Kie ie rokopis Prešernovih „Poezii"? Aieksandrina Poklukarjeva pfonec vojne je tiskarna nekoliko ožive- la. Nastale so pa težave z dobavami tiskar- skega materiala, predvsem papirja, ki ga je začelo primanjkovati, j Odpovedal je tudi faktor, mož že nad 70 let. Tu je vskočil g. Mihael Ro- ža nec, najstarejši nameščenec, in poskrbel tiskarni papir. Enako je pripomogel g. Zdenko Valašek da litografija ni ob- tičala brez dela in materiala. Dne 6. ja- nuarja 1021 je Anton Poklukar umrl, ko je bila dobra dva mesca prej tiskarna pre- osnovana iz komanditne v delniško družbo. Poznavajoč njen slabi položaj, so se za- čeli oglašati interesenti za tiskarno. Vdova je bila iznenadena; dasi ni bila nepoučena o slabem stanju podjetja, vendar ji ni bil dotiej tega še nihče povedal naglas. Med drugimi se je oglasil tudi Anton Kristan, tedaj minister za šume in rude. Razgovar- jal se je s samo vdovo. Kakor hči Francka, tudi sin Anton ni imel pri tem besede. Za svetovalca si je izbrala mimo teh in mimo faktorja g. Rožanca. Ta ji je, ne da bi kakor koli vplival na njeno odločitev, opi- sal položaj podjetja z vso obzirnostjo. Žena je ostrmela; zabolelo jo je, da bi s prehodom tiskarne v druge roke izginilo ime Blasnikov. Misel je bila tu in se ni več umaknila. Prihajali so novi ponudniki. Vse je odbila. Misel pa je bila tu in je ostala dalje. Za- čela. se je ponovno posvetovati. Vodilo stare žene je bilo: Blasnikovo ime mora ostati, ne sme izginiti . .. Torej ni šlo za denar, ampak samo za to, da se ohrani spomin na njen rod. Tiste dni sem jo po- gosto videl postajati po hodnikih tiskarne, zamišljeno razgledajočo se okoli sebe. Tu in tam se je pozanimala za kako stvar, ogovarjajoč uslužbence, česar ni bila sto- rila nikoli prej. Tiščala jo je bolečina, da utegne priti njeno rojstno gnezdo v tuje roke in s tem izginiti spomin na njene prednike. Blasnikovo ime mora ostati,« je p-onavljala vedno z vso odločnostjo. Dolgo je oklevala, preden se je sprijaz- nila z mislijo, da bo tiskarni vendarle treba tujih moči. Lahko bi jo bila podprla z lastnimi sredstvi, s čimer pa bi bilo ma- lo pomagano. ako bi ne bilo sposobnega vodstva. Interes na prospehu mora imeti le soudeleženec. Iskala je torej družabnikov. Spe:; se je obrnila na g. Rožanca. Kako so tekli razgovori, ne vem. Na Dobrovo sem pričel prvič, ko so bili skoraj zaključeni. Tedaj sem spoznal vdovo bolj natanko in se seznanil z okoliščinami, ki jih opisujem. Prišel sem na povabilo v družbi več znancev, a ne kot interesent. Bilo je pozimi. Stopivši v veliko spre- jemno sobo na desni strani veže, se mi je zazdelo, ko da me je objel mrak iz srede minulega stoletja. Oprava težka, starin- ska. naslonjači obloženi z debelim usnjem. Gospa visoka in koščena, vsa v črnem Obraz razoran od neštetih gub; gosti las- je. nekdaj temni, že skoraj popolnoma sivi ^ Oči v temnih jamicah predirne ko dva ža- reča oglja. Tisti hip sem se spomnil go- Anton Kristan spodarice s »Pristave« Selme Lagerloff, ki v zadnjem poglavju plahuta po stopni- cah s krili ko netopir, na prstih krem- peljce. s>A, gospod pa še ni bil tukaj,« je de- jala ko sem ji bil predstavljen. Rekši me prehode z očmi, njen pogled je vrtal in od- krival do zadnjih globin. »Potem še niste videli,« nadaljuje in me povabi v sosednjo sobo. Tu je bilo kaj videti! Kakor da sem se inašel v muzeju ali v prodajalni dra- guljaria. Sredi sobe in okoli vitrine z naj- različnejšimi predmeti- ovratnicami, za- pestnicami, prstani in drugim ženskim le- potičjem Vmes so bile namizne ure. dra- gocene vezenine, pcsode iz dragocene ko- vine in kristalnega stekla. Pri vsakem predmetu je povedala, ob kateri priliki je prišel k hiši in od kod izhaja. Ta je bil njen poročni dsr. one?a ji je poklonil škof Po^ačar tega ?kof Missia poznejši kardi- nal itrl Imeno ala je mnogo odličnikov dorr.rč 'i n tir h celo iz na'viš''h pleme- nitrških KroTCv ki so bili nnkoč njihovi gostje PrfH od'r o dom SPITI si mora) ogle- dati še krh njo po stenah po^odie iz me- denine in bakra, največ iz kositra. Glede tega je pripomnila, da ni več tako lepo kakor nekoč, ker da ga je imela med voj- no zakopanega v zemlji, a je bilo preslabo zavarovano. Pri obiskih je sedela sama za sebe, od- maknjena od družbe. V primerni razdalji od nje hčerka Francka, kadar ni imela opravka v kuhinji ali v hlevu. Ta je na- rejala vtis prave kmečke dekle. Mati je sedela vzravnano, pazno zroč v tistega, ki je govoril. Do hvale je bila skrajno ne- zaupljiva. Kdor bi jo ogovoril z milostivo, bi ga bila koj zavrnila. Sama je govorila malo, preudarno in počasi. Moža je omenila redko in le mimogrede. Nekoč je rekla, ko smo se vozili skozi Domžale: »Prav nič ne vem, kje sem; moj mož je bil deželni glavar, pa se tako malo spoznam.« Tedaj se mi je to zdelo kakor očitek. Podobno se je izrazila še enkrat pozneje, o priliki, ko smo ji na njeno željo pokazal] bivšo kranjsko-štajersko mejo. Tem rajši pa je govorila o svojem očetu; o njem je dejala večkrat, in to celo s po- nosom, da je prišel v Ljubljano »s culo v roki«. Hčera ni omenila nikdar, sinove redko. S hčerjo Frančiško je občevala, vsaj vpričo nas, bolj kot gospodinja kakor kot mati. Govorila ni ravno lepe slovenščine. Več- krat se je iznebiia kake robate. Nekoč, ko jo je spet popadla misel, da utegne priti tiskarna v popolnoma tuje roke. je pla- nila: »če me ujezi, se bom pa omožila. če- prav imam že osemdeset let...