SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) lxxii (66) • stey. (n°) 17
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 16 de mayo - 16. maja 2013
slovenija v objemu balkana
Načrta že v Bruslju
IVAN STUHEC
Sedanja oblastna politična garnitura potrebuje grešne kozle z »druge strani« in znova z vso ihto odpira kulturni boj.
V minulih — za Slovenijo nekakšnih vstajniških - velikonočnih praznikih, ki povezujejo lažni datum začetkov osvobajanja in raztegnjeni praznik dela, smo lahko prebrali v hrvaškem Večernjem listu, kdo smo Slovenci: »Slovenci kot osrednji anti-balkanci na Balkanu so se na koncu izkazali za Balkance. Zaradi mita o državnih, nacionalnih bankah kot o nacionalnem interesu.«
Z odhodom iz dediščine Titove Jugoslavije smo pred dobrimi dvajsetimi leti svetu sporočili, da nam je teh balkanskih poslov dovolj in da se pač tega ne gremo več. Šopirili smo se kot večni Evropejci, ki kulturno ne spadamo v balkanski kotel, ki je poln vojn in krvi, da o njegovi stopnji civiliziranosti ne govorimo. Hodili smo v Italijo in Avstrijo po nakupih, pod roko poslovali z nemško marko in se trkali na prsi, kako smo nekaj več kot oni na južni strani Kolpe. Združevali smo leve, liberalne in desne politične sile, da smo z veliko večino izglasovali vključitev v NATO in EU. Zdaj pa poslušamo gromovnika Stanovnika in vstajnika Pirjevca, kako nam ne bodo komandirali ne v Bruslju ne v New Yorku, pozabila pa sta na Beograd. Razumljivo, ker zahodni, pa naj bo kapitalistični svet, pozna vsaj neka pravila v poslovanju, Beograd pa jih ni poznal, razen tistih, ki so si jih za svoje privilegije postavljali tovariši. Ta partijska čaršija žal deluje vse v naš čas. Problem širše narave pa je, da se je v to čaršijo pustilo zaplesti veliko ljudi, za katere bi smeli predpostavljati, da vedo, s kom imajo posla. Zdaj so žrtev te lahkomiselnosti in prepričanja, da smo v lastni državi in v okviru drugačnih pravil. S Hildo To-však nisem nikoli imel nobenih stikov, čeprav nekateri paranoiki pravijo, da je krščanska demokracija podaljšana roka Cerkve, Hilda pa je bila njen pomemben funkcionar. A ko je človek enkrat »na prangerju«, in to po pravici, se vprašaš: zakaj pa ravno ona? Zakaj pa ni vsak dan na medijskih naslovnicah v lisicah gospod Zidar ali gospod Cernigoj in vsi drugi od partije nastavljeni gradbinci. Zakaj je največja gonja zoper Hildo, ki predstavlja nekakšen objekt naslade, ki jo slovensko pravosodje ponuja raji, da bi jo prepričalo o svoji pravičnosti in verodostojnosti.
In, glej ga zlomka, v petek po vseh praznikih bereš na MMC dolg članek o duhovnikih pedofilih in si misliš: kaj za vraga pa je spet novega? In ko prebereš, vidiš, da pogrevajo že večkrat pregrete zgodbe. Spet nekaj za rajo, ki te po ulicah zmerja s farji pedofili. In podobno, spet med prazniki, naenkrat
vsi mediji pišejo, kako je uboga Nova ljubljanska banka mariborski nadško-fiji posodila sedem milijonov evrov, ki jih bodo morali pokriti davkoplačevalci. In na naslovnicah seveda nihče drug kot sedanji nadškof Turnšek med liturgijo. In spet dobiš na ulici pljunek o teh prekletih farjih, ki so nam zapravili državo. Da je v to slovensko gluho lozo zastonj pripovedovati, da Zvon ni isto kot nadškofija in da sporno poslovanje ekonoma v balkanskih poslih ni bila stvar vseh odgovornih v Cerkvi, vemo bolj ali manj vsi, tudi tisti, ki to izkoriščajo za pljuvanje po Cerkvi in za podžiganje pouličnih strasti. A neka vzporednica je zanimiva. V primeru gradbenega mafijskega strukturnega lobija (slovenskega gradbenega sistema) je javnost dobila grešnega kozla v Hildi. V primeru vpletenosti posameznikov iz cerkvenih logov v čaršijske posle pa udrihajo po ustanovi (sistemu) Cerkve in po nas vseh, ki s čaršijo nikoli nismo imeli ničesar.
Da sedanja oblastna politična garnitura potrebuje grešne kozle z »druge strani« in da znova z vso ihto odpira kulturni boj, je razumljivo, saj so v manj kot sto dneh vladanja pokazali, da so popolnoma nesposobni voditi kaj več kot predmestje balkanske čar-šije. Odstranitev Dežmana, zamenjava Gabrščka z voditeljem ene od mnogih samooklicanih slovenskih verskih skupnosti sta samo dva kamenčka v mozaiku, ki iz dneva v dan raste in prerašča v stanje duha, v katerem se zdi, da je nikoli dokončno odstavljena »Služba državne varnosti« (SDV) popolnoma vzela vajeti v svoje roke.
Praznovanje revolucionarne mitologije v Stožicah, ko se je vse rdečilo in zvezdilo, spominja na Oranževce na Irskem in na Heimatdienst na Koroškem. Cudim se slovenskim liberalnim postmodernistom, da ne napadejo te predmoderne ikonografije, ki se je očitno bolj prijela v razsvetljenih urbanih središčih kot v zarukanem podeželju, ki še naprej posluša Avse-nike in Slake. A kaj, mi smo zavezani Balkanu in njegovi svetli zgodovini. Tako pojejo najbolj moderni poeti, reperji, kot je kandidat Zaresa in Gregorjev pesnik, Darko Nikolovski, ki je v Stožicah delil s prisotnimi uro zgodovine in požel evforičen aplavz s pesmijo: »J'st mam očitno v genih, da bom umrl stoje, ker se ne plazim po kolenih in naj se ve. V mojih žilah teče kri partizanska, ne pa četniška, ustaška, ali bog ne daj domobranska. In j'st za enkrat še vem, keri so keri, vem, kdo so izdajalci in kdo so heroji za zmeri in nisem j'st zgubljen v veri.« In po tem se naj kdo čudi, da je največ romarjev na Titovem grobu iz Slovenije in Makedonije. Vsekakor, gospod predsednik države, vse našteto je odličen spremljevalni program za pogovore o Sloveniji 2030 v objemu Balkana.
(Po Družini)
Vlada je potrdila proti-krizna načrta: nacionalni reformni program in program stabilnosti. Še preden je dokumenta poslala Evropski komisiji, ju je premierka Alenka Bratušek predstavila koaliciji, socialnim partnerjem in opoziciji. Kritik ne manjka. Kaj načrta prinašata? Cilji nacionalnega reformnega programa so opredeljeni znotraj treh ključnih stebrov. Znotraj prvega, ki se nanaša na institucionalne spremembe postopkov odločanja, bo Slovenija izpolnila zavezo o vpisu zahteve po uravnoteženju javnih financ v slovenski pravni red, predvideva tudi spremembo referendumske zakonodaje in volilnega sistema, s čimer naj bi naša država med drugim sledila večji enotnosti in stabilnosti vladajočih koalicij.
Drugi steber so ukrepi za oživitev gospodarske rasti na kratek rok. »Ko govorimo o oživitvi gospodarstva, govorimo po eni strani o sanaciji bank ter hkratnem razdol-ževanju in prestrukturiranju podjetij, na drugi strani pa o izboljšanju korporativnega upravljanja in privatizacije. Druga prioriteta je konsolidacija javnih finance,« je poja-
snila Bratuškova.
Tretji steber se nanaša na izboljšanje konkurenčnosti za dolgoročno vzdržno rast. Pri tem je navedenih šest vsebinskih sklopov: učinkovita pravna država, pospeševanje tujih naložb, prožnost trga dela, učinkovitost javnega sektorja, spodbujanje podjetništva ter skrb za zdravje in okolje. Kaj zajema program stabilnosti? Na strani odhodkov predvideva predvsem nadaljevanje omejevanja izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine. Vlada bo zagotovila restriktivno politiko na področju socialnih transferov in omejitev naložb. Za 200 milijonov evrov ukrepov je še nedorečenih in predvideva političen dogovor. Dokument prinaša dvig nekaterih davkov, ki bi skupaj prinesli 540 milijonov evrov dodatnih proračunskih prihodkov. »Vlada se je odločila, da s prihodnjim letom uvede davek na nepremičnine, ustavi nadaljnje padanje davka na dobičke in z letošnjim julijem uvede višje stopnje davka na dodano vrednost.« je poudarila premierka. Splošna stopnja DDV se bo zvišala z 20 na 22 odstotkov. Od tega ukrepa si vlada obeta dodatnih 250
milijonov evrov letno.
