ker je že nastala noč.
Tudi konji so se zveselili, da so zopet na znanih mestih; po dvorišču se je razlegalo njihovo rezgetanje.
Grof je skočil naglo raz konja in se približal stari gosp^, ki je držala svetiljko v roki, pozdravila ga in ga peljala v dvorano.
io D. pr. nemška dtiška šola med 110 nčenei samo štiri prave Nemce (I).
.Slovensko dete spada samo v slovensko šolo!" To geslo smo neštevilnokrat že ponavljali na tem mestu v vseh možnih spremesib, a vendar tako radi ndnj pozabljajo mnogi slovenski stariši. Y Ljabljani se pa baš te dni vrši vpisovanje in vspreje-manje novih učencev in učenk v mestne ljudske šole. Vstopite se pred duri nemških tukajšnjih šol, kdo vse privaja tja v šolo svojo deco. Dobra polovica starišev niti nemški ne umeje.
Noben slovenski oče in nobena slovenska mati se ne more izgovarjati, da niso bili opozorjeni in svarjeni, kaj je njih sveta dolžnost in česa se jim je ogibati. Slovenske novine so v tem oziru storile in še izvršujejo svojo dolžnost, poživljajoč, naj roditelji pošiljajo otroke svoje samo v slovenske šole.
Tudi drugi narodni faktorji so se potrudili za razvoj slovenskih šol v Ljubljani. Vzlic temu ni bilo moči doslej odvrniti mnogo slovenskih starišev z blodne poti. Storite vse, trdovratnež trobi v svoj rnsr in pošilja otroke svoje v nemške šole. Ne vidi in ne sliši svarilnega glasu — raje pogublja svojo deco. Da bi imel vsaj malo jasno oko, srce in glavo na pravem mestu, mogel bi v Ljubljani opažati pri tujih otrocih grozne posledice spačene vzgoje, koja veli: otroke poučevati na podstavi tujega jezika. Toda mlačnost, zvijača in laž neprijatelja zmaguje nad dobrohotnim svetom pravega ljudskega prijatelja, nemške šole v Ljubljani se polnijo s slovenskimi otroci, in tabela o občevalnem jeziku v .Letnem poročilu mestnih ljudskih šol ljubljanskih" nam povč, da sta od blizu 2000 otrok javnih šol le 102 otroka, ki govorita samo nemški! In 468 slovensko in nemško govorečih otrok hodi večinoma v nemške šole!
Na privatnih šolah prevladuje število slovensko-nemško govorečih otrok (674), ono povsem slovensko govorečih (618), dasi je tudi število čistih Nemcev kaj majheno (136) za 9 za.sebnih šol. Ce pa pogledamo v nunsko notranjo šolo, nima med 243 nčen-kami nobene čiste Slovenke, to je: vse govorč ali le nemški (31) ali slovensko-nemški (178) ali pa druge jezike. Iz tega ženskega naraščaja, iz te ženske mladine naj narodu našemu postanejo: narodne matere, slovenske gospodinje ? In kako je pa s „šulferajnsko" šolo? Cujte! Leta 1886. imela je ta šola, vzdržana od nemškega šolskega društva, 73 učeucev (dekliške šole še ni) in letos celo: 199 dečkov! Tu govore dosti jasno številke. Kje tiči uzrok? Narodna zavednost in ponos gine v širokih vrstah našega ljudstva, in narodna mlačnost pridobiva tal. Kdko pohujšanje pred Gospodom in pred ljudmi!
Toda ne samo po ljudskih šolah, temveč i na srednjih šolah često opažamo žalostne pojave, kako slovenski mladenči pomnožujejo število nemških dijakov, ter tako nehotč poveličujejo neumestno ponašanje Nemcev, češ, kako mnogobrojno so obiskovani njihovi zavodi.
Slovensko šolstvo na Kranjskem, zlasti pa na ljubljanskih šolab, je izborno in vzorno vrejeno, ker
je postavljeno na zdravo podlago materinega učnega jezika, in torej nima oč« nobensfa povoda, da žene svojega sina v nemške šole. Io čemu nefci? Kaj imamo pa kot narod od takega narodnega razum-ništva in teh uradfiikov, ki se navidezno delajo Slovence, sinove svoje pa pošiljajo v nemške učilnice? Kdor ima tak pognm, da to počenja, ta ni bil nikoli in ni rodoljub, kajti neovržno znamenje rodoljubja je gotovo in ostane: kam oče pošilja svoje otroke v šolo.
Z duševno slepoto udarjeni ali izdajstva navzeti oče ali mati poslušata iu verjaflieta samo zapeljiv-cem, ki prigovarjajo slovenskim roditeljem, da je za njih otroke najbolj poskrbljeno, če je pošljejo v nemške šole, da se priuče nemščine, kakor bi bila časna in večna blaginja slovenskih otrok zavisna od nemščine! Ljudska šola naj deco vzgojuje versko in nravno, ter ji pripomore do one potrebne vednosti za življenje in poklic, katero vsak potrebuje neobhodno.
Toda v očigled tem tožnim pojavom narodne nevrlosti ne smemo biti malodušni. Razum in zavednost morajo naposled zmagati in nadvladati nad našim ljudstvom, in proklestiti si mora prepričanje pot: da slovensko dete spada povsem v sloveusiio šolo! Ne opešajmo v poučevanji ljudstva, iu da bi bilo to še tako težavno delo; naposled bode vendar tudi ta mlačnost odstranjena in potujčevanje premagano.
„No, kako se vam je godilo tu, mila sestra?" — vprašal je vitez in stisnil roko staričino.