« Dejansko ji je bilo tedaj 75 let. žena je bila kljub visoki starosti telesno in duševno krepka. — Neki vroč poletni dan si je ogledovala ves popoldan falsko elektrarno. Videti je hotela vse do najmanjše podrobnosti. Njena hči in jaz sva bila utrujena, ona niti naj- manj. Nasprotno. Ko jo je ob 10. zvečer v restavraciji nekdo iz družbe opomnil, da je že pozno se je začudila: »Kaj, taki ste moški? Ce' me do devetih ne premaga spanec, lahko prekrokam vso noč .. -c Naposled je prišlo do ustanovitve del- niške družbe. Natančnejši ogled tiskarne se je izvršil nekaj tednov pred sm tjo Antona. Vdova nas je spremila samo do pisarne, nato pa se vrnila nazaj v si- novo sobo, kjer smo se bili zbrali. Pozneje je padla o pokojniku le redka beseda toli- ko. kolikor je morala iz pietete. Ob nekem ogledu tiskarne smo našli precejšnjo zalogo faksimilov Prešernovih »Poezij«. En izvod sem dobil tudi jaz. Ne- kaj pozneje še enega. Najdba je dala po- vod za ugibanje, kje bi mogel biti izvirni rokopis. Vrnivši se v bivšo Antonovo sobo je gospo nekdo vprašal zanj. G. Rožanec zanika, da bi bil vprašal on; tudi se več ne spominja tistega razgovora. Bili smo štirje: Rožanec, Prepeluh, Simon Kmetetz in jaz. Kmetetza izključujem; zato je mo- ral biti Prepeluh. ki se je zanimal za rokopis. Spominjam se do vseh podrobnosti vdo- vinega odgovora, ne sicer dobesedno, pač pa po vsebini in smislu. Odvrnila je. da je imel rokopis sin. da pa ne ve kje. Izrazila je dvom. da bi bil še popoln, ker da ga je bi! menda nekaj že odprodal. Svoj čas da je nekaj že manjkalo. Mogoče da je dal pozneje tudi ostalo iz roke. Omenila je ne- kega »gospoda iz Celja«, ki da ga je ne- prestano nadlegoval in prihajal menda tudi v Ljubljano. Sin da se je sicer branil, že zaiadi nizke cene. ki jo je ponujal, še bolj pa zaradi ugleda. Saj taka stvar sploh nima cene. »Toda,*: je dostavila: >saj ve- ste. kakšen je bil. Lahko da se je dal pre- motiti ...« Ne spominjam se, da bi bila povedala, kdo je tisti »gospod iz Celja«. Obljubila je, da bd pogledala če bo kaj našla. Katerega sina je pri tem mislila, ne morem reči. Najbrž Antona. Dne 4. julija je Aleksandrina Poklukar umrla. G. Mihael Rožanec se, kakor rečeno, tega razgovora ne spominja. Toda to ni važno. Važnejše je, da mu je nekoč Poklukarjeva na Dobrovi pokazala rokopise z besedami: »To je moj največji zaklad...« Tu nastane vprašanje, kdaj je to bilo? če je rokopis bil konec marca 1923 še v ti- skarniškem tresorju, na vsak način šele po tem času. Vsiljuje se tudi vprašanje, ki pa ni bi- stveno: Ali je Poklukarjeva govorila res- nico, trdeč, da ne ve za rokopis? Mogoče je dvoje: da res ni vedela zanj in ga je našla šele pozneje, ali pa ga je tedaj že imela, ne hoteč govoriti o njem, imajoč ga za zasebno družinsko last. Da je poznala njegovo veliko vrednost in pomen, o tem ne more biti dvoma. Tu smo pri nadaljnjem in najvažnejšem vprašanju: Kam je prešel rokopis iz Po- klukaričinih rok? Da ta nazadnje ni bil več v tiskarniškem tresorju. ampak v nje- nih rokah, je gotovo. Stara žena je bila dovolj inteligentna, da ga ni zanemarila med nepomembnimi papirji. Morda ga je komu podarila -.med živimi«? Ali komu? Da bi ga bila prodala, je izključeno; saj je bila imovita in ni potrebovala denarja ne za sebe ne za svojo hčerko Fran- cko. Umrla ni nitre smiti. da je lahko uredila svoje zadeve, kolikor že ni imela urejenih. Prepeluh jo je obiska! že davno pred smrtjo z duhovnikom, ki jo je. kakor je povedala njena hčerka, teden dni po- zneje moji ženi tudi izpovedal. Kljub te- mu je mogoče da je brez izrecnega volila prišel v posesl hčere Ta bi ga bila srotovo našla, če bi bil med papirji Poznala je njegovo vrednost nič manj ko njena mati. Umrla ie 26. aprila 1939 Kje je torej rokopis? Zakai ga skriva, komur je prišel v roke bodisi z volilom, prodajo ali podai itvijo? Izreči kako domnevo, bi bilo tvegano. Tu sva menda z E. Justinom ene misli. . Janez Kocnuir škoSja Loka vabi smučarje Okrog Blegaša In Ratitovca Je čudovit svet za ljubitelje bele opojnosti Z gorenjskim vlakom se popeljemo na izlet na vabljivo gorenjsko stran. Izstopi- mo na postaji škofja Loka. Loka ima iz- redno lepo lego in slikovito okolico, saj pravi pesem: Gledam, o, gledam pred seboj naše mesto, naš košček sveta, našo krajino zvesto. Nad gradom Krancelj in še više Ljubnik, bele hiše pod njim ln farne cerkve zvonik, in hribe, ki krog se za roko drže... in se varno spuščajo v plodno polje, in Soro, ki zvesto naše mesto objemlje — gledam, o, gledam ta lepi kos zemlje in vem: nikdar se ga nagledal ne bom ... o, Loka, moj dom, doj dom! Škofja Loka, znano letovišče v medvod- ju Poljanščice in Selščice, je naravno iz- hodišče za mnogoštevilne izlete v škofje- loško pogorje in v Polhovgrajske dolomite, kjer nikoli ne manjka snega. Tudi to zimo ni bilo zadrege, saj je zapadel že 29. no- vembra. Meteorološke navedbe pravijo, da leže ti kraji v padavinskem pasu, ki ima letno do 2500 mm padavin. — Znan bi bil vsak natančnejši popis smučišč Poljanske in Selške doline. Najlepšo sliko smučišč nam nudi pogled z Ljubnika. Na 1027 m visokem vrhu kraljuje lična planinska ko- ča škofjeloške podružnice SPD. edina tu- ristovska postojanka v škofjeloškem po- gorju. Vse leto sprejema pod gostoljubno streho ljubitelje prirode ter jim nudi naj- boljšo postrežbo. Tudi za prenočišče je preskrbljeno. Na uporabo sta dve sobi in skupno ležišče za 15 oseb. Najlepši dostop je iz Loke. Za gradom, po novi cesti čez Breznice do Sušnika in dalje desno skozi gozd na vrh. Težko se ločimo od lepega pogleda na Julijske Alpe, Karavanke in Kamniške planine, ki so pač najlepše v večerni in jutrnji zarji. Vra- čamo se po isti poti do Sušnika. Od tega razpotja držijo trije sestopi: po položni cesti nazaj v škofjo Loko, čez Sv. Tomaža na Praprotno v Selško dolino ali čez črni vrh mimo Gabrške gore, čez Zadobje v Gabrk, v Poljansko dolino. — Poljanska dolina je mirna, tiha, sončna pokrajina. V tem hribovitem predelu ni vratolomnih tur, to so mirni, sončni sprehodi za smu- čarje. ki ne iščejo rekordov, ampak imajo čas, da opazujejo valoviti svet od Blegaša, budnega stražarja, do zobate Grmade v Polhograjskih dolomitih, ki se kot zadnji priostreni izrastek ozira na skalnato go- renjsko stran. Zelo hvaležen je izlet na Pasjo ravan (1030 m). Tu lahko premotrimo daleč na okrog smuških svetov vseh mogočih spre- memb. Prednjači seveda goli svet brez drevja, grmovja, kamnov in krašenj. To je voljan svet mehkih, gladkih oblik, od- prt, da daje smučarju široko pot za ne- Planinski dom na Ljubniku ovirano