Odločitev o tem je vlada sprejela soglasno in Bratuškova upa, da ne bo težav tudi z opozicijo. A prav zadovoljni niso niti v koalicijski SD. »V stranki smo zadovoljni le zato, ker sta bila še pred dnevi načrtovana dva davka, zdaj je samo eden,« je dejal Matjaž Han. V SDS in N.Si so prepričani, da z dvigom davkov zaviramo gospodarstvo. Po besedah Andreja Vizjaka tudi izkušnje iz drugih držav kažejo, da tak ukrep vodi v spiralo zmanjševanja gospodarske aktivnosti, potrošnje in posledično zniževanja prihodkov v državni proračun.
Načrta za izhod iz krize, ki ju je pripravila slovenska vlada, sta že v Bruslju. Evropska komisija ju bo skrbno preučila in do konca meseca predstavili podrobno oceno in priporočila za ukrepanje. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, je pred kratkim povedal, da pričakujejo prepričljiva, konkretna in verodostojna načrta za reforme in finančno stabilnost. O tem, ali bodo proti Sloveniji sprožili postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij, bodo odločili 29. maja.
Kakšna bo prihodnost Evrope?
V četrtek, 9. maja so praznovali Dan Evrope. Na ta dan leta 1950 je namreč francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil predlog o ustanovitvi Evropske skupnosti premoga in jekla. Ta pobuda velja za začetek gospodarskega združevanja evropskih držav. V naslednjem letu so se tako povezale Zvezna republika Nemčija, Francija, Italija, Belgija Nizozemska in Luksemburg. Schumanov načrt je temeljno izhodišče za današnjo združeno Evropo. V času gospodarske krize in krize vrednot pa se mnogi sprašujejo, kakšna bo prihodnost stare celine.
Blaženi papež Janez Pavel II, ki je doživel razdeljenost Evrope in grozote druge svetovne vojne, nacizma in komunizma, je večkrat poudarjal, da naj bi Evropi vrnili njeno krščansko dušo. Tudi vrhovni predstojnik kapucinov Br. Mauro JQhri je prepričan, da Evropa danes nima več krščanske duše, nekega močnega mita, ki bi jo povezal. Zato moramo biti po njegovih besedah verodostojni v tem, kar živimo. Tudi skupnosti kapucinov ponekod živijo v zelo sekulariziranih okoljih. Ker pa se bratje povezujejo v molitvi, dajejo prostor revnim, to prinaša sadove. »Nekdo iz Francije mi je rekel: Vaša skupnost je postala duša mesta. Če bomo vztrajali v molitvenem življenju, v skupnosti, se bodo ljudje prej ali slej začeli spraševati kaj je to. Dokler živimo v tem obdobju upornosti proti krščanstvu, pa moramo biti potrpežljivi. Nekoč se bodo vrnili. Ne moremo pa tega od nikogar pričakovati in zahtevati. Moramo namreč gledati naprej in vedeti, da za vsem kar delamo mi, deluje Bog,« je še prepričan br. Mauro JQrhi.
Kot odgovor na pričakovanja mnogih, da bi Evropi vrnili njeno krščansko dušo, so se
evropska krščanska gibanja in skupnosti začela povezovati in tako so leta 2004 prvič pripravila srečanje Skupaj za Evropo. Čeprav jih zaznamujejo različne karizme, pa se združujejo v skupnih projektih kot na primer za družino, življenje, pravičnejšo razdelitev dobrin, mir in podobno. »Ko gledamo danes stanje Evrope evra, vidimo, da je Evropa evra na točki, da lahko tudi razpade. In zato želimo povrniti Evropi dušo, dati Evropi duha, krščanske korenine, ki so korenine Evrope. Vidimo namreč, da je rešitev za Evropo prav v krščanskih vrednotah,« je povedala Marjana Snoj iz odbora za povezovanje med gibanji v Sloveniji.
Kljub temu, da Evropa težko prizna svoje krščanske korenine in še težje krščansko prihodnost, pa jo že v zastavi zaznamuje Marijina prisotnost. Umetnik, ki si jo je zamislil, je izbral modro Marijino barvo in dvanajst zvezd, ki kronajo njeno glavo, saj je ravno takrat Evropsko unijo sestavljalo dvanajst držav. Tudi sam začetek povezovanja evropskih držav temelji na krščanskih vrednotah. Francoski politik Robert Schuman je bil skupaj z Nemcem Konradom Adenauerjem, Italijanom Alcidem de Gasperijem, sonarodnjakom Je-naom Monetom ter nekaterimi drugimi zagovornik ideje evropske povezanosti, ki naj bi preprečila vojne in gradila mir. Schuman je bil goreč katoličan, vsak dan je hodil k sveti maši in živel v celibatu. Politiko je smatral kot svoj duhovni laiški poklic. Postopek za njegovo beatifikacijo se je začel leta 1985, leta 2004 pa je bil zaključen škofijski postopek. Povejmo še to, da prav letos obhajamo Schumano-vo leto, ki ga bomo sklenili 4. septembra ob 50. obletnici njegove smrti.
Na Brezjah razstava o nadškofu Vovku
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V razstavni dvorani bazilike Marije Pomagaj na Brezjah so v ponedeljek, 6. maja 2013, odprli priložnostno razstavo, ki je nastala ob 50. obletnici smrti Božjega služabnika nadškofa Antona Vovka.
Razstavo je na pobudo Vovkovega odbora in z njegovo pomočjo pripravil nadškofijski arhiv v Ljubljani. Na njej je predstavljen utrip časa, v katerem je živel in deloval nadškof Vovk, predstavljena je tudi nadškofova veličina in prodornost njegove osebnosti.
Soavtor razstave, vodja arhiva France M. Dolinar, je predstavil nadškofa Vovka, ki so ga 15. junija 1945 izvolil kanonika Vovka za pooblaščenega generalnega vikarja. Čeprav ni bi dok-tus, kot je sam dejal ob imenovanju za škofa in mu je to vedno oponašala oblast, je bil vse življenje izjemen dušni pastir. Bil je priznan in dober govornik, poslušalce je osvajal s svojo zbrano in slikovito ljudsko govorico, podrobno se je zanimal za težave duhovnikov, niso mu bile tuje težave vernikov, s katerimi se je seznanjal na birmah in vizitacijah ... s svojo mogočnostjo in jasno besedo je bil neomajen pričevalec Kristusovega evangelija, trdna skala vere svojim vernikom. V trpljenju, ki ga je prestajal, je bil mučenec v dobesednem pomenu besede in to že pred 20. januarjem 1952, ko so ga v Novem mestu polili z bencinom in ožgali.
Od leta 1951 do 1961 je upravljal tudi slovenski del
reške in v od leta 1951 do 1955 slovenski del tržaško-koprske škofije. Po smrti škofa Rožmana je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Papež Janez XXIII. je ljubljansko škofijo 22. decembra leta 1961 povzdignil v nadškofijo in tako je bil Vovk z istim odlokom imenovan za ljubljanskega nadškofa.
Nadškof Vovk je umrl 6. julija leta 1963 v Ljubljani. Maja 1999 se je uradno začel postopek za beatifikacijo.
Razstavo je odprl ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres. Dejal je, da so zdaj drugačni časi, ko so bili Vovkovi in da so tudi oblike sovraštva do Cerkve drugačne in se izražajo drugače, »ampak kreposti, ki jih kristjani potrebujemo, so iste kot jih je imel nadškof Vovk: vera, trdnost, medsebojna povezanost, zvestoba Cerkvi, to so tiste kreposti, zaradi katerih nadškof Vovk zasluži, da se mu priporočamo in pride na naše oltarje.«
Nadškof Stres upa še, da bo ta razstava znova oživila lik nadškofa Vovka, da bi se ob njem navdihovali in predvsem da bi tudi ta razstava prispevala k zaupanju v njegovo priprošnjo, da je potrebno, da bi izprosili čudež.
Na Brezjah bo razstava gostovala mesec dni, do četrtka, 6. junija 2013. Med 10. in 20. junijem 2013 bo gostovala na Breznici, med 26. junijem in 10. julijem 2013, v kapeli Teološke fakultete v Ljubljani, jeseni pa še v Stični, Tržiču, Metliki, Novem mesti in Trebnjem.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
Deset let mine, kot bi mignil
(Od našega dopisnika)_
Sopevec Darko pri župnijskem pevskem zboru večkrat omeni soseda, ki je upokojen, pa ne ve, kam bi s časom. Da se Darko prikaže na vrtu, že je sosed zunaj in ga nagovarja. »Popoldan se vleče, da ga ni konca. Deset let pa mine, kot bi mignil«, pofilozofira.