.Za nas se ni bilo treba bati; ali ti povej, če se ti nič hudega ni pripetilo ; ali pojdi rajši takoj h kaminu in počij od dolge poti. Pojdi, mili brat!"
Vedla je brata v dvorano po dolgih hodnikih. Tn je plapolal veselo ogenj na kaminu. Za vitezom je šel molče stari Sezima, prvi grajski posel, bolj prijatelj, kakor grofov sluga. Ta je pozdravil molče Sezimo, ki se mn je globoko priklanjal pred grajskimi vrati, in mu dal z roko znamenje, da bi šel za njim v njegovo sobo.
Hrdonj je slekel plašč in položil stran meč ter sedel na stol, kateri je primaknila sestra bližje k ognjn, prinesla mu jedila in steklenico vina.
Ali on ni gledal na skrbno sestro, temveč je zrl zamišljen v ogenj na kaminu. Potem se je obrnil k sestri, ki je s sklopljenimi rokami gledala skrbno na brata, — in k Sezimi, in rekel: .Čudne stvari sem videl in slišal v Pragi. Radi hrupa in nemira smo jedva mogli pokopati kralja. Kar nas sedaj čaka, nikdo ne ve, ali to v^ vsakdo, da nič veselega. Mej tem, da dobi kaj veljave pri pleme-nitnikih Sigmund, vlada kraljeva vdova. Ali mislim, da še preteče dovolj krvi, da bode mogel dejati očetovo krono na glavo in sesti na očetov prestol. Hudi časi nas čakajo, kakor morem soditi po tem, kar sem videl iu slišal v Pragi." (Dalje sledi.)
Nemške naselbine na Ruskem.
IV.
Glasovi iz Volinja dokazujejo, da mislijo Nemci tamkaj brez dvojbe ustrojiti državo v državi, a kar še najhuje deluje na tamošnje sosedno prebivalstvo rusko, je to, ker ga hočejo v gospodarskem pogledu razdrobiti, ponemčiti ter razširiti med njim tako zvano .štundo" *), t. j. novi razkol v veri, novo sekto, sorodno z nemškim protestantizmom. Ali od njih ne trpi samo selsko prebivalstvo omenjene neugodnosti, nego tudi veleposestniki, ki so svoja posestva dali v najem Nemcem, kajti oni se ne morejo brez sodišč sisoraj rešiti njihovega najema, dapač niti sama sodišča ne morejo večkrat ukrotiti teh oholih naseljencev. Dogodilo se je večkrat, da niso pomagale celo sodnijske zapovedi, kajti Nemci se niso dali odstraniti s posestva, nego so se protivili tako osorno, da se je morala proti njim uporabiti oborožena sila (prava nemška predrznost).
Od kod je prišla, kako se je mogla pokazati med njimi takšna bahatost in predrznost? Kako morejo tako malo ceniti ruske postave in urade? Resnični glas zgodovine pravi, da je temu uzrok največ rusko društvo samo, ki se je držalo preveč ravnodušno in indiferentno nasproti temu najvažnejšemu činu; tudi mestni uradi so se vedli močno hladnokrvno nasproti Nemčiji. Da niso ruski veleposestniki porazprodali svojih zemljišč Nemcem, ne bi se bili oni mogli tako lahko in zgodno naseljevati in razširjati po Ruskem.
V poslednjih letih se je to stanje malo premenilo. Vsled prevelike napetosti med Nemci in Rusi, a morda tudi vsled ruskih časopisov, ki so se odločno zavzeli za svoj narod, začeli so tudi javni uradi ravnati z Nemci malo drugače, nego poprej ter so jim začeli povsodi na prste gledati. Ali ta prekasna previdnost, to čuvstvo .prekasnega kesanja" je Nemce še bolj razburilo, ne pa ukrotilo. Z»do-bivši že vso moč v svoje roke ter uporabivši vso svojo prevejanost duha, domislili so se na smele in odločne stranpotice, da se izognejo represivnim uradnim odredbam. Ko so namreč spazili, da jih zdaj uradi z drugimi očmi gledajo, poskrbeli so za to, da se vsaj v milih pomejnih gubernijah učvrstijo na postavni podlagi. Neodločnost ruskih postav v tem pogledu jih je neobično podpirala. Ker že niso mogli na poprejšnji podlagi dobivati v svoje roke ruskih zemljišč, uporabili so oni postavo z dne 9. julija 1. 1886. o naselnikih in naselniških kolonistih. Po prvi postavi so imeli Nemci popolno pravo zahtevati, da bodo priznani kot stalni nasel-niki, kar so tudi postali, a po drngi postavi se dajejo vpisovati v selske občine in mestna društva.
Na ta način je stopilo vprašanje ponemčevanja juga in zapada Rusije v drugi novi tir, ki je pa ravno tako nevaren. Državna oblast je sicer na strani ruskih interesov, ali tudi Nemci ne stoje z rokami navskriž. Borba je prešla zdaj na polje for-
*) Rusi zovejo .štundo" po nemški bosedi „.Stunde" (ura I, ker so prvi ur-enni t« »pkt« hndiJi m „8tundo" (uro), t. j. na nauk k nemškim pastorjem.
malne legalnosti, in Rasi bodo «amo teduj zmagali, ako ue bodo popuščali »n ako s« n»ke čisto zastarele postave odstranijo. Pa zares, kaj ni postava o večnem Daselništvu za oašo dobo popolnoma zastarela? Ali ue samo ta postava, nego eeli zistem potrebuje prav silno premembe. Do zdaj se je delalo le polovičarsko, zdaj pa je prišel čas, da se v tem pogledu Nemcem njihova oholoit akrši.