smuko. Venomer se vrste: ravni, planinski svet, brda, kratkočasni kuclji, senožeti, ledine, lomi, pretrgani les in pre- val, tako da so pristopi, prečkanje in se- stopi v dolino kar najlepši. — Ozremo se proti Ljubljani, od koder bi lahko prišli čez Polhov gradeč in črni vrh. Pogled se- ga daleč do Snežnika in Trnovskega go- zda in se ustavi ob pogledu na Krn, kjer zahaja sonce za vrhunce Zlatorogovega kraljestva. S Krna se umakne pogled na greben črne prsti, na samotni Porezen ter poskoči na plešo starega Blegaša in dalje na skalnati, ponosni Ratitovec. čas poteka, sence se že daljšajo in kmalu bo zažarek) večerno nebo nad valovitim hribovjem. Težko se je odtrgati od lepote širnega stvarstva, toda moramo po mičnih poboč- jih že v dolino mimo Skobla čez Kovski Kupon za brezplačno I »Minuto prnienka" štev. 69 I Počitniški dom zadruge jugoslovanskih obrtnikov na Govejku nad Sorsko dolino KRŠČEVATI ZNA SAM Novi župnik pride v mlekarno in naroči: »Vsak dan ml pošljite dva litra mleka. Toda ne pozabite, da je krščevanje moje delo.« PRED SODIŠČEM Sodnik: »Ko se je začela rabuka s stoli, zakaj niste posegli vmes?« Priča: »Ker ni bilo nobenega stola več. gospod sodnik!« vrh z edinstvenim sestopom na Visoko, kjer obiščemo grobnico prisatelja Ivana Tavčarja, ki je tako lepo zapisal: »Zemlja domača ni piazna beseda, del je nvojega življenja ..« Prav tako je lep izlet iz Poljan čez Ja- vorje proti četeni Ravni, kjer se svet Za prevalom prevali v pravcati smuški eido- rado pod Mladim :n Starim vrhom To sta dva Blegaševa sinova, ki se ozirata po vsej Selški in Poljanski lodini. Stari vrh je gotovo že star. saj je ves grbast in je za več ko 150 m nižji od svojega brata Mladega vrha. 1205 m visoki Stari vrh nudi smučarjem ugodeu svet med svojimi redkimi smrekami. Na tem lepem sever- nem pobočju začutimo, da smo na »gorenj- ski strani«. Tu smuka nikoli ne odreče, sneg leži od novembra do konca marca. Kdor želi smuke v eni sapi. naj se spusti navpik v dolino Zgome Luše. 750 m višin- ske razlike, to ni kar tako. Zmeren pa je sestop Za prevalom, čez Sv. Valentin na Spodnjo Lušo, na Praprotno v Selško do- lino ali čez Rovt in Golico v Selca. — To so daljši izleti, ki jih z rednimi avtobusi opravimo od jutra do večera. Komur pa je to predaleč in previsoko, tega pa v polni meri zadovolji škofja Lo- ka in njena najbližja okolica. Mesto ima v neposredni bližini najlepša in najobšii- nejša smučišča za začetnike. Tudi za bolj izurjene smučarje ne manjka napornejše- ga sveta, ki narekuje »pike« in »klicaje* . saj bi bilo brez teh smučanje premalo zanimivo. — Središče smučarskega živ- žava je smučarska dolinica Za gradom, ki je posebno ob nedeljah sila obljudena, škofjeloški in Starološki Kamnitnik sta lepa hriba na severovzhodni strani škofje Loke. Kdor se hoče smučati na velikih strminah, nai se odpravi na strmine Stena nad Puštalom in na romantično Martan- cevo planino. Lepo prostrano vežbališče v osojni legi z najdalje trajajočim snegom nudijo senožeti za Burjevcem. od poti k Sv. Andreju in Sv. Ožbaltu. Zanimiv je loški svet. Smučarji, oglejte si ga in ne pozabite fotoaparatov, s ka- terimi boste nabrali lepih posnetkov in spominov na pisano Loko. ki vam kliče: »Na svidenje! Smuk!« Dramatika po društvih ZKD Znnski čas je najbolj primeren za udej- stvo vanje drama t siki h odsekov. Kakor ka- žejo statistični podatki, gredo v klasje najbo-lj veseli komadi. Po mnogih odrih pa goje tudi težje resne komade. Izbira sporeda je vsekakor odvisna od dveh čr- nite! je v: od občinstva in od zmožnosti so- delujočih igralcev m igralk. Pri izbiri gledaliških komadov društva, včlanjena v Zvezi kulturnih društev niso v zadregi, saj dobe besedilo iger na poso- do pri svoji centrali Vsa društva imajo seznam iger. Igre so razdeljene v veselo- igre in burke, v komedije, v resne igre in drame, v ljudske igre (domala vse s pet- jem), v mladinske igre. v legende, v sim- bolične in idejne igre, v spevoigre in v komične prizore. Vseh del, zabeleženih pod navedenimi poglavji, premore ZKD več sto. Mnoga društva so si prav marljivo izposo- jala že doslej svoj repertoar pri ZKD. Pred občnim zborom je razposlala ZKD vsem svojim članicam statistične pole in jih jc zaprosila za podatke o delovanju društvenih odsekov. Številke, ki jih je pre- jela ZKD doslej, kažejo dovolj zgovor- no, kako je razgibana dramatika po naših društvih. Nekatera, zelo redka društva st* doslej še niso javila z odgovori. Statistika preigranih iger b<» ;e dvignila končno šte- vilo. ko bo prejela ZKD odgovore od vseh svojih edinic Z- to naprošamo zakasnela društva, da p rabijo to priliko in vrnejo izpolnjene statistične pole ZKD ima nekaj h.sine opreme za izved- bo gotovih gledaliških del Poseduje ko- stume k igrani• Legionarji. Rokovnjaei. Met isto v izum, Pi?ter Anzelm 'n druge. Iz- posojevalnina jc zeli nizka in je omogo- čeno tudi šibkejšim t Iron. nabaviti ko- slej je ZKD že nekajkrat < rganiz:ra!a po- dobne tečaje, ki so st končali v zadovo. j- stvo prirediteljev, kakor tudi »delež neev. Dosedanji dramiitski tečaji ZKD so bili pomembni tudi iz razloga, ker s*v p<-kazw- li na potrebe in žt!je na*?h < drov. Mn->.:i naši agilni društveni delavci s-i- sv na te- čajih spoznali in se pora/g«• v« rili tudi o zamenjavi repertoarja ter o zamenjavi gle- dališke gardtr. be. Seveda pa so si nabrali udeležcnci mm go praktičnih navodil /a svoje kulturno delo na odrih. Že za lansko sezono jc bil sklican v Ljubljano podoben tečaj, in jc zanj bilo dovoljno število priglašencev Pil pa je od goden zaradi napačnega tolmačenja uradne uredbe, s katero so biLe onemogo- čene prireditve in sestanki. Zato smo pre- pričani, da bo za letošnji tečaj v mar:u dovolj prijav. ZKD rada pomaga svojim marljivim odrskim sodelavcem in vodite- ljem po naših društvih. Že sedaj naproša- mo vse gledališke odseke naših društev, da razmišljajo o predlogu giede dramatskega tečaja (režiserji in igralci), ter razprav- ljajo o programu na stjah domačih dru- štev. Sklepe z željami, nasveti in drugim dostavite takoj Zvezi kulturnih društev v Ljubljani, Kazina II. nadstropje. Policist teče za profesorjem. Ko ga do- hiti, mu reče: »Gospod, tu je prepovedano jemati pse s seboj. Kazen boste plačali.