Deset let in še kak mesec je že minil, kar smo se preselili v Slovenijo. Ne bom rekel, da so tako minila, kot Darkovemu sosedu, so pa prešla in pustila spomine na dolgo vrsto dobrih ljudi, s katerimi smo bili - ali pa smo še - povezani v tej novi etapi našega življenja. Tudi žalostni in mučni dogodki nam niso bili pri-zaneseni, a o teh ne bi [govoril], kot na kratko rečejo v Sloveniji.
Po desetih letih smo se odločili,
da skupaj obiščemo ljudi in kraje, kjer smo gor zrasli. Raznoliki občutki so nas spremljali, ko smo spet videli znane nam kraje, pa ljudi. Kaj je novega in kaj je starega; kaj je bilo na določenem mestu in kaj je danes tam; kdo je bil, pa ga zdaj ni več. Morda je to zadnje najbolj boleč občutek: spomin na znance, prijatelje, ki jih ni več. In velikokrat me prešine misel: mnogi od teh so nam bili referenčni ljudje, vodilna luč. Bomo mi sami dorasli nalogam, da bodo tisti, ki nam sledijo, videli v nas luč na njihovem obzorju?
V teh slabih treh tednih smo srečali marsikoga, si stisnili roke in se objeli; se pozanimali, kako nam gre; si zaželeli uspehov in srečnega življenja. Z marsikom bi se radi še več pogovorili. Z marsikom pa se nismo videli, ker so dnevi hitro minevali in
je marsikaj ostalo neizpolnjenega. Tolažimo se s tem, da se bomo videli morda v Sloveniji, ko boste prihodnjič obiskali domovino, očetnjavo.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste poiskali priložnost, da smo prišli v stik. Občutili smo veselje ob dejstvu, da smo še vedno del te slovenske skupnosti, iz katere smo izšli.
Zahvala tudi uredniku Tonetu, ki mi je dodelil častni naslov dopisnika iz Slovenije. Za to paberkovanje - kot bi rekel pokojni pisatelj Karel Mauser - dobivam pohvale (pa tudi kako grajo), ki me priganjajo, da se potrudim in sporočam dogodke in občutke, ki bi vam bili čim bolj zanimivi, čim bližji. Včasih se posreči, včasih ne.
»Bo že bol'š«, je bila priljubljena fraza prijatelja Miha s Pristave.
Gregor Batagelj
70 LET TONETA KUNTNERJA
Domovinski pesnik in Borštnikov nagrajenec
Pred 70. leti se je na Tratah v Slovenskih goricah rodil igralec in pesnik Tone Kuntner.
Od vlog v gledališču sta mu, kot je povedal, najbolj v spominu ostali Kreont iz Smoletove Antigone, za katero je leta 1983 prejel Borštnikovo nagrado, in vloga Johna Proctorja v Millerjevi drami Lov na čarovnice.
Kuntner je bil od diplome leta 1968 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pa vse do upokojitve član Mestnega gledališča ljubljanskega. V 80. letih je odigral več osrednjih likov, med njimi Hvastjo v Cankarjevih Hlapcih, Kreonta v omenjeni predstavi, Če-butikina v Treh sestrah Čehova, Obsojenca v Petanovih Dachavskih procesih in Matijo Čopa v Flisarjevi drami Iz-trohnjeno srce. Igral je tudi v filmih, kot sta Na klancu v režiji Vojka Duletiča ter Nasvidenje v naslednji vojni Živo-jina Pavlovica.
Med pesniškimi zbirkami je izpostavil delo O domovina iz leta 1994, za katero si je naslov sposodil pri Cankarju. Ob 10. obletnici osamosvojene Slovenije je izdal zbirko Mati Slovenija, predvidoma junija pa bo pri Celjski Mohorjevi družbi izšla tretja zbirka z domovinsko tematiko Podorane sanje. Ob tem je poudaril, da podorati, še ne pomeni pokopati. »Če podorješ, morda še kaj zraste,« je pojasnil. Kot je Kuntner povedal ob okrogli obletnici,
je doživel že vse velike stvari, ki se lahko zgodijo človeku: rojstvo otrok, vnukov in države: »Velika milost je, da sem doživel samostojno Slovenijo. Kot eden redkih domovinskih pesnikov to opevam kot izpolnitev sanj.«
Do nedavnega je bil Kuntner član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN, a je iz njiju izstopil. Kot vzrok je navedel »politi-
kanstvo«, s katerim sta se začeli ukvarjati društvi. »Bil sem prvi, ki sem izstopil, za menoj so sledila tudi velika imena, kar mi potrjuje, da sem storil prav,« je dejal.
Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med njimi leta 1970 nagrado Prešernovega sklada za poezijo in leta 1980 priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Večkrat je že obiskal slovensko skupnost v Argentini in nam je posebej naklonjen.
Na mnoga leta!
Kdaj smo že omenili, da je sedanji položaj podoben struni, ki jo vedno bolj nategujejo in večina le čaka, kdaj bo počila. Stopnjujejo se pritiski z ene in druge strani. Jasno je, da do mirnega izida ni mogoče priti. In volilna doba, ki se je že začela, je bolj podobna bojnemu spopadu, kot pa demokratičnemu postopku.
Udarci ali zamahi? Zvesta svojemu geslu »Hočemo vse« vlada odloča vedno bolj skrajne korake. Kakšen opazovalec se umestno sprašuje, če so ti ukrepi preračunani udarci drznega bojevnika, ali zamahi utapljajočega se plavalca. Vendar je treba priznati »iznajdljivost za zlo«, ki je bila vedno posebnost tega režima. Ko obtožbe korupcije padajo že direktno na predsedniški osebi (pokojno in sedanjo), ko je vrsta vladnih prijateljev osumljena nezakonitega bogatenja, in ko istočasno devizni fond nevarno pada, je vlada iznašla ukrep, ki naj reši oba problema: pranje neprijavljenih deviz. Z izgovorom javne potrebe je poslala v parlament zakonski osnutek, ki predvideva, da odpravi vse kazni, in niti ne vpraša po izvoru deviz, ki bi jih državljani sedaj vložili v posebne državne bone. Ni treba še posebej poudarjati, da je tako beljenje (pranje) kapitala v tujih valutah skrajno nevarno. Čeprav nekatere točke zakona predvidevajo, da denar ne sme biti sad korupcije, ali nelegalnih delovanj (mamila, itd.), je skoraj nemogoče ugotoviti ta izvor, ko kupec bonov ni obvezan da pove, kako je do dolarjev prišel. Že leta 2007 je vlada izvedla podoben korak, in mnogi v opoziciji trdijo, da je bilo »beljenje« namenjeno le prijateljem, da so oprali nevredni denar. Sedaj naj bi se temu namenu pridružila še vladna potreba deviz, ki jih vedno bolj krvavo potrebuje.
Prazna malha. Potem, ko je Duhalde (minister Lavagna) uredil domače račune, je prišlo »pridobljeno desetletje«. Izvoz kmetijskih izdelkov je rasel, cena soje se je dvigala, blagajna Centralne banke se je polnila. A vlada je storila temeljno napako: zanemarila je energetsko področje. Črpanje petroleja in plina je začelo upadati in nevladni strokovnjaki so opozarjali pred bližajočo se nevarnostjo. Režima to ni skrbelo: deviz je bilo dovolj in uvoz raznih goriv je bil (po obtožbah opozicije) priložnost za »preusmeritev« sredstev. Položaj se je tako zaostril, da se dohodki izvoza soje odtujijo za uvoz energije. Vmes je vlada podržavila (zaplenila) petrolejsko podjetje
YPF (tedaj v španskih rokah) in sprožila načrt povečanja pridobivanja petroleja in plina. A za to je treba investicije. Vsi poizkusi, vsa vabila, vse ponudbe soudeležbe so se izničile. Nihče v inozemstvu ni hotel pristaviti enega dolarja. Jasno: kdo si bo upal vložiti fonde v državo, ki ne spoštuje privatne lastnine? Poleg tega je državni sekretar za notranjo trgovino uvedel klado (cepo) na dolar in med drugim prepovedal, da bi tuja podjetja pošiljala dobiček matičnim hišam v inozemstvu. Prepoved kupovanja dolarjev je tudi zrušil gradbeno dejavnost, ki je dotlej potekala v dolarjih. YPF brez sredstev, gradnja na psu. Zato so državni boni namenjeni prav tema dejavnostma: CEDIN za gradnjo, BAADE za petrolej. Vendar je celo dosedanji predsednik industrijske unije dejal, da »ne more« priporočiti tega nakupa. Kdo, s kančkom zdrave pameti, bo zamenjal vredne dolarje za dvomljive papirje? Ponudba je torej zanimiva samo za tiste, ki potrebujejo »oprati« svoja dvomljiva sredstva. Vseeno vlada računa, da bo pridobila okoli 4.000 milijonov dolarjev. Mimogrede, ta vladna poteza dokazuje, da je spodletel vladni načrt »pecifikacije« gradbene dejavnosti.