Politični preg-led.
v Ljubljani, 17. septembra.
Deielni zbori in driavni zbor. Se zdaj se nič gotovega ne poroča, kedaj prično svoje delovanje deželni zbori. Kar se tiče državnega zbora, pišejo poljski listi, da bo pozvan dne 18. novembra. Ce se snide državni zbor res še-le v drugi polovici meseca novembra, potem bodo pričeli deželni zbori svoje delovanje nekako v drugi polovici meseca oktobra iu v prvi meseca novembra. Mogoče je tudi, da bodo letošnje leto vsi deželni zbori zborovali ob istem času.
Zasedanje češkega deielnega zbora. Kakor se govori v višjih krogih, ne bo otvorjen češki deželni zbor dne 25. t. m., kakor je bilo sprva določeno; zakaj cesarsko namestništvo" kakor tudi deželni odbor imajo vsled strašnih povodnji, ki so zadele Češko, toliko dela, da so deli na stran celo vrsto nedovršenih predlogov deželnega zbora. Vrhu tega pa pridejo vsekako še mnogi drugi predlogi, tičoči se Dodpor po povodnji ponesrečenega prebivalstva. Oe bo češki deželni zbor zboroval sploh pred državnim zborom, zgodilo se bode to še-le sredi meseca oktobra.
Mladočeški poslanec prof. Tilšer, načelnik mladočeškega kluba v deželnem zboru, mudil se je zadnje dneve v Brnu ter mnogo občeval ne le z Mladočehi, marveč tudi z odličnimi pristaši staročeške stranke. Najbrže je Mladočehe v Pragi osupnila novica, ki jo je objavil olomuški .Našinec", da bodo namreč moravski češki poslanci izstopili iz češkega državnozborskega kluba, ako bi se za Mladočehe tako ugodno izvršile prihodnje volitve v državni zbor, da bi Mladočehi imeli v klubu odločilno besedo. Mogoče je pa tudi, da je prišel Tilšer or-ganizovat mladočeško stranko tudi na Moravskem ter je ob tej priliki natančneje pojasnil načrte in namene Mladočehov za slučaj, ako si pribore odločilno večino.
Priprave za volitve v niljenvstrijskt deielni »bor so čedalje bolj živahne in zanimive. Združeni kristijani delajo neumorno, da pridobč mnogo novih mandatov, ker prihodnji deželni zbor ima odločiti osodo o Velikem Dunaji, ali bode v prihodnje Dunaj še vedno v židovtkih rokah, ali postane zopet krščanski. — Obžalovanja vredno je torej, da znani dr. Živny hoče na Dunaji živeče Cehe odločiti od združenih kristijanov, ter jih vabi, da vsaj v nekaterih krajih postavijo lastne češke kandidate. Praktičnega vspeha seveda Čehi s tem ne bodo dosegli nobenega, le združenim kristijanom bodo mnogo škodovali; dvomimo pa, da bi bila zmaga Židov pri volitvah v deželni zbor na korist dunajskim Cehom.
Tnanje držare.
Rusija. O sedanjem evropskem položaji piše .Novoje Vremja": .Položaj, katerega je zavzela naša vlada na balkanskem polotoku, je popolnoma .nedotakljiv." Rusija nima druge terjatve, kakor one, ki so označene v berolinski pogodbi. Rusija zdaj mirno čaka; preskrbela si je samo dobro zavarovanje, da jej je zagotovljen obstanek. V tem .oboroženem miru" igra naša domovina .odločilno ulogo," za kar gre zahvala modri politiki našega vladarja in sploh ugodnim okoliščinam. Evropska vojna je postala popolnoma nemogoča, dokler ne bo Rusija primorana pripustiti jo. Sicer je pa sploh znano, da je Rusija pripravljena na vse mogoče dogodke, vendar ne želi nobenega izzivljati."
Nemčija. Breslavski knez in škof dr. Kopp je nemškemu cesarju j&ko važna in priljubljena oseba. To pa gotovo zato, ker se imenovani cerkveni dostojanstvenik mnogo zanima za socijalno vprašanje, katero tudi cesarja toliko zanima. Casar si prizadeva odlikovati škofa kolikor mogoče. Tako mu je podelil povodom svojega bivanja v Sleziji rudečega orla red druge vrste z zvezdo. Pri slavnostni pojedini šlezijskih stanov je govoril cesar Viljem skoro celo uro s knezom in škofom dr. Koppora. Razgovor je bil jako ljubeznjiv.
Italija. Poročalo se je že listom o ostavki italijanskega finančnega ministra Seismit-Dode. Zakaj je vložil Doda prošnjo za izstop iz ministerstva, pišejo listi mej drugim: Doda je vprašal Crispiia, ali mu ugajajo njegovi listi. Nato ie Crispi odgovoril, da odobrava vsaj vsebino napadov, če tudi njih oblike ne. Potem pa je Doda poslal svojo prošnjo za izstop iz službe naravnost na kralja. Prav za prav je pa iskati vzrok drugje, namreč v slabih finančnih razmerah, o čemur seveda italijanski listi najrajši molče. Kdo bode naslednik Dodi, ni še odločeno. Bržkone bode zavzel začasno njegovo mesta Giolitti.
