ŠT. 6 - LETO 55 - CELJE, 10. 2. 2000 - CENA 280 SIT
Celjski župan
Bojan Šrot
očitno
posluša vse
druge bolj
kot svoje
sodelavce v
občinskih
strokovnih
službah.
ZIVUENJE
ZA VAUE
Nekdanji delavec železarske družbe
bo spet gladovno stavkal. Stran 4.
z ZLORABO DO LASTNIH KORISTI
Celjski kriminalisti so ovadili odgovorno osebo Sklada za razvoj in podjetništvo Celje. Stran 23.
MOJA POKOJNINA
Odgovori na vprašanja o upokojevanju na strani 28.
100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE
Kupon na strani 11.
2
DOGODKI
Celje bo sedež škofije
Na župnijo sv. Danijela v Celju vezanih kar 25 tisoč ljudi-Kmalu nova, že peta mestna župnija, s sedežem
na Hudinji
Celjski župan Bojan Šrot je v
petek, po približno desetletju,
kar je usahnila nekdanja
SZDL, pripravil srečanje s
predstavniki rimskokatoliške
cerkve v Celju. Na sprejem je
ob celjskem opatu Marijanu
Jezemiku povabil še predstav-
nike dekanijskega urada sv.
Danijela ter župnijskih ura-
dov sv. Cecilije, sv. Jožefa, sv.
Duha, Teharje in sv. Lovrenca
nad Štorami ter župnij Ljubeč-
na in Šmartno v Rožni dolini.
Kot je povedal župan Šrot, je
tovrstnih srečanj doslej manj-
kalo, zato se tudi ne gre čuditi
petkovemu dogovoru, da se
bodo predstavniki lokalne
skupnosti poslej redno sreče-
vali s predstavniki rimskokato-
liške cerkve. Ali pa bo župan
navezal stike tudi s predstavni-
ki drugih verskih skupnosti, ki
delujejo v Celju, v petek še ni
bilo jasno. V pogovoru so pre-
težen del pozornosti namenili
vzdrževanju sakralnih objek-
tov, ki veljajo za del slovenske
kulturne dediščine, ureditvi ka-
pele v prostorih Splošne bolni-
šnice Celje, vzdrževanju Kalva-
rije ter dasti Slovenskega po-
kopališča na Golovcu, za kate-
rega v mestni občini priznava-
jo, da je bilo premalo storjene-
ga in je zadnje počivališče
mnogih uglednih meščanov v
takšnem stanju, kot nikoli ne bi
smelo biti nobeno pokopališ-
če. Srečanja, zlasti pa dejstva,
da gre za skupne probleme, se
je razveselil tudi celjski opat
Marijan Jezemik, ki je pouda-
ril, da so prav takšni pogovori
dokaz, da posvetna in cerkve-
na stran ne ostajata vsaka na
svojem bregu, ampak obstaja-
jo mostovi, ki ju povezujejo.
V izjavi za javnost je pouda-
ril, da so se v Celje po petinpet-
desetih letih vrnili salezijanci,
ki so v denacionalizacij skem
postopku dobili vrnjeno po-
slopje stare tehniške šole ob
Kidričevi, v njej pa zdaj vodijo
program projektnega učenja
za mlade, namenjen vsem ti-
stim mladim, ki ne nadaljujejo
s šolanjem in so brez zaposli-
tve. »Delo v zdravstvu, kulturi
in šolstvu, kakršno je tudi pro-
jektno učenje mladih, so izzivi
za nas,« je poudaril opat Jezer-
nik in dodd, da je dokaz, da v
svojem delu ne ostajajo znotraj
cerkvenih zidov tudi podatek,
da v Celju aktivno deluje že
preko 300 mladih skavtov.
Nova župnija in
šicotija
»Celje bi že bilo sedež škofi-
je, če preoblikovanja v Sloveniji
ne bi zastavili tako na široko in
bi se za sedeža novih škofij
potegovali samo v Celju in No-
vem mestu,« je opat Jezernik
komentiral preoblikovanje slo-
venskih škofij in dodal, da je
prepričan, da bo mesto ob Sa-
vinji sčasoma postalo tudi se-
dež škofije.
Gledano bolj na kratek rok,
pa bo Celje verjetno najprej do-
bilo še eno, že peto mestno
župnijo. »V Sloveniji posamez-
na župnija združuje 6 do 7 tisoč
vernikov, celjska župnija sv. Da-
nijela pa je zagotovo ena naj-
večjih, če ne kar največja v drža-
vi, saj združuje kar 25 tisoč
ljudi,« je povedal opat Jezemik.
Državno povprečje krepko pre-
segajo tudi v župniji sv. Duha,
na katero je vezanih okoli 15
tisoč ljudi. V Celju so zato sredi
priprav na ustanovitev nove
župnije, v Mestni občini Celje pa
so predstavnikom rimskokato-
liške cerkve ponudili za gradnjo
novega župnijskega urada loka-
cijo ob Mariborski cesti, pri kri-
žišču s Trnoveljsko cesto.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Desetletje je minilo, kar so se v Celju nazadnje srečali predstavniki lokalne samouprave s
predstavniki rimskokatoliške cerkve. »Poslej bodo takšna srečanja redna oblika našega
sodelovanja,« napoveduje župan Bojan Šrot.
Nočna mora na
ločici
Vaški svet krajanov Ločice
pri Vranskem je v ponedeljek
sklical sestanek s predstavni-
ki DARS in Družbe za državne
ceste (DDC) ter jih seznanil s
težkimi razmerami, v katerih
so se znašli zaradi gradnje
avtoceste.
Krajanom je prekipelor š^
zaradi minerskih del v bliž-
njem tunelu, močnih zračnih
udarov, preusmeritve vodnih
tokov in ostalega nastaja gmot-
na škoda na objektih, ki je
najbolj vidna v razpokah na
stenah, pokajo tudi stekla na
oknih. Silvester Kosec iz DDC
jim je skušal razložiti rezultate
meritev, ki so bistveno pod
nemškimi, avstrijskimi ali švi-
carskimi normativi, opravili pa
so jih z najsodobnejšimi napra-
vami. Od kod torej razpoke?
»Nisem jih videl in ne morem
komentirati,« je bil najpogo-
stejši odgovor Kosca tudi na
druga vprašanja prizadetih.
Krajanom ni mogel obljubiti ni-
česar, poudaril pa je, da je naj-
prej treba poiskati razlog in
povzročitelja. Skupaj s pred-
stavniki DARS je zbranim pred-
lagal skorajšnji sestanek z izva-
jalci del, ki naj bi po njegovem
tudi bili vzrok vsega, kar mora-
jo preživljati Ločičani že od za-
četka del na tem odseku. »Izva-
jalec ima pogodbo, ki ga zave-
zuje, da poravna vso škodo, ki
jo povzroči na okolici ali pose-
sti. Gradbišče je zavarovano z
zavarovalno polico,« zaključu-
je Silvester Kosec.
Drugače meni Vlado Koro-
šec, ki je med najbolj oškodo-
vanimi, njegove hiše pa zava-
rovalnica proti potresu noče
več zavarovati: »Po zadnjih
meritvah in po ogledu lanske-
ga avgusta so bile ugotovljene
manjše razpoke. Za poškodbe,
ki so nastale prej, so me napo-
tili na tožbo zoper takratnega
izvajalca PUV. Sprašujem se, če
je to moja ah dolžnost DARS.«
Župan Vranskega Franc Su-
šn^ je spomnil na določila po-
godbe med občino Žalec in
DARS. Ta pravijo, da mora ško-
do poravnati DARS, prenos na
izvajalce torej naj ne bi bil mo-
žen. Čudil se je, da krajanom ni
zavrelo že prej, poleg tega pa
so izvajalci razsuli tamkajšnjo
mrežo lokalih cest. Lanskega
januarja razpok in drugih poš-
kodb še ni bilo. Ob zračnem
udaru izgleda, kot bi prišel or-
kan, tla se zatresejo in spodaj
bobni, zaradi spremenjenih vo-
dotokov se hiše usedajo, so
vedeli pripovedovati razburje-
ni krajani, ki si niti otrok ne
upajo več pustiti v šolo, saj po
sporni trasi vozijo tovornjaki,
Id bi morali uporabljati drugo
pot na gradbišče. Krajani pri-
stajajo na kakršnokoli rešitev,
ki bi jih privedla iz nočne more,
kot je povedala ena od prisot-
nih.
PRIMOŽ ŠKERL
in Zlati možnar ^
Na slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku i
občini Laško, ki je bila v ponedeljek zvečer v Kulturnd
centru Laško, so tudi letos podelili tradicionalna Aškerče\;
priznanja za dosežke na področju kulturnega ustvarjanja.
Iz rok župana Jožeta Raj ha so jih prejeli Erika Krašekj
Rečice pri Laškem za delo v ljubiteljski kulturni dejavno^
zlasti etnografije in folklornih plesov, Martin Hrastnik iz Stopj
pri Laškem za dolgoletno delo na področju pevske in dramsl^
dejavnosti in Jože Knez iz Vodiškega nad Rimskimi Toplica^
za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kuhure.
Podelili pa so tudi priznanje Zlati možnar etno skupini \
Šentruperta.
Slavnostna govornica je bila letos Anka Aškerc, pranečakj
nja pesnika balad in romanc Antona Aškerca, umetnostu
zgodovinarka, ki se je med drugim dotaknila materialne i|
duhovne kulturne dediščine, ki Laščanom ni tuja. Koncert j
pripravila laška pihalna godba.
VLADO MARQ
Konjiški in
vitan jsici nagrajenci
Na ponedeljkovi osrednji
prireditvi ob kulturnem
prazniku, ki jo skupaj prire-
dijo občine Slovenske Ko-
njice, Zreče in Vitanje, so
podelili priznanja in nagra-
de letošnjim dobitnikom za
uspehe na področju kultur-
ne dejavnosti. Medobčinska
slovesnost je bila letos v Vi-
tanju. In kdo so dobitniki
nagrad?
V občini Slovenske Konji-
ce so podelili eno skupinsko
in tri posamične nagrade. Ma-
rija Golčer je mentorica Kul-
turnega društva Mavrično
gledališče, pa tudi režiserka
in umetniški vodja te dram-
ske skupine, ki vključuje mla-
de. Je tudi umetniški in orga-
nizacijski vodja domala vseh
kulturnih prireditev v konjiški
občini. Cveto Štefanič je ne-
pogrešljivi vodja različnih pri-
reditev. Branimir Klevže je
zaposlen kot učitelj trobente
na konjiški glasbeni šoli. Je
član ansambla Štajerskih 7.
Napisal je že več pesmi za
otroke. Mešani pevski zbor
Strune sestavljajo mladi s po-
dročja občin Slovenskih Ki
njic. Zreč in Vitanja. Zbor va
Breda Slapnik.
V občini Vitanje so let(
podelili dve nagradi. Slavk
Vetrih jo je dobil za ohranj,
nje kulturne dediščine in d
sežke na literarnem podro
ju. Napisal je mnogo svoji
pesmi, v katerih se bo obran
lo domače, vitanjsko narečji
Vili Gumilar je prejel nagr.
do in priznanje za ohranjanj
kulturne in zgodovinske di
diščine v kraju. Monsignorj
v Vitanje prišel kot župn
pred 41 leti. Skrbno vodi i
urejuje vse župnijske knjige
cerkveno kroniko, statistiki
krstne, poročne in ostale knj
ge. V cerkvenem arhivu i
skrivajo pravcati zakladi pi
datkov, veliko fotografske^
materiala z zgodovinsk
vrednostjo.	B.l
Sovinova j
odličjavZaku
v dvorani Doma IL sil
venskega tabora v Žalcu j
na osrednji občinski priii
ditvi ob slovenskem kul
turnem prazniku župJ
občine Žalec Lojze Posede
podelil Savinova odličja. i
O dobitnikih je med števili^
mi predlogi odločala petčla^
ska komisija. Savinovo priž
nanje so podelili Mariji in
tru Zimmermanu iz Hramš, 1|
že več kot 30 let obnavljati
dvesto let staro hišo v Hraifl
šah, in Godbi na pihala iz 7i
bukovice za 120-letno delova
nje. Savinovo plaketo sta pre
jela oblikovalec Jože Domjal
iz Kasaz in Ivan Mikek iz Vrb
ja, kot gledališki režiser in po
budnik letnega gledališč
Lemberg v Grižah. NajviŠj*
odličje - Savinovo plaketo i
denarno nagrado je preje
akademski kipar Anton Het
man iz Galicije za kiparsi'
opus in razstavno dejavnost
V svojem 25-letnem likovne^
delovanju je pripravil že ve^
kot 50 samostojnih razstai
doma in na tujem.
Osrednja govornica n^
slovesnosti je bila Anka Kr^'
mar, v kulturnem program^
pa so nastopih učenci I. O-
Žalec in trobilni kvintet God
be Uboje. T TAVČA?
Naj osebnosti Zrec
Naj osebnost desetletja občine Zreče po izboru bralcev lokalnega tednika Novice je
domači župan in poslanec v državnem zboru Jože Košir.
S še dvema javnima prireditvama - v Oplotnici in Zrečah - se je konec minulega tedna končala
celoletna akcija, v kateri so bralci Novic poslali skupaj 8543 glasovalnih kuponov. Pred tem so naj
osebnosti - Janeza Jazbeca in Mirka Polutnika - razglasili že v občinah Konjice in Vitanje. Na vseh
prireditvah pa so organizatorji poudarili, da so naj osebnosti desetletja pravzaprav vsi, ki so se
uvrstili na lestvico desetih največkrat omenjenih. V Zrečah so se po mnenju bralcev med deset naj
osebnosti uvrstili še: Maks Brečko, Ivan Olup, Ludvik Smogavc, Zmago Tinta, Ivan Umnik,
Drenka Jovanovič Gračak, dr. med., Tatjana Kotnik, Darinka Ivačič in Marjan Osole. V.M.
Naj osebnost desetletja občine Zreče je po mnenju bralcev Novic župan Jože Košir, kije za ta
prestižen naziv dobil kipec.
DOGODKI
3
Pet dni za pet tisočakov
Številke, pričakovanja in napotki Upravne enote Žalec
I v ponedeljek je načelnik Upravne eno-
je Žalec Marjan Žohar s sodelavci na
jiovinarski konferenci predstavil delo žal-
ske UE v minulem letu.
v žalski UE svoje delo opravljajo v petih
oddelkih, in sicer za upravne notranje zade-
.ye; za okolje in prostor; za gospodarske in
negospodarske dejavnosti ter promet in
zveze; za kmetijstvo in denacionalizacijo
ter za občo upravo in skupne zadeve. Na
delo UE je vplivalo več posameznih dejavni-
kov, med drugim uvedba uličnega sistema
v Dobrteši vasi in Šempetru. Krajani bi
morali po 8 dneh urediti dokumente, med
drugim osebne izkaznice, potne listine,
vozniška dovoljenja..., vendai" bi po mese-
cu dni »laliko na prste rok« prešteli Šempe-
trane, ki so zamenjali dokumentacijo. V UE
so opozorili, da bo zaradi spremenjenega
taksnega zakona po 15. februarju spre-
jiTiemba dokumentov vsaj 5 tisoč tolarjev
dražja.
Glede hmeljišč, za katera so vloženi
denacionalizacijski zahtevki, je načelnik
Žohar pojasnil, da na sodišču v Žalcu za
150 zahtevkov odločajo, ali so bila zem-
[Ijišča odvzeta s prisilnimi ukrepi; na Skla-
du kmetijskih zemljišč pa je 70 denacio-
nalizacijskih zahtevkov. Kakor kaže, bo-
do poskušali čim več zemljišč vrniti ozi-
roma ponuditi nadomestna zemljišča,
I manj pa bo odškodnin.
Podobno obvestilo so naslovili na vse
občane v žalski UE, ki v referatu za promet
v dolgih vrstah čakajo za podaljšanje pro-
, metnih dovoljenj, registracije... Vsa zadeve,
kj' jih krajani lahko rešijo v UE, lahko
opravijo v Avtu Celje, AMZ Celje, Avtopre-
vozništvu in servisih Velenje ter AM Mi-
klavc centru v Nizki - tako bi se vrste pred
Žalskim referatom vsaj malce zmanjšale, v
UE pa si prizadevajo tudi za pridobitev
koncesionarja v Žalcu. Zaradi prihajajoče
pomladi v UE Žalec tudi letos pričakujejo od
700 do 800 sezonskih delavcev za dela v
hmeljiščih. Glede na lani sprejet zakon o
tujcih v UE opozarjajo, da so se postopki za
pridobitev dovoljenj za zaposlitev tujcev
zelo podaljšali, zato je treba začeti razmiš-
ljati o vložitvi vlog na upravne organe.
V oddelku za gospodarske in negos-
podarske dejavnosti pričakujejo pove-
čan obseg dela zaradi postavitev tabel,
ki bi opozarjale na sakralne in kulturne
spomenike v Žalcu. Glede na sprejet
zakon o gostinstvu tudi pričakujejo, da
se bo več posameznikov odločilo za
relativno preprost vpis v register obča-
nov sobodajalcev (vanj se lahko vključi-
jo občani, ki bi želeli oddajati postelje v
različnih objektih - omejitev je največ
15 ležišč za neprekinjeno 3-mesečno
oziroma v enem letu 5-mesečno odda-
janje). Hkrati se nadejajo, da se bodo v
nastanitvenih obratih (na območju UE
Žalec je registriranih samo 124 ležišči)
končno odločili za pridobitev znaka ka-
kovosti in kategorizacijo, za kar se do-
slej v obratih še niso odločali. Glede na'
splošne trende pričakujejo tudi porast
izvršb, tako pri izdaji odločb o stikih
otrok s starši kot za odvzem otrok, ki
živijo v neurejenih socialnih razmerah.
Za sporne deponije v nekdanji žalski
občini, predvsem v Orli vasi, v UE čakajo
na presojo ter na odgovor za javnost, ki
ga v sodelovanju z mnogimi institucija-
mi pripravljajo v ministrstvu za okolje in
prostor ter v vladi. V slednjem naj bi bilo
tudi navodilo, kaj storiti z deponijami, ki
so že izvršene oziroma realizirane.
Na splošno se v UE pri izvršbah na
drugih področjih srečujejo z večjimi teža-
vami, sploh pri odvzemih vozniških do-
voljenj. Lani so se ukvarjali s 376 začasni-
mi prepovedmi, 103 voznikom pa je voz-
niško dovoljenje prenehalo veljati. V UE
ugotavljajo, da se v Žalcu, vsaj v oddelku
za upravne notranje zadeve, kljub manj-
šemu številu prebivalcev glede na število
zadev približujejo Celju.