« Profesor: »Kaj me pes briga! Saj nI moj!« Policist: »Zakaj pa potem za vami teče?« Profesor: »Saj ste tudi vi za mano tekli, pa niste moji!« Vera in vraža na poroki Slovencev Največ porok je še dandanes v zimskem času, zlasti še pred pustom. Kmetu je go- spodinja najbolj potrebna v času, ko se prične poljsko delo, zato se kmet oženi, če ni sile, še pred nastopom pomladi. Fant, ki potrebuje žene, si je ne more izbrati vselej po srčnem nagnjenju, ker le pre- mnogokrat odločujejo pri tem denarne po- trebe. Z doto mora računati ženin, a tudi nevesta, sicer težko pride do moža. Lju- bezen, pravijo, pride sčasoma že sama od sebe. Pomagajo si pa tudi drugače. Fant, ki želi, da bi ga dekle vzljubilo, kane nekaj svoje krvi v vino, ki ga da iz- piti dekletu, da se vanj zaljubi. Ljubezen si pridobi tudi, če ji primeša v jed nekaj svojih las ali če jo poščegeta z »grabljica- mi« (okostjem) zelene žabice, ki jo je bil zakopal v mravljišče. Dekle nikoli ne opusti običajev ob večjih praznikih, bo- žiču, novem letu, pustu, kresu, »skrivnem Tomažu«, ki ji zagotove možitev; za mo- žitev skrbe zlasti svinja »prosivnica«, ki jo dek e izprašuje: Hota letos? Hota dru- go leto?; voda ob večjih praznikih in še nekatere vrste žita, zlasti pa valjanje v ovsu, češ fantje bodo tako tekali za de- kletom kakor konji za ovsem. Dekleta se pulijo tudi za vdovca. Ko zvoni umrli ženi, gredo na podstrešje v mernik sedet, če se poruši v hiši skladovnica drv, je to zna- menje. ds bo v hiši poroka. Dekle, ki prvič spomladi zagleda pastirice ali lastovke v parih se v tistem letu poroči. Bela koruza med ostalim pridelkom prav tako nazna- nja, da bo še v tistem letu ženitovanje v hiši. Dekle, ki si natakne prva poročni venec na glavo, ki ga je nevesta na po- ročno noč po polnoči odložila, se bo prvo poročilo. Možnost poroke pa se utegne tu- di zapraviti; če pometa dekle smeti preko praga, se ne omoži, prav tako se tudi fant, ki je bil »podmeten«, to je, če ga je kdo z metlo opletel po nogah, ne bo oženil. Po- ročiti se ne more dekle ali fant, če jima kdo stopi na peto. Na poroko pa bo čakal vsakdo delj časa, če je nesel k čevljarju v popravilo ie en čevelj namesto para ali pa, če bi hodil na eno nogo bos. Sedem let se ne bo poročil, kdor sedi pn mizi na vogalu; kdor ubije ogledalo, se tudi ne bo poročil toliko časa. Skoraj povsod je običaj, da si fant po- išče nevesto v bližnji okolici če ga v vasi ali v občini nobena ne mara, ali če ne najde neveste s primerno doto, si jo gre iskat daleč. Rožani pravijo: »čriz huro (goro, hrib) kotriti (botriti) pa pred dur- mi ženiti«, to pa zaradi tega ker se je z oddaljenim botrom teže spreti, nevesto iz domačega kraja pa dodobra poznajo, ve- deti je namreč treba, »da se pri poroki roke zvežejo. pa nič več ne odpro«. ženin pa ne sme gledati samo na doto, ampak upoštevati mora tudi nevestino pridnost, saj povsod vedo, da žena podpira tri hišne ogle, v Rožu pa še pravijo: »Ta rjava ne- vesta je ta prava, ta biva kar rada ne di- va, rdeča je Upa, pa za vsa dela slipa«. Pri Izbiri neveste odločajo iz teh vidikov tudi starši, v Beli Krajini pa imajo še zdaj starši odločilno besedo pri izbiri. V današnjih dneh najdeta fant in dekle dosti prilik, da se pogovorita o vsem. kar svoj čas ni bilo. Le redkokdaj se je na Gorenjskem pripetilo, da je prišel snubec vprašat starše, ne da bi se prej domenil z dekletom; tako so delali le skopuhi. Drugi fantje pa hodijo dolgo prej k de- kletu vasovat, po trikrat na teden. Najbolj sramežljivi so btM svoj čas fantje v trža- ški okolici. Tudi tam so hodili po trikrat na teden vasovat, le da je bilo vasovanje skrajno nedolžno. Fant je stopil v kuhinjo, reko: »Dober večer! Daste malo ognja?« Ko si je prižgal smotko, je sedel poleg dekleta in se pomenkoval z njim. če so bili r kuhinji že drugi snubci ali vasoval- ci, je takoj odšel, ko so mu postregli z ognjem, če v kuhinji ni bOo ognja, kar pa j. Bell Krajin \ Jauna tribuna asa kukavica je hripava Ljubljana, januarja. Napovedovalec našega radia je imel pred kratkim razgovor s cenjenimi poslušale Priznati moram, da ni bil nič kaj vzpod- buden. Zastopnik naše kukavice se je pri- toževal, da se mu iz vrst naročnikov sko- raj nihče ne oglaša — niti s pohvalo, niti s kritiko ali s kakšno željo ali predlogom To znači, da je vojska slovenskih poslušal- cev radia, ki je sicer dokaj velika, nad svojo kukavico zelo desinteresirana! Stvar je namreč taka: Vsi radioposlušalci v območju ljubljan- ske poštne direkcije so sicer naročniki ljub- ljanske radiopostaje, ker mora po zakonu vsak, kdor ima radio, njej plačevati na- ročnino. dejansko pa je število njenih zve- stih poslušalcev znatno, znatno manjše, saj si je ljubljanska kukavica v zadnjih letih z enostranskim, pomanjkljivim, nezanimi- vim in le prevečkrat naravnost primitiv- nim programom temeljito pokvarila svoje odnošaje z radiopubliko. Zanimivo je predvsem, kako malo se na- ša kukavica potrudi, da bi zadovoljila svo- je poslušalce. Objavlja n. pr. poročila Agencije Avale (v nekem jeziku, katere- ga besede so sicer očitno slovenske, toda stavki po večini nerazumljivi). Kadar pa pride dan, ko ljubljanski listi ne izidejo in je človek navezan na vesti iz radia, iz- javlja naša kukavica povsem prostodušno: »Od Avale nismo prejeli nobenega poroči- la«. Ne zdi se ji potrebna skrb, da bi si ob takih dnevih sama preskrbela vesti od Avale iz Beograda, kar ji ne bi preveč iz- praznilo žepa, saj plača le minimalne te- lefonske pristojbine. Ko v bo*'čnih praz- nikih dva dni ni bilo slovenskih časopisov, smo spet doživeli, koliko skrbi ima kuka- vica zaradi nas: dva dni nI vedela nič no- vega povedati... Tudi s prenosi si ne prizadene preveč truda. Vsak večer je n. pr. »nacionalna ura« s prenosi iz