Neskončna ofenziva. Te dni se nadaljuje vladna ofenziva na dveh frontah: zasesti hoče celotno sodno ustanovo in uničiti neodvisne medije. V senatu so dokončno potrdili zakon o reformi sveta magistrature. Seveda ima opozicija že pripravljeno gradivo, da takoj vloži sodne postopke proti temu zakonu. Namen je preprečiti, da bi na primarnih volitvah že morali glasovati za člane sveta. Jasno je, da se vladi mudi in hoče vse potrditi še pred oktobrskimi volitvami. Druga ofenziva pa se usmerja proti maloštevilnim neodvisnim medijem. V poslanski zbornici je že zakonski predlog, da se podržavi največja argentinska papirnica Papel Prensa, ki je v lasti opozicijskih dnevnikov Clarrn in Nacion, ter delno države. S tem podjetjem v lasti bi vlada lahko zadušila oba dnevnika. Po drugi strani pa grozi, da bi za šest mesecev intervenirala mul-timedijsko podjetje Clarin. Zakon ji to dovoljuje. Kaj lahko v šestih mesecih stori, si lahko mislimo. Medtem pa opozicija ne najde prave poti. Socialist Binner je sicer napovedal, da bi se »za narodov blagor« združil celo z Macrijem, a so ga lastni ljudje hitro prisilili, da je pojasnil, da bi se »samo pogovarjal«.
CARAPACHAY
Lepo uspela 53. obletnica
SVETOVNI DAN MLADIH
Srečanje v Našem domu
Kaj naj povem?
Komaj smo se oddahnili od edinstvenega doživetja pustne veselice, smo izvedli obrat in se znašli tu ... mimo je že prva četrtina leta.
Obhajamo že 53. dolgoletno neutrudljivo življenje ter skupno delo. Ob tako lepi obletnici smo ugotavljali, da bi bilo bolje, da pokažemo naše življenje v lepem veselem pri-zorčku. To je bila le prva zamisel. Potem je ideja krožila ob letu vere in duhovniškem poklicu. To bi v principu bilo lepo in tudi morda izvedljivo, a ker imamo pač samo enega dušnega pastirja, si nismo upali vprašati, če bi imel voljo in veselje do gledališča in čas za vaje, saj vemo, da ga naš ubogi dušni pastir res ne bi imel.
Iskali smo druge možnosti in vztrajali. Našli smo, samo za popoldanski del slavja (tako bi se tudi naš dušni pastir dr Jure
Rode po jutranjem delu malce zasluženo oddahnil), le italijanskega namestnika, saj slovenskega, tistega ta pravega, ni bilo. Zato nam je Sveti oče Frančišek poslal z veseljem nekega zelo dobrega, poštenega božjega služabnika iz daljne Italije. Do tam vse v redu: mi veseli - on se je tudi navdušeno pokazal, a kaj ko je ta ubogi človek pripeljal s seboj celo vas in to, ker so mu baje sporočili, da nas je malo in se je bal da bi se dolgočasil. Ime mu je torej: Don Camillo ...
Takoj nadaljujem, še prej pa bi vam rad povedal in razjasnil, kako je bilo na dan slavja. Bilo je to v nedeljo, 5. maja, v našem Slovenskem domu. Da ne preskočim dnevnega reda vam povem, da so se v lepem sončnem jutru vaščani zbrali nekaj minut prej kot običajno in z veseljem sprejeli goste. Sledilo je dviganje zastav in petje himen, nato predsedniški pozdrav (Jure Komar). Z lepimi toplimi besedami, ker je pač bilo na zunanjem športnem prostoru, je dodatno navzoče tudi povabil v dvorano, kjer imamo običajno sv. Mašo. Tudi tokrat smo bili deležni božje besede in božjega blagoslova, ter lepe pridige
msgr. dr. Jureta Rodeta. Med mašo je pel nekaj pesmi naš novoustanovljeni carapachayski pevski zbor. Nato smo pa imeli priložnost, da se tudi telesno okrepčamo ob kapljici medice in dobrih slanikov, kakor je pri nas že dolgoletna navada.
V zgornji dvorani smo prikazali to kar vemo in znamo: nad 15 naših vaščanov je tokrat predstavilo ročna dela, fotografije in likovne izdelke, kar smo naslovili »III carapa-chayska umetniška razstava«. Nadaljevali smo s kosilom in prijateljskim pogovorom ob pogrnjenih mizah ... Do tega trenutka moram reči da je bilo vse lepo v redu ob domačem vzdušju.
Situacija se je malce spremenila tam sredi popoldneva in do konca našega slavja. Mi res nismo vedeli kako pa kaj. Nismo si predstavljali, da bo med razigranimi vaščani tudi nekaj vernikov in drugih ne toliko in sicer politično opredeljenih bolj na levico. Kako se je to nadaljevalo si lahko mislite.
Povem vam samo, da še dandanes ni videti konca: kregajo se, malo pobotajo, seveda vse v latinskem duhu in vzdušju in to, da so potem ostali med nami vsaj do sobote 11. maja, je bil še dodatno težak položaj
Komaj nam je uspelo prisluhniti lepim pozdravom predsednika Jurija Komarja, podpredsednika Zedinjene Slovenije Francija Markeža, ter toplim in pohvalnim besedam iz ust predstavnice slovenskega veleposlaništva v Buenos Airesu, druge sekretarke Petre Kežman . in konec je bilo miru!
Mi smo bili vsi od sebe, tako živčni, da
Svetovni dan mladih se bliža. 23. julija se bo pričelo zborovanje, ki ga prireja katoliška Cerkev za mladino vsega sveta. Sklical ga je papež Benedikt XVI, papež Frančišek pa ga je potrdil in se ga bo udeležil. Pred dvema letoma se je to srečanje vršilo v Madridu, letos pa bo prirejeno v Rio, v Braziliji.
rila nam je o papežih Benediktu in Frančišku. Pokazala nam je Frančiškov grb, njegov pomen in nekatere papeževe nauke.
Sestra nas je tudi pripravila na potovanje v Rio. Spraševala nas je in navduševala, naj se potrudimo, da bomo ob tem srečanju rastli kot osebe in Jezusovi učenci.
nismo vedeli kam bi se postavili ... še danes ne razumem, zakaj se je za vsako drugo ali tretjo besedo slišalo sproščeno in iz srca nasmejano druščino v dvorani.
Publika je bila odlična. No, pa moram priznati, da so si tudi latinci znali pridobiti to publiko. Torej, če se dolgočasite, bi vam Don Camillo znal prav gotovo ozdraviti dušo in razveseliti srce, lahko vam to zagotovim in svetujem, da ga poiščete tam kjer ga lahko obiščete ... in ker ni sam, vam res ne bo žal. (Podroben opis igre Don Camillo, v režiji Jožeta Jana, ob drugi priložnosti).
Po dolgem neprijetnem trenutku smo si izmislili, da bi jih nekako umirili z darili in tako je bilo. Dobili so malenkostne dobrote, ki so jih bili veseli. Takoj za tem smo skušali pridobiti nazaj slovenski domači duh ob ljudskem pogovoru, jedi in plesu. Za živahni del večera ob slovenski glasbi valčkov in polk, ki nas spominjajo na Begunje »pod židano ma-
Tudi mladina Našega doma se bo udeležila tega važnega dogodka. Skupina se pripravlja tako, da prireja razna verska srečanja.
V soboto 27. aprila je bila povabljena v dom sestra Graciela Lages, članica reda »Sagrada familia de Urgel«, ki ga je ustanovila blažena Ana Marija Janer. Predavala nam je o letu vere in o geslu svetovnega dneva mladih: »Pojdite in naredite vse narode za moje učence«.
Veselo nam je pripovedovala o njenih osebnih dogodivščinah in delu, ki ga z veseljem sprejema kot božja hči. Razložila nam je pomen grba leta vere ter nam predstavila njegovo himno. Govo-
Za konec smo se ob mirni glasbi utopili v molitev in se ob njej zahvalili Bogu za lepo priložnost, ki jo bomo deležni, ter ga prosili naj nam poglobi vero.
Zahvalili smo se sestri Gracieli za govor, in srečanje zaključili s prijateljsko večerjo in veselim razpoloženjem.
Mladina Našega doma
Prijateljsko kosilo upokojencev
relo«, se je pojavil na oder naš Baires Polka (pa si je marsikdo tudi želel slišati malo o Hrastu, a zaenkrat so bile samo sanje). Tako smo počasi zaključili z velikim veseljem naš dan!