.--""•"/J,..URŠKA SELIŠNIK
S številkami po statistični regiji
v Upravni enoti Žalec so posredovali
podatke in številke o lanskem delu UE
v statistični Savinjski regiji, kamor pa
ni vključena Upravna enota Laško.
Podatki statistične regije zajemajo UE
Celje, Mozirje, Slovenske Konjice, Šent-
jur, Šmarje, Velenje in Žalec. Območje, ki
ga pokrivajo UE, je veliko 2.141 kvadrat-
nih kilometrov, kar pomeni 10,6 odstot-
ka površine Slovenije; na tem prostoru
živi 237215 prebivalcev oziroma 12 od-
stotkov celotne slovenske populacije.
Skupno so zaposlovale 381 delavcev ozi-
roma 12,4 odstotka vseh zaposlenih v
slovenskih upravnih enotah; v njihovih
UE pa draginjski dodatek prejema 60
odstotkov delavcev. Skupno so lani pre-
jeli 290.354 zadev, od katerih so jih 96,5
odstotka tudi rešili; veliko večino od tega
v oddelkih za notranje zadeve. Lani je
izjemno naraslo število pritožb, saj so se
v UE v statistični regiji prejeli 204 pritož-
be (predlani je bilo »samo« 108, v letu
1996 pa 49 pritožb).	US
po svetu
Piše: DAMJAN KOŠEC,
POPtv
Zaprisegla
avstriiska vlada
Po štirih mesecih negoto-
vosti in pogajanj je na Dunaju
zaprisegla nova avstrijska vla-
da. Poimenovali so jo črno-
modra koalicija, saj prvič po
30. letih v njej ne sodelujejo
socialdemokrati, temveč sta jo
sestavili konservativna Ljud-
ska stranka in Svobodnjaki
Jdrga Haiderja. Novi kancler
je postal dosedanji zunanji
minister Wolfgang Schussel,
vsaka stranka p>a ima po pet
ministrov in po dva državna
sekretarja (od tega je kar pet
žensk). Kontraverzni Haider
osebno ni član kabineta, am-
pak ostaja koroški deželni
glavar.
Avstrijski predsednik Klestil
ob zaprisegi ni bil najbolj vesel,
vendar je to bila edina mož-
nost, da se prekine večmeseč-
na vladna kriza. V nasprotnem
primeru bi bilo treba razpisati
predčasne volitve, ki pa bi jih
najverjetneje dobil Haider, saj
mu javnomnenjske raziskave
kažejo dobro kot še nikoli do-
slej. Zato pa je tokrat veliki met
uspel 54-letnerau Schiisslu, ki
je na oktobrskih volitvah prav-
zaprav doživel poraz in se je že
hotel umakniti v opozicijo. Vse
življenje je že poldicni politik,
javnosti je najbolj oznan po
nošnji metuljčka, sicer pa ga
označujejo za vzvišenega inte-
lektualca, ki rad soli pamet.
Nasprotniki so mu celo nadeli
vzdevka »mali princ« in »mini
Napoleon«. Znan je tudi kot
velik privrženec Evropske uni-
je. Njegova namestnica in hkra-
ti prva ženska na tem položaju
doslej, je postala 39-letna svo-
bodnjakinja Susanne Riess-
Passer, pravnica, z vzdevkom
»kraljevska kobra«. Še en po-
memben resor bo vodila žen-
ska; zunanja ministrica je kon-
servativka Benita Ferrero-
Waldner, znana po brezpogojni
lojalnosti Sch_fcsslu in po tem,
da je neskončno ambiciozna, v
diplomaciji pa je od leta 1984.
Svet ogorčen
zaradi Haiderja
Medtem ko je nova vlada
zaprisegala v predsedniški pa-
lači, se je na ulici »dogajal
narod«. Nekaj tisoč ljudi je
vzklikalo gesla »Haider je fa-
šist«, »Haiderjeva Avstrija ni
moja Avstrija« in preprosto
»Sramota«. Policija je demon-
strante umirjala celo z vodni-
mi topovi, ministri pa so se iz
palače umaknili skozi pod-
zemne hodnike.
Nič kaj drugače ni reagirala
tujina. Namesto čestitk je
Evropska unija 00x4 vladi po-
slala sklep o uvedbi političnih
sankcij proti Avstriji. Haider je
zato Evropsko unijo primerjal s
kumikom, v katerem vlada
preplah, še preden je vanj vsto-
pila lisica. Na ukinitev sankcij
pa se je odzval z izjavo, da bo
Avstrija s pravico veta v Bruslju
paralizirala sprejemanje odloči-
tev. Avstrijsko zunanje mini-
strstvo je to kasneje zanikalo.
Med najbolj ogorčenimi zaradi
Haiderjevega sodelovanja v
vladi je Izrael, ki je z Dunaja
odpoldical svojega veleposlani-
ka. ZDA so svojo veleposlanico
poklicale na posvetovanje.
Vodja judovske skupnosti je
opozoril, da je bil tudi Hitler
demokratično izvoljen. Številni
namreč ne morejo pozabiti
Haiderjevih izjav pred leti, ko je
dejal, da so bili častniki SS enot
možje z značajem in da je bila
politika zaposlovajija v tretjem
rajhu dobra. Ti izjavi sta danes
50-letnega Haiderja pred deve-
timi leti tudi stali stolčka koroš-
kega deželnega glavarja.
Mesic nasledil
Tudmana
Hrvaška je dobila novega
predsednika države, ki bo na-
sledil decembra umrlega Pra-
nja Tudmana. Naslednjih pet
let bo krmilo države prevzel
65-letni Stipe Mesič, pravnik,
sicer pa politik kar kaka štiri
desetletja. Mesič je dobil 56,2
odstotka glasov, medtem ko je
za njegovega tekmeca Draže-
na Budišo glasovalo 43,8 od-
stotkov ljudi.
Stipe Mesič je v dolgi politični
karieri opravljal že vse mogoče
funkcije, ljudem pa je ostal naj-
bolj znan kot zadnji predsed-
nik predsedstva nekdanje
SFRJ. V samostojni Hrva.ški je
bil župan, predsednik vlade in
predsednik parlamenta. Rodil
se je v partizanski družini, leta
1972 pa so ga jugoslovanske
komunistične oblasti za dve leti
zaprle zaradi prevelikega raz-
glašanja hrvaškega nacionaliz-
ma. Zdaj pravi, da bo njegov
velik cilj HrvaŠko približati EU
in Natu. Seveda pa bo veliko
odvisno od sodelovanja z vla-
do, ki jo vodi drugi del hrvaške
opozicije. Nekateri napovedu-
jejo težave, saj je Mesič že pred
volitvami napovedal, da bo
skrbno spremljal delo vlade in
da bo zaliteval njeno razpusti-
tev, če ne bo izpolnila svojih
obljub. Kar tiče predsednišMh
pooblastil, parlament naj bi jih
močno skrčil, pa Mesič želi, da
ostane vrhovni poveljnik voj-
ske, da državo predstavlja v
tujini in da imenuje šefe obveš-
čevalnih služb, seveda v sode-
lovanju z vlado. In dodaja, da si
ne bo vzel nobenih dodatnih
pooblastil brez privolitve pre-
miera in parlamenta.
Uboj obrambnega
ministra ZRJ
Le tri tedne po uboju zlogla-
snega Arkana se je spet zgodil
atentat sredi Beograda. Tokrat
je žrtev jugoslovanski obram-
bni minister Pavle Bulatovič.
Neznani storilec je na mini-
stra streljal z avtomatsko puš-
ko, skozi steklo restavracije no-
gometnega kluba Rad na Banji-
ci. Kdo je morilec policija še
ugiba, vlada pa je po izredni seji
zapisala, da je bil Bulatovič žr-
tev klasičnega terorističnega
napada. Nekateri atentat pove-
zujejo z ubojem Arkana, spet
drugi so mnenja, da naj bi
umor Črnogorca nekdo izrabil
za dodatno podžiganje strasti
in napetosti med Beogradom
in Podgorico.
Banka Celje prodaja hotele
Bo SRD za slatinska hotela Savo in Zagreb uveljavila predkupno pravico? - Konec meseca naj bi bil znan tudi novi
lastnik hotela Soča
>v>^ 'i; :
Danes se izteče podaljšani
•^ok, do katerega se mora
Slovenska razvojna družba
izjasniti, ali bo za hotela Sa-
va in Zagreb v Rogaški Slati-
ni. ki sta v lasti Banke Celje,
uveljavila predkupno pravi-
co. Celjani so se namreč po-
tem, ko je SKB banka konec
niinulega leta prodala svoj
hotel Donat, odločili, da bo-
do storili enako.
^ Pravzaprav so v Banki Celje
pred dobrim letom, ko je
^KB banka podpisala kupo-
prodajno pogodbo s slatin-
^^^ podjetjem Mikroing (ce-
lotni potek prodaja in kasnej-
razveljavitev pogodbe sta
^^ vedno zavita v tančico
^i^rivnosti, saj niti lastnik pod-
)^tja Miran Krklec niti banka
'^'sta doslej razgrnila pravega
°23dja dogovorov in kasnej-
neuspeha) napovedali,
^^ bodo prej ali slej hotel
P'"odali. »Vseskozi smo iskali
Mmerno rešitev za hotela v
logaški Slatini, saj nas dolgo-
'^^^no lastništvo ne zanima, in
"^[ti nismo podjetje, ki bi se
"^^arjalo s to dejavnostjo,« je
Povedal predsednik uprave
^anke Celje Niko Kač. »Zato
smo maja lani tudi podpisali
pismo o nameri o ustanovitvi
družbe Rogaška Nova. Do
danes so se razmere bistveno
spremenile, saj smo od štirih
podpisnikov ostali le še mi in
Slovenska razvojna družba.
Kolinska si je kmalu premisli-
la, SKB banka pa je konec
lanskega leta svoj hotel Donat
prodala. Ker menimo, da pi-
smo o nameri ne velja več,
smo se odločili za prodajo
hotelov Sava in Zagreb.« Kač
kljub temu ocenjuje, da je
koncept skupnega podjetja, s
pomočjo katerega bi Rogaški
Slatini vrnili nekdanji sloves,
še vedno uresničljiv, vendar
opozarja, da pri tem ne gre
samo ža ustanovitev podjetja
in nakup hotelov, ampak tudi
za naložbe, ocenjene na 3 mi-
lijarde tolarjev.
Če se v Slovenski razvojni
družbi ne bodo odločili za
nakup Save in Zagreba, bo
Banka Celje, kot je povedal
Niko Kač, poiskala kupca
drugje. Danes se izteka tudi
rok, po katerem bo bolj ja-
sno, ali bo novega gospodarja
kmalu dobil tudi hotel Soča.
ki je v lasti družbe Zdravilišče
Rogaška oziroma Slovenske
razvojne družbe. Za iiakup se
je že prijavilo šest ponudni-
kov, ki so morali do danes
svoje vloge še dopolniti in
plačati tri milijone tolarjev
varščine. Vodstvo družbe
med drugim zahteva, da bo-
doči kupec nepremičnine in
dejavnost vključi v poslovni
sistem Zdravilišča, da ponudi
ceno, ki so jo pripravljeni pla-
čati in da navede rok plačila. Z
zahtevo po plačilu varščine
pa se želi izogniti morebitnim
neresnim ponudbam.
Za nakup Soče se še ved-
no zanima tudi Steklarna
Rogaška, ki je že pred leU
napovedala, da bi si v hotelu
uredila reprezentančne pro-
store za svoje potrebe. Di-
rektor steklarne Davorin
Škrinjarič ocenjuje, da bi
morali v obnovo objekta
vložiti od 500 do 700 milijo-
nov tolarjev, saj je že štiri
leta zaprt in je potreben te-
meljirih posegov.
JANJA INTIHAR
z občinskih svetov i
Med sklepi in odloki
BRASLOVČE - Svetniki so potrdili sklep o določitvi vrednost-
ne točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zem-
ljišča in sklep o povprečni gradbeni ceni, ki je višja za 5,5
odstotka ter o povprečnih stroških komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč. Odloka o pokopališkem redu in o občinskih
cestah, ki sta bila v drugi obravnavi, so vrnili v obravnavo
pristojnemu odboru oziroma komisiji pri občinskem svetu.
Ponovno zavrnili proračun
BRASLOVČE - Občina še vedno nima rebalansa lanskega niti
letošnjega proračuna, saj so svetniki še vedno mnenja, da je v
predlogih preveč napak. Župan Dušan Goričar je občinsko
upravo zadolžil, da do naslednje seje pripravi ponovni predlog
rebalansa in proračuna, oba predloga pa bodo svetniki na
naslednji seji ločeno obravnavali. (T. T.)
□
DOGODKI
MmfffKt':- II I	ii^MiiRnR^taiF:««^	t y>>^sm>fisfssKm»m if:-.	c;.;;:;.:.	:w«wwewf ^ismsstimtfim	fliit -ft	y11immmm^ammmim:
Življenje za Valje
Nekdanji delavec železarske družbe bo spet gladovno stavkal - Celjskemu sodišču ne zaupa vec, ker je izgubil
družino in premoženje, je za svoj prav pripravljen tudi umreti
Celjan Stanislav Zimšek, ki
je v začetku devetdesetih po
22 letih dela izgubil službo v
štorskih Valjih, bo prihodnjih
torek, 15. februarja, spet stav-
kal pred Narodnim domom.
Po ^stih letih pravdanja in
trpljenja hoče znova opozoriti
na vse nepravilnosti, ki so se
dogajale v zvezi z njim, in
preprečiti prodajo Valjev dese-
tim vodilnim delavcem druž-
be. Mu bo glede na vse doseda-
nje neuspele tožbe, pritožbe
in ovadbe tokrat vendarle us-
pelo?
Čeprav smo Zimškovo zgod-
bo podrobneje predstavili že
pred slabim letom, naj jo tokrat
na kratko ponovimo. Leta 1993,
ko je bil v Valjih vodja vlivanja
litine, sta mu po njegovi pripo-
vedi takratni direktor družbe
Jože Leban in tehnični direktor
Franc Mlaker predlagala, naj
ustanovi lastno podjetje in vza-
me v najem del obrata čistilnice
odlitkov. Zimšek se je s tem
strinjal in 1. februarja 1993 spre-
jel sklep, s katerim so ga iz
Valjev prerazporedili na obča-
sna dela v železarnin izobraže-
valni center. Deset dni kasneje
je direktorju dal ponudbo za
prevzem obrata, kjer je med
drugim tudi zapisal, koliko de-
lavcev bo prevzel, vendar se je
očitno že takrat zgodba obrnila
v povsem drugo smer, kot je
pričakoval. Čeprav odgovora
tudi po šestih mesecih ni dobil,
je, prepričan v določila zakona
o obligacijskih razmerjih, no-
vembra registriral komanditno
družbo ter vložil v nakup os-
novnih sredstev 76.000 mark.
Ponudba, pravi Stanislav Zim-
šek, je očitno obležala pozablje-
na v kakšnem predalu in sredi
leta 1994 je moral svojo družbo
zapreti. Ko je direktorja opozo-
ril na škodo, ki mu je bila pri
tem povzročena, je namesto
pojasnila dobil sklep o preneha-
nju delovnega razmerja, ki je bil
datiran na 9. december 1992.
Za pomoč je prosil sindikat in
varuha človekovih pravic, leta
1997 pa je kot zasebni tožnik na
Okrajno sodišče v Celju vložil še
tožbo zopet družbo Valji. V tem
času je Jože Leban odšel v po-
koj, novega direktorja Ivana
Štrlekarja pa zadeve iz prete-
klosti očitno niso zanimale. Vse
Zimškove zahteve je zavrnil kot
neutemeljene, sprejel tudi ni
predloga, naj ga spet sprejmejo
v službo.
S sodišča na
sodisce
Stanislav Zimšek je v tožbi
zahteval 17 milijonov tolarjev
odškodnine za vložek v pro-
padlo lastno podjetje in za iz-
gubljeno službo. Sodišče mu je
šele po enem letu odgovorilo,
da o primeru ne mora razsojati,
saj so v njegovi pristojnosti le
zaiitevki do dveh milijonov to-
larjev. Ko se je pritožil na višje
sodišče, je zadevo prevzelo
okrožno sodišče, ki pa je šele
potem, ko je Zimšek marca lani
s tridnevno gladovno stavko
pred Narodnim domom opo-
zoril, da zaradi tožbenega po-
stopka Valji ne morejo biti pro-
dani (v tem času so namreč
Slovenske železarne že zbirale
ponudbe za nakup te družbe),
razpisalo glavno obravnavo, Id
je bila zaključena šele 12. no-
vembra 1999. Zimšek je priča-
koval, da se bo glede na vse
dokaze sodba glasila njemu v
korist in da bo dobil odškodni-
no, ki se je po njegovih izraču-
nih povečala že na 39 milijonov
tolarjev. Kljub temu je 20. ja-
nuarja Ivanu Štrlekarju in sodiš-
ču poslal vlogo s prepovedjo
prodaje Valjev. Ko je 27. januarja
letos, torej po dveh (!) mesecih,
prejel sklep glavne obravnave,
je bil spet hudo razočaran. So-
dišče je namreč tožbo zavrnilo,
Zimšku pa predlagalo, naj zade-
vo prepusti delovnemu sodišču.
Nekaj dni pred tem je povrhu
vsega še izvedel, da bodo Slo-
venske železarne za dokaj niz-
ko ceno prodale Valje Štriekarju
in še devetim vodilnim usluž-
bencem v tej družbi.
To je bila spet kaplja čez rob,
zaradi katere bo Stanislav Zim-
šek 15. februarja pričel že z
drugo opozorilno gladovno
stavko. Pravi, da bo tokrat šel
do konca. Vse, kar je imel in kar
mu je bilo v življenju drago, je
že izgubil. Sina, ženo, službo,
zdravje in premoženje. »Valji
lahko preidejo v nove roke sa-
mo v primeru, če mi bodo povr-
nili škodo ali pa moj zahtevek
spremenili v poslovni delež
družbe,« pravi Zimšek. »V nas-
protnem bom zaradi trdnega
prepričanja, da se je nekdo grdo
poigral z mojo poštenostjo in
ves čas vodil premišljeno in
umazano igro, zastavil tudi živ-
ljenje.«
JANJA INTIHAR
V spomin na f ranicolovske žrtve
Ob 55. obletnici usmrtitve stotih talcev na Stranicah bo 12.
februarja ob 10. uri pred grobiščem spominska svečanost.
Slovesnost bodo organizirali Občina Zreče, Območno zdru-
ženje borcev in udeležencev NOB Slovenske Konjice ter Spo-
minsko društvo 100 frankolovskih žrtev. Kulturni program
bodo izvedli učenci osnovnih šol.