Beograda in Zagreba. Naša kukavica nikdar ne pove, kaj bo prenašala in se sploh vede tako, kakor da ji ni nič na tem, ali kdo nacionalno uro pos'uša ali ne. In vendar bi zadostoval en sam pogled v beograjski ali zagrebški list, pa bi nam vsaj opoldne lahko povedala, kaj bo zvečer v nacionalni uri. Običajno naša kukavica zamolči tudi to, katero ope- ro bo prenašala iz našega gledališča. To so tako male »obzirnosti« nasproti poslušal- cem, da se naročniki polagoma prenehajo zanimati za domači program. Reči moram tudi, da se beograjski radio povsem drugače zaveda zlasti svoje na- cionalne naloge. Prizori iz vojaškega živ- ljenja, slike iz naših nacionalnih bojev, poročila, ki obeležujejo in dvigajo samo- zavest naroda ter nas vzpodbujajo k od- ločnosti in možatosti, so tam na dnevnem redu. Pri naši kukavici pa so angažirali nekega profesorja, ki je oni dan razsajal, da jugoslovanskega naroda ni, da ga on (profesor) še nikdar ni videl ali kaj sli- šal o njem in da o jugoslovanskem naro- du govorijo le taki ljudje, ki so se prej navduševali za »avstrijski narod«. Ne vem, kje je gospod profesor doslej živel. Morda ie bil takrat še dojenček, ko se je naš na- rod boril za osvoboditev in edinstvo in ko je beseda »jugoslovanski narod« podžigala Slovence, Hrvate in Srbe k najžlahtne~šim žrtvam, če zna gospod profesor čltati, naj pogleda v razne proklamacije, zakone, ma- nifeste, ki so jih izdajali najznamenitejši ljudje našega rodu, pa bo videl, česar pra- vi, da še ni videl. Tu je sploh treba reči resno besedo. En- krat na teden pozovejo gospa kukavica naš slovenski jezik v šolsko klop. Na katedri sedi strog profesor z ogromnim tlntnikom, polnim rdečila, ostrim peresom in z dolgo šibo. Gotovo se da marsikaj povedati o naših jezikovnih hibah, a gospodje profe- sorji se vendarle motijo, če mislijo, da je jezik ubog šolarček, ki ga bodo ukrotiil z rdečimi črtami, ukori ln nezadostnimi re- di. Jezik je zelo živa stvar, gospodje, in se dostikrat presneto malo zmeni za vaše korenine in za vaša pravila, če ne bi bilo ta- ko, bi menda še danes govorili po staroslo- vensko. Zlasti hudi so tudi naši čistunci« te- je v teh krajih redkost, mu je dekle, če mu je bil fant všeč, ponudilo vode. Tako je dala fantu razumeti, da ga ne odklanja. Kadar pa so prišli premladi fantje po ognja in so naleteli tam na že starejše fante, so jim ti rekli: »Malo ognja, malo vode, dosti ceste!« in na pol odrasla mla- dina je morala vzeti brž pete pod noge. če dekletovim staršem snubec ni bil po volji, mu tega niso pokazali, sporočili so to le stari ženici, ki je poskrbela, da je prišlo to fantu na uho, in fanta ni bilo več k hiši. V primeru, da si fant ni upal v hišo po ognja, je nagovoril dekle ob sre- čanju takole: »Jaz bi rad govoril nekaj besed s teboj!« če dekletu fant ni ugajal ali pa, če je že imelo izvoljenca, je dejalo: »Dragi moj, nimam prav nič govoriti s teboj!« Na Trebiji v Poljanski dolini si izbere ženin za oglednika navadno katerega iz- med svojih starih znancev z namazanim jezikom, ki je dober mešetar. Preden gre- sta na nevestin dom, pa obvesti stara teta nevesto, kdaj prideta na oglede, da na nje- nem domu pripravijo primerno gostijo in da pospravijo vse lepo v hiši. frevu in na polju. Ko pride fant z oglednikom v ne- vestino hišo, se začno najprej pogovarjati o poljskih pridelkih, o živini, o križih in težavah kmetskega stanu, in šele, ko so prerešetali vse to, razjasnita oba gosta namen svojega obiska, če gre barantija za doto gladko od rok, določijo že tudi dan poroke. V Malenskem vrhu gre fant na oglede v spremstvu dveh sosedov. Tudi ti načno najprej pogovor o vremenu, nato o živini ter se na videz pogajajo glede na- kupa telice. toda kupci ponujalo tako pre- tirano smešno nizko ceno k^kor lastnik visoko, in ko se ne r^orcio 7edim'ti povedo šele, po kai so prišli: fant da n-trebnje mlado gospodinjo N*to se ženijo ^a do- to, balo in oklice in potem šele pokličejo daj, kadar se slovenščina skuša bratski približati srbohrvaščini. To ji bolj zamerijo ko ne vem katero tujko! — Zdaj pa bomo dobili novo slovenščino — ne vem, ali se bo imenovala »radioslov« ali »kukavšči- na«. Ljubljanski radio je namreč uvedel nov naglas na mnoge slovenske besede. On pravi »napreduje« in ne napreduje, seveda tudi imenuje, pripoveduje, on »veruje« itd. Obhajajo me že dvomi, ali sploh še znam svoj materin jezik ali ne. Skoraj si že ne upam več reči, da-li služi naša kukavica še prosveti in ne »presveti« in bojim se, da bo užaljena, če ji želim procvit name- sto »preevita«. V programu naše radiopostaje je gotovo tudi nekaj dobrih stvari. Njen orkester je znatno napredoval, tako po svoji zvočni, kakor tudi programski kvaliteti. Zato je pa vsa druga muzika včasih pod vsakim povprečkom ,da poslušalcem kar v ušesih škripa. Kdaj pa kdaj moramo poslušati tudi vokalne koncerte, ki so v domači vasi morda dokaz pridnega in pohvalnega stremljenja, a vsekakor še ne spadajo v svetovni eter! Tistega, ki jih je uvrstil v program radiopostaje, so očitno pri tem vodili vsi drugi, samo ne umetniški razlo- gi. Slovenci imamo mnogo humorja, to je že res. Toda »vesele stvari«, ki jih pogosto čuiemo v naših oddajah, so tako brezupno žalostne in suhoparno prisiljene, da se jim pri najboljši volji ne moremo smejati. Prav tako zvočne igre! Sploh pa se naši igralci morajo najprej šele naučiti igrati za ra- dio. Večinoma gre pri niih vse z velikim krikom in vikom, ki desrikrat pokvari tu- di dobro igro. Igranje v študiu je posebna umetnost, za katero b: se kukavica že mo- rala pobrigati! ... In še nekaj, živimo v času velikih dogodkov. Vsak dan nam pri- nese nove probleme in nas postavlja pred nove razmere, kraje, ljudi. Občudujem n. pr. švicarski radio, kako zna svojim po- slušalcem razlagati stvari, ki so v nepo- sredni zvezi z zgodovinskim razvojem. Na- rodopisna, geografska, vojaška predavanja bi bila prav primerna za ta čas. Pred me- sci je bilo v tem pogledu nekaj zaleta. Culi smo o Suezu, in če se ne motim, o Korziki, Libiji, Egiptu, Albaniji, Grški. Sredozemlju itd. — to bi bili danes pred- meti predavanj, seveda ne po šolski knji- gi, temveč po možnosti kot potopisno črti- ce ali geografski in zgodovinski feljtoni. Da, naša kukavica je hripava. Vendar bi si že zdavnaj lahko opomogla — dovolj sredstev ima, da si nabavi zdravil, treba je le dobre volie, pa bodo slovenski radio- poslušalci kazali zopet več simpatij za na- šo radio-ptičko. (članek smo prejeli že pred tednom in ga zaradi aktualnosti objavljamo, čeprav je bil problem medtem že nekajkrat obravnavan. i— Uredništvo.) 