Da ne pozabim na nikogar, se vam vsem lepo zahvalim, še posebno tistim, ki ste nam bili ob strani in na en ali drug način sodelovali in pomagali k izvedbi vsega tega. Vsak ve zase koliko je dal in naredil, torej naj mu Bog v isti meri bogato povrne.
Hvala vsem navzočim, ki ste z nami delili to doživetje in olepšali dan. In najbolj važno, hvala vsemogočnemu Bogu, da nam je dal to milost, da smo skupaj preživeli dan.
Kaj naj vam povem? Pač, taki smo ...
Lep pozdrav še posebno carapachayski družini.
Damijan Ahlin
Znova smo obhajali dan upokojencev. To srečanje je bilo prvo v letu 2013. Potekalo je v nedeljo 28. aprila s tradicionalnim kosilom v Našem domu v San Justo.
Zbralo se nas je kakih 65 oseb, da obhajamo ta dan v iskrenem prijateljstvu, ki je vedno človeku v pomoč in na razpolago v dobrih trenutkih življenja, v zdravju, v veselju, pa tudi v bolezni in žalosti.
Predsednica, gospa Pavla Kovač Škraba je pozdravila navzoče in nam želela vsega dobrega. Prebrala je pozdrave, ki jih je poslal delegat msgr dr. Jure Rode, ki je med drugim poudaril: »Želim vam, da bi nas duh vstajenjske nedelje spremljal tudi v težavah in trpljenju.«
Jedilnica je bila lepo okrašena. Mize so bile pogrnjene z lepimi prti; prostori rezervirani za prijatelje, ki so radi skupaj. Predsednica Pavla je zmolila zdravo Marijo v zahvalo za vse prejete dobrote. Sledilo je okusno kosilo. Vljudno so nam postregle naše žene in matere.
Po kosilu je sledil bogat sreče-lov. Ni manjkalo steklenic in tudi ne sladkih bombončkov.
Najlepša hvala vsem, ki organizirate ta dan našega skupnega prijateljstva. Vsa zahvala predsednici društva, gospe Pavli. Zahvala predsednici našega doma, gospe Mici Malavašič Casullo; pa tudi gdč.
Marjanki Furlan, ki vedno z vso gorečnostjo pomaga naši upokojenski ustanovi, da vse v redu izpade. Zahvaljujemo se našim materam in ženam za pomoč v kuhinji in pri postrežbi ter darovalkam peciva. Vsem najlepša hvala za lepe trenutke, ki nam jih nudite.
Dobro smo se počutili in se kar dolgo zapletli v vsakdanje pogovore. Obujali smo spomine, kar pomeni, da nismo več mladi. Pestijo nas razne zdravstvene težave. Naše upokojensko življenje pa je usmerjeno tako, da vse potrebno počasi opravimo v miru in z dobro voljo.
Upokojenci radi potujemo. In ker so nam na razpolago razne ugodnosti, to izkoristimo. To vestno organizira gospa Pavla z vso prijaznostjo. Vedno z ljubeznijo in potrpežljivostjo, do vsakega posameznika spremlja, opominja in usmerja z lepo poučno besedo. Varuje nas, da je vse v redu in vse uspe brez nesreč. Hvala, gospa Pavla.
Po kavi smo se razšli na svoje domove že v pričakovanju naslednjega srečanja. Kar sedaj pa že vabimo tudi tiste, ki nas še niste obiskali, ali ki še niste potovali z nami: pridite, udeležite se tega prijateljskega kosile v naši družbi, okorajžite se za skupno potovanje. Pričakujemo vas. Vsi, prisrčno vabljeni!
Cilka Vombergar Lipar
TRIGLAV - ENTRE RIOS
Nastopil je nov odbor
Naši bralci že dobro vedo, da se v provinci Entre Rios nahajajo potomci prve množične vselitve slovenskih izseljencev v Argentini. Povezani so v Slovenskem društvu Triglav. Od 17. aprila letošnjega leta ima društvo nov odbor, ki je sestavljen takole:
Predsednica, Teresita M. de Prin-cich; podpredsednik, Rodrigo Devi-nar; tajnica, Nadia Planiscek, blagaj-
nik, Claudio Princic; odborniki: Jose Urdich, Ines Dfaz, Luz Mana Ceparo in Guillermo Princic; nadzorni odbor: Norma Delia Angela Stabile in Augusto Nicolas Princich. Referat za kulturo: Marcia Sandra Arrua Gobo, Carlos Savor in Olga Jordan. Referat za medije: Mariela Sebernich, Carlos Savor in Luz Mana Ceparo. Referat za proslave in prireditve: Julio
Elfas Princich, Eugenio Ambal Princich, Gervasio Laporte, Julio Andres Princic, Dano Francisco Princic in Anabel Beltran Jordan. Delegata v Federacijo tujih narodnosti: Dano Enrique Flander in Gervasio Laporte.
Novemu odboru želimo veliko uspehov v napornem delu, katerega cilj je ohraniti spomin na zgodovine tega vseljevanja in na slovenske korenine.
Naše šolstvo v letu 2012 (1)
Začenjamo z objavo poročila, ki ga je na občnem zboru krovnega društva Zedinjena Slovenija, v nedeljo 28. aprila, podala referentka za šolstvo, gospa Alenka Prijatelj.
V letu 2012 je obiskovalo slovenske šole 290 učencev, 141 deklic in 149 dečkov. Vsako soboto je 89 oseb žrtvovalo svoj prosti čas, da so poučevali v 7 šolah v Buenos Airesu, Barilochah, Mendozi in Tucumanu.
Balantičeva šola (San Justo) je imela 67 učencev, 27 deklic in 40 dečkov; voditeljica ga. Irena Urbančič Poglajen; poučevale so: Marta Petelin, Ani Malovrh, Uršula Urbančič, Marija Zupanc Urbančič, Alenka Zupanc Urbančič, Bernarda Krajnik, Nadja Miklič, Danica Malovrh, Angelca Klanšek, Ivana Tekavec; katehistinje: Lučka Bergant Uštar, Rozka Likozar in Irena Urbančič Poglajen; petje: Anica Mehle, Kristina Skvarča Šenk in Veronika Malovrh; knjižničarka Alenka Belič Fantini, ter splošna pomoč Lenči Štefe.
Baragova šola (Slovenska vas-Lanus): je imela 31 učencev, 17 deklic in 14 dečkov; voditeljica ga. Luciana Servin Čeč; poučevale so: Liljana Zidar Brulc, Monika Ur-banija Koprivnikar, Luciana Servin Čeč, Klavdija Rozina,
Gizela Grbec; v oddelku ABC po slovensko sta bili 2 učenki ki jih je poučevala Mikaela Grbec Gomez; petje sta poučevali Monika Urbanija Koprivnikar in Anči Koprivnikar Rozina; verouk pa Luciana Servin Čeč, Boris Rot in Klavdija Rozina; ročna dela in folkloro sta imela na skrbi Boris Rot in Helena Cerar Rot.
Jurčičeva šola (Carapachay) je imela 3 učence, 2 deklici in 1 deček; voditeljica ga. Ani Klemen Boltežar; poučevali sta Ani Klemen Boltežar in Rezika Škulj Hanjže; v oddelku ABC po slovensko so bili 3 učenci 2 deklici in 1 deček in sta poučevali Erika Šenk in Mirjam Šenk; katehistinja je bila Anka Pleško Garcia.
Prešernova šola (Castelar) obiskovalo jo je 33 učencev, 19 deklic in 14 dečkov; voditeljica šole ga. Nadica Kopač Grohar; poučevale so Majda Maček, Cecilija Skubic, Lučka Rant Papež, Karolina Kenda in Polona Lazar, Nevenka Grohar, Marjana Roža-nec, Andrejka Papež Cordoba, Lili Kopač, Viktorija Selan; verouk so poučevale Viktorija Selan, Nadica Kopač Grohar in Lučka Rant Papež; petje Marjanka Ayerbe Rant in knjižničarka Polona Pintar Lazar.
Rožmanova šola (San Martin), število učencev je bilo 24, 10 deklic in 14 dečkov; voditeljica šole ga. Nina Pri-stovnik Dfaz; učiteljice: Lucijana Jarc, Lučka Petkovšek Tekavec, Nina Pristovnik Dfaz, Saši Podržaj, Magda Zupanc Petkovšek; verouk msgr. dr. Jure Rode in Olga Dolenc Ko-ciman; petje Saši Podržaj.
Slomškovo šolo (Ramos Mejfa) je obiskovalo 60 otrok, 26 deklic in 34 dečkov; voditeljica šole ga. Mateja Hribar Šmalc; poučevale so: Mirjam Klemenc Černe, Štefi Boka-lič, Lucijana Seljak, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Kožel-nik, Ana Beltram Aguilar, Veronika Javoršek, Lucijana Hribar Podržaj, Monika Svetlin Pregelj in Anka Smole Kokalj; katehet g. Franci Cukjati; petje Marcelo Brula; telovadba Pavle Marolt, Janko Koželnik in Ciril Loboda; tajnica Marjana Poznič Mazieres.