Po spominski slovesnosti bo v večnamenski dvorani KS
Stranice letni občni zbor spominskega društva 100 frankolov-
skih žrtev.	N. P.
Povabilo za prve občinske svetnike
Šoštanjski občinski svetniki, ki so opravili mandat od leta 1994 do 1998, niso imeli pravega
slovesa, saj so volitve prinesle v občinski svet nove obraze, besede zahvale za opravljeno delo
pa so se nekako porazgubile. Nanje se je zdaj spomnil sedanji župan Milan Kopušar in povabil
nekdanje svetnike na klepet. Ob tej priložnosti jim je podaril tudi knjigo Mesto Šoštanj, avtorja
Franca Hribernika, s pripisom - lepo je bilo delati z vami. V občinskem svetu se je v prejšnjem
mandatu izmenjalo petindvajset občinskih svetnikov.	M.K.
Zidarji se vračajo
V Rogaški Slatini se lotevajo pomembnih naložbi
Največja letošnja naložba
v občini Rogaška Slatina bo
dokončanje prve faze notra-
njosti velikega kulturnega
doma, graditi bodo začeli tu-
di telovadnico v Kostrivnici,
prav tako se lotevajo po-
membnih cestnih povezav.
Projekti nedokončanega
kulturnega doma, ki so ga
zgradili s samoprispevkom,
so stari dve desetletji. Zadnje
desetletje v nadaljevanje
gradnje niso več vlagali, zdaj
pa je drugače. Po osnutku
občinskega proračuna za leto
2000, ki ga je sprejel občinski
svet prejšnji teden, namenja-
jo za prvo fazo dokončanja
notranjosti kulturnega doma
82 milijonov tolarjev. V tej fazi
želijo med drugim poskrbeti
za kodovnico na plin, pridobi-
ti prostore za Ljudsko univer-
zo, mladinski kulturni center
ter dodatno sejno dvorano, ki
naj bi bila tudi za potrebe
kongresnega turizma ter do-
mačih društev.
V Kostrivnici, kjer te^
pričakujejo telovadnico, j
meravajo postaviti temelj
kamen za občinski prazuj
Objekt, v katerem bosta pfj
tako dodatna učilnica terj
sarna KS, bi letos zgradili^
4. faze. Okvirna vrednosti
ložbe, ki jo nameravajo j
kij učiti v dveh letih, bo ij
milijonov tolarjev, v osnui
proračuna pa je zanjo 40 i
lijonov tolarjev. Občina je
lanskim rebalansom nai^
nila za prizidek 19,5 milijoi
tolarjev, po letošnjem do|
voru s KS pa pričakujejo
dveh letih še 17 milijonov!
larjev krajevnega samopi
pevka.	1
Po sprejetem osnutj
proračuna občine Rogašj
Slatina, ki ima blizu 11 tiil
prebivalcev, znašajo plas
rani prihodki in odhodki j
leto 2000 860 milijonov j
larjev.
Med pomembnejšimi de
na cestnem področju planir,
jo v občinskem proračur
boljšo povezavo z juga rrn
sta do zunanje obvoznice 1
začetek gradnje ceste v Ž
bernik, ki bo trajala več li
ter bo vključevala prometr
rešitev pomembnega križii
ča pri Elektru. Poleg tega s
želijo v občini letos rešiti |
zadnjih oblakov prahu j
makadamski cesti po doJii
Vonarja, kjer bo po asfaltir
nju bistveno krajša povezan
v občino Podčetrtek oziroir
v Atomske toplice. Gre za 1,
kilometra ceste na slatinsl
strani.
Med različnimi naložban
pripravljajo v slatinski občii
tudi ureditev novega osre(
njega prireditvenega prosU
ra, ki je nujen zaradi širitv
zunanjega dela Term. Za nc
vega, pri restavraciji Sonce, t
letos pridobili projektno dii
kumentacijo.
Govorice o modrih kuvertah zlonamerne
V družbi Mobitel pojasnjujejo gradnjo sistema v Brezju nad Mozirjem - V skrajnem primeru bazne postaje pac ne bo
»Družba Mobitel načrtno širi digitalno omrežje Mobitel
GSM in sicer tako, da skuša doseči kar največjo pokritost
prebivalstva Slovenije z digitalnim signalom. Danes v Slove-
niji delujejo bazne postaje, ki z GSM signalom 96-odstotno
pokrivajo prebivalstvo Slovenije, vsa Slovenija pa seveda ni
enako kakovostno pokrita s signalom. Tako je tudi na
območju Mozirja. Tudi zaradi zahtev naših uporabnikov
smo se odločili postaviti bazno postajo, ki bo izboljšala
pokritost omenjenega območja,« pojasnjujejo v Mobitelu
odločitev za gradnjo spornega sistema nad Mozirjem:
O gradnji sistema, ki naj bi ga
Mobitel gradil na črno, smo pi-
sali prejšnji teden. Naj spomni-
mo, da so se gradnji uprli neka-
teri krajani iz Brezij nad Mozir-
jem; pisali pa smo tudi o gradnji
brez ustreznih dovoljenj in o
tem, da Mobitel ni ustavil del
niti potem, ko je gradbeni inš-
pektor prepovedal gradnjo.
»Družba Mobitel se pri gradnji
novih baznih postaj drži ustalje-
nega postopka. Po določitvi
možne lokacije za postavitev
bazne postaje in ogledu lokacije
najprej sklene dogovor z lastni-
kom zemljišča in odvisno od
situacije tudi z lastniki zemljišč,
ki ga obdajajo. Nato prične po-
stopek za pridobitev gradbenih
dovoljenj in po pridobitvi začne
z gradnjo. Bazna postaja začne
delovati po opravljenem tehnič-
nem pregledu in odpravi more-
bitnih pomanjkljivosti,« trdijo v
Mobitelu in dodajajo:
»V primeru gradnje bazne
postaje nad Mozirjem je prišlo
do nesporazuma med družbo
Mobitel in izvajalcem del.
Slednji je namreč brez vedno-
sti Mobitela pričel z gradnjo,
še predno so bila izdana po-
trebna dovoljenja. Takoj, ko
smo bili v družbi Mobitel o
tem obveščeni, smo od izva-
jalca zahtevali, da preneha
graditi, kar je tudi storil. Takoj,
ko je inšpektor izdal navodilo,
naj gradbena dela ustavimo,
smo to zagotovili. Izvajalec je
opravil še postopke zavarova-
nja gradbišča in zasutja grad-
bene jame, kar je bila ustna
zahteva inšpektorja.«
Seveda so na najslabšem
krajani v Brezju nad Mozir-
jem, saj je gradnja povzročila
veliko razburjenja, pa tudi ne-
kaj obtožb. Predvsem so kra-
jani razburjeni zato, ker niti
ne vedo, kakšno nevarnost
naj bi pomenila Mobitelova
bazna postaja v njihovem
kraju. »Pri postavitvi novih
baznih postaj pri Mobitelu
skrbno pazimo, da čim manj
posegamo v naravno okolje,
zato smo velik del baznih po-
staj postavili v že obstoječih
objektih Telekoma Slovenije
ter Oddajnikov in zvez RTV. V
primeru, da bodo v nadalj-
njem postopku na MOP kra-
jani postavitvi nasprotovali in
to kljub ugotovitvam o neš-
kodljivosti, območje pač ne
bo pokrito z ustreznim signa-
lom,« so odgovorili v družbi,
glede modrih kuvert, za kate-
re se šušlja, da naj bi jih preje-
li nekateri posamezniki, pa
trdijo: »Družba Mobitel vsa
soglasja in dovoljenja prido-
biva po ustaljenih pravnih po-
teh v skladu z veljavno zako-
nodajo. Vsakakršne govorice
o modrih kuvertah so neo-
snovane, neresnične in zlona-
merne.«
V Zgornji Savinjski dolini se
ve, da v Lučah že stoji repeti-
tor, ki ga je zgradil Mobitel, za
gradnjo pa naj ne bi bilo izda-
no gradbeno dovoljenje... Na
to vprašanje v Mobitelu odgo-
varjajo, da je za izgradnjo
bazne postaje v Lučah ustrez-
na vloga v postopku na mini-
strstvu za okolje in prostor.
U. SELIŠNIK
Diskonizavse
v šentjurski občini, še po
sebej v občinskem središču
je več pritožb zaradi kalj«
nja nočnega miru, ki ga pov
zročajo nekateri lokali. Ob
čina je zato pripravila p«
sebni pravilnik o podaljša
nem obratovalnem času.
Osnutek so že sestavil
vendar občinski svet na pon'
deljkovi seji z njim še ni t^
zadovoljen. Sicer pa so za g'
stinske obrate in turističn
kmetije v stanovanjskih nasc
Ijih predlagali različni podal)
šani obratovalni čas. Tako H'
bi bile restavracije, gostiln^
kavarne in kmetije odpr'
največ do ene ure zjutr^l
okrepčevalnice in dnevni ba'
do polnoči ter diskoteke i'
nočni bari do štirih zjutraj. 2
stanovanjsko naselje naj ^
šteli že gručo vsaj desetih st^
novanjskih hiš.
Gostincem bi lahko doV
Ijenje odvzeli v primerih,
se pritožuje večina stanova
cev ter po trikratnem polici
skem posredovanju v dv^'
mesecih.	^
VROČA TEMA
plakatna afera brez epiloga
1. februarja v Celju zaceli z odstranjevanjem oglasnih panojev - Bo v mestu za oglaševanje na prostem do leta 2005 skrbela Premena?
5
-Celjski župan Bojan Šrot
^itno posluša vse druge
^Ij kot svoje sodelavce v
občinskih strokovnih služ-
jjjh,« meni Miran Vilfan iz
ljubljanskega podjetja Me-
tropolis Media, ene od petih
družb, ki so do lani skrbele
oglaševanje na prostem v
Celju. Potem, ko je še v četr-
tek župan zatrjeval, da lani v
proračun ni kanil niti tolar
oglaševalske komunalne
takse in da so podjetja
upravljala z jumbo panoji
brez ustreznih dovoljenj,
smo v petek v roke dobili
dokazila, da je samo Metro-
polis Media vplačala 5,2 mi-
lijona tolarjev, dovoljenje za
plakatiranje in oglaševanje
pa so dobili v začetku julija.
Delavci celjskega podjetja
jCeste-Kanalizacija so v torek,
1. februarja, začeli z odstra-
njevanjem panojev, ki stojijo
na mestnih zemljiščih in so
,io lani z njimi upravljali v
ljubljanskih podjetjih Metro-
polis Media, Proreklam-Euro-
'plakat, Gradium in In-reklam
Progres ter Plakat 2000 iz Ve-
lenja. Kot je v četrtek zatrdil
župan Bojan Šrot, so se od-
stranitve panojev na stroške
podjetij lotili zato, ker v prete-
klih lednih s temi podjetji v
.občni nikakor niso prišli do
dogovora, da jih odstranijo
ijsami. V Celju so namreč lani
loktobra prekinili s prakso, ki
|e veljala zadnja leta, ter se
tudi po vzoru Mestne občine
Ljubljana, ki ji je pred časom
uspelo oglaševanje na pro-
stem uokviriti v normalne
meje, odločili, da napravijo
red na tem področju.
»Če je bilo še v letu 1998 v
Celju 87 jumbo panojev, je
lani to število naraslo na ne-
normalnih 250 plakatnih
niest,« je pojasnjeval župan
Srot in dodal, da so podjetja
iPredlani v občinski proračun
'vplačala 9,8 milijona tolarjev,
'ani pa naj bi komunalna tak-
sa znašala 16,2 milijona tolar-
jev. Naj bi, saj, po Šrotovih
Zagotovilih, v Celju niso dobili
liti tolarja. »Kot Celjani tudi
'^ismo nobenemu od petih
podjetij za leto 1999 izdali us-
freznega dovoljenja,« je na
'zrecno novinarsko vprašanje
i^atrdil župan Šrot. Čeprav je
sam le dobrega pol leta nazaj
'2dano dovoljenje Metropolis
^edii preklical!
Razpis v Uradnem
listu
Ko so se v Celju odločih, da
I^^Pravijo red v plakatiranju
Oglaševanju na prostem, so
oktobra v Uradnem listu
objavili razpis za oddajo
^^niljišč v začasni zakup, s
^terim so iskali ponudnika,
bi naslednjih 5 let v mestu
^•^■"bel za to dejavnost.
Prijavilo se je eno samo
Podjetje, Premena d.o.o. iz
ki sta jo nekaj pred tem
J^^anovila Boštjan Volf, prej
projektov za Celjsko pri
j^^^ropolis Media. in Bojan
•"ajnc, celjski mestni svetnik
iz vrst SLS in prej zaposlen v
podjetju Studio trg, kjer je žu-
panskemu kandidatu Šrotu
vodil predvolilno kampanjo.
»To z izbiro edinega ponudni-
ka, ki pa je izpolnjeval vse
zahtevane pogoje razpisa, ni-
ma nobene zveze!« zatrjuje
župan Šrot.
»Razpis v Uradnem listu RS
je bil javen in dostopen vsem,
zato zavračam očitke vseh ti-
stih, ki so ga prezrli in zdaj
grozijo z inetrnacionalizacijo
spora,« je odločen Šrot, ki je
prepričan, da vsa štiri ljub-
ljanska podjetja nastopajo
nekorektno. Premena ima od
letošnjega 1. januarja podpi-
sano 5-letno pogodbo z Mest-
no občino Celje, na vprašanje
na osnovi kakšnih referenc so
Celjani izbranemu podjetju
oddali zemljišča v zakup, pa
župan odgovarja, da za to de-
lo ni potrebna kakšna poseb-
na vesoljska tehnologija in je
edina zahteva mesta ta, da
podjetje poravnava svoje ob-
veznosti do občine in skrbi za
enotno podobo plakatnih
mest. Le-teh naj bi bilo v
končni fazi v Celju med 80 in
90, za začetek pa jih bodo
uredili kakšnih 50.
Uničevanje
lastnine
v prizadetih štirih ljubljan-
skih podjetjih so se odzvali že
drugi dan odstranjevanja pla-
katnih mest v Celju in na me-
dije naslovili izjavo za jav-
nost, v kateri so protestirali
zoper uničevanje njihove last-
nine.
Poudarili so, da so proti
Mestni občini Celje vložili tož-
bo na Upravno sodišče RS,
zaradi motenja posesti pa še
dodatno tožbo na Okrajno
sodišče v Celju. V podjetjih
namreč ugotavljajo, da je bil
razpis v neskladju z občin-
skim odlokom o gospodarski
javni službi za plakatiranje in
obveščanje, da je bil razpis
prikrit, tako da se nanj niso
mogli odzvati, in oporekajo
njegovi veljavnosti, saj se je
odzval zgolj en sam ponud-
nik. Dodajajo še, da je bilo
podjetje Premena očitno us-
tanovljeno za potrebe razpi-
sa, da nima nikakršnih refe-
renc za oglaševanje na pro-
stem ter v strokovnih oglaše-
valskih krogih ni znano niko-
mur in tudi ni član Slovenske
oglaševalske zbornice.
Dovoljenje,
preklic, plačilo in
pritožba
Na trditve župana Šrota,
izrečene na četrtkovi novinar-
ski konferenci, so se le dan
kasneje še enkrat odzvah v
podjetju MetropoUs Media.
Po zagotovilih Mirana Vilfa-
na, ki jih je podkrepil tudi s
fotokopijami dovoljenja za
postavitev in upravljanje jum-
bo panojev (izdanim 9. julija
1999 v Oddelku za okolje in
prostor ter promet MOC), od-
ločbo za plačilo komunalne
takse ter virmanom za plačilo
5,2 milijona tolarjev, kolikor
so MetropoUs Medii v Celju
naračunali za plačilo takse, so
obtožbe župana Šrota nere-
snične.
Vilfan trdi, da so bila ogla-
sna mesta v celoti postavljena
legalno in so v Metropolis Me-
dii redno plačevali vse obvez-
nosti. »Vsa oglasna mesta v
Celju so bila postavljena na
osnovi projekta, ki so ga izde-
lali v Razvojnem centru Celje,
dovoljenja zanje pa so se po-
daljševala vsako leto na osno-
vi vabljenega natečaja. V letu
1999 smo imeli v posesti 70
panojev oziroma 86 površin,
dovoljenje pa je glasilo za 90
površin,<< dokazuje Vilfan in
dodaja, da je to dovoljenje žu-
pan Šrot kasneje preklical. Di-
rektor Komunalne direkcije
MOC Silvo Plesnik, ki je bil od
odgovornih v celjski občinski
upravi v ponedeljek edini v
službi in pripravljen odgovar-
jati na novinarska vprašanja,
nam je pojasnil, da je bil župa-
nov preklic dovoljenja posle-
dica dejstva, da so v občinskih
strokovnih službah v uvod do-
voljenja zapisali napačne
pravne akte, na katerih naj bi
temeljilo dovoljenje.
Po zagotovilih Mirana Vil-
fana bodo v podjetju Metro-
polis Media dosledno spo-
štovali določila pogodbe o
koncesiji za urejanje nepro-
metne signalizacije v MOC,
ki so jo z mestno občino
sklenili pred dvema letoma.
»Pogodba, ki je bila sklenje-
na za 5 let, je za nas obvezu-
joča in svoje obveznosti bo-
mo v celoti izpolnili.«
Vilfan še trdi, da so v Me-
tropolis Medii plačali vse tak-
se za pretekla leta, da so ves
čas korektno sodelovali z ob-
činskimi strokovnimi služba-
mi in 1. decembra poravnali
tudi takso za leto 1999 v višini
5,2 milijona tolarjev, kar žu-
pan Šrot zanika. Kako, da žu-
pan ni vedel za vplačilo 5-
milijonskega zneska, nam v
ponedeljek ni uspelo izvedeti,
saj je bil na dopustu, Plesnik
pa išče razloge v tem, da so se
v podjetju Metropolis Media
nad odmero takse pritožili in
zato nihče v občinski upravi
ni pričakoval, da bi odmerje-
no takso vseeno poravnali.
Epilog na sodišču
Plakatna afera v Celju osta-
ja te dni odprta; ljubljanska
podjetja so prepričana v svoj
prav, župan Šrot v imenu
Mestne občine Celje v svoje-
ga. Zadeva je na sodišču, na
epilog, vsaj kar spora glede
upravnega postopka tiče, pa v
Metropolis Medii računajo
nekje sredi poletja.
Županu Šrotu se kljub argu-
mentirani zavrnitvi njegovih
očitkov, ki jih je preko konca
tedna prinesla na plan večina
slovenskih medijev, v pone-
deljek ni zdelo vredno javno-
sti pojasniti kaj več. Zato nam
ostaja le njegova trditev, da so
v Celju dosledno spoštovali
črke zakonov, ki jih kot prav-
nik, ki je svoje znanje pred
izvolitvijo za župana dopol-
njeval tudi kot državni sekre-
tar v Ministrstvu za pravosod-
je Vlade Republike Slovenije,
zagotovo dobro pozna.