&vlea. Zvezni komisar KUazli je dobil od zveznega sveta povelje, da mora takoj izpustiti vse zaprte člane bivše vlade, razveljaviti vse odloke začasne vstajne vlade, razpustiti vso vstaško armado in vmestiti zopet prejšnjo vlado. Zvezni svčt je tudi ukazal preiskavo o vseh dogodkih in določil ljudsko glasovanje o reviziji uprave v tesinskem kantonu na 5. dan oktobra.
Portugal. Kako mislijo portugalski politiški krogi o angleško-portugalski pogodbi, pokazalo se je, kakor se poroča dne 15. t m. iz Lisabone, v zadnji seji poslancev. Ko je namreč Ribeiro prebral postavni načrt o pogodbi z Anglijo z nekaterimi premembami, katere ne ugajajo javnemu mnenju, navstal je mej progresistovsko manjšino tak vihar, da ni bilo mogoče razumeti govornika; da, še več, prišlo je celo do tepeža, vsled česar je moral predsednik razpustili sejo.
Furiija. Kakor trdijo carjigrajska poročila, dčla so turška obiastva poglavarja kurdov Muso fiaja v provinciji Brusi pod ključ. Od tu pa pride kmalu v Carjigrad, kjer ga bodo kaznih za vse njegove zločine.
Brazilija. Nova republikanska vlada v Braziliji je pretrgala s škoii vse uradno dopisovanje, izobčila veronauk iz šol in duhovnikom odtegnila vso državno podporo; dalje je pregnala jezuite, vpeljala civilni zakon iu določila ostre kazni za duhovnike, ki bi nasprotno delovali. Vsled tega je vseh šestnajst škofov v Braziliji vložilo na vlado skupen ugovor proti takim naredbam.
Izvirni dopisi.
z Suhorja pri Metliki, 10. septembra. Ne spominjam se, g. vrednik, in Vi morda tudi ne, kakega dopisa iz našega prijaznega kraja v Vašem cenjenem listu. Bes ni pri nas seznam kakovih novosti, za katere bi se zanimal širji svet, vendar lahko rečem, da četudi malo slišite o nas, da se večkrat pripeti tudi kaj veselega in tolažilnega za nas, kar napolni naše srce z radostjo. A nekaj tacega bila je nedavno velika slovesnost, ko smo dobili nov veliki zvon. Lahk i rečem, da je malo tako ličnih cerkev, kakor je naš i, katera je bila zidana vsled požrtvovalnosti blagt-ga škofa Antona Al. 'WoIfa in z najpotrebnejšim preskrbljena, vendar je marsikateri župljan pogrešal malo večjega velikega zvona. Stari trije zvonovi so sicer kaj lepo ubrani, vendar za tako ponosno cerkev, kakor je župnijska cerkev sv. Jožefa, so premajhni, ker si je vsakdo lahko pomislil, kako bi bilo lepo, kako veličastveno, ko bi se iz morda najlepšega hribca v celi Beli Krajini oglaševal v društvu treh tovarišev malo večji veliki zvon in vabil vernike v cerkev k pobožni molitvi. Posebuo so spodbudili župljane, da si napravijo veliki zvon sosedni zedinjeni Grki, kateri so si nedavno nabavili v svoji župniji Dragi, lepe, nove zvonove. Volja je bila dobra, želje so se izpolnile in sedaj se razlega z našega zvonika mogočen, glasan zvon, težak blizo 24 stotov, v glasu Es, kateri poje harmonički s svojimi tremi tovariši: As, C, es.
Naj opišem malo slovesnosti, katerim je bil povod nov veliki zvon. Vsakemu navzočemu ostal bode izvestno globoko v pameti in pa v srcu dan 29. avgusta, ko so pripeljali iz Ljubljane od znanega mojstra gosp. Alb. Samasse novi zvon, kateri je v čast svojemu mojstru, kakor tudi drugi zvonovi, ki so bili vliti v njegovi zvonarni. Po štiri, po pet ur čakala je zvon množica pobožnega naroda; žen^ pripeljale so svoje otročiče, starčki prilezli so ob palici, da vsprejmo tega odličnega gosta. A ko so pripeljali zvon, ki je bil že v Ljubljani ozaljšan z venci ter papeževimi in slovenskimi ban-derci, kdo da opiše ganljivi trenotek? Doli pri veliki cesti sprejel je zvon domači g. župnik Martin Tome z blagoslovljeno vodo, a mlado in staro je kar v trumah pristopljevalo k novemu zvonu in ga poljubljevalo, topiči so pokali, trije tovariši — stari trije zvonovi pozdravljali so novega drujja z milim zvonjenjem, pevci peli so znano, vedno lepo „Zvo-nikarjevo" — nikomur ni ostalo oko suho. Drugega dn^, v soboto, bila je sv. maša, h kateri je prišlo mnogo naroda, da se pomoli, da zvon potegnejo srečno v zvonik, saj ni to lahko delo. Hvala Bogu, vse se je srečno izvršilo; a da se je tako izvršilo, zasluga je domačega umetnika in veščaka Valentina Malneriča iz Krupe, kateri se pri takih prilikah osobito odlikuje s svojimi nasveti in ročnostjo. Vse je željno pričakovalo, da se novi zvon oglasi, in ko je on prvikrat zazvonil, ko se je njegov prijetni, milodoneči glas, ki je pa tako močan, kakor bi bil zvon dosti težji, krepko razlegal po prijaznih holmcih in vaseh, ni ga bilo, komur ue bi srce radosti
poskakovalo. Le t-n glas gr6, da je to eden najlepših zvonov na Belokranjskem.