(Dalje prihodnjič)
Kekčev »oče«, stoletnik
Dne 11. maja je minulo natanko sto let od rojstva režiserja Jožeta Galeta, ki se je v zgodovino slovenskega filma zapisal predvsem s trilogijo o Kekcu.
Jože Gale (1913-2004) je prvi film Kekec posnel leta 1951 in leto pozneje zanj na beneškem filmskem festivalu prejel prvo nagrado v sekciji mladinskih filmov. Leta 1963 je zgodbo Josipa Vandota o priljubljenem junaku gorskega sveta nadaljeval s filmom Srečno, Kekec, s Kekčevimi ukanami pa trilogijo sklenil pet let pozneje.
Rodil se je v Grosupljem, izobraževal pa na praškem državnem konservatoriju, kjer je leta 1938 diplomiral iz gledališke režije. Svoj prvi angažma v Sloveniji je dobil v SNG-ju Drama Ljubljana, v letih 1943-45 je bil član SNG-ja na osvobojenem ozemlju, nato pa je nadaljeval sodelovanje s SNG-jem Drama Ljubljana. Leta 1947 se je izpopolnjeval v filmskih studiih v Barrandovu v tedanji Češkoslovaški, nato pa do leta 1952 kot režiser sodeloval s Triglav filmom.
V gledališču je na oder postavil dela avtorjev, kot so Giraudoux, Brecht in Sartre. V Mestnem gledališču Ljubljanskem je med letoma 1952 in 1966 režiral več kot 50 predstav, sicer pa poučeval tudi na ljubljanskem AGRFT--ju. Njegov prvi filmski projekt je povezan prav z gledališčem - dokumentarni film Trideset let slovenske Drame, ki ga je posnel leta 1949.
V NUK-u arhivirajo tudi tvite
Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je arhiviranje vsebin na spletu med svoje redne dejavnosti uvrstila leta 2008. Zajemanje spleta in vsebin so se lotili zaradi zagotavljanja ohranjanja obveznega izvoda kulturne dediščine. Izjemno uporaben vir informacij so po njihovem prepričanju tudi vsebine na družabnih omrežjih.
Svoj spletni arhiv so predstavili v okviru konference mednarodnega konzorcija za trajno ohranjanje spletnih vsebin (International Internet Preservation Consortium -IIPC), ki v Ljubljani potekal med 22. in 26. aprilom.
Predstavili so tako novosti kot tehnične možnosti, ki se jim ponujajo pri zajemanju spleta in nudenju vsebin uporabniku. Po besedah vodje enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice Matjaža Kraglja velja izpostaviti njihov pristop v načinu zajemanja tvitov, saj je takšne vrste vsebine precej težje zajemati kot klasične, statične.
Po Kragljevih beseda so v NUK že dalj časa seznanjeni z dejavnostjo Ameriške kongresne knjižnice na področju arhiviranja tvitov. Arhiviranje vsebin na družabnih omrežjih podpirajo, saj je s stališča raziskovanja določenega prostora ali zgodovinskega obdobja to izjemno uporaben vir informacij, ki dopolnjuje ostale vire.
Zato so pričeli s selektivnim zajemanjem in arhiviranjem tvitov, v prvi vrsti kot dopolnitev obstoječim spletnim tarčam, ki jih že zajemajo. V prvi vrsti se jim zdi smiselno arhiviranje tistih tvitov, ki so povezani z volitvami ter pomembnejšimi družbenimi, športnimi in kulturnimi dogodki ter drugimi tematskimi zajemi.
V	takih primerih je potrebno na prvem mestu zajeti izbor uveljavljenih spletnih mest ustanov ali družbeno bolj prepoznavnih avtorjev. Ker pa se hkrati velika količina informacij ustvari in objavi tudi na družabnih omrežjih, si ne smejo privoščiti, da ne bi zbrali in ohranili vsaj del tega gradiva za naše zanamce, poudarja.
Poleg tega NUK na konferenci predstavlja orodje za aktivno sodelovanje uporabnikov na spletnem arhivu. Le--ti bodo lahko ustvarjali svoje zapiske, zbirke, vsebino delili z drugimi uporabniki in na ta način soustvarjali spletni arhiv. Pomen spletnega arhiva je Kragelj ponazoril s primerom spletne strani preminulega alpinista Tomaža Hu-marja, ki je na spletu ni več, v spletnem arhivu NUK pa hranijo njeno kopijo, ki ostaja tudi javno dostopna.
NUK je članica konzorcija IIPC od leta 2007. Zaradi kadrovske podhranjenosti uspejo arhivirati le manjši izbor slovenskih spletnih mest oz. spletnih vsebin. Po Kragljevih besedah si želijo arhivirati obsežnejši delež Slovenike na spletu. V letu 2013 bodo poskusili testno zajeti celotno »domeno.si«.
V	letu 2012 so nabor spletnih mest, ki jih zajemajo, povečali za 20 odstotkov, in sicer s 776 na 915.
G. JOŽE RAZMIŠLJA
Obisk
Je eden od načinov izkazovanja ljubezni in prijateljstva.
V Svetem pismu imamo zgled obiskanja, ko je Devica Marija obiskala svojo sorodnico Elizabeto. Obisk je izraz ljubezni do sočloveka.
Obiskujemo samo ljudi, ki so obiska vredni in ga potrebujejo. To so gotovo bolniki. Oni so tega vredni in ga tudi potrebujejo. Oni naj se pogovorijo, in veliko lažje jim bo prenašati trpljenje. Obisk je vedno dobrodelno in če obiščemo bolnika, je to še posebej. Za to si vzemimo potreben čas, da ljudi, ki to potrebujejo, obiščemo.
Koliko dobrega lahko storimo z našim obiskom. Ljudje so prisrčno hvaležni za obisk.
So dnevi in ure, ko vsi potrebujemo zaželenega obiska, ker namreč vsi potrebujemo ljubezni in prijateljstva. Obisk je eden od načinov, s katerim to ljubezen in prijateljstvo pokažemo.
Obisk naj bo vedno pozitiven, to je, naj prinaša veselje in mir. Preveč je negativnih novic, ki nas obdajajo in ne prinašajo veselja in miru. Je pa dosti tudi takih, ki nas dvigajo in nas bogatijo. Premislimo pred obiskom, o čem bomo govorili. O tretjih osebah vedno samo dobro, ker je tega prav toliko, ali še več, kot slabega.
Z naše strani poskrbimo, da bodo obiski vedno pozitivni in da jih bomo želeli, tako tisti, ki jih vršimo, kot oni, ki so jih deležni.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
14. OBČNI ZBOR SLOVENSKE FANTOVSKE ZVEZE
Preteklo nedeljo, 28. 4. se je po sv. maši v Slovenski hiši vršil 14. občni zbor Slovenske fantovske zveze. Bil je to drugi odkar se je Zveza reorganizirala v odseke in prevzela novo obliko ter s tem stopila v drugo dobo svojega življenja.
Otvoril ga je predsednik Franci Markež in pozdravil vse navzoče, zlasti g. duhovnega vodja dr. Alojzija Starca in delegate, ki bodo sestavljali novi odbor.
Zadnja točka dnevnega reda pa so bile volitve novega odbora. Volitve so bile tajne in po osebah za vsako odborniško mesto. Navzočih je bilo 23 volivcev (od 25). Vsak odsek je imel pet volivcev: delegat v prejšnjem odboru, delegat za novi odbor in še tri volivce. Izvoljen je bil sledeči odbor:
Predsednik: Franci Tomazin (Ramos Mejia) 20 glasov; podpredsednik: Miha Barle (Lanus) 19 glasov; tajnik: Jože Žakelj (Moron) 22 glasov; blagajnik Primož Marolt (San Martin) 12 glasov; športni referent: Janez Frontini (San Justo) soglasno izvoljen.
SLOVENCI V ARGENTINI
Družinska sreča. V družini Antona Pavliča in njegove žene ge. Zdenke roj. Dacar se je rodil sin; družino Alojzija Grbca in njegove žene ge. Marije roj. Avanzo je razveselila hčerka; v družini Franca Malovrha in njegove življenjske družice ge. Lenčke roj. Zupan so pa dobili dvojčki-hčerki. Srečnim staršem čestitke.
ii. OBLETNiCA V SAN MARTiNU
V	soboto, 27. in nedeljo, 28. aprila t. l. so rojaki v San Martinu pripravili proslavo II. obletnice blagoslovitve svojega društvenega doma v ulici Cordoba 126.
V	soboto zvečer je bil v društvenih prostorih šahovski turnir. Na šestih mizah sta nastopili moštvi Društva slovenskih protikomunističnih borcev in Slovenskega doma San Martin.