Če ne prej, bo ob koncu leta
tudi priložnost za preštetje
tolarjev, ki jih bodo v celj-
skem proračunu zbrali na ra-
čun plakatiranja in oglaševa-
nja na prostem. Celje bo na
račun skrčenega števila jum-
bo panojev zagotovo ureje-
nejše in lepše mesto, kako pa
se bo oddaja posla, ki tudi po
mnenju državnega pravnega
inštituta za javno upravo pla-
katiranje in oglaševanje uvrš-
ča med profitne dejavnosti,
poznala v občinski blagajni,
pa bomo čutih vsi Celjani.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Delavci celjskega podjetja Ceste-Kanalizacija so prejšnji torek
začeli z odstranjevanjem oglaševalskih panojev, postavljenih
na mestnem zemljišču. Na stroške podjetij, ki jih niso odstra-
nila sama.
•	V Celju so 1. februarja delavci podjetja Ceste-Kanaliza-
cije začeli z odstranjevanjem panojev za plakatiranje ozi-
roma oglaševanje na prostem. Po županovih besedah jih
odstranjujejo na stroške podjetij Metropolis Media, Prore-
klam-Europlakat, Gradium, In-reklam Progres in Plakat
2000, po okvirnih izračunih v Komunalni direkciji MOC
naj bi odstranitev stala približno 1 milijon tolarjev.
•	V četrtek je župan Bojan Šrot trdil, da je lani vseh pet
podjetij v Celju upravljalo z jumbo panoji brez ustreznega
dovoljenja, v občinski proračun pa niso plačala niti tolarja
komunalne takse. V petek so v podjetju Metropolis Media
medijem poslali fotokopijo virmanskega nakazila za 5,2
milijona tolarjev v celjsko občinsko blagajno, njihovo
dovoljenje pa datira z lanskim 9. julijem. Je županov
spomin tako kratek, da se ne spomni več, kako je le 10 dni
po izdanem dovoljenju le-tega zaradi napak v uvodu
preklical?
•	MOC je z upravljavci oglaševalskih panojev na pro-
stem poslovala tako, da jih je po poplačilu obveznosti
preteklega leta z javnim razpisom povabila k sodelovanju
za naslednje leto. Do lani, ko so oktobra v Uradnem listu
RS prvič objavili javni razpis za oddajo zemljišč v začasni
zakup. Rok za prijave je bil 7 dni, odzvalo pa se je samo
podjetje Premena d.o.o. iz Celja, ki sta ga v avgustu
ustanovila družbenika Boštjan Volf, prej vodja projektov
za Celjsko v Metropolis Media, in Bojan Krajnc, prej
zaposlen v Studiu trg, kjer je vodil predvolilno kampanjo
županskemu kandidatu Šrotu. Premena je bila kot edini
prijavljeni, ki je izpolnjeval vse zahtevane pogoje, izbrana,
z MOC pa ima od letošnjega 1. januarja sklenjeno 5-letno
pogodbo.
po državi
.......
Rupel znova
minister
UUBUANA, 2. februarja
(Delo) - Poslanci .so s 55
glasovi za in 13 proti na taj-
nem glasovanju za novega
zunanjega ministra izvolili
Dimitrija Rupla. To je njegov
drugi mandat, saj je bil vod-
ja slovenske diplomacije že
v osamosvojitvenih letih.
Rupla, ki je bil pred prevze-
mom ministrske funkcije
veleposlanik v ZDA, je javno
zavrnila le Polonca Dobrajc.
Negativne
napovedi
UUBUANA, 2. februarja
(Delo) - Izguba Zavoda za
zdravstveno zavarovanje
Slovenije naj bi se letos
povzpela na kar 16 milijard
tolarjev. Če država ne bo
zagotovila dodatnih finanč-
nih virov, na primer iz davka
na dodano vrednost, bo
vodstvo zavoda predlagalo
povišanje prispevne stop-
nje.
Nič več brez carine
UUBUANA, 3. februarja
(Delo) - Vlada je sklenila, da
bo v parlament poslala
predloga sprememb dveh
zakonov, ki zadevata preob-
likovanje brezcarinskih pro-
dajaln na mejah z Italijo, Av-
strijo in Madžarsko v trgovi-
ne z normalno obdavčitvijo.
Predlog sprememb zakona,
ki pa predvideva zaprtje teh
trgovin šele leta 2007 oziro-
ma ob vstopu v Unijo, je
vložil tudi poslanec Zmago
Jelinčič.
Inflacija 0,8
UUBUANA, 4. februarja
(Delo) - Statistični urad je
objavil, da so se cene živ-
ljenjskih potrebščin januarja
zvišale za 0,8 odstotka, kar
je nekoliko manj kot januar-
ja lani. Blago se je podražilo
za 0,9 odstotka, storitve pa
za 0,3 odstotka. Hrana in
nealkoholne pijače so bile v
povprečju za 2,1 odstotka
dražje kot decembra.
Kučan s stranko
UUBUANA, 5. februarja
(Delo) - Ljubljanski in pokra-
jinski DeSUS sta predsedniku
Milanu Kučanu v javnem pi-
smu predlagala, naj razmisli
o ustanovitvi svoje politične
stranke. Ob sedanji politični
zmešnjavi v slovenskem pro-
storu, meni DeSUS, bi Kuča-
nova stranka povezala ljudi,
ki podpirajo razvojno, social-
no pravično in demokratično
usmerjenost Slovenije.
Nagrajenci
LJUBUANA, 7. februarja
(Delo) - Pesnica Svetlana Ma-
karovič je na osrednji državni
prireditvi ob kulturnem praz-
niku brez utemeljitve zavrni-
la Prešernovo nagrado.
Upravni odbor Prešernovega
sklada je nagrado letos na-
menil še slikarju Marku Rup-
niku, nagrade sklada pa Id-
parju Mirsadu Begiču, sklada-
telju Janiju Golobu, violinistu
Miranu Kolblu, pisatelju Vin-
ku Moderndorferju, igralki
Saši Pavček in režiserju Vitu
Tauferju.
□
GOSPODARSTVO
Zimsko spanje celjskih mlekarjev
Mlekarna Celeia le opazuje združevanja v slovenski mlečni industriji - Uvajanje sledljivosti mlečnih izdelkov - Zapleti pri pridelavi sirotke
Čeprav je še lani kazalo, da bosta Mlekar-
na Celeia iz Arje vasi in Ljubljanske mlekar-
ne prvi slovenski združeni mlekarni, se
povezovanje obeh družb vse bolj oddaljuje.
V Arji vasi, kjer o pravih vzrokih zastoja ne
govorijo radi, prelagajo odločitev o svojem
nadaljnjem razvoju na pomlad, vendar
kljub temu budno spremljajo dogajanja v
mlekarski industriji.
flHMHMHIIIIiMManMM^^
Kot je znano, so se pogajanja med celjsko in
ljubljansko mlekamo ustavila pri predvidenem
menjalnem razmerju med delnicami obeh
družb. V Arji vasi se z izračuni niso strinjali, zato
so naročili novo cenitev podjetja in napovedali,
da bodo s povezovanjem nadaljevali predvido-
ma že v začetku leta 2000. Medtem so se
Ljubljanske mlekarne združile z Gorenjsko
mlekarno, procesi povezovanja pa dokaj resno
potekajo tudi na Štajerskem, saj je, kot kaže,
pripojitev Mlekarne Ptuj k Pomurskim mlekar-
nam le še vprašanje časa. Ptujsko mlekarno je
snubila tudi Mlekarna Celeia in mnogi so zaradi
skupne blagovne znamke Zelene doline, ki sta
jo mlekarni oblikovali lani in si
na njeni osnovi tudi razdelili
delo, pričakovali, da bo prej
prišlo do povezave med Arjo
vasjo in Ptujem. V ptujski mle-
karni zdaj pravijo, da je celj-
skim mlekarjem šlo le za izko-
riščanje ptujskega tržišča, zato
nad španovijo s skupno bla-
govno znamko niso več navdu-
šeni.
Direktor Mlekarne Celeia
Marjan Jakob ocenjuje takšne
izjave kot skrajno nekorektne.
»Blagovna znamka Zelene doli-
ne je naša last in če sodelovanje
med mlekarnama ne bo tak-
šno, kot je bilo dogovorjeno,
bomo pač primerno ukrepali,«
napoveduje Jakob in dodaja, da
so Ptujčanom ponudili dober
program, vendar ga niso znali
izkoristiti. »Za neuspeh pri po-
vezovanju s ptujsko mlekarno
nismo laivi samo mi, pa tudi
sicer menim, da mora vsak skr-
beti za svoje dvorišče, ne pa da
ureja zadeve na tujem,« pravi
Jakob. »Tudi sam bi lahko pove-
dal marsikaj neprijetnega na ra-
čun drugih, vendar tega ne na-
meravam storiti, saj tovrstne iz-
jave in mnenja ne bodo prav nič
pripomogle k reševanju proble-
mov v naši mlekarski branži.«
V celjski mlekarni se dobro
zavedajo, da sami ne bodo več
dolgo vzdržali. Zato upajo, da
jim bo že kmalu uspelo poseči v
dogajanja v mlekarski industriji
ter uspešno povezati predelo-
valce na štajerskem območju.
Na koga pri tem računajo, Ja-
kob ni želel odgovoriti, povedal
je le, da je odprtih veliko mož-
nosti in da tudi povezovanja z
Ljubljanskimi mlekarnami še
niso dokončno postavili na
stranski tir.
Nova tla in celo
luci
»Bolj kot združevanja v slo-
venski mlekarski industrije se
nam ta čas zdi pomembno pri-
lagajanje pogojem, ki jih zahte-
va Evropska unija,« opravičuje
»zimsko spanje« celjske mle-
karne Marjan Jakob. »Če bomo
izgubili izvozni status, nam še
tako dobra povezava ne bo
prav nič koristila,« je prepričan.
V Arji vasi že nekaj časa nadzo-
rujejo kakovost surovega mle-
ka in ga tudi ločeno zbirajo. Na
celotnem odkupnem območju
imajo že devet od skupno pet-
najstih »mlečnih« prog takšnih,
ki v celoti ustrezajo predpisom
Evropske unije, blizu 87 od-
stotkov odkupljenega surove-
ga mleka pa ne vsebuje več kot
100.000 mikroorganizmov v
enem mililitru mleka. Do 1.
januarja prihodnjega leta naj bi
postopoma uskladili s predpisi
tudi preostale količine.
Poleg dela na terenu so se v
mlekami morali lotiti še do-
slednega odpravljanja pomanj-
kljivosti, ki so jih prejšnji mesec
ob pregledu proizvodnje ugoto-
vili inšpektorji republiške vete-
rinarske uprave. »Upam, da
nam bo v roku, to je do 10.
marca, uspelo odpraviti vse na-
pake, čeprav nas bo to stalo
blizu 170 milijonov tolarjev,«
pravi Jakob. »V skladu z evrop-
skimi zahtevami moramo na-
mreč v proizvodnji položiti no-
va tla ter zamenjati vsa vrata,
luči in pipe, kupiti pa bo treba
tudi nove vozičke za sir. Kot
izvozni obrat bomo do konca
aprila morali izpopolniti še si-
stem sledljivosti mleka.«
V Mlekarni Celeia so lani
odkupili 60,3 milijona litrov
mleka. Predelali so 98 odstot-
kov vseh količin, in sicer 18
odstotkov v jogurte in druge
fermentirane izdelke, nekaj
manj kot 10 odstotkov v kon-
zumno mleko, preostanek pa
je šel v sire. Lani so jih izdelali
4.500 ton.
Visoka cena za prilagajanje
evropskim standardom pa tre-
nutno ni edino zlo, ki pesti celj-
sko mlekarno. Če bodo hoteli
pognati linijo za pridelavo sirot-
ke, za katero so lani odšteli 56
milijonov tolarjev, bodo najprej
morali poravnati 90 milijonov
tolarjev dolga žalskemu komu-
nalnemu podjetju oziroma ob-
čini Žalec. Gre za stare grehe
oziroma za neporavnani pris-
pevek za vodo, ki je bil vrsto let
nespremenjen, čeprav je pod-
jetje v tem času občutno pove-
čalo proizvodnjo in s tem tudi
porabo vode.
JANJA INTIHAR
Delavci lnexe ustanovili svet
v Inexi Štore so izvolili
11-članski svet delavcev.
Med dvajsetimi kandidati so
bili na dobro obiskanih taj-
nih volitvah izvoljeni Anton
Skok, Jože Kropar, Srečko
Križanec, Milan Gračnar,
Ivan Vovk, Matej Pšeničnik,
Ciril Polšak, Bernard Zeme,
Leopold Sebič, Franc Raz-
goršek in Branko Vrbek.
Večina delavcev lnexe se je
že na zborih, ki so bili oktobra
lani, opredelila za ta delavski
organ, preko katerega bodo
zaposleni dajali predloge in
pobude, na katere bo deloda-
jalec moral odgovoriti. Delo-
dajalec bo dolžan svet obveš-
čati o gospodarjenju, razvoju,
položaju v proizvodnji, skrat-
ka o vsem, kar bi lahko vpliva-
lo na gmotni in socialni polo-
žaj zaposlenih. Svet bo delav-
cem omogočil tudi posvetova-
nja o statusnih spremembah
in kadrovskih vprašanjih, ob
tem pa bo tudi pristojen, da
zadrži posamezne odločitve
delodajalca in sproži postopek
za reševanje spora.
»Svet delavcev nikakor ni v
zakon preoblečen sindikat,
kot nekateri poenostavljeno
razlagajo, ampak je organ de-
lavskega predstavništva, pre-
ko katerega lahko žaposleni
vplivajo na sprejemanje po-
slovnih odločitev, » pojasnjuje
predsednik sindikata SKEl v
Štorah Anton Motoh in doda-
ja, da bo sindikat še naprej
ohranil vse svoje dosedanje
funkcije.
JI
Hitre je do Savinjske regije
Združenje za management consulting Slovenije, ki deluje
v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pripravlja danes v
Celju posvet o možnostih vključevanja svetovalnih družb v
strategijo razvoja Savinjske regije.
Posvet, ki se bo pričel ob 10. uri v prostorih območne
gospodarske zbornice, je namenjen predstavnikom gospodars-
tva ter tistim svetovalnim družbam in ustanovam v regiji, ki
lahko prispevajo k hitrejšemu in bolj kakovostnemu razvoju
tega območja. Direktor Regionalne razvojne agencije Celje
Janez Kozmus bo predstavil priprave razvojnega programa
Savinjske regije. Tone Sagadin iz Razvojnega centra bo govoril
o prestrukturiranju podjetij in njihovi strategiji razvoja, direkto-
rica podjetja Racio mag. Karmen Gorišek pa o razvoju človeš-
kih virov.
Sestavni del posveta bo tudi seja upravnega odbora Združe-
nja za management consulting Slovenije, kar naj bi prispevalo k
boljšemu poznavanju in sodelovanju med združenjem, območ-
nimi zbornicami in gospodarstvom posameznih regij.	JI
Študij digitalnih medijev
. Slovenski in bosanski študenti se učijo za poklice 21. stoletja
Na institutu za simbolno
analizo in razvoj informacij-
ske tehnologije v Velenju je
10. januarja pričel delovati
Center dinamičnega učenja
na daljavo za potrebe gospo-
darskega razvoja Jugovzhod-
ne Evrope, kjer bodo udele-
žence usposobili za poklice
21. stoletja.
Cilj centra je izobraževanje na
področju informacijskih tehno-
logij, s katerim bodo ustvarili
nove poklice za digitalno gos-
podarstvo. Center je tudi svoje-
vrstni inkubator za majhna
podjetja s področja visokih teh-
nologij, kjer bo poudarek na
razvoju podjetništva mladih. S
tem bodo omogočili razvoj
majhnih podjetij, ki bodo pris-
pevala k regionalnemu in lokal-
nemu gospodarskemu razvoju.
V prvem šolskem letu so
uvedli študij digitalnih medijev,
v katerega se je vključilo dvaj-
set študentov iz Slovenije in
štirje iz Bosne in Hercegovine.
Prvi letnik bo sestavljen iz šti-
rih delov. Tečaj se je začel ko-
nec januarja, zaključil pa se bo
maja. Njihove poletne počitni-
ce bodo delovne, saj se bodo
učili o ustvarjanju projektov in
začetkih poslovanja majhnih
podjetij. Nova predavanja bo-
do spet avgusta. Po teh tečajih
bodo lahko dobili diplomo na
West Valley collegeu.
Center so ustanovili v sode-
lovanju z West Valley colle-
geom iz Kalifornije, ustanovi-
tev pa so podprla tudi nekatera
manjša slovenska podjetja s
področja visokih tehnologij,
Inova Ir, Pia, Artes, Kin Sevnica,
Trend net. Gorenje Point, Kfm,
Datacon.
Nekateri strokovnjaki meni-
jo, da bodo čez pet let usposab-
ljali ljudi za poklice^ ki jih danes
še ne poznamo. »Zato mora
biti izobraževanje proces ena-
kovrednega sodelovanja učen-
cev in učiteljev, katerega rezul-
tat so kakovostni in tržno us-
pešni projekti,« pravi dr. Stan-
ko Blatnik z inštituta.
Center v Velenju bo ustanav-
ljal podružnice v različnih regi-
jah Jugovzhodne Evrope. Prvi
bosta v Sarajevu in Tuzli začeli
delovati že v drugi polovici te-
ga leta. S tem bodo prispevali h
gospodarskemu razvoju in sta-
bilizaciji tega področja.
MIRJANA GOTAL
BAROMETE
Cetis uspešen
Celjski Cetis je po sicer
nepopolnih podatkih J
ustvaril s prodajo za oki
4,5 milijarde tolarjev priln
kov, kar je približno tolj
kot leta 1998. Na tujih t^
so prodali petino izdellu
največ na Hrvaškem, v f*
kedoniji, Bolgariji in na |
džarskem. Letos želijo
lež izvoza povečati na'
odstotkov, pri čemer si ol
tajo dobro prodajo fd
vrečk. Projekt so razvili]
sodelovanju z nemši
partnerjem, vrečke, kil
novost na trgu, pa so nčgi
njene celi Evropi. V Cot
so lani namenili za naloa
preko 900 milijonov tal
jev, kljub temu pa napoij
dujejo, da bo dobiček dri
be eden boljših v zadq
letih.