Povodom novega zvonu bila je v nedeljo dne 7. septembra se jedna slovesnost. Mej zvonjenjem, streljanjem s topiči sprejela sta mnogobrojni narod in pa duhovščina preč. g. Antona Aleša, semičkega dekana, kateri se je pripeljal, da daruje Bbgu slovesno sv. mašo in da spregovori narodu nekoliko besedi o zvonovih. V jedrnati besedi pojašnjeval je pobožnemu narodu, kateri se je zbral v lepem številu iz raznih strani Bele Krajine, kaj nam zvonovi pripovedujejo, kako nas vabijo in spodbujajo k molitvi, kako nas celo življenje varujejo, naznanjajo nam vesele in žalostne novice in spremljajo k zadnjemu počitku — v hladni grob. Pri sv. maši z leviti zapeli so navdušeni pevci pod vodstvom domačega g. učitelja lepo pesem o novem zvonu, katero je zložil A. Praprotnik, a uglasbil L. Belar. Vsakdo vrnil se je veselega srca na svoj dom, a spremljal ga je mili glas zvonov, kateri so zarad svojega novega tovariša tudi dobili nove stole in so tako prestavljeni, da vsi vkup kaj veličastno pojo.
H koncu ne morem, da ne omenim zaslužnega in blagodejnega delovanja domačega gosp. župnika Martina Tomca. Z novim zvonom pokazal je zopet, kako skrbi za Božjo čast in pa za oni narod, kateremu je že devetnajst let pastir in duhovni oče. Kes je to lopo število let, še lepše je pa število koristnih naprav, katere so napravljene v teh letih največ po njegovem trudu in nagovarjanju. Tako je preskrbel župljanom I. 1874. novo šolo, a I. 1875. pa nove, mogočne orgije, uresil, prekril in olepšal župno cerkev sv. Jožefa, popravil vse tri podružnice, tako, da imajo sedaj prenovljene oltarje, ka-meniten tlak in lepo ubrano zvonjenje in storil še mnogo, mnogo dobrega v Božjo slavo in čast. Ako se v poštev vzame, da uaš kraj itak ni premožen, da so bile zadnja desetletja pogosto slabe letine vsled mnogih uim, suše, toče itd. — moramo se skoro čuditi, kako se je moglo v dobrih 30. letih
—	odkar obstoji suhorska župnija — toliko lepega, koristnega in potrebnega izvršiti ua kraju, kjer je poprej komaj rastlo trnje na bornem pesku. S pomočjo dobrotnikov, častilcev sv. Jožefa, našega farnega patrona, napravili bi še marsikaj; a pri svoji skromnosti storili so župljani veliko. Letos je vse kazalo lepo, a od Jakovlja pa do konca avgusta ni bilo dežja — in suša je zopet uničila up. — Dobri Bog povrni župniku iu vsem, ki so kaj pripomogli, trud in požrtvovalnost.	J. B.
Dnevne novice.
(Mil. gosp. knezoškof mariborski dr. Mihael Napotnik) odpotovai je zdravit se k župniku Kneippu v Wdrishofen.
(Iz tuhinjske doline) se nam poroča: Dne 6. t. m., to je v soboto pred Angeljsko nedeljo okolu 4. ure zjutraj udarila je strela v voz, ki je stal naložen s pšenico pred skednjem posestnika „Ocepka" v vasi Buču. Hipoma sla bila voz in skedenj v ognji, ki se je hitro razširil na bližnja poslopja. Pogorela so sedmerim gospodarjem vsa poslopja; sreča le, da so še pravočasno mogli rešiti živino in gospodarsko orodje. Sreča pa tudi, da ni bilo sape, da so se mogle obvarovati sosedne slamnate strehe, inače bila bi s hišami nakopičena vas
—	danes obširno pogorišče. Tem posestnikom so pogoreli večinoma tudi poljski pridelki, katere so spravili že pod streho. Beda je velika — posebno, ker od zavarovalnih društev dobita le dva zavarovalnino izplačano — drugi pa ne, ker niso redno plačevali. Naj bi bili naši gospodarji vendar previdnejši v tem oziru. — Naj še pripomnim, da bodemo imeli v naši dolini dokaj dobro letiuo. Sena dobili smo nenavadno veliko. Tudi pšenica in druga žita so dobro obrodila, razven ajde, katero bode slaua popolnoma uničila, ako ne nastopi gorkejše vreme. — Na somenj v Zg. TuhiLj prignali so živinorejci dn^ 12. julija še precej govedi, akoravno je sedaj za kupčijo slabši čas in se je sploh govorilo, da bodo naši novi somnji .zmrznili". Upati je, da bode četrti somenj, katerega bodemo imeli dne 2 2. septembra t. I. še bolje obiskan, in da tudi kupčija ne bode preslaba.
(Z Dolenjskega) nam piše prijatelj: „V prilogi Vam pošljem prepisana dva ukaza g. predsednika C. kr. okrajnega Šolskega sveta v Novem Mestu, it katerih razvidite, da se nam pri pohtičnih uradih tudi na Kranjskem večkrat odločno odreka pravica v smislu državnih osnovnih postav glede na slo-
venski jezik v uradih. Jako se motijo oni, ki mislijo, da je čas ponemčevanja minul in se morda več ne povrne v nekdanji meri. Zato imate prav, da vedno naglašate v svojem listu staro slovensko geslo, ki nam bodi zvezda • vodnica v vsem našem javnem delovanju." — Dostavek vredništva: Iz napomina-nih dveh petnajstvrstnih nemških odlokov, v katerih smo mimogrede zasledili sedem velikih pravopisnih in slovniških kozlov, smo uvideli, da je dotičnemu šolskemu vodstvu ukazano, dopisavati uradno le v nemškem jeziku.