0 rabi slovenščine Ob smrti dr. Milutina Zamika, magi- stratnega direktorja v p., slovenskega pi- satelja in umetnostnega kritika, smo v dneh po božiču brali v naših listih več osmrtnih člankov, v katerih so bile pod- črtane vrline tega odličnega pokojnika. Bil je izvrsten upravni jurist, pri tem pa dober poznavalec lepega slovenskega jezika, ka- teremu je utiral pot tudi v spise na ljub- ljanskem magistratu. Pa ne z grožnjami nevesto. Nevestina mati postreže snubcem s »crenjem« (bob), »flancati«, s »pohanimi šnitami« (ocvrte rezine) in sadjevcem. Pri ogrskih Slovencih je šel ženinov oče, ko si je fant našel primerno dekle, vprašat de- kletove starše, ali morda ne potrebujejo kakšne košare, če je bil ženin staršem všeč, so mu obljubili hčer tudi brez njene vednosti ter povabili snubca na obisk, že- nin je prišel s starešino v soboto zvečer in podal dekletu roko. če je prišel od da- leč, je ostal čez noč. Drugi dan sta šla ženin in nevesta v starešino v župnišče k zapisovanju. Tudi v Beli Krajini gredo ženinovi sorodniki k dekletovim staršem, da se zmenijo glede ženitve. Tem posredo- valcem rečejo »prošnjaki«. V Zilji se fant tudi najprej sam domeni z dekletom, potem pa pove to svojim star- šem. Ti pošljejo izkušeno in molčečo žen- sko k dekletovim staršem vprašat, če dajo svojo hčer njihovemu sinu. če so dekle- tovi starši zadovoljni, gre ženin z dvema možema na dekletov dom na »vergvanje« (snubitev), kjer jim postrežejo z vinom in klobasami, ženin povabi nevestino mater na oglede. Na Murskem polju je snubec »oglednik«, drugod pa pravijo tudi, da gre fant na »vogledi« ali v »ogledi«. Drugod gre nevesta, preden ji določijo doto, z oče- tom in materjo na ženinov dom »na raz- gled« in šele ko ugotove ženinovo premo- ženjsko stanje, določijo nevestino doto. Pri ogrskih Slovencih je bila svoj čas naj- višja dota določena; največ je nevesta do- bila: kravo, kokljo, prašička, dva lakta dolgo pernico in eno »lado«. če je dala mati hčeri še kaj skrivaj povrh in se je to zvedelo, so bili vselej prepiri v hiši. — Ko pride ženin snubit, ne sme stati metla ob j podboj"h Snubec bi v takem primeru ne ! vzel detfe+a iz te hiše za ženo. če pa najde snubec nevesto pri delu na dvorišču , ali v kuhinji, ve, da mu bo pridna in ln pretnjaml, ampak predvsem a svojim dobrim zgledom ln z jedko, a dobronamer- no in odkrito ironijo. Bil je tolikšen pošte- njak, da zahrbtnosti ln maščevanja sploh poznal ni, saj je znano, da so anonimne ovadbe vedno romale v koš, potem ko jih je pokazal tistim, katerih so se tikale. V dobi, ko je bil on direktor, so bile discip- plinske preiskave na magistratu prava red- kost in so se vodile le zaradi res uteme- ljenih prekrškov in prestopkov, vendar vse'ej pravično in nepristransko. Reči se more skratka, da ljubljanski magistrat doslej še ni imel tako vsestransko sposob- nega, uglednega in spoštovanega direktor- ja, kakor je bil pokojni dr. Zamik, in služba pod njegovim odličnim vodstvom je bila za uradništvo in delavstvo pravi užitek. Ko bi stal na čelu vsakega javnega ura- da tudi danes vsaj tak šef, da bi bil vsaj mojster slovenskega jezika, potem bi slo- venski jezik v uradnem poslovanju ne tr- pel takšnega zapostavljanja in mrcvarje- nja. kakršnega je žal deležen vse bolj in bolj! Sicer se tu in tam še pojavijo od- govorni ljudje, ki hočejo zajeziti to pače- nje materinskega jezika, toda kako naj to store uspešno, če tudi sami niso v sloven- ščini doma. kakor bi morali bitj že glede na svoj položaj? Svoj čas je vrhovni šef Študent!« 17 Izpr.čujete nenavadno zrelost, ki se pa kaže samo v teoretskem gledanju na svet okrog vas Ne sanjarite preveč in ne mo- rite duha s problemi, ki jih bo tako nujno prinesel čas. Ne bodite nestrpni v negoto- vostih, ki se bodo danes ali jutri same po sebi razreMie. z naravno iskrenostjo iščite vase in v svet poti., ki vam je že tako na- kazana. Vsako razočaranje vas bo oboga- tilo za spoznanje, s katerim si boste po- zneje kovali in si priborili srečo. Marija — Marjan 1941 Kaj vse za vraga hočete izvedeti. Za- pomnite si, da Minuta pomenka ni ni- kakšno »proročišče«, marveč posvetoval- nica. Ravnajte se po srcu, ki ga boste v vsakem primeru poslušali. Po pisavah so- deč se značaja izpopolnjujeta; če pa kdaj koli nerazpoloženje ali trmogavost, ki sta ji oba podvržena, skali harmonijo — jo bo treba pač z odpuščajočo popustljivostjo premostiti in izgladiti. V vaših rokah je njegova preteklost Vi sami morate s svo- jo vdanostjo in ljubezensko vsebino pre- magati ter zabrisati spomin, ki pravite, da vas moti. Usoda Pisava razodeva natančnost in d ' 1- nost, ki je pa vendar tu pa tam malce pre- krije lahkomiselnost, vendar brez zlih po- sledic. V vseh življenjskih vprašanjih za- nesljiv človek, v katerega lahko zaupate. J. Lob — 13 Malce neuravnovešeni ste še, pa se boste z vztrajnostjo in pogumno voljo do uspe- hov že v pravi čas našli. Isto velja za vašo prijateljico, ki ji morate nuditi močno roko v oporo, če bo našla v vas zaupanje, bosta oba harmonirala brez senc in vpra- šajev. Milada Premalo podatkov. Sa1 zavestni ste, to- da pazite, da vam ne postane samozavest slabost in ne vrlina. Nimam več zaupanja V kaj pa? Iz treh besed vam vendar ne morem in vem česa napisati, ali celo sve- tovati. Pišite podrobneje, kako in kaj! Bim-Bom Ne bojte se, kajti ničesar takšnega se ne bo zgodilo. Takšen občutek strahu in nedoločene