Vele šele marci
Trgovska družba Vele
Domžal je za en mesec p
stavila otvoritev prenovi]
ne bivše blagovnice T v si
dišču Celja. Kot je znano;
lani od družbe Family sl^
odkupila 2.500 kvadrata
metrov prodajnih površin
pritličju in prvem nadstro
ju zgradbe, najela pa je
tisoč kvadratnih metrov
kletni etaži. Vele bo v Cel
ponujal blago, ki bo po izv
ru in vrstah podoben ti^
mu, ki ga ima v svoji blago
niči v Domžalah.	'
Gorenjeva
agencija v Palci
Gorenjeva družba Gor
nje gostinstvo-turizem
konec minulega tedna v h
telu Paka v Velenju odpr
lasno turistično agencijo,
kateri bodo tržili turističi
storitve tudi za ljudi izv(
koncema. Doslej so namri
izlete in potovanja urejali
za zaposlene in poslovi
partnerje. Direktorica Gor
nja Gostinstvo Saša Opr
šnik je povedala, da so
ureditev prostora, bn
opreme, vložili milijon tol;
jev, v agenciji pa bodo ods!
prodajah tudi letalske v
zovnice.
Brezplačna poni<
Območna gospodars
zbornica Celje je v sodelo\
nju s podjetjem Fincoi
mere za svoje članice, zla
male družbe in samostoj:
podjetnike, uvedla bre
plačno telefonsko svetov
no pomoč. Na vprašanja
zvezi z obračuni davkov, i
čunovodskimi izkazi in kn
govodskimi listinami od^
varjajo vsak torek in pet
od 12. do 14. ure na telefc
skih številkah 441-145
442-954.
Jubilej v Velenji
Včeraj so v Velenju slo^
sno počastili 10-letnico S
dikata kovinske in elf
troindustrije Slovenije. 1
slavnostni seji je o delu SF
Slovenije spregovoril pr(
sednik Albert Vodovnik, {
delili pa so tudi priznanja
podpisali hstino o sodelo^
nju.
GOSPODARSTVO
□
Po bližnjici do presežicov
Sindikati proti ravnanju Coca Cole - Največji spor zaradi bruto in neto
]VlinuIi četrtek je po 15. uri
7 delavcev Coca Cola Beve-
jges v Žalcu po telefonu iz-
j^elo, da so napoteni na
ikanje. Že takoj v petek so
^girali v Območni organi-
aciji Zveze svobodnih sin-
ikatov Slovenije v Celju in
dicali novinarsko konfe-
>nco, na kateri so predstavi-
nekatere »bližnjice«, ki jih
birajo v Coca Coli.
»Kokakohna« polnilnica v
alcu je postala problematič-
a septembra lani, ko so zače-
razmišljati o selitvi v Saraje-
0, V Žalcu, kjer naj bi nastal
istribucijski center, na seli-
IV na drugo lokacijo še vedno
aka razstavljena linija, kar po
inenju sindikalnih zaupni-
ov ustvarja še večji pritisk na
iposlene, ki ne vedo, kako
olgo bodo še v službi.
Novinarske konference se je
deležil tudi član izvršnega
dbora sindikata zaposlenih
ti dosedanji sindikalni zaup-
ik v Ljubljani Marjan Pečar,
ije prevzel mesto sindikalne-
a zaupnika v Žalcu. Največji
ipor je nastal zaradi bruto ozi-
foma neto plač, v primeru 27
delavcev pa odpravnin. Druž-
ba Jadek&Tensa, ki je pravni
svetovalec Coca Cola Bevera-
ges Slovenija meni, da delav-
cem pripada odpravnina v vi-
šini zadnjih treh mesečnih ne-
to plač. To je po mnenju pred-
fcdnika Sindikata kmetijske
1 živilske industrije Slovenije
rečka Čatra v nasprotju s
lovensko pravno prakso in
akonodajo, ki ne razlikuje
ruto in neto plač. Delavci bi
'ili pri izplačilu neto odškod-
lin oškodovani najmanj za 40
»dstotkov, saj bi dobili izpla-
ane gole plače po kolektivni
'ogodbi.
Glavna kadrovnica multina-
cionalke Jadie Cowie je sindi-
katu pustila odprta vrata, in
sicer naj bi v 15 dneh pridobil
mnenje ministrstva za delo,
družino in socialne zadeve
glede nejasnosti v zakonu.
Sindikalisti pričakujejo, da se
bo slovenska država postavila
v bran slovenskih delavcev, če
ne more zagotoviti novih de-
lovnih mest.
Na novinarski konferenci
so govorili tudi o tem, da so v
CCBS namenoma začeli od-
puščati tik pred prazniki, da
bi delavci vsak zase urejali
sporna vprašanja - sindikat
pa se je zadeve pravočasno
lotil in bo vse delavce obrav-
naval skupaj. Naslednjo fazo
razpada proizvodnje v Žalcu
pričakujejo v kratkem, v do-
brem tednu dni, odločbo o
napotitvi na čakanje pa naj
bi prejelo novih 35 delavcev,
ki bodo tako ostali brez sred-
stev za preživetje. Ameriška
multinacionalka se je zaradi
različnih vzrokov znašla v
hudih težavah, po celem sve-
tu bodo odpustili petino de-
lavcev, ki pa se bodo znašli
še v večjih težavah kot Coca
Cola. Seveda za težave multi-
nacionalke niso veliko krivi,
zato bi pričakovali pošteno
odškodnino za njihovo delo -
pri tem pa v sindikalni orga-
nizaciji pričakujejo podporo
javnosti.
URŠKA SELIŠNIK
Melražerji ustanovili
razvojni center
S skupno raziskovalno dejavnostjo do hitrejšega tehnološkega napredka - Sedež centra
v Preboldu - Tekstilna tovarna napoveduje še večji delež izvoza
Deset proizvajalcev tkanin
in pletiv je prejšnji teden v
Tekstilni tovarni Prebold us-
tanovilo Industrijski razvoj-
ni center metražerjev Slove-
nije. To naj bi bil prvi korak
k povezovanju tovrstnih
podjetij tudi na področju tr-
ženja, skupnega nastopanja
na trgih, ekologije in uvaja-
nja skupne blagovne znam-
ke.
Poleg preboldske tovarne so
ustanovitelji centra, ki ga pod-
pirata tudi ministrstvo za gos-
podarstvo ter ministrstvo za
znanost in tehnologijo, še IBI
Kranj, Inplet Sevnica, Loka-
teks Škofja Loka, Novoteks
Novo mesto, Svila Maribor,
Svilanit Kamnik, Tekstina Aj-
dovščina, Tovarna volnenih
izdelkov Majšperk in Zvezda
Kranj. Center, ki ima sedež v
Preboldu, bo ob pomoči zuna-
njih ustanov in podjetij oprav-
ljal raziskovalno, svetovalno,
izobraževalno in promocijsko
delo, predvsem pa bo sprem-
ljal novosti v raziskavah in
tehnologiji na področju izde-
lovanja tkanin in pletiv ter jih
s skupnimi razvojnimi projek-
ti pomagal uveljaviti v podjet-
jih. Skrbel bo tudi za strokov-
no izpopolnjevanje razvojnih
oddelkov v tekstilni industriji.
Podjetja, ki so ustanovila raz-
vojni center metražerjev, zapo-
slujejo preko 3.400 ljudi, po
bilancah leta 1998 pa so ustvari-
la blizu 20 milijard tolarjev pri-
hodkov, od tega 60 odstotkov
na tujih trgih. »Pričakujemo, da
bomo ob pomoči centra, ki naj
bi ga sofinancirala tudi mini-
strstva za znanost, gospodars-
tvo in za delo, poenotili razisko-
valno in razvojno dejavnosti ter
opremo v posameznih podjet-
jih,« je povedal generalni direk-
tor Tekstilne tovarne Prebold
Vinko Žohar. »Združevanja
znanja bo zagotovo vzpodbudi-
lo hitrejši tehnološki napredek
in s tem razvoj novih izdelkov,
ki bodo za trg še bolj zanimivi.
Pričakujemo tudi, da bomo ra-
cionalizirali tehnološke postop-
ke ter bistveno povečali dodano
vrednost na zaposlenega. Tre-
nutno znaša v naši branži okrog
15 tisoč evrov, pri sorodnih
podjetjih v tujini pa je dvakrat
višja.«
Izbor Tekstilne tovarne Pre-
bold za sedež Industrijskega raz-
vojnega centra metražerjev Slo-
venije gotovo ni naključen. Pod-
jetje, ki nepretrgoma deluje že
157 let, sodeluje z vsemi sloven-
skimi tekstilnimi tovarnami, v
lastni raziskovalni enoti pa ima
šestnajst izkušenih raziskoval-
cev - strokovnjakov z različnih
področjih. Poleg tega je proi-
zvodnja v Preboldu celovita, saj
zajema predenje, tkanje in ple-
menitenje tkanin ter izdelavo
nogavic in konfekcijskih izdel-
kov za dom. Po sicer še nepopol-
nih podatkih je tekstilna tovarna
lani ustvarila 2,5 milijarde tolar-
jev prometa, kar je za 400 milijo-
nov manj kot leta 1998. Kljub
temu bodo po besedah Vinka
Žoharja poslovno leto zaključili
z manjšim dobičkom, saj so lani
ves čas uspešno zniževali stroš-
ke. Blizu 62 odstotkov prihod-
kov so ustvarili na tujih trgih, od
tega največ na nemškem. Že
letos naj bi kljub močni konku-
renci delež izvoza povečali na 70
odstotkov, saj naj bi tkanine,
nogavice in izdelke za dom za-
čeli prodajati še v skandinavskih
državah in na trgih bivše Jugo-
slavije. Računajo tudi na večjo
prodajo tkanin v ZDA in Kanadi,
kjer stavijo zlasti na tkanine iz
lanu, ki jih izdelujejo na lani
odkupljeni strojni opremi pro-
padle celjske Metke,
r "—" I JANJA INTIHAR
O Kmetijsko gozdarski zbornici
v prostorih Zavoda za živinorejo in veterinarstvo v Celju bo
danes, v četrtek ob 10. uri, državni podsekretar Ervin Kuhar iz
ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavil
organiziranost in novosti, ki jih bo Sloveniji prinesla ustanovi-
tev Kmetijsko gozdarske zbornice.	IS
KULTURA
ilJiMl
V drugo polovico
Na Dneve komedije zdaj prihajata Balkanski špijon in Matiček
Festival smeha in zabave
se je minuli konec tedna s
četrto tekmovalno predstavo
preveselil v drugo polovico,
na sporedu pa bodo do 20.
februarja še štiri tekmoval-
ne predstave in tri v sprem-
ljevalnem programu.
Še vedno vodi Sen kresne
noči iz Slovenskega mladin-
skega gledališča Ljubljana, v
režiji letošnjega nagrajenca
Prešernovega sklada, na Dne-
vih komedije tudi »žlahtnega
režiserja«. Vita Tauferja, ki se
bo kot režiser predstavil s so-
botno tekmovalno predstavo
iz SNG Drama Ljubljana, Ta
veseli dan, ali Matiček se ženi.
Toda, pred Matičkom bo
(jutri, v petek) celjsko občins-
tvo, ki se je v razprodani dvo-
rani pripravljeno smejati tudi
stoje, videlo še »razvpitega«
Balkanskega špijona v izved-
bi Špas teatra Mengeš. Ker je
bilo za to predstavo (igrajo
Boris Cavazza, Marijana Bre-
celj, Mustafa Nadarevič, Ja-
nez Hočevar Rifle in Nina Iva-
nič) toliko zanimanja, jo bodo
»špaskoti« ponovili v nedeljo,
13. februarja ob 17. uri. Vstop-
nice so že davno pošle. Z ne-
deljsko večerno predstavo pa
Dnevi komedije spet širijo
meje v sosednjo Hrvaško. Na
Oderpododrom prihaja HNK
Varaždin s komedijo Vojako-
va vrnitev. Tudi ta predstava
je razprodana.
Sluga in En dan
resnice
Občinstvo je »pravo« kome-
dijo doživelo minuli petek
zvečer, ko je z Goldonijevim
Slugo dveh gospodarjev, v re-
žiji TV »poprovca« in direk-
torja Borisa Kobala zabavalo
Mestno gledališče ljubljan-
sko. Občinstvu so všeč klasič-
ne komedije, tipa comedia
del arte, z zamenjavami in
zmešnjavami na odru, ki se
po pravilu vse srečno konča-
jo. Ljubljančanom je uspelo
držati občinstvo v šahu, da je
ploskalo, sodelovalo z gluma-
či in seveda, kot je bilo priča-
kovati, za komedijanta veče-
ra izbralo Arlecchina, ki ga je
zaigral mladi Gašper Tič. Oce-
na občinstva za predstavo v
celoti: 4,19. Srebro.
V soboto so v Celju zaigrali
Mariborčani. Prišli so s Partlji-
čevo komedijo En dan resni-
ce. Igra se je potegovala za
žlahtno komedijsko pero na
natečaju Dnevov komedije, iz
katerega je potem izšel kot
najboljši tekst Vaja zbora,
Vinka Moderndorferja. En
dan resnice v režiji Želimirja
Oreškoviča si je med celjskim
občinstvom prislužil oceno
3,94, tudi nekaj smeha. Če-
prav je vsaka komedija maj-
hen konstrukt, se je v mari-
borski »resnici« lahko marsik-
do od politikov in podjetni-
kov ogledal in se našel. Bila je
komedija značajev in situacij
v današnjem času. Če komu
ni bilo pogodu, pač ni plo-
skal... Komedijant večera je
postal Rado Pavalec, k.g., ki je
bil priznanja, monografije Ce-
lja in portreta, ki ga komedi-
jantom večera izdela slikar
Niko Ignjatič, iskreno vesel.
Po dežju
s spremljevalnim progra-
mom so v gledališču zadeli
žebljico na glavico, saj so
predstave, tudi če sta po dve
na večer in popoldne, dobro
obiskane, in za nekatere, kot
je bila tudi Po dežju, v izved-
bi SNG Drama, z odličnimi
igralci, kot so Igor Samobor,
Nataša Barbara Gračner, Ma-
ša Derganc, Zvezdana Mla-
kar, v režiji Barbare Hieng
Samobor. Dogajanje na vrhu
stolpnice, ki je v celoti v pri-
čakovanju dežja, in v skladu
s klimatsko situacijo se stop-
njuje tudi napetosti med
ljudmi, je občinstvo dobro
sprejelo. Mnogi so se vpraša-
li, kako to, da je bila predsta-
va izbrana za spremljevalni
program.
Predsednik žirije Miran
Herzog ob programu letoš-
njih Dnevov komedije skupaj
z ostalima članoma, Ivo Zu-
pančičevo in Primožem Je-
senkom ugotavlja, da bo ime-
la žirija težko nalogo, da bo
izbrala nagrajence, in da je
izbor predstav v obeh progra-
mih vsako leto boljši. Za to pa
imajo zaslugo prav gotovo tu-
di Dnevi komedije, ki spod-
bujajo takšno produkcijo v
slovenskih gledališčih.
MATEJA PODJED
FotorSHERPA
Marijan Bračko. ata Dnevov komedije, s komedijantom
večera Radom Pavalecom.
Gašper Tič (levo) je v svojem petem nastopu na Dnevnih
komedije drugič postal komedijant večera.
Kaj delaš? Berem!
Med 14. in 19. februarjem bo v Centru Interspar Celje 4. knjižni teden
Kako knjigo približati ljudem?
Veliko obiskovalcev in lanske dobre
izkušnje so razlog, da celjsko podjetje
Fit media v sodelovanju s trinajstimi
slovenskimi založbami tudi letos pri-
pravlja knjižni sejem v Centru Inters-
par Celje. Promocija knjige ter iskanje
poti, kako pisano besedo čimbolj prib-
ližati ljudem, z letošnjimi spremljajo-
čimi prireditvami zlasti najmlajšim, pa
sta tudi osrednji vodili 4. knjižnega
tedna, ki bo v avli nakupovalnega sre-
dišča med 14. in 19, februarjem.
Četrti knjižni teden bo v ponedeljek
ob 11. uri odprla mladinska pisateljica
Janja Vidmar, dobitnica lanske literarne
večernice za knjigo Princeska z napako,
v imenu Mestne občine Celje pa bo
zbrane pozdravila podžupanja Janja
Romih. Na stojnicah se bodo s svojo
ponudbo in novitetami predstavljale za-
ložbe Antika, ČZD Kmečki glas, Cankar-
jeva založba, DZS, Egmont, Mladinska
knjiga, Prešernova družba. Studia Hu-
manitatis. Tehniška založba Slovenije,
Založba Modrijan, Založba Rokus, Za-
ložba Vale-Novak in Založba ZRC.
»Knjiga je lahko človeku, kljub sodob-
nim, a brezosebnim in hladniirH^omuni-
kacijskim tehnologijam, še vedno najbolj-
ša prijateljica. Celje želi ostati zvesto knji-
gi, nenazadnje mestna občina podeljuje
tudi Veronikino nagrado najboljši pesniš-
ki zbirki leta,« niza razloge podjetja Fit
media za pripravo letos že 4. knjižnega
sejma Jože Volfand. Glede na to, da so
lani v Centru Interspar v povprečju dnev-
no zabeležili po 10 tisoč kupcev, obisko-
valcev pa je bilo še več, dileme, ali naj
knjižni sejem tudi letos gostuje v nakupo-
valnem središču, praktično ni bilo. »Za-
ložnikom, seveda pa tudi nam, je največji
interes knjigo približati ljudem. V času 4.
knjižnega tedna pa se bo mimo razstavno
prodajnih stojnic sprehodilo vsaj 60 tisoč
ljudi,« pravi Volfand.
V okviru spremljajočih prireditev 4.
knjižnega tedna bodo z lutkovnim musi-
calom Moj dežnik je lahko balon v pone-
deljek ob 17. uri nastopili lutkarji iz IIL
Osnovne šole Celje, v torek vzgojiteljice
iz enote Iskrica Vrtca Zarja z lutkovno
igrico Snežaki korenjaki in v sredo
dramski krožek Facka IV. Osnovne šole
Celje z gledališko predstavo Teta Magda.
Med ponedeljkom in soboto se bodo v
Centru Interspar vrstile otroške lutkovne
in gledališke predstave, nastopi celjskih
otrok iz vrtcev in osnovnih šol, že na
otvoritveni dan pa pripravljajo tudi javno
televizijsko tribuno. Med 17. in 19. uro bo
Mitja Čander v pogovoru z otroškimi in
mladinskimi literati, založniki, slavisti ter
učenci in dijaki celjskih šol razpredal niti,
ki mlade povezujejo s knjigami. Zato, da
bi na vprašanje: »Kaj delaš?« čimvečkrat
slišali odgovor: »Berem!«
mmmmmmmm ivana stamejčič
zapisovanja
Pod Prešernovo glavo
Piše: TADEJ ČATER
Če verjamete ali ne, slo-
venski kulturni praznik ni-
koli ne bi bil praznik v pra-
vem pomenu besede, če ne
bi bilo kulturnikov in umet-
nikov. Ne razumete?