(Iz Postojine) se poroča tukajšnjemu uradnemu listu, da so dne 10. t. m. c. kr. mejni redarji v Korminu prijeli šest 14 do 22 let starih mladenčev, ki so se hoteli odtegniti vojaški službi iu jo popihati v Ameriko. Vsi so iz postojinskega sodniškega okraja in bodo gotovo v zaporu premišljevali o svojih kaznjivih korakih.
(.Rimskemu Katoliku" v odgovor.) S tem naslovom je g. dr. Tomaž Romih, predsednik .Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v mariborskem .Popotniku" objavil daljši članek. Ker se pisatelj pod točko tretjo nenaravnost dotika — tako vsaj sodimo po kontekstu — tudi našega lista, bodemo prilično o tem katero rekli.
(Nova vojna ladija.) Dne 25. t. m. bodo v Pulju spustili v morje novo torpedno ladijo z imenom .Cesarica Elizabeta", kateri bode kumovala nadvojvodinja Marija Valerija. Ta nova ladija je povsem enaka ladiji .Cesar Franc Jožef L", katero so lansko leto spustili v morske valove, in je zgrajena iz domačega gradiva od domačih delavcev po najnovejših tehniških iznajdbah. Ogrodje ladije je namreč narejeno v puljskem arsenalu pod vodstvom nadinženerja barona Jiiptnerja, stroji pa v Trstu po načrtu Eduarda Molliera. Oborožena je z dvema velikima iu šestimi manjšimi Kruppovimi topovi. Večja topova moreta metati po 215 kilogramov težke jeklene granate, za eden strel se potrebuje 100 kilogramov smodnika. Železni oklep je debel 57 mm \ ladija je dolga 103-7 m, žiroka 14-8 m, ima električno razsvetljavo, stroj zmore 9800 konjskih sil.
(Prvi občni zbor) učiteljskega društva za novomeški okraj bode, kakor se nam poroča, jutri, dn6 18. septembra, točno ob 2. uri popoldne na Toplicah. Povabljeni so vsi gg. učitelji in učiteljice, kakor tudi prijatelji šole.
(Načelništvo .Zveze slovenskih posojilnic") vabi k rednemu občnemu zboru, kateri se bode vršil v sredo, dne 8. oktobra t. L, ob 11. uri dopoldne v dvorani .Celjske čitalnice". — Dnevni red: 1. Poročilo predsednika o delovanju in stanju „Zveze". 2. Poročilo o letnem računu .Zveze". 3. Pogovor o društvenem časniku .Zadruga". 4. Predrugačenje pravil .Zveze". 5. Pogovor o davkarskih razmerah posojilničnih. 6. Pogovor o obliki letnih računov posameznih posojilnic. 7. Razni predlogi. ~ K občnemu zboru pošlje vsaka .Posojilnica" jednega ali več pooblaščencev; vdeležiti občnih zborov se pa smejo tudi drugi zadružniki slovenskih .Posojilnic", toda le pri posvetovanju, pa ne pri glasovanju.
(AH je vladika Strossmajer avstrijski državljan?) Marsikdo naših čitateljev bode rekel: Kaj čudno vprašanje je to ! Vsaj Hrvatska ni nekje doli na Turškem, temveč v avstrijskem cesarstvu! Še na misel bi nam ne bilo prišlo, dotikati se tega vprašanja, da ne bi razni listi objavljali, da je na poziv mladočeških .Narodnih Listov" imenovalo mnogo občinskih zastopov na Češkem in Moravskem (Nechanice, Strakonice, Kralj. Gradec, Kraljevi Vinogradi pri Pragi itd.) Strossmajerja častnim občanom. Vsa ta imenovanja so pa dotična obiastva razveljavila, češ, da vladika ni avstrijski državljan. No, pogledimo, kje je resnica! O imenovanji častnih meščanov in občanov razpravlja § 9. občinskega zakona z dne 16. aprila leta 1864, i o tu stoji doslovno, da .ima občinski zastop pravo, imenovati zaslužne može, ako so ti avstrijski državljani, kot častne občane in meščane." — Zakon z dn4 21. decembra 1. 1867., št. 141 d. z., odst. 9., da zakonodajstvo glede državljanstva spada v področje državnega zbora, in v zakonu z dne 21. decembra 1867. 1., št. 142 drž. zak. je določeno, da ima za vse podanike kraljestev in dežel, zastopanih v drž. zboru veljati avstrijsko državljansko pravo. — Od te dobe se ta naredba ni premenila. Ako se uva-žuje, da je pojem .avstrijski državljan" obsežen v zakonu iz 1. 1864., izdanem pred državnimi zakoni I. 1867., s kojimi se uvaja dualizem in da se pod tem pojmom umeva vsak podanik kraljestev ali dežel, zastopanih v avstrijskem cesarstvu, kajti inače
bi se Ishiio mislilo, da ogrski podanik ni avstrijski državljan in vendar mora ta prispevati ta državne izdatke obeh državnih polovic; ako se uvažuje, da § 9. ob6. zakona iz 1. 1864. zadeva samo tujce izven našega cesarstva; ako se pomisli, da je od 1. 1806. za vlade cesarja Franca I. država naša sprejela oficijalni naslov »avstrijsko cesarstvo", ob-sezajoč češko, ogrsko, trojedno kraljevino itd., in da mora biti tudi v avstrijski državi govorica samo o e n e m državljanstvu, je torej iz vseh teh razlogov vladika Strossmajer — ne oziraje se na to, da je tajni svetnik avstrijskega cesarja in ne ogrskega kralja — avstrijski državljan in kot tak more biti povsod izvoljen častnim članom in občanom. Dvojba mnogih listov je v tej zadevi jalova in neumestna.