bojazni nosi s seboj vsak, ki si svojih čustev ni do kraja svest, ali pa se čisto preprosto ln razumljivo boji, da bi mu karkoli skalilo zadovoljstvo in zado- ščenje sreče. Vprav ta strah vas včasih pahne v melanholijo, ki bo takoj izginila dobra gospodinja; če bi ga pa pričakovala v sobi, bo v zakonu lena. Na to pazijo širom po Sloveniji, in ko pričakujejo snub- ce, so dekleta delavna, da je kaj. Dekle, ki v Zilji preveč izbira ženine in snubce odbija iz same gizdavosti, nima sreče, po njo pride sam zli duh »Brez'n«. Ta duh je nevaren le doraščajoči mladini. Pripovedka iz »Malega Beljaka«, to je, iz Pazriškega jerera, pripoveduje, kako je zli duh v podobi lepega fanta vzel za ženo gizdavo dekle, ki je odklonilo že nešteto snubcev. Po končani svatbi jo je odpeljal preko Dolške planine in Pudnika v skalov- je štarhanta, kjer še zdaj siplje nesreč- nica iz predpasnika zlatorumeno pšenico svinjam in kliče: hote, hote! Oblečena je, kakor je bila na poroki kot »Slovencla«, to je, v slovensko ziijsko narodno nošo. V zvezi s to pripovedko sem zapisal tudi skoraj neporušeno popevko o tem zli duhu. Brez'n je pršov po Lenk'co Biva je mvada Lenk'ca, puvarska hči. Ona je imeva dvanejst vergvarjev, pa nobenga ni hot'la imet'. Pridi brez'n, pa vzemi Lenk'co! Pršo je brez'n in vzev Lenk'oo. Imov je zvatane vase, srebrne zobe, bive rokavičee, štiri čme konj'če. . ž njim je bvo dvaneist bivih žnirjev spridi dvanejst črnih. Ana je rekva: Ljubi ženin, pust me v kapeVco, da vd Marije svovo 'zamem! St'piva je v kapel'co, prišva je biva megvica, pa je pokriva Lenk'co. O, vi, možje, nikar ne zaupajte svojim ženam! Bivi žnirji so ostali pri Lenk'ci, črni so šil ž njim. V. M. nekega oglednega javnega urada v Ljub- ljani izdal tole okrožnico: »Opazil se, da posamezni oddelki in pod- jetja v svojih uradnih spisih in okrožnicah ne rabijo pravilne slovenščine. V zadnjem času je neko podjetje izdalo okrožnico, ki napravi vtis, kakor bi jo bil sestavil uradnik, ki ni popolnoma vešč slovenskega jezika. Ne zdi se mi potrebno povdariti, da ne zahtevajo že navadni oziri službe pravilno rabo jezika ... Zato zahtevam, da se tej okolnosti posveča večja pozor- nost in rabi Cist in pravilen jezik. Odde^i so prejeli svojčas slovenski pra- vopis. ki sta ga izdala A. Breznik in Ra- movš. če kateri oddolkov še nima tega pravopisa, naj si ga preskrbi. Naročam zato: 1.) da se vse okrožnice, ki so namenjene javnosti, predlagajo v aprobacijo, 2.) vsako nepravilno rabo sIovenšč'ne bom zasledoval in klical na odgovor.« (Podčrtali mi.) Ali je bila nepravilna raba slovenščine ta čas kdaj zasledovana ln klicana na od- govor, ne vemo. za zmerom, čim si dokončno uredite živ- ljenje v harmoniji srca z razumom. Kaj naj rečem k priloženemu pismu Obilo sre- če za oba! In ostan'te r""41 ~evi *<=r svoji ljubezni. 5. P. 7ol Odgovor na vaše vp a uri i de prija- telja boste našli pač sami. Ali more in sme še kdo tretji predpisovati odnosno urejati vajine odnose? če najdete drug v drugem mir in zaupanje ter dru? drugega cenita — so pota med vama uglajena, če vaju že tako veže simpatija. Močna ljubezen Kakor ste vi mehki precej neurr ,r> vešeni ter zraven materinsko skrbni -er vas od'ikuje velika kultura srca. tako je vaš prijatelj energičen, človek ravne lini- je, vreden zaupanja, v katerem boste go- tovo našli močno oporo in dopolnitev — če bosta seveda vsekozi harmonirala, kar je še vprašanje, koliko sta se navezala drug na drugega. Oglasite se še. Mari-Tinl Težko je reči kaj določnega. Velika pri- jateljstva se včasih razderejo zaradi ma- lenkosti. -Temu je največkrat krivo pre- veliko zaupanje, ki dostikrat škoduje. Naj ne bodo besede nikoli do konca izgovorje- ne. Naravna simpatija ie tu važna postav- ka, ki navadno premosti takšne dsharmo- nije, zaradi katerih ste vi v skrbeh. Upokojeni vlakovodja Naj vaju oba pri vseh morebtnih ne- všečnostih poto'aži prijetna zavest, da sta po trdem in grenkem boju za obstanek srečno dosegla v življenju toliko, da vama je lahko marsikdo zaviden. Sokol 1940 Prav simpatično dekle materinsko na- rave. Lepa, prijateljska beseda jo pritegne v zaupanju, surovost in trdost pa bi jo močno užalila. To pa še ni rečeno, da bi mogla prenesti omahljivost in pomanjka- nje volje ter moške energije pri svojem drugu. Ženitev ženska malce vihrave nature, ki ji prav to daje posebno privlačnost. Zdi se, da v rani mladosti ni imela prilike, se razmah- niti in razživeti. V nji prekipeva sila mla- dosti in treba ji je dati vso možnost, da se izdivja, kakor ji narekuje živahen in vroč temperament. Lahkomiselna pa ni, prej močno vestna in skrbna, četudi tesra ne pokaže na zunaj. S človekom, ki jo bo razumel in v katerega bo zaupala, bo ži- vela v prav prijetni harmoniji in bo zvesta, dobra življeniska tovarišica. če pa bo do- živela razočaranje, tedaj je ne bo sile, ki bi jo pritegnila odnosno ohranila v pri- siljenem razmerju. Vir Energičen človek, nemara v nekaterih rečeh preveč samozavesten in bi mu skrom- nost bolje pristojala. čirio simpatičen zna- čaj, vztrajnost in močna volia sta mu od- liki. V urejenih razmerah se znajde, ne- urejenost in negotovost ga pa močno de- primirata. Nemara je včasih preveč ob- čutljiv in užaljiv, pa se kma'u umiri in potolaži. Marija 194® To če je vreden vašegu zaupanja, veste najbolje sami. Po priloženem pismu vam ni treba toliko skrbi in dvomov. Pomnite pa, da je obojestransko zaupan ie prvi po- goj do zbližanja in srečne bodočnosti, ki ste je tako željni. Zdi se, da včasih pre- puščate razumu preveč besede in to ob nepravem času. Boste morali že najti zlato sredino med čustvom in razumom, da se boste iznebili nezaupljivosti, ki vas včas'h tare.Da je pa vse, kar v življenju ljudje počenjamo, do neke meje riziko, to je s+ara stvar, življenje je loterija, v katero je treba pač staviti vse svoje nade in ho- tenja. Zdenka Preskopi podatk: Pi:ite obš nrie. Pisa- vi sta sicer že na prvi pog'ed harmonični, natančnejša analiza ob navedbi podiobnih podatkov