Prav! Če danes na Sloven-
skem ne bi sobivali tako
različni primerki kulturni-
kov in umetnikov, potem
praznika, ki je posvečen slo-
venski kulturi, niti ne bi po-
trebovali. Ja, tako je boljše;
ne da ga ne bi bilo, sploh ga
ne bi potrebovali. Tako pa
ga potrebujemo. Nujno. Ker
edinole skozi kulturni praz-
nik se nekateri kulturniki in
umetniki lahko promovira-
jo. Poskrbijo za svojo publi-
citeto. Pa pri tem ne mislim
vseh tistih pisateljev in pe-
snikov, ki že dolga leta na
predvečer slovenskega kul-
turnega praznika drug dru-
gemu in daleč od oči javno-
sti prebirajo svoje verze, da-
leč od tega. ker pričujočim
pisateljem in pesnikom za
promocijo ne pomaga niti še
takšno odmevno literarno
branje, pač pa na vse tiste,
ki znajo izkoristiti pomem-
bnost praznika, pomem-
bnost prazničnega dne. ko
se na enem samem mestu
zbere tako politična kot eko-
nomska smetana. No ja. če
to sploh je smetana, ampak
to je že drugo vprašanje.
Hočem povedati predvsem
to. da se je na Slovenskem
mogoče promovirati ne sko-
zi javnost, marveč skozi in-
strumente oblasti. Vsaj kar
zadeva kulturo in umetnost.
Ker. prvič, za kulturo in
umetnost javnost tako ali
tako ne mara kaj prida in
drugič, ker kultura in umet-
nost enostavno ne premore-
ta sredstev, s katerimi bi
skozi tržne in marketinške
prijeme, nagovarjala jav-
nost. Razmeroma enostav-
no. kajneda. In povsem ra-
zumljivo. da kultura in
umetnost ne moreta bivati
brez politike. Gospodarstvo
v kulturi in umetnosti še ni
našlo svojega interesa. Za
razliko do športa, ki prepro-
sto ne more bivati brez na-
vezanosti na gospodarstvo.
Ja, medtem ko se eni vlečejo
skozi gospodarstvo, se drugi
navezujejo na politiko. Na
najvišje in največje ter naj-
močnejše vzvode oblasti.
Kulturni praznik je takore-
koč edina priložnost, ko je v
kulturi prisotno tudi gospo-
darstvo.
In zato je poteza Svetlane
Makarovič, ki je zavrnila
Prešernovo nagrado, še toli-
ko bolj razumljiva. Opozot
la je nase. Prav. Opozorila
kajpak tudi javnost, ki p
bo to kmalu pozabila, j
več. kadar nase opozo
Svetlana Makarovič.
nost niti ne reagira več. Jei
nekaj povsem običajnega
Nekaj, kar sodi k osebnon
Svetlane Makarovič. Nič m
vega. In razlogi, zaradi k
terih je to storila, so popa
noma nebistveni. Vsaj z
javnost. Ne pa tudi za tisu
ki utegnejo v potezi Svetim
Makarovič videti kaj vei
Marketinško akcijo, kar nji
na poteza vsekakor je bih
Ja, marketinška akcija, nt
kaj kar utegne vplivati n
njeno ekonomsko plat pist
teljevanja. Ker Svetlana Mi,
karovič je nekaj posebnega
Brez dvoma. Je nekaj, ka
odstopa iz ekonomsko pc
vsem nezanimive uradu
slovenske literature. In to ji
ves kleč njenega literarnei
bistva; da je preprosto Svi
lana Makarovič, ki je ne g?
pozabiti, ki jo je treba izpt
staviti. Ja, ker sama dodel
tev nagrade, nima kakšn
posebne promocijske teži
ker sama podelitev nagrad
še ne zagotavlja vzporedn
promocije. Samo skušajte s
spomniti lanskoletnih m
grajencev? Pozabili ste, st
veda. Ne boste pa pozabili
da je Svetlana Makarovi
ena tistih, ki je nagrado
klonila. Kot ne boste pozabi\
li, da so nagrado že pred
odklonili Irwin-i, frakcij
Neue Sloivenische Kunst. Tfl
ko enostavno je to. In takt
zelo močno. In nič razen po
guma ter Prešernove gl0
ne potrebujete za to, da opo
zorite nase. Odkloniti kal
šno Jenkovo, Župančičev^
in kaj vem kakšno nagrada
še je nesmiselno, ker se s ten
odrečete tudi finančnem^
delu nagrade. Tisti, ki P
utegne zanimati takšna
delitev nagrade pa so redki
Vsekakor pa med njimi nis^
gospodarstveniki in politi
ki. Torej; le v pravem čaS'
in na pravem mestu je trebi
to storiti.
Ha liniji v likovnem salonu
Nocoj, v četrtek ob 19. uri, bodo v Likovnem salonu Celjf,
odprli razstavo slik, stripov in risank Grege Mastna ka. Razsta-;
va, poimenovana Na liniji, bo na ogled do 4. marca.
Dokumentarni film
Osrednja knjižnica Celje vabi v sredo, 16. februarja ob
uri, v Mali Union na predavanje Dokumentarni film me'
oktobrsko revolucijo in drugo svetovno vojno.
Predaval bo gost iz slovenske kinoteke Andrej Šprah, avt(|
1. 1998 izšle knjige Dokumentarni film in oblast. Poudari'
predavanja bo na dveh najznačilnejših in kontroverznih avto'
jih, Rusu Žigi Vertovu in Nemki Leni Riefenstahl. Avtor
predavanje pospremil tudi s projekcijo najznačilnejših odlof
kov iz njunega opusa.
KULTURA
□
Podreti ali obnoviti
V Zrecah predstavili knjigo, doktorsko nalogo Vita Hazlerja
v čast slovenskemu kultur-
nemu prazniku so se minulo
nedeljo v večnamenski dvora-
ni v Zrečah zbrali domačini in
ivaščani pohorskih vasi, da bi
prisluhnili avtorju knjige, dr.
Vitu Hazlerju. Delo, s katerim
'je branil doktorski naslov pod
mentorstvom prof. dr. Janeza
Bogataja, je naslovil Podreti
ali obnoviti.
.■fl - - ^ - ^ .' Ut a
Srečanje ob bogatem kultur-
nem pro^amu, dopolnjeno z
diapozitivi in videofilmi ter raz-
j stavo izdelkov stare obrti tesar-
jskega mojstra Ivana Podgrajš-
Hazler je docent za etnolo-
gijo na Filozofski fakulteti v
■ Ljubljani, pred tem je bil kot
i strokovnjak s tega področja
zaposlen v celjskem Zavodu
i za varstvo naravne in kultur-
•ne dediščine, Zrečani in ljudje
}s Pohorja pa ga dobro poznajo
i kot izredno prizadevnega
strokovnega vodjo obnove
jkulturnih spomenikov na nji-
hovem območju.
ka, je bilo pravo praznično doži-
vetje.
Knjiga, izšla je pri založbi Ro-
kus iz Ljubljane, nosi podna-
slov: Zgodovinski razvoj, anali-
za in modeli etnološkega kon-
zervatorskega dela. Izid je
omogočilo podjetje Comet Zre-
če, ki namenja veliko skrbi in
pozornosti obnovi kulturne de-
diščine. Dokaz za to je obnov-
ljena skomarska hiša, spome-
nik prve kategorije, pri kateri
ima veliko zaslug prav Vito Haz-
ler.
Podreti ali obnoviti? Na to dr.
Vito Hazler odgovarja: »To je
velikokrat odvisno tudi od raz-
mer na terenu, namreč, ali je
nekje pripravljenost, da se kul-
turni spomenik ohrani in se ga
vključi v sodobno življenje, ali
pa teh možnosti ni. V tem pri-
meru propadejo. Stroka, zlasti
spomeniško varstvo pa mora
poskrbeti, da so vse sestavine
nekega kulturnega spomenika
tudi tako temeljito dokumenti-
rajo, da bi morda tudi podrti
kulturni spomenik lahko obno-
vili. Vsekakor je dokumentacija
nujno potrebna za ohranjeva-
nje zgodovinske zavesti in isto-
časno za nadaljne raziskovanje
stavbne dediščine na Sloven-
skem.«
Za nastanek knjige Podreti ali
obnoviti se je dr. Vito še posebej
zahvalil ozaveščenim domači-
nom in obrtnikom z visokim
obrtnim znanjem: »Brez stroke
si še s tako lepimi opisi, fotogra-
fijarru in načrti kot strokovnjak-
konzervator ne bi mogel nič
pomagati. Prav na tem južnem
pobočju Pohorja pa sem pri
svojem delu naletel na številne
odlične mojstre, kot so Ivan
Podgrajšek, njegov sin, brat, ko-
vač Očko, Danijel Ošlak... S taki-
mi strokovnjaki je resnično mo-
goče spomenik obnoviti, ne ru-
šiti!
Primer, kako zaživi obnovlje-
ni spomenik, je spet Skomarska
hiša, ki jo obiskujejo številni
turisti, v njej pa se odvijajo lite-
rarni večeri. V soboto bo tam že
peti literani večer pod naslovom
iz Vodovnikove pesmi: Jaz
mam en star znucan koš.
~ MATEJA PODJED
....... Foto: SHERPA
Odkritja v aicvarelu
Mozaična dela Darinke Pavletič Lorenčak
Pod starodavni leseni
strop zasebne galerije Mo-
zaik v Gosposki ulici rada
prihaja tudi celjska umetni-
ca, slikarka Darinka Pavletič
Lorenčak. »Že zato, da se ob
kavici srečam z umetniki,
pokramljam z ljudmi o vsak-
danu in o slikarstvu s sorod-
nimi dušami.«
MinuU petek zvečer se je v
tej galeriji, ki ji je pripravila
odprtje samostojne razstave
ob njenem življenskem jubi-
leju, srečala še s številnimi
Celjani, prijatelji, kulturnimi
delavci, ki so prišli med njena
tihožitja, vaze z rožami, po-
krajine ob Šmartinskem jeze-
ru ali obmorske motive. Za-
res pestra, mozaična so njena
dela v olju, zlasti v akvarelu.
Veliko samostojnih razstav se
je zvrstilo od davnega leta
1955 in še več, okoh 80 sku-
pinskih.
»Zadnje čase me zelo pri-
vlači akvarel,« pravi priljublje-
na Celjanka, ki se je z ljubez-
nijo spominjajo in ji še vedno
pišejo nekdanji dijaki, in ugo-
tavlja, da njeni generaciji na
likovni akademiji o tehniki z
akvarelom niso prav nič po-
vedaU. »Niti ene same bese-
de.« Pa je zato izziv toliko
večji. In v to tehniko se je
Darinka zaljubila. Občinstvu
so se priljubili. V svojih delih
je dolgo izražala, ugotavlja
danes, trpkost in trpljenje lju-
di po vojni. To je bilo videti z
njihovih obrazov. Zdaj se je
tega osvobodila. »Ko sem se
upokojila, sem si vzela čas
zase in zdaj pravzaprav naj-
več naslikam. Ob slikanju
sem začela uživat. Akvarel mi
je odprl nov svet. Rada imam
rože, zato jih slikam. In por-
trete ljubih ljudi, čeprav sem
veliko svojih najljubših del v
času stiske prodala. Zdaj žive
drugje.«
MATEJA PODJED
Grajsko srečanje kulturnikov
Najprej je bila ideja. Rodila
se je na ulici. Srečala sta se
dva zavzeta kulturna delavca
Celja, dva direktorja: Bojan
Vivod, direktor Celjskih ki-
nematografov, in Alenka
Domjan, direktorica Zavoda
za kulturne prireditve.
Menila sta, da je v celjski in
slovenski kulturi veliko tem, o
katerih bi se lahko pogovarja-
li, predvsem pa, da bi se med
seboj bolje spoznali in bi tako
lahko družneje nastopali. Di-
rektorji ostalih kulturnih insti-
tucij in zavodov so bili pobude
veseli in minuli petek v Galeri-
jo sodobne umetnosti v Mest-
ni grad pripeljali domala vse
zaposlene. V prijetnem vdušju
so se jim pridružiU še svobod-
ni umetniki, tudi podžupanja
Janja Romih in mag. Aleksa
Gajšek Krajnc iz županovega
kabineta in Želj ko Cigler ter
Vlado Koželj iz družbenih de-
javnosti, ki so vsi takšno idejo
in pobudo podprU.
Direktor Osrednje knjižnice
Celje, prof. Janko Germadnik
je v svojem nagovoru kultur-
nikom naslovil kar nekaj od-
prtih vprašanj in misli in po-
žel gromek aplavz: »...zakon
demeokracije je načeloma
svoboda, svoboda pa pomeni
zakon močnejšega. In kultura
bo pač vredna na lestvici
družbenih vrednosti toliko,
kolikor si bo sposobna vzeti.
Kot skoraj vedno v življenju
nam ostajata dve možnosti:
Kot dosedaj gojiti princip last-
nega vrtička, uživati v različ-
nih soloprodorih in seveda
žal ostati sam tudi takrat, ko
se nam zgodi problem. Druga
možnost pa je nekoliko zapo-
staviti mogočni slovensko
ego, se povezati in ne pasivno
pričakovati, da nam bodo vi-
zije in strategije pisali man-
datno nastavljeni uradniki.«
Srečanje kulturnikov se je
nadaljevalo ob zlati kapljici in
zvečer še na osrednji proslavi
za praznik in seveda z oblju-
bo, da bi takšna srečanja os-
tala trajna.
MATEJA PODJED
Vzemi drugim, da boš imel sam
v dvorani kina Union so dijaki Srednje ekonomske šole
Celje včeraj, v sredo, trikrat odigrali predstavo Vzemi dru-
gim, da boš imel sam. Predstavo so pripraviU sami, za
osnovo pa so vzeli Prešernov Krst pri Savici, ki so ga temeljito
posodobili in priredili.	IS
Za sladokusce
Zavod za kulturne priredi-
tve je za četrti abonmajski
koncert v tej sezoni, ki bo
16. februarja ob 19,30 uri v
Narodnem domu, povabil v
goste zamenitega flavtista
Michaela Martina Koflerja
in pianista Oliverja Triendla.
Umetnika bosta izvajala dela
dela za klavir in flavto Mo-
zarta, Reineckeja, Schleeja,
Roussela, Debussyja in Joli-
veta.
Flavtist mlajše generacije
Michael Martin Kofler je štu-
diral na Dunajski glasbeni
akademiji in v Baslu. Že zelo
zgodaj je začel zmagovati na
mednarodnih tekmovanjih in
prejel številna priznanja. Pri-
pravlja tudi samostojne kon-
certe in nastopa s priznanimi
orkestri in dirigenti. Od leta
1990 je profesor na salzburški
akademiji za glasbo in dram-
sko umetnost Mozarteum.
Pianist Oliver Triendl se je
rodil leta 1970 na Bavarskem.
Po šolanju na visoki miinchen-
ski šoli se je prav tako izpopol-
njeval na številnih mojstrskih
tečajih. Je dobitnik visokih
priznanj in od leta 1988 nasto-
pa kot solist in komorni glasbe-
nik po Evropi, Ameriki in Južni
Ameriki. Koncertiral je s števil-
nimi orkestri in ime recitale s
solističnimi klavirskimi deli
Haydna, Shumanna, Ravela in
drugih.	MP
Prešerne besede v Prešernovem letu
Pod tem naslovom so si celjski kulturniki iz ljubiteljskih vrst omislili kulturni maraton »na
zvezdi« sredi Celja in v ponedeljek med 11. in 14. uro prešerno pripovedovali bodisi Prešernove
ali lastne stihe, kot je to storila, in brez dvoma požela največji aplavz med Celjani, mlada Nadja
Gajič doma iz daljne Sibirije, ki že zna toliko slovenskih besed, da se lahko ob kitari skuša še z
recitiranjem. Na odru pa se je zvrstilo veliko mladih talentov (na sliki učenki z osnovne šole
Lava) in mimoidoči so sredi mesta postali, prisluhnili, odobravali takšen kulturni dogodek in
stoje tako počastili slovenski kulturni praznik.	MP; Foto: G. KATIČ
10
IZOBRAŽEVANJE
V Celju v klasično gimnazijo
v I. Gimnaziji v Celju bo septembra
tudi uradno zaživel oddelek klasične
gimnazije. Ob Ljubljani in Mariboru,
kjer program klasične gimnazije dijaki
obiskujejo že tretje leto, se bodo tako
tudi v Celju in Škofji Loki po dobrih
štirih desetletjih osmošolci spet lahko
odločali za nadaljevanje šolanja v kla-
sični gimnaziji.
V Celju so po besedah ravnatelja 1.
Gimnazije v Celju prof. Jožeta Zupanči-
ča svojim učencem že v letu 1988 ponudi-
li možnost poskusnega šolanja v takoime-
novanem klasičnem razredu, kar pome-
ni, da so se gimnazijci ob drugih predme-
tih srečevali tudi z latinščino. Le-ta je bila
skupaj z oddelki klasične gimnazije iz
slovenskega šolstva »izgnana« leta 1958,
po tem letu pa so se gimnazijci latinščine
lahko učili le v krožkih. Predmetnik kla-
sične gimnazije je zdaj v celoti usklajen z
obstoječo šolsko zakonodajo, ob rednih
predmetih gimnazijskega programa pa se
učenci v oddelku klasične gimnazije vsa
štiri učna leta po 3 ure tedensko srečujejo
z latinščino, v tretjem in četrtem letniku
pa se lahko med izbirnimi predmeti odlo-
čijo tudi za grščino.