(SInžba suplenta) za slovenščino na tu kajšnji veliki realki se takoj oddd. Dotične prošnje vodstvu realke v Ljubljani.
(Posknšen samomor.) Včeraj zjutraj se je na postaji na Nabrežini, vračajoč se iz morskega zdra-višča, hotel ustreliti neki neznani 17letni mladenič. Ljudje so še o pravem času zaprečili ta čin in ga izročili varnim rokam.
— Poznatelj. Gost: »Ali ni to vino še prav mlado, natakar?" — Natakar: »Da, da, gospod, naiprva novina". — Gost: »Tako? Da, saj se lahko opazi. No, krščen je pa seveda tudi že, kaj ne?
Raznoterosti.
—	Medvedi na južnem Tirolskem. Iz Tridenta se poroča 11. t. m.: Na planini Ben nad S. Lorenzo di Banale je napal medved ovčjo čedo. V tem strahu je poskakalo mnogo ovac v 300 metrov globok prepad, kjer so takoj mrtve obležale. Vse vkupe pogrešajo pastirji 70 živalij.
—	Volkovi. Kakor piše neki črnoviški list, pokrali so sivi tatovi v pogorskem okraji Klementi, koder se trupoma klatijo, tamošnjim kmetom mnogo ovac.
—	Meteor. V Požunu so videli 12. t. m. zvečer, nekaj pred polu osmo uro, silno lep meteor, leteč na zemljo v meri od severovzhoda proti jugo-zapadu. Meteor je bil krasne sivo-zelene barve, odsev njegov pa je bil rumenkasto-bel.
—	Kolera. V Vladivostoku razsaja zadnji čas črna žena, kolera, ter terja neizprosno svoje žrtve.
V	tamošnjem pristanišči nastanjeno rusko brodovje je moralo odpluti drugam. Govori se tudi, da se tudi zločinci več ne prevažajo v Sahalin, in sicer zaradi kolere ne.
—	Ruski k rez. Za svojega bivanja v Narvi Bta bila car in nemški cesar gSsta državnega tajnika Polovcova, ki ima velike tovarne, skladišča, ter je silno bogat. Sprejem, s katerim ju je počastil, bil je izredno sijajen; vsak dan je potrosil za oba gosta 150.000 rubljev.
—	Strašne povodnji na Kitajskem.
V	juniji in prvi polovici julija meseca je bila v vseh severnih in srednjih provincijah kitajske države velika suša. Še-le 17. dne julija je začelo deževati v zgornjih pokrajinah ob Hoanghu, in sicer s tako silo, da je stopila reka v malo dneh iz svoje struge in že dne 21. in 22. julija poplavila cele pokraiine. O škodi, katero je provzročila povodenj, prihajajo sila žalostna poročila, skoro še žalostnejša, kakor o veliki povodnji 1887. I. Samih ljudij je do 10.000 našlo smrt v valovih Silni dež pa ni prenehal do zadnjih dnij meseca julija in vode so še vedno naraščale. Povodenj se je ulila tudi v veliki kanal, ki je napeljan od severnega Hoangha do Pekinga ter poplavila tudi provincijo imenovanega mesta. To pa 80 zvedeli prebivalci v Pekingu še-le potem, ko je dosegla povodenj šest milj od njih oddaljeno mesto Tun-šo. Le premožnejši meščani so mogli še oteti sebe iu svoje imetje povodnji; v predmestjih pa je silna povodenj poplavila tisoče lesenih hiš ter jih odnesla seboj. Dne 2. avgusta, pišejo časniki, pa se je že na bolje obrnilo.
—	Židovski dijaki v Rusiji. Na vseučilišču v Kievu se je hotelo 153 židovskih dijakov vpisat'. Od teh je bilo pa le šestnajst sprejetih, če tudi so i drugi dovršili predpisane študije. Jednako se baje postopa tudi po drugih ruskih mestih.
Telegrami.
Budimpešta, 16. septembra. Na južnem Ogrskem so se danes završile vojaške vaje. Pri tej priliki jo nagovoril cesar častniški kor, izrazil svoje veselje nad četami ter pohvalil vstrajnost, red in dobri vojaški duh vseh čet. Na to je izrekel posebno zahvalo častniškemu koru. Nadvojvodi Albrechtu je pisal cesar pismo, v katerem mu izreka najtoplejšo zahvalo za izvrstne vaje 6. in 7. kora ter naznanja vsem poveljnikom in generalnega štaba načelniku svojo popolno zadovoljnost. Današnje vaje so pokazale, da bode imela konjiča vsled brezdimnega smodnika jako neugoden položaj nasproti pehoti in topničarjem. Ob šestih zvečer se je odpeljal cesar iz Szekelyhidija v Šiezijo.
Budimpešta, 17. septembra. Cesar v lastnoročnem pismu zahvaljuje ministerskega predsednika Szaparjja za navdušeni sprejem na Ogrskem. V lastnoročnem pismu nadvojvodi Jožefu hvali ogrsko deželno brambo.