obeh. FtHtaniafer v Zimskem mrazu kažejo zaklopl z na- mazanimi deli, zlasti Compourji neprijet- no lastnost, da tečejo počasneje. Posebno sekundni čas se nam lahko spremeni v dve ali še več sekund, in to seveda ni brez pomena, zlasti če snemamo z barvhm fil- mom, ki zahteva točno osvetlitev. Vzrok je v tem, da se mazno olje v mehanzmu v mrazu strdl. Najpreprostejši odpomoček je ta. da damo kamero v mrazu pad suk- njo in jo izvlečemo samo za tisti čas, ki je potreben za ustanovitev in sprožitev, če moramo napraviti vrsto posnetkov, je bo- lje, da kamero med poedinimi posnetki vsakokrat spravimo spet k telesu, da se malo ogreje. Povečevalna stekla na zrcalnih kamerah, ki povečujejo sliko na zrcalni napravi, se dado izmenjati s posebnimi st^kl: za tiste, ki ne vidijo normalno. S takšnimi stekli jim ie mogoče ustanoviti polno ostr no tu- di brez naočnikov. Pri naročilu teh spe- cialnih povečevalnih stekel je treba na- vesti dioptrijsko številko naočnikov. A^ti- gmatizem se pri tem seveda ne da upošte- vati če naočniki oko normalno korigirajo, tedaj amater lahko ustanovi ostrino s kombinacijo naočnikov in povečavaln-ga stekla. Na isto stikalo ne moremo prik"uxiti brez nadalmiega več močnih žarnic. Pr-d- vsem moramo vedeti, za koi:ko amperov je stikalo zavarovano in seveda tud: tr«na napeljava. Po forirmli vati : volte izrav- namo ampere žarrica za vafov po- rabi pri napetosti 220 volkov tedaj 2 in en četrt ampera. Če je stikalo zavarov-^o za 4 ampere, ne moremo nani priključiti dveh žarnic po 500 v?+ov. ker bi vrovfka pregorela Pač pa lahko unorabi^o na nri- mer eno žarnico za 500 vatov in eno za • 250 vatov. Z dodatnimi lečami, na rrni r?b:-io -a po- dajanje ali za skr^j^nje g-riščnlc" "e i do—žemo n:koH tiste ostrine kakor s ko- I rgira^o ontiko Vedno ostare neka malen- kost sferičnih ali kromatsk:h nan-k ki se ne dado odpraviti z zaslonko S'ike z do- stavnimi lečami imaJo tore' vedno vsaj ne- ko sled mehkobe, ki je običajno sicer do- brodošla, a če nam gre za res popolno ostrino, jo moremo doseči le s korigira- nimi objektivi. Fotoklub Ljubljana. V torek slikovna kritika, v četrtek odborova seja. v petek ob'čaini č'anski večer. »Cvetje in obrari na^ih trora-/, predava- nje našega mojstra foto^materja Slavka Smoleja, ki je bilo že dvakrat z velikim uspehom na Jesenicah bo v kratkem nod okriljem Turističnega kluba »Sk°le« tudi v Ljubljani Opozarjamo že d-m-^s na nre- lepi večer ki se obeta liubPa^rn frto- amaterjem in l^Mteij-m g ra. O predavanju bomo še spregovorili. Ro?e-zdnav^o Košutnik (lat. gentiana lu+ea) ali rume- ni svišč raste po travnikih in pašn kai Švice, Tirolske, H .varske. v črnem losu, pa tudi pri nas. je to trpežna zunaj riova, debela in dolga korenina s 60 do 100 cm visokim, okroglim, gla.dk-m steblm. L:sti so nasprotni, jajčasti. peterož lnati, spo 1- nji peci jati in zelo dolgi, zgornji pa so brez peclja. Košutnik cvete v Ju'i u in av- gustu. Košutnikovo koren-no starejših rast- lin nabiramo jeseni ali v začetku pomladi. Sveža korenina d ši nekol ko o t. o in z pr- ' no Posušena je šibkega \on"a. Njen o'-us je v začetku sladkast, petem za'o rT'"cn k. čai pijemo (5 g na tri čaše vode, kar nu- stimo 3 do 4 minute vreti), če na- t šči 1 v želodcu, dalje proti želodčni sitost", na- pihovanju, bledici, škrefeljnom, slabosti, omedlevici, zastajanju v t:e">ušn:h org-n h in proti glistam. Je prav izborno sredstvo. ' Zelo laiša tudi kašelj (eno jedilno ž ičko vsaki dve ure). Noseče ženske naj tega sredstva ne jemljejo. Strupena ločika (lat. lactuca virosa) ali jetrni osat raste ob skalnatih bregovih južne Evrope. Je to do 1.70 m visoko steblo, ki ima modrikastozeleno. bodljiko- vo, napiljeno listje ter majhno, citronasto- rumeno cvetje. Cvete od julija do avgusta. Rastlinski sok se nabira od maja do sep- i tembra. Listi se nabirajo v začetku cve- tenja ter se hitro posuše. Posušeni mleček je neprijetnega vonja, spominja na opij ter je zelo grenkega okusa. Posušeni listi ! nimajo nikakega vonja ter so ostri. Tink- ! turo uporabljamo homeopatično proti omo- tici. slabemu spanju, nervoznim bolečinam ! v glavi, proti kašlju in pomanjkanju sane. Pirnice (lat. triticum repensl ali pirika raste povsod po poljih, ob mejah in jarkih. Je to vrsta trav s plazečo se korcniko. Bilka je do 60 cm visoka in ima do 10 cm dolg klas. Cvete junija in julija. Nabira se (korenina) spomladi ali jeseni. Notranje se uporablja čaj kot zelo dobro sredstvo proti bolečinam v prsih ter pri zasluzenju, dalje proti protinu revmatizmu in zag"če- t nju v trebušnih organih. Je to tudi redilno j sredstvo in vročičnim ugaša že'o. Iz-leček ' je dietetično redilno sredstvo za bolne s sladkorno boleznijo. MISLI če se ženska igra z ognjem, si navadno opeče prste moški. čim lepša je ženska, tem več napak najdejo na njej grde ženske. ženska presoja žensko s pogledi, ne z besedami. Lažna sreča povzroča pogosto resnično zavist. Mnogo ljudi je zadovoljnih s smernica- mi, ker nimajo ciljev. človek lahko živi za svoje ideale, ne pa od njih. če imaš uspehe, te ljudje spoznavajo, če uspehov ni, spoznaš ti ljudi. Težje je razkrinkati laž oči kakor laž jezika. Naš dober glas je pogosto odvisen od ljudi, ki ga sami nimajo. Minuta pomenka Za življenje in za vsak daa Kakor smo objavili že v pni letošnji številki, smo »Minuto pomenka« nekoliko reorganizirali. Ker je ostalo od lani spričo velik"" navala dopisov dobršno število nerešenih, se bomo z odgovori pod- vizali, obenem pa sporočamo, da bomo na nujna in diskretna vpra- šanja odgovarjali tudi pismeno direktno na naslov proti povrnitvi stroškov. Dopise bomo reševali sproti, najkasneje do meseca dni, privatni dopisi pa bodo rešeni in poslani z obratno pošto. Dal je pro- simo vse dopisovalce, naj nam ne poši' iajo samo rokonisov, ampak naj zmerom navedejo tudi naivarn"iše živlien;«ke podatke, o h ra'lože naj svoje težave, negotovosti, skrbi in probleme, za katere bomo skušali najti čim uspešnejšega in najboljšega izhoda in nasveta.