Program klasične gimnazije bodo os-
mošolcem podrobneje predstavili na in-
formativnih dnevih jutri, v petek ob 9. in
15. uri, ter v soboto ob 9. uri. V šolskem
letu 2000/2001 bodo v 1. Gimnaziji v
Celju ob splošnem gimnazijskem progra-
mu nadaljevali tudi s šolanjem športni-
kov ter drugo leto zapored vpisali tudi
učence umetniške gimnazije - glasbena
smer. Glede na potrebe okolja, saj je na
Celjskem zelo razvit sodobni ples, pa si v
Celju v prihodnjih šolskih letih želijo tudi
oddelek umetniške gimnazije - smer so-
dobni ples.	1. STAMEJČIČ
Za začetek 140 komercialistov
Na informativnih dnevih v
Poslovno-komercialni šoli Ce-
lje bodo jutri, v petek ob 10.30
in 16. uri, ter v soboto ob 10,30
uri predstavili tudi študijski
program za pridobitev višje
strokovne izobrazbe komer-
cialist, ki so ga ob podpori
gospodarstva razvijali v Sred-
nji trgovski šoli Celje in bo s
študijskim letom 2000/2001 v
Celju tudi prvič zaživel,
V Poslovno-komercialni šoli
Celje, kot se zaradi pridobitve
višješolskega strokovnega štu-
dijskega programa po novem
imenuje Srednja trgovska šola
Celje, so za september v Višji
strokovni šoli razpisali 70 mest
za redne študente, prav tako 70
mest pa je namenjenih za izred-
ni študij. V študijskem progra-
mu komercialist bodo študentje
pridobivali znanja s področja
poslovnih, komercialnih, prav-
nih in organizacijskih ved ter
druga znanja in spretnosti, po-
trebna za uspešno upravljanje
in poslovodenje. Študijski pro-
gram za redne študente bo tra-
jal 2 leti, za izredni študij pa 3
leta. V program, ki bo diplo-
mantom prinašal VI. stopnjo
strokovne izobrazbe, se lahko
vpišejo vsi, ki so zaključili kate-
rikoli srednješolski program ali
gimnazijo ter tisti, ki so opravili
izpit za poslovodjo ali končali
3-letno srednjo poklicno šolo za
prodajalca in imajo 3 leta delov-
nih izkušenj, ob tem da opravi-
jo preizkuse znanja iz predme-
tov in v obsegu, kot je določen
za poklicno maturo ali zaključ-
ni izpjt v srednjem strokovnem
izobraževanju.
V okviru Poslovno-komer-
cialne šole Celje, v teh dneh v
šolskih prostorih ob Kosovelo-
vi še čakajo, da se novo ime
vpiše v register, bodo septem-
bra znotraj Poklicne in stro-
kovne šole izobraževali mlade
še po programih prodajalec,
poslovni tajnik, ekonomsko-
komercialni tehnik in poslov-
ni tehnik. Podrobnejše infor-
macije pa lahko bodoči učenci
in študentje, ob informativnih
dnevih seveda, dobijo tudi na
spletnih straneh na naslovu
www,s-hscb,ce.edus.si,
iiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiMiirtiiiš IS
Inženirji iz Šentjurja?
Bodo v Šentjurju, v srednji
kmetijski in gospodinjski šoli,
v bodoče izobraževali kmetij-
ske inženirje? Tamkajšnja šo-
la si resno prizadeva za usta-
novitev višje strokovne šole,
pri čemer jo je pred dnevi
podprl občinski svet,
V Sloveniji izobražujejo
kmetijske inženirje zaenkrat
le v okviru obeh univerz, v
Šentjurju pa želijo višjo šolo,
ki bo nadaljevanje njihovega
poklicno-tehniškega izobraže-
vanja. Tako nam je povedala
pomočnica ravnatelja Katja
Gobec, ki opozarja tudi na
razliko med vpisnimi pogoji,
saj bi se lahko vpisali kandida-
ti brez mature.
V šoli so prepričani, da ima-
jo vse kadrovske in prostorske
pogoje. Ob tem opozarjajo pri-
stojne še na hudo brezposel-
nost mladih Štajercev, ki je
med drugim posledica razme-
roma ozkih profilov ter na pre-
živetje kmetijstva po vstopu v
Evropsko unijo. V letu, ko sla-
vi kmetijska šola 90-letnico
ustanovitve, bi bila lahko višja
strokovna šola pomemben ko-
rak naprej.
Sicer pa pobuda za izobra-
ževanje kmetijskih inženirjev
v Šentjurju ni nova. Pristojne
v Ljubljani so z njo dobro
seznanili ter jim poslali elabo-
rat, zdaj pa pričakujejo odo-
britev. Največji optimisti vidi-
jo nekatere možnosti višješol-
skega začetka celo za to jesen,
drugi za leto pozneje.
B. JERANKO
Švedski obisk na zdravstveni šoli
Srednja zdravstvena šola Celje je štiri dni
gostila predstavnike šole iz švedskega kraja
Skovde, Obisk je bil v okviru evropskega
projekta Leonardo da Vinci, ki je namenjen
predvsem sodelovanju šol in drugih institu-
cij na strokovnem in poklicnem področju.
Švedska šola se je odločila za sodelovanje s
celjsko, ker obe izvajata podobne programe s
področja zdravstva in socialnega varstva.
Ravnateljica šole, dve učiteljici strokovnih
predmetov, ki sta hkrati vodji projekta Leonar-
do da Vinci, in direktor za izobraževanje mesta
Skovde so se na sprejemu pri županu Bojanu
Šrotu seznanili z delom in življenjem v Celju,
na Zavodu za šolstvo v Celju so se pogovarjali o
šolskem sistemu in organizaciji šol, v Splošni
bolnišnici Celje so se seznanili z delom dijakov
Srednje zdravstvene šole Celje, ogledali pa so
si še nevrološki oddelek z dializnim centrom.
Gosti so sodelovali tudi pri pouku v specializi-
ranih učilnicah za zdravstveno nego celjske
zdravstvene šole, kjer so jim dijaki z veseljem
pokazali svoje delo. Obiskali so tudi Zdraviliš-
če Laško in novo Srednjo zdravstveno šolo v
Ljubljani.
Konec aprila bodo dve profesorici in štirje
dijaki odpotovali na dvotedenski delovni obisk
v Skovde. S tem bodo po mnenju ravnateljice
Marije Marolt poglobili medsebojno strokovno
sodelovanje.	MM
Utrinek z delovnega švedskega obiska.
Projektno
učenje za
mlade tudi v
Celju
Program Projektno uče-
nje mladih (PUM) so 1,
februarja začeli izvajati
tudi v Skali v Celju,
Program PUM je v Slove-
niji prisoten že dve leti, in
sicer v Ljubljani in v Slo-
venj Gradcu. PUM, ki ga je
razvil Andragoški center
Slovenije, je eden izmed
preventivnih programov za
mlade, s katerimi jim druž-
ba pomaga najti lastno pot.
Program je nastal, ker je
postal velik osip v osnovnih
in srednjih šolah pereč
problem tudi pri nas. Kar
šestdesetim odstotkom
mladih pomaga ta program
spremeniti življenje.
MIRJANA GOTAL
Z^MOJEGA OKNA
z avtom gre, pes
pa ne...
Piše: PIKA KUKERL
Ne vem, zakaj so vsi moji
žlahtniki prepričani, da sem
jezna nanje, če nekaj časa od
njih ni nobene besede; naj-
brž zato, ker oni name kak-
šno drobno jezico kuhajo, a
ne? No, če druge ne, pa to, da
sem že od nekdaj v mestu
doma, in da si zato domišlja-
jo, kako mi je oh in ah lepo.
Saj ne rečem, saj mi je, pa
čeprav gre za Celje, ampak
po drugi strani imajo pa rod-
binci na planinci in v dolinci
vselej kaj drugega boljšega,
ni res? Recimo, Jožku iznad
Radeč se pač ni treba vsako
jutro pridušati, da je s pro-
metom kaj narobe. Za kaj
takega mora priti vsaj v Ce-
lje, In vsak Celjan, ki nad
prometom benti bi moral
vsaj enkrat na teden izkusiti
ljubljansko parkiranje, A če-
prav je vse relativno in če-
prav se ponavadi zmažemo s
primerjavami od tam, kjer je
še huje, sem se zamislila nad
odisejado, v pričujočem pi-
semcu popisano,,,
»Živijo Pika, tudi z mojega
konca!
Vem, da se jeziš name, ker
se ti že tako dolgo nisem ogla-
sil, a tako pač je z nami, pobi s
hribov nad Radečami. Saj še
veš, kje živim, tam nad tisto
ozko dolino Save, kjer smo
tako sami sebe polni, da se na
druge le redko spomnimo. Pa,
kako bi bilo drugače, ko ni-
smo ne tič ne miš, še celo
neto-pir ne. Se malo spogledu-
jemo z Zasavci, še malo s Po-
savci, osle kažemo Laščanom
in nam, pravzaprav, nič ne
manjka. Morda le to, da so vsi
pozabili na nas. Kot smo mi na
druge. Spomnijo se nas le še
kakšni novinarčki, ko kakšen
od onih naših iz poboljševal-
nice uide.
No, pa ti ne pišem zaradi
tega, ampak zato, ker sem
zadnjič tja v vaše Cjele zaja-
dral. Sem si namreč zaželel
malo kulture - saj veš - Prešer-
nov dan in te stvari. Pa sem si
rekel, grem malo v mesto po-
gledat. V galerijo Mozaik, če
zaradi drugega ne, pa zato,
ker je le nekaj šteng više, oha,
saj veš. Račka. In čez kulturo
ga ni.
Sem se pripeljal s tisto mo-
jo kripo okoli in okoli Cjela,
se prebil skozi tisto nesrečno
Gosposko, ki bi ji bolj kot to
ime pristojalo Žalostna, in
sem krog brž ponovil, ker -
pri božji streli - ni bilo kje
parkirati. Polna vsa parkiriš-
ča, polni pločniki,-se mi zdi,
da sem eno katrco še na stre-
hi od ene hiše videl. Pa sem
se spomnil, kako si pred ka-
kim letom slavospev parkirni
hiši pela. In sem šel tja. Oh, to
ti je razkošje. Prostora, da bi
lahko cel avtopark parkiral in
ne le tega mojega razmajane-
ga yugota. In ker sem zdrav
možak, hvala bogu, s hribov
doma, sem si rekel, do tiste
Žalostne se bom pa že peš
prebil. Pa je bila težka, veš.
Najprej že tja čez cesto do
unega lokala z ruskim ime-
nom. Potem je mimo črncev
in občine še nekako šlo, d
fišerja naprej pa same težav«
S strehe so letele kile ledu
avti pa vse naokoli razmetani
kot da jih je kdo s fračo na
streljal. In sem probal po le
vem pločniku, pa po desnem
pa vmes. In potem me je ei
tip še skoraj povozil, da sen
se pri Vegasu na fasado nali
mal, ko je štirimetrski avti
tiščal v trimetrsko luknjo. li
sem ugotovil, kar pa najbri
Celanarji že veste - najvarneji
je kar po sredi ulice.
No, in tako sem se končni
prebil do cilja in doživel vsi
umetniške užitke. In se na pO'
vratku dvakrat izgubil v praz
nini garažne hiše, ko sem avti
iskal. A sem ga našel in srečn
prišel domov.
Toliko o moji dogodivščini
Me pa hudičevo zanima, ka
mi boš povedala, če te vpra
šam - zakaj je mesto tako zatr
pano, garažna hiša pa prazna
Je dvesto metrov peš za tvoji
someščane preveč? In kaj po-
rečeš, ko te vprašam, kje je vei
tisti silni prometni red, pa vs
celjski pajki, lisice in drugi
domače živali. Daj, razjasn
mi obzorje, saj veš, kako je i
nami, hribovci. Omejeni smo
čeprav dobrega srca. In narav
nost iz njega te pozdravljan
tvoj
Joži
P.S.: No, lisice so, jih samJ
večkrat vidim. Če so prišle
kom pogledi nanje prihra
njeni, mi je prav. Pajka
hvalabogu, še nisem sreča
la. Parkirna hiša je bila takCj
ali tako na samevanje obso^i
jena, točno zato, ker ga ni,
junaka, ki bi se mu ljubil'
dvesto metrov sem in tja,
tudi zato, ker so, roko n2
srce, pešaške ture res obje
kovanja vredne. Na Gospo
ski so pločevinarjem na čas
izginili železni stebrički; n?
Trubarjevi in še ponekod
drugod je zaradi na noV«
vrisanih parkirišč tudi vozi
nikom nesmiselno računat',
na dvosmerni promet; n^^
kakšno prehodnost z otroš-
kim vozičkom celo okol'|
vrtcev je pa iluzorno raču,
nati. Blagodati mesta? Ne, K
pomanjkanje prave volje i",
zapovedi pešačenja za pro
metne urejevalce vsaj
kakšno četrtletje. Vam p"]
vem, če bi jim ne bilo dovOj
Ijeno z avtom v službo pr'i
hajati, bi pri svojih planef
skih podvigih zagotovo zn^
li upoštevati tudi noge f
kolesa in otroke in kdo ve č^
ne celo rolarje.,.
11
NASI KRAJI IN UUDJE
Klopotec za
Prešernovo vino
Na Pečici pod Bočem so na Prešernov praznik trgali suhi jagodni izbor - Vinogradi v treh občinah in
dveh vinorodnih okoliših
Vinogradniška družina Zo-
lin je imela na dan slovenske-
ga kulturnega praznika zad-
njo, že 34. trgatev. Bila je v
vinogradu na Pečici (v občini
Rogaška Slatina), kjer so na-
menili trgatvi suhega jagodne-
ga izbora sorte laške rizling
700 trsov.
Zorinovi, ki živijo na turistič-
no-vinogradniški Imetiji v Lov-
niku, ob glavni cesti med Pod-
platom in Poljčanami, so povabi-
li na trgatev dvajset obiralcev.
Pred hišo se je še zadnji dan
oglašal klopotec, ki so ga zvečer
pospravili. Trgači so bili dobre
volje, še posebej, ko je raztegnil
meh harmonikar Slavko Egart-
ner iz Stoperc v Halozah. S Peči-
ce se je odpiral pogled na čudo-
vito obsoteljsko vinorodno po-
krajino, od Sladke Gore in Lem-
berga do Rogaške Slatine. Naj-
bolj veselo je bilo, ko je iz stiskal-
nice priteklo približno 60 Utrov
takšne vinske kapljice, da bi se je
nitiv nebesih ne branili. Vina, ki
se ga pije po kapljicah.
, Gospodinja Ana Zorin nam je
t povedala, da so imeli trgatev na
'Prešernov dan drugo leto zapo-
red ter da bo odslej vsako leto.
Sicer so razmišljali tudi o valen-
tinovem, vendar praznuje gos-
podar Valter Zorin starejši na
slovenski kulturni praznik rojst-
ni dan.
Trgatve Z
zapisnikom
Zorinovi, ki živijo na tromeji
občin Slovenska Bishica, Rogaš-
ka Slatina in Šmarje pri Jelšah,
so med najbolj priznanimi in
najbolj zanimivimi slovenskimi
vinogradniškimi družinami. Nji-
hovih 30 tisoč trsov je na območ-
jih treh občin in dveh vinorod-
okolišev, šmarsko-virštanj-
skega in haloškega.
Med trsi je največ laškega riz-
^nga, imajo renski rizling, char-
donnay, sauvignon, beli in sivi
Pinot, rumeni muškat, traminec
^ modro frankinjo. Družina se
'^o ponaša s staro vinograd-
niško tradicijo, saj so bili uspe-
šni vinogradniki že starši obeh
zakoncev. Sedanja lastnika se
jjkvarjata z vinogradništvom tri
[desetletja, od tega zadnje deset-
'e^je tudi s pohiitvijo vin.
Njihove trgatve so P9d komi-
sijskim nadzorom, z zapisni-
^orn. Od zadnje jeseni so imeU
^est običajnih trgatev, za njimi
^hunske, pozne trgatve, različ-
ice izbore ter različne jagodne
'Zbore. Tako so na »sveti dan«,
decembra, ter v božični noči
baklah trgali suhi jagodni
^^or, na božični dan pa so po-
skrbeli za ledena božična vina.
novoletni dan so trgali še
jagodni izbor (modro fran-
kinjo).
Zorinova vinogradniška kme-
je torej že v Evropi. Največ
prodajo na domači turistič-
^ l^rietiji, gosti ga radi odnesejo
tudi s seboj. Prihajajo iz vse
Slovenije, iz Italije, Avstrije, Hr-
vaške, Nemčije. Zorinovo vino je
bilo s posredovanjem ministrs-
tva predstavljeno v ZDA in Kana-
di, s pomočjo višje gostinske
šole v Franciji, z njim postrežejo
na slovenskem veleposlaništvu
na Švedskem ter nekaterih slo-
venskih ministrstvih...
Vse to terja veliko dela in odre-
kanja. Staršema pomagajo trije
otroci, predvsem njun naslednik
Valter mlajši. Mlajši sin Tomi-
slav, ki dela v Slovenski Bistrici,
se izobražuje ob delu za trgov-
skega komercialista, Anuška je
v zadnjem letniku srednje
zdravstvene šole v Celju. Zani-
mivo je omeniti tudi nasledniko-
vo prijateljico, slovensko vinsko
princeso leta 2000 Polono Švab,
kudentko višje strokovne šole
za gostinstvo Maribor-Rogaška
Slatina.
Kako je Zorinovim uspelo pri-
ti v Evropo? Tisti, ki jih poznajo,
pravijo, da so njihovo vodilo
pridnost, doslednost, volja in
ljubezen do dela, skrbno obnav-
ljanje vinogradov ter skrb za
kvaliteto.
BRANE JERANKO
Vinogradnik Valter Zorin starejši. Trgatev na dan ko je
Slovenija slavila Prešernovo veličino, na Pečici pa so se hkrati
spomnili rojstnega dne priznanega vinogradnika.
JYgatev z razgledom na čudovito februarsko obsoteljsko pokrajino. Zorinovi, ki so se od
jeseni zbrali že na svoji 34. trgatvi, so za torek povabili dvajset trgačev.
Glasbena mreža
Ustvarjanje glasbe postaja
vse večji posel. Jasno, indu-
strija zabave ni bila še niko-
li tako velika kot danes. In
jutri bo še večja. Nič čudne-
ga, če v tem vidijo svojo pri-
ložnost velike založniške
hiše kot je Future Publis-
hing, ki izdaja kakšnih 65
specializiranih magazinov,
od tega dober ducat name-
njenih izključno ustvarjal-
cem glasbe. In spet se ne
smemo čuditi, če so del svo-
jega imperija preselili na
svetovni splet.
Na naslovu www.intermu-
sic.com bodo glasbeniki našli
pravo zakladnico informacij,
pa naj gre za elektronske ali
akustične instrumente, sne-
malno opremo, nasvete ali
novice iz glasbenega sveta.
Ali, če povem malce drugače:
bi mi verjeli, če bi vam rekel,
da je na enem mestu zbranih
največ informacij, povezanih
s produkcijo sodobne glasbe,
kar si jih lahko omislite? In če
bi vam povedal, da so podatki
tudi zelo pregledno organizi-
rani?
Vas zanima ustvarjanje
glasbe z računalniki? Klavija-
ture? Bobni? Kitare? Sampler-
ji? Ali pa ste D.J. ali snemalec
oziroma producent? Vsako iz-
med teh področij je organizi-
rano kot svoj virtualni portal,
kar močo olajša iskanje. Zelo
zanimivo je tudi področje, ki
bo še posebej razveselilo last-
nike samplerjev in računalni-
kov. Reče se mu SampleNet,
na njem pa bodo ljubitelji
vzorčenja našli na kupe sam-
plov in drugih stvari, ki so
kakorkoli povezane s sampli.