Herkulove Toplice, 17. septembra. Včeraj je bil banket pri trgovinskem ministru Ba-rossu na čast gostov pri pričetju vravnave Železnih vrat. Sy6gyeny je napil ogrski vladi, Baross KaInokyju, Szogyeniju, Baccj[uehemu, Gruiču in Josipinovicu. Na to je čestital Bacquehera v imenu avstrijske vlade ogrskemu ministerstvu, da je pričelo tako vladno delo, ter napil v njegov prospeh in ogrske vlade. Srbski ministerski predsednik je opomnil: Ločimo se kot prijatelji, da bi se srečno izvršilo delo, katero smo skupno pričeli.
Bogumin, 17. septembra. Cesar je došel ob polu desetih. Kalnoky, cesarski namestnik, drugi dostojanstveniki in obila množica ga je sprejela z navdušenimi ,,hoch"'-klici. Cesar je sprejel pozdrav v uniformi pruskega polkovnika in se ob tri četrt na deset odpetjal med pokanjem topičev.
Beli Grad, 16. septembra. JVIinister notranjih zadev je storil potrebne korake za osemdnevni kontumac pri uvožnji rumunskih prašičev v Srbijo.
Rim, 16. septembra, ,,Capitan Fracassa poroča: Kralj je sprejel ostavko finančnega ministra ter je izročil začasno vodstvo financ Griolittiju.
Carijgrad, 16. septembra. Avstrijsko-ogrski poslanik baron Calice je nocoj odpotoval na Dunaj na tritedenski dopust. — Poglavar kurdov, Musa Bay, ki so ga prijeli v Brusi, došel je danes semkaj.
Rio de Janeiro, 16. septembra. Volitve v postavodajni zbor so se pričele. Mir in red vlada povsod. Člete so pripravljene.
ITmrll mo:
14. septembra. Alojzija Petrak, delavčeva hči, 5 dni, Hilšerjeve ulice 10, čeljustni krč.
v bolnišnici:
12.	septembra. Franc Oblak, delavec, 31 let, jetika.
13.	septembra. Uršula Purgar, delavka, 67 let, dy-senteria.
14.	septembra. Marija Božič, postlja, 64 let, marasmus.
TrenieuHko sporočilo.
738 1 738-6
Srednja temperatura 13 9», za 1-6° nad
I>niia}Nka borza.
(Telegrafično poročilo.)
17. septembra.
Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka)	87 gld.
Srebrna „ 5'/, „ 100 „ „ 16% »	88 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .106
Papirna renta, davka prosta......101 [[
Akcije avstr.-ogerske banke......969
Kreditne akcije ....................308 "„
London.............111»
Srebro .............. "
Francoski napoleond.........8 ^^
Cesarski cekini ......................5 „
Nemške marke ..................,54
95	kr.
60	„
10	»
25	»
25	"
65	»
87
36	„ 77»/,,
Tržne cene v Ljubljani
dne 17. septembra.
				»L	|nr.
Pšenica, hktl. . . .	6	1	Špeh povojen, kgr. .	_	70
Rež, , . . .	3	90	Surovo maslo, _	_	80
I Ječmen, „ ...	3	74	Jajce, jedno »	_	2l
Oves, „ ...	3	35	Mleko, liter ....	_	8
Ajda. „ ...	4		Goveje meso, kgr. .	_	59
Proso, „ ...	4	I7I	Telečie „ » .		6(y
Koruza, , . . . (	5i 4		Svinjsko , » .	_	6^
Krompir, , ... J	2	;23	Koštrunovo „ , .	_	36
Leča, „ ...	10	[ _	Pišanec.....	_	45 15
Grah, , ...	10	_	Golob .....	_	
Fižol, „ . . .	8	—	Seno, 100 kgr. . .	1	»5
Maslo. kgr. .	—	90	Slama, » „ . .	1	4.>
Mast, , .	—	70	Urva trda, 4 □ mtr.	6	40,
Špeh svež.	—	64	» mehka. „	4	40" 1
UČENCI
dva ali trije se vsprejmejo na sv. Petra cesti št. 9 v stanovanje, kjer se jim zagotavlja snažnost in vsestransko vestna postrežba.
(3-2)
pripravljena od lekarja OABB. PICCOLI-J a v Ljubljani, Je uplivno zdravilo, katero krepč& želodeo, mehča, čisti, odpravlja k zlato žilo in odg:anJa grUste. i Sestavljena je iz zdravilnih, v rast-ijlinstvo spadajočih snovij ter ni nikako J drastično učinkujoče, marveč lahko, de-Jlovanje organov urejajoče zdravilo, ka-Stero organizmu kar nič ne škoduje, če j se prav delj časa rabi.
Esenco za želodeo pošilja iz-jdelovatelj proti poštnemu povzetju v škatljah po 12 stekleničic za gl. 1-36; po 24 za gld. 2-60; po m za gld. 3-84; po 44 za gld. 4 26; po 55 za gld. 5 26; po 110 za gl. 10-30; po 560 za 50 gld.
V steklenicah po 15 kr. prodaja se skoro v vseh tii- in inozemskih lekarnah.	(60—2)

Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine protto
Visokočastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo eerkvcnlh posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše oblike, kot

itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt.
Stare reči popravim, ter jih v oj^i^jl pozlatim in posrebrim. Ka blagovoljna vprašanja radovoljno odgovarja.	(52—38)
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in požtnine prosto!

m
OLJNATB BARVE
kofiltariiklli pusleah po pol lii Jeileii kilo
priporoma najceneje
tovarna oljnatih barv, laka in firneža	(96)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.
]>d»j»t«lj Mati)! Ktlar,
Odffovaral vrednik: Ignaell Žitcflc
Tisk »Katoliške Tiskarne" v Ljubljani