Nedeljska proslava se je začela z dviganjem argentinske in slovenske zastave ob igranju obeh narodnih himen. Nato je imel slov. dušni pastir v San Martin g. Gregor Mali sv. mašo.
Med mašo je ubrano pel sanmartinski mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje Vinka Klemen-čiča.
Po maši je precej rojakov ostalo v prijaznem sanmartinskem domu na kosilu ter so kar tam počakali na začetek popoldanske prireditve. ...
Svobodna Slovenija, 30. aprila 1963 - št. 18
RESUMEN DE ESTA EDICION
ZA MERCATOR JE ZANiMANJE
Konzorcij prodajalcev Mercatorja je za 53-odstotni delež v trgovski družbi prejel dve zavezujoči ponudbi. Imen ne navaja, po neuradnih informacijah pa sta ponudbi oddala hrvaški Agrokor in sklad Mid Europa Partners. Člani konzorcija zdaj preučujejo prejete ponudbe in se bodo s ponudniki nadalje pogovarjali predvidoma po objavi poročila o poslovanju skupine Mercator v prvem letošnjem četrtletju.
BREZPOSELNOST V APRiLU
V Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 121.332 brezposelnih, kar je 1,1 odstotka manj kot marca in 11,2 odstotka več kot aprila lani. Brezposelnost se je tako aprila tretji mesec zapored zmanjšala, je objavil Zavod RS za zaposlovanje.
VELEPOSLANIK V KOČEVSKEM ROGU
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem Rogu, ki mu jih je razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Veleposlanik je v izjavi za STA dejal, da je bil obisk ganljiv, izpostavil pa je tudi pomen sprave v Sloveniji.
HRVAŠKi OSiMPEX V SLOVENSKi PEKO
Obstoječi lastnika Peka so na skupščini potrdili predlagano dokapitalizacijo, po kateri bo hrvaški Osimpex trži-škemu črvljarskemu podjetju zagotovil dva milijona evrov dodatnega kapitala. Sredstva za poplačilo obveznosti in nakup materiala za nemoteno proizvodnjo naj bi bila vplačana do 20. maja, še pred tem pa je potreben podpis pogodbe o prodaji. Predsednik uprave Peka Janez Sajovic je po skupščini povedal, da v Peku sredstva potrebujejo čim prej.
NEKATERI SO PLAČALI
Po prvi objavi seznama davčnih dolžnikov, ki je razkril skoraj 16.000 dolžnikov z več kot 900 milijoni evrov neporavnanih obveznosti, je svoj dolg v skupni višini 5,1 milijona evrov poravnalo 1096 zavezancev. Skupni dolg se je sicer znižal za 33,6 milijona evrov, a je večina znižanja posledica odpisov zaradi zaključenih stečajnih postopkov.
PO SVETU
VOLITVE V BOLGARIJI
Bolgarija ima po nedeljskih parlamentarnih volitvah novo-staro vodstvo. Zmagala je namreč doslej vladajoča desnosredinska stranka Gerb, prejšnjega premiera Bojka Borisova. A absolutne večine v parlamentu si stranka ni uspela zagotoviti. Po dosedanjih izidih je stranki Državljanov za evropski razvoj pripadlo skoraj 31 odstotka glasov, drugi izvoljeni - stranki socialistov pa štiri odstotke manj. Vstop v 240-članski parlament je uspel le še dvema strankama - stranki turške manjšine in ultranaci-onalistični stranki. Sestavljanje vlade pa bo verjetno precej težavno, saj so socialisti takoj po neuradni razglasitvi rezultatov že zavrnili vstop v koalicijo. Kot smo poročali, nobeni od strank ni pripadla prepričljiva večina, za najrevnejšo državo Evropske unije pa to pomeni negotovost. Spomnimo, da je stranka Gerb na prejšnjih volitvah dobila kar 40 odstotka glasov, a je nekaj mesecev pred iztekom mandata premier Borisov odstopil zaradi množičnih protestov.
DOGOVOR S PORTUGALSKO
Kot kaže je portugalska vlada s trojko mednarodnih posojilodajalcev dosegla dogovor o zadnjih ostrih varčevalnih ukrepih. V Lizboni so pojasnili, da so z novimi ukrepi zadovoljili zahteve Evropske unije, s tem pa namignili, da so prestali sedmi pregled ukrepov fiskalne in gospodarske politike. Tako bo država dobila zeleno luč za izplačilo dve milijard evrov težkega obroka posojila.
PAKiSTAN
Parlamentarne volitve so imeli tudi v Pakistanu. Delni uradni izidi so pokazali, da je zmagala stranka nekdanjega premiera Navaza Šarifa - Muslimanska liga. Opazovalci so volitve ocenili kot pomemben korak naprej za demokracijo v državi, a opozorila, da so jih zaznamovale napake in krvavo nasilje. Zadovoljni pa so bili tudi z visoko volilno udeležbo - ta naj bi dosegla 60 odstotkov.
HRVAŠKA ZA DRUŽINO
Na Hrvaškem je zaživela civilna iniciativa V imenu družine, ki si prizadeva za to, da bi v njihovo ustavo zapisali, da je družina življenjska skupnost moškega in ženske. Zato so v nedeljo začeli zbirati podpise za razpis referenduma. Civilna iniciativa povezuje posamezni-
ke, družine, združenja in gibanja ter vse druge, ki menijo, da je zakon zveza med žensko in moškim. Če bi to zapisali tudi v ustavo, so prepričani, bi to imelo močan vpliv ne le na zakonodajo, ampak tudi na celotno družbo. Podpise bodo zbirali do 26. maja na več kot 2000 krajih po vsej Hrvaški in sicer pred katoliškimi in pravoslavnimi cerkvami, pred džamijami, na fakultetah vseh hrvaških univerz ter na najbolj obiskanih krajih večjih mest. Zbrati morajo namreč vsaj 375 tisoč podpisov.
TEŽAVE S SPORAZUMOM?
Podpredsednik srbske vlade Aleksandar Vučič je kosovske Srbe pozval, naj sprejmejo sporazum Beograda in Prištine, ki sta ga državi dosegli ob posredovanju Evropske unije. Vučič je priznal, da sporazum ni idealen, je pa edini, ki omogoča preživetje Srbije in njeno boljšo prihodnost. Je pa Vučič ostro kritiziral nedeljske proteste ob njegovem prihodu v Kosovsko Mitrovico. Protestniki so glasno izražali svoje nestrinjanje s sporazumom. Beograd sicer z njim ne priznava neodvisnosti Kosova, pristaja pa na to, da ima Priština pristojnost nad celotnim ozemljem svoje države.