Pa povezava na Musicshare-
ware.com (www.musicshare-
ware.com), stran, od koder si
lahko prenesete vrsto brez-
plačnih in preizkusnih glas-
benih programov. Pa dražbe
in forumi, kjer lahko glasbe-
niki izmenjavajo mnenja.
Tudi design je zelo dober in
pregleden, kar bi moralo biti
glede na obsežnost vsebine
pravzaprav samoumevno. A
vendar. Vsako področje je v
svoji barvi, kar ob enotnem
designu daje zelo estetski ob-
čutek urejenosti. Skratka, člo-
vek skoraj nima pripomb. Pa še
tisti skoraj bi lahko vrgel ven iz
stavka, če sem čisto pošten.
Treba je priznati, da je vsa
stvar tudi reklamnega znača-
ja, toda razmerje med re-
klamno in koristno vsebino je
še zmeraj povsem v mejah
znosnega. Na prvi pogled
morda reklam niti ne boste
opazili, saj so pazljivo skrite v
množici informacij. Korist-
nih, da ne bo pomote.
Informacij bodo veseli tako
začetniki kot profesionalci.
pa tudi tisti, ki se z glasbo ne
ukvarjajo drugače kot upo-
rabniki. Tem priporočam og-
led področja, ki pokriva MP3
tehnologijo. Pa tudi skok do
intervjujev z znanimi glasbe-
niki ne bo odveč. Skratka, pri
Future Publishing vedo, da je
treba narediti za vsakogar ne-
kaj, da pa pri tem ne gre
pretiravati. Ja, seveda, saj
imajo izkušnje.
Vasja Ocvirk
vasja@kibla.org
e.Groups.com
Tudi letos v Lucijo
Danes objavljamo 2. kupon za sodelovanje na 28. izletu
100 kmečkih žensk na morje. Štiri kupone je treba
nalepiti na dopisnico in poslati v naše uredništvo. Manj-
kajočo številko od 1 do 4 boste lahko zamenjali z rezerv-
nim kuponom, ki bo izšel zadnji.
Dvodnevni izlet bo 14. in 15. aprila v Lucijo pri Portorožu,
kjer pripravljamo imeniten program.
Javno žrebanje bo 10. marca na kmečkem turizmu Fatur v
Slatini pri Ponikvi. Tudi letos bomo popeljali na morje in v
Postojnsko jamo le tiste kmečke žene, ki z nami še niso bile.
Še to: Turistično društvo Dobrina bo tudi letos pripravilo
srečanje vseh udeleženk naših izletov. Letošnje srečanje bo
24. junija.
TONEVRABL
12
VROČA TEMA
Vsemogočna direktorica
in domače živali
Zaposleni Centra za varstvo in delo Golovec opozarjajo na nemogoče razmere v kolektivu in zanje krivijo direktorico - Pristojno ministrstvo bo
ukrepalo po opravljenem nadzoru
Zaposleni v Centru za vars-
tvo in delo Golovec v Celju -
54 je vseh - se, namesto da bi
skrbeli za čim bolj kakovost-
no življenje in delo svojih 120
varovancev, bolj ali manj du-
ševno in telesno prizadetih
odraslih, že nekaj časa uk-
varjajo predvsem s papirji. To
od njih zahteva standard za
kakovost ISO 9001, ki ga je
brez soglasja pristojnega mi-
nistrstva za delo, družino in
socialne zadeve v zavod pred
kakšnim letom začela uvajati
njegova direktorica Ana Jun-
ger, univ. diplomirana psiho-
loginja. Že prej neurejeni od-
nosi med direktorico in zapo-
slenimi so se s tem poslabšali
do te mere, da so konec minu-
lega leta z razmerami sezna-
nili pristojno ministrstvo in
tudi varuha človekovih pra-
vic. Direktorici 31. marca po-
teče mandat, kljub nasproto-
vanju večine zaposlenih pa
se je ponovno prijavila na
razpis.
Bistvo problema je po mne-
nju delavcev, ki so od nedavne-
ga organizirani v dveh sindika-
tih - Neodvisnost ter zdravstva
in socialnega varstva - v neu-
strezni komunikaciji v kolekti-
vu in odnosu direktorice do
zaposlenih, iz česar izhaja še
vrsta drugih težav. Če bi for-
malne poti dogovarjanja in
urejanja odnosov delovale, ver-
jetno delavci ne bi bili prisilje-
ni s posebnim pismom, ki ga je
podpisalo 28 zaposlenih, o raz-
merah seznaniti ministrstvo
(le-to je decembra prejelo tudi
anonimno pismo o razmerah v
centru s hudimi obtožbami na
račun direktorice). Tako pa so
v obsežnem zapisu strnih vse
svoje dosedanje negativne iz-
kušnje, težave in nezadovoljs-
tva. In kadar so nezadovoljni
zaposleni v kolektivu, so posle-
dice pri njihovem delu - v tem
primeru pri delu z varovanci,
ki kljub svoji drugačnosti čuti-
jo njihove stiske in ki jih uve-
dene novosti spreminjajo v šte-
vilke, v izdelovalce predmetov,
primernih za prodajo na trgu.
Ministrstvo je obe strani sre-
di januarja povabilo na razgo-
vor o spornih vprašanjih. Že
pred tem sestankom pa se je
odločilo za strokovni in finanč-
ni nadzor nad delom zavoda
ter zaprosilo za pregled inšpek-
torat za delo.
Dobičelcaii
zadovoljstvo?
Standard ISO 9001 je bil lani
spomladi uveden za vsa po-
dročja dela centra. Sam po sebi
ne bi bil sporen, če bi prinesel
večjo kakovost dela z varovan-
ci, njihovo boljše počutje... Na-
mesto tega pa so v različnih
delavnicah (šiviljska, lesna, ke-
ramična, papirna, grafična).
kjer so prej varovanci delali
njim primerna manj zahtevna
kooperacij ska dela, namenjena
razvijanju njihovih motoričnih
sposobnosti in pridobivanju
občutka potrebnosti in korist-
nosti, začeli od njih zahtevati
visoko kakovostne izdelke, ki
jih bo moč prodajah. Delovni
inštruktorji, večinoma s sred-
njo poklicno šolo, so se tako
znašli pred nemogočo nalogo:
razvijati nove izdelke, jih za-
snovati v vseh fazah od začetka
do konca skupaj s porabljenim
materialom, ceno in možnost-
jo prodaje. Najhuje pa je, ker
varovanci takšnih izdelkov ni-
so sposobni sami narediti, ali
pa so pod nenehnim priti-
skom, da morajo narediti čim
več. Njihovi inštruktorji so se
tako prisiljeni tudi v prostem
času ukvarjati z izdelld, v red-
nem delovnem času pa imajo
zaradi obilice papirjev vse
manj časa za varovance. »Naj-
huje je, ker imajo pri nas varo-
vanci le še hrano in posteljo. Ni
več izletov, piknikov, ker zanje
ni časa,« pravijo delavci.
Poleg glavne stavbe na Go-
lovcu ima Zavod dve bivalni
enoti na Hudinji, dislocirano
enoto Žalec ter delavnice La-
va in lesno delavnico na Bab-
nem.
Najtežje prizadeti bi po no-
vem morali zaslužiti pol toliko,
kot je šlo denarja za njihov
didaktični progam, pa čeprav
nič ne delajo. Kaj naj torej trži-
jo, se sprašujejo. Navsezadnje
pa niti tega ne vedo, kako se
porabi ustvarjen denar.
Kje je stroka?
Strokovni svet zavoda bi mo-
ral biti tisti organ, ki naj bi
presojal o podobnih zadevah.
Vendar pa so v zavodu trenut-
no zaposleni samo trije ljudje z
visoko izobrazbo, od tega je
samo eden specialni pedagog.
Imajo po enega delovnega tera-
pevta in fizioterapevta, social-
na delavka pa je že več mese-
cev v bolniški. V dveh letih in
pol je skupaj odšlo 18 ljudi, od
tega samo dva v pokoj. Vodje
enot ni nujno, da so strokovni
delavci. 14 vodij tako odloča v
imenu vseh zaposlenih, konč-
ni razsodnik pri vsaki zadevi
pa je direktorica, pravijo v svo-
jem pismu zaposleni. Ta je
prišla v center pred desetlet-
jem z ukrepom družbenega
varstva, ki je ukinil takratne
samoupravne pravice in ji dal
vsa pooblastila. Tak način vo-
denja se je po mnenju zaposle-
nih začel stopnjevati. Zaradi
njenega načina komuniciranja
se ljudje niso hotel izpostavlja-
ti in se spuščati v konflikte. Če
se je dalo, so raje ŠU drugam v
službo. Tisti, ki so ostali, pa
svojih pravic niso znali izkori-
stiti.
Osli, koze in druge
v*
zivali
Ali pa so se bali reakcij direk-
torice, ki pri stikih z zaposleni-
mi uporablja zmerjanje, grož-
nje... Osli, tepci, koze in idioti
so še najbolj mile zmerljivke,
ki so jih deležni njeni podreje-
ni, večkrat vpričo varovancev.
Njen način izražanja po mne-
nju delavcev temelji na poniže-
vanju, žaljenju, razvrednote-
nju človeka in nespoštovanju
osnovnih človekovih pravic.
Kako uspešno delati v takšnem
delovnem okolju? Poleg neu-
strezne organizacije dela - na-
loge presegajo njihov opis del,
ki jih morajQ opravljati tudi
izven delovnega časa, kličejo
jih z dopusta - vodstvu očitajo
tudi nespoštovanje določil ko-
lektivne pogodbe (zamude pri
izplačilu plače, neplačan doda-
tek za deljen delovni čas in za
dežurstva, brez povračila
stroškov za prehrano za celod-
nevno delo, neustrezno nado-
mestilo za prevoz, neupošteva-
nje določil o strokovnem uspo-
sabljanju...).
Na tajnem glasovanju, ki ga
je v začetku januarja organizi-
ral predsednik sveta zavoda
Drago Grudnik v dogovoru z
Ano Junger, ki se je strinjala,
da si pridobi mnenje delavcev
pred ponovno prijavo na razpis
za direktorico centra, se je od
44 zaposlenih, ki so glasovah,
32 odločilo proti njeni ponovni
kandidaturi. Nekaj dni za tem
se je kljub temu prijavila na
razpis. Dokler ne bodo znani
rezultati nadzora ministrstva,
to je približno do junija, naj bi
ji podaljšan mandat kot vršilki
dolžnosti. Če se bo po tem
izkazalo, da so bila vsa priza-
devanja zaposlenih po spre-
membi zaman, napovedujejo
člani obeh sindikatov stavko.
Kandidatura tudi
dolžnost
Zaposleni priznavajo, da je
direktorica Ana Junger v času
vodenja centra uredila pro-
storske in bivalne pogoje, saj
je v minulih letih ustanovila
tri nove delavnice in dva nova
bivalna objekta ter prenovila
centralno hišo na Golovcu. La-
ni je za svoje delo prejela ob-
činsko priznanje - srebrni celj-
ski grb.
O večji kakovosti storitev
za varovance govori nasled-
nji dogodek: predstavniki
ISO teama so imeli na božič-
nem srečanju bogate narezke
in penino. Varovanci, ki so
imeli kosilo istočasno v so-
sednjem prostoru, so dobili
ričet, kos kruha in kislo mle-
ko...
Na očitke zaposlenih o ne-
primernosti ISO standarda za
njihov zavod odgovarja: »Cilj
uvajanja omenjenega standar-
da je izboljšati kakovost so-
cialno varstvenih storitev, ki
jih center izvaja skladno z us-
tanovitvenim aktom. Zako-
nom o socialnem varstvu in
Pravilnikom o standardih in
normativih socialno varstve-
nih storitev. Zakaj torej ISO
standard ne bi sodil v zavod
našega tipa? Mar varovanci
varstveno delovnega centra
niso upravičeni do kakovost-
ne storitve?«
Soglasja ministrstva za uva-
janje sistema kakovosti v cen-
ter v skladu z ustanovitvenim
aktom niso potrebovali, ker ne
gre za širitev dejavnosti. »Stan-
dardi serije ISO so orodje za
upravljanje organizacije, kar je
naloga vodstva, njegovo učin-
kovitost pa nadzoruje organ
upravljanja, v našem primeru
svet centra. Ministrstvo tudi ne
nasprotuje uvedbi tovrstnih
standardov, če le-ti zagotavlja-
jo kakovost socialno varstvene
storitve.«
Da so zaposleni nezadovolj-
ni, pa je po njenem normalna
reakcija na novost, ki zahteva
čas in določeno stopnjo napora
za uvedbo. »Da bi odpor do
novosti premagali, moramo
spoznati bistvo sprememb in
jih razumeti. V ta namen naš
projekt predvideva daljšo fazo
uvajanja sistema,« pravi Jun-
ger jeva, ki hkrati zavrača očit-
ke o pridobitniški naravnano-
sti dela varovancev. Gre za tež-
njo po racionalnem poslova-
nju, ki so ji kot proračunski
porabnik zavezani, »množico
papirjev za zaposlene« je po-
trebno ločiti na predpise, ki
natančno opredeljujejo naloge,
pristojnosti in odgovornosti za-
poslenih in na dokumente, ki
jih morajo izdelati zaposleni,
da bi dokumentirali rezultate
svojega dela. Slednjih je prav
toliko kot prej, le da jih zapo-
sleni niso dosledno izvajali,
ker ni bil vzpostavljen zadovo-
ljiv sistem nadzora nad izvaja-
njem nalog, meni. »Čas za delo
z varovanci pa je v centru na-
tančno določen z organizacij-
sko shemo.«
Podatki o izvedeni anketi o
podpori njeni ponovni kandi-
daturi so po njenem tenden-
ciozno predstavljeni. »Na raz-
pis sem se prijavila, ker je to
moja pravica. Center vodim
deveto leto, z rezultati, ki jih je
center v tem času dosegel, je
bila javnost sproti seznanjena.
Kot direktorica centra si drz-
nem s sodelavci deliti zasluge
za rezultate. Mandat zaključu-
jem sredi zastavljenega projek-
ta, v katerega sem prepričana
in ki sta ga medtem ocenila j
podprla tako strokovni svetinj
tudi team za kakovost. Ne
dim med ljudi, ki bi za sebj
puščali nedokončane nalog,
zato mi je bila kandidatura (|j
di dolžnost.«
Očitke zaposlenih o nepr
mer ni komunikaciji pa prav
da ne more komentirati, j^,
konkretnih obtožb ne pozna,
Prednost ima
počutje varovance!
Očitno pri vsem tem sJ
zavoda ni opravil svoje vlo^
kot najvišji organ centra. Tul
starši o tem ne vedo dosti, M
pa jim je vodstvo probleJ
predstavilo kot upiranje ljuj
ki nočejo delati ter se skrivaj]
za nesposobnostjo in lenoboj
jih zaposleni niti ne prepriču,
jejo o nasprotnem, ker bi bik
videti, kot da res ščitijo le se
be.
Direktorica CVD Golovj
Ana Junger je lani dobila
občinsko priznanje - srebrn
celjski grb. V obrazložitvi n
med drugim zapisali, da »j(
center po priporočilih mini
strstva vzorčna institucija zi
sorodne zavode v Sloveniji
in da »Ana Junger pri vode
nju centra izkorišča svoje op
ganizacijske sposobnosti ii
sposobnosti strokovnega vo
denja.«
Ministrstvo za delo, družine
in socialne zadeve se dosle
prav tako ni posebej ukvarjale
s centrom, čeprav bi verjetne
moralo imeti svoje stališče ž
ob uvedbi ISO standarda. Svo
je ukrepe, če bodo potrebni
bo odredilo po opravljenil
nadzorih. Poudarja pa, da gle
de pravic zaposlenih ne morf
biti dvomov, saj za to obstaji
panožna kolektivna pogodbi
in zakoni, ki jih je treba spo
štovati. Hkrati ministrstvi
poudarja, da je dejavnost CVI
Golovec neprofitna in da m
sme biti naravnana na ustvai
janje čim večjega dobička, sa
dobiva sredstva za delo iz pro
računa, kar pa ne pomeni, di
lahko razmetava z denarjem
Če kaj proda in zasluži, je t(
dobro, ne more pa to biti glav
ni motiv dela z varovanci
Uvedba ISO standardov v to
vrstnih zavodih (CVD je prv
primer v Sloveniji in ministrs
tvo zanj ni dalo soglasja) j
tako smiselna le, kadar zago
tavlja povečanje kakovosti so
cialnega varstva, konkretne i2
boljšave dela z varovanci ii
njihovo boljše počutje, po^
darjajo na ministrstvu, o n^
daljnji usodi projekta pa naj t
se odločil svet zavoda, kje
ima ministrstvo svojega prec
stavnika.
TATJANA CVIRI
V šolah stavka ali ne?
v ponedeljek, 7. februarja, so se zaposleni v vseh
slovenskih šolah začeli izrekati o tem, ali podpirajo
napovedano učiteljsko stavko, ki jo zaradi nepripravlje-^
nosti vlade za pogajanja predlagata sindikata zaposlenih
v vzgoji, izobraževanju in znanosti. Tajno odločanje bodo
v vseh zavodih opravili do sobote, 12. februarja.
Če bo večina zaposlenih podpria odločitev, stavkovnf
vozni red, ki ga predlaga Sindikat vzgoje, izobraževanja in
znanosti Slovenije, predvideva začetek stavke 14. marca,]
nadaljevanje 12. in 13. aprila, in če vlada tudi še takrat ne bo'
prisluhnila učiteljskim zahtevam, se bo protest nadaljeval
vse od 11. maja do izpolnitve zahtev. Stavko bodo učitelji,
izpeljah, če se bodo zaposleni v več kot polovici vseli
zavodov odločili za tovrsten protest.	iS
liOVI TEDNIK
VALENTINOVO
Naj vas ogreje ljubezen
Sveti Valentin praznuje tudi letos. Upamo, da vas
j,odo vse, ki vas je Amorjeva puščica že zadela ali pa
ge ji vztrajno izogibate, v zimskih dneh ogrele tople
niisli o ljubezni, ki smo jih po celjskih ulicah zbrali
pri naključnih mimoidočih. Nekaj pa smo si jih
izposodili pri znanih umetnikih.
»ljubezen je kot bonboniem, nikoli ne veš,
kaj boš dobil«	Bomt, Ulet
»Seks je vojna, v kateri krvavijo samo
nedolžni.«	David, is let
»Nimam časa misliti o ljubezni, ker sem
športnik.