Fundador: MiLOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Damijan Ahlin, Jože Jan, Maksi Malovrh, Cilka Vombergar Lipar, Nadia Planiscek in Alenka Prijatelj. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
EL DIA DE EUROPA
El pasado jueves 9 de mayo se celebro el Dfa de Europa. En ese dfa en 1950, el ministro de exteriores frances Robert Schuman presento una propuesta de creacion de la Comunidad Europea. Esta iniciativa se considera el inicio de la asociacion economica de los pafses europe-os. En estos tiempos de crisis economica y de valores mu-chos se preguntan cual sera el futuro del continente. En respuesta, los movimientos cristianos comenzaron a unir-se y asf, en 2004, organizaron el primer encuentro Juntos por Europa. A pesar de que en Europa resulte diffcil reconocer sus rafces cristianas, su bandera se caracteri-za con simbologfa de la Virgen Mana; el color azul y las doce estrellas, su corona - los doce pafses que integraban la Union Europea en un primer momento. Incluso los co-mienzos de la integracion se basaron en los valores cristianos de evitar la guerra y construir la paz. Por otra parte, este ano se celebra el ano de Schuman que concluira el proximo 4 de septiembre cuando se recuerden los 50 anos de su muerte. (Pag. 1)
ANiVERSARiO EN CARAPACHAY
En el centro esloveno de Carapachay celebraron los 53 anos de su fundacion el domingo 5 de mayo de 2013. A pesar de ser uno de los mas pequenos, es muy activo y emprendedor. La jornada comenzo en el patio con el izamiento de las banderas argentina y eslovena junto con los himnos. Jure Komar, presidente del Centro, dio la bi-envenida a los invitados y juntos participaron, en el salon, la misa presidida por el delegado pastoral dr. Jure Rode. Antes de compartir el almuerzo se abrio la tercera mue-stra de arte en la cual quince artistas de Carapachay pre-sentaron sus artesarnas, fotograffas y pinturas. En horas de la tarde y tras los saludos de rigor, el publico disfruto de la obra teatral Don Camillo (direccion de Jože Jan), cuya segunda presentacion fue el 11/5 en Carapachay. (Pag. 3)
ALMUERZO ENTRE AMIGOS
El pasado domingo 28 de abril fue el dfa elegido para el primer almuerzo de la Asociacion que reune a los jubilados eslovenos. El lugar fue, como en otras oportunida-des, el centro esloveno de San Justo. La presidente Pavla Kovač Škraba fue la encargada de dar la bienvenida. Las delicias llegaron a las mesas gracias a las esposas y ma-dres que tomaron la responsabilidad. Antes del cafe hubo tiempo para un sorteo lleno de regalos. Los comensales se despidieron con la idea de reencontrarse, si no antes, en el proximo almuerzo. (Pag. )
ASOCIACION TRIGLAV DE ENTRE RIOS
La Asociacion Eslovena Triglav de Entre Rfos informa en este numero que realizo su asamblea general, en la cual se conformo la nueva comision directiva que asu-mio sus funciones el dfa 17 de abril del corriente ano. Los nombres que conforman la comision, bajo la presiden-cia de Teresita M. de Princich, podran leerlo en la pagina correspondiente. A la nueva comision le deseamos mu-chos exitos en su trabajo y por muchos anos mas, fomen-tando y enriqueciendo la cultura eslovena en Entre Rfos y honrando su historia y sus rafces. (Pag. 4)
iNFORME DE LOS CURSOS DE iDiOMA
En este numero se comienza con la publicacion del informe, lefdo en la Asamblea general de la Asociacion Eslovenia Unida el pasado 28 de abril, por Alenka Prijatelj responsable del area de los cursos de idioma esloveno de los sabados por la manana. En una primera parte, se informa que durante el ciclo lectivo 2012 asistieron a los cursos 290 alumnos, de los cuales 141 mujeres y 149 va-rones. Cada sabado ofrecieron su tiempo libre 89 perso-nas para ensenar en los siete cursos de Buenos Aires, uno en Bariloche, Mendoza y Tucuman. A continuacion se detalla el nombre de los cursos, la cantidad de alumnos y los docentes a cargo. Este sistema de cursos complemen-tarios es la base, sobre la cual se asienta la vitalidad de la colectividad eslovena en la Argentina. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 600.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 820.-; beli papir $ 930.-; Bariloche; $ 785.; obmejne države Argentine, 250.- US dol.; ostale države Amerike, 280.- US dol.; ostale države po svetu, 300.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 200.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
OBVESTILA
SLOVENCI IN SPORT
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGOR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ZDRAVJE Rožna terapija (Flores de Bach) Dori Heller
4790-1544 in 15-5175-9191
ADVOKATI Dobovšek - odvetniki
Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar GASTRONOMIJA
c/j-jiztit
„boreuroe«, ^ ^
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Marfa Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
SOBOTA, 18. maja: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB,
ob 15. uri v Slovenski hiši. Sestanek staršev 1. letnika ob 18. uri.
Pevsko-glasbeni večer.
Ob 19.15 mladinska maša, ob 20.30 začetek nastopov.
NEDELJA, 19. maja: 53. obletnica v San Martinu
NEDELJA, 26. maja: Žegnanje Marije Pomagaj v Slovenski hiši SREDA, 29. maja: Učiteljska seja ob 19.30 v Slovenski hiši. SOBOTA, 1. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Praznovanje 90-letnice gdč. Angelce, ob 19.45 v Našem domu San Justo. SOBOTA, 1. junija: ZSMŽ Slovenske vasi prireja igro »Idealni Soprog« ob 20. uri.
NEDELJA, 2. junija:
Spominska proslava žrtev vojne in revolucije, ob 16. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 9. junija: Procesija sv. Rešnjega Telesa
SOBOTA, 15. junija: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 16. junija: Očetovski dan SOBOTA, 29. junija: Praznik slovenske državnosti
VALUTNI TEČAJ V SLOVENJI
14. maja 2013
1 EVRO 1,30 US dolar 1 EVRO 1,32 KAD dolar 1 EVRO 6,95 ARG peso
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
Od meseca marca dalje bomo v pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Dušnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 10. do 19. ure.
Hvala za razumevanje!
Rojstvo
V ponedeljek, 6. maja, se je rodil Francisco Ciril Oblak. Očka je Gabrijel, mamica pa Lorena Klemenčič. Starša se iskreno zahvaljujeta sorodnikom in prijateljem, ki so jih spremljali ob tem lepem dogodku.
ŽEGNANJE
V CERKVI MARIJE POMAGAJ
v nedeljo, 26. maja.
Ob 11:30: sv. maša za žive in rajne dobrotnike cerkve Marije Pomagaj in Slovenske hiše.
Ob 13: slavnostno kosilo v dvorani škofa Rozmana.
Ob 16: pete litanije Matere Božje in blagoslov z Najsvetejšim.
Prisrčno vabljeni vsi rojaki!
'Prosimo i prijavite se za kosilo do 23. maja na Lekfon 4636-0841.
J	LETO VERE i
Med sv. mašo bo pela skupina, ki bo šla v Rio na SDM
MURSAK V RUSKI HOKEJ
Slovenski reprezentant Jan Muršak bo v prihodnji sezoni zaigral v drugi najmočnejši hokejski ligi na svetu, ruski KHL. Mariborčan se bo preselil k moštvu Amur iz Habarovska, s katerim je podpisal dvoletno pogodbo. Za slovenskega napadalca se je zanimal tudi zagrebški Med-veščak, ki je pred dnevi tudi dobil vstopnico za drugo najmočnejše klubsko tekmovanje na svetu, vendar pa se je 25-letni Mariborčan odločil za rusko izkušnjo v ligi KHL.
tretje mesto za Špika
Slovenski veslač Luka
OSEBNE NOVICE
Krst
1. maja je bila krščena v cerkvi Santa Magdalena Sofia Barat v Castelarju, Zofija Jana Gaser; očka je Adrijan in mamica Andrej-ka roj. Puntar. Botrovala sta Marjana Bitenc Gaser in Niko Puntar. Krstil je p. Martin Bernal. Srečni družini iskreno čestitamo!
Špik je na močni mednarodni veslaški regati v Es-snu osvojil tretje mesto za finalistoma lanskih olimpijskih iger v skifu Nemcem Marcelom Hackerjem in Britancem Alenom Camp-bellom.
EVROPSKE MEDALJE KAnuistom
Slovenski kajakaš Nejc Žnidarčič je na evropskem prvenstvu v spustu na divjih vodah, ki sta ga gostila Bovec in Kobarid, osvojil zlato kolajno v sprintu. Slovenski uspeh na posamični tekmi je s srebrom dopolnil še kanuist Blaž Cof, na ekipni pa še kanuisti z bronom.
EP V KOŠARKI
Vstopnice za prvi del evropskega prvenstva v košarki letos septembra v Sloveniji bodo šle v prodajo s 1. julijem, so sporočili na novinarski konferenci v okviru zaključnega turnirja Evrolige v Londonu. Direktor Eurobasketa 2013 Aleš Križnar je poudaril, da se je Slovenija resno lotila priprav za prvenstvo, vključno s prenovo vseh prizorišč prvenstva, medtem pa je potrdil tudi to, da se bo prodaja vstopnic za prvi
krog začela 1. julija. Cene vstopnic za ta del bodo po 15, 25 in 35 evrov. Križnar je povedal, da so vstopnice za zaključni del prvenstva že skoraj razprodane in da bodo prvič v zgodovini tokrat vstopnice na voljo za posamezne tekme in ne le v celodnevnih paketih.
ROKOMET
Slovenska rokometna reprezentanca je v Nemčiji izgubila še drugo tekmo z domačo reprezentanco. V Dessauu je bilo 27:24. V soboto 4. maja so Slovenci v Magdeburgu izgubili za gol (31:30), tokrat pa je bila Nemčija nekoliko prepričljivejša. Slovenija je v Nemčiji nastopila le z igralci, ki nastopajo v slovenskem državnem prvenstvu. Tekmi sta služili kot priprava pred odločilnima junijskima kvalifikacijskima tekmama za evropsko prvenstvo z Romunijo in Be-lorusijo.
darujte v
TISKOVNI SKLAD!
»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre.«
(Jn 11,25)
Vsem slovenskim rojakom v domovini in po svetu z globoko žalostjo sporočamo, da je v sredo, 1. maja 2013 odšel k Bogu po večno plačilo velik Slovenec, podjetnik in dolgoletni boter Našega doma San Justo, gospod
Ciril Oblak
Njegov zgled dela, prizadevanja in tihega sprejemanja življenjskih preizkušenj nam bo ostal v trajnem spominu. Spodbujal je h krepitvi vrednot ter sodeloval in dobrodušno prispeval v slovenski skupnosti, predvsem pa v krajevnem domu.
S hvaležnim spominom ga priporočamo v molitev.
Družini in sorodnikom naj Vsemogočni nakloni veliko tolažbe.
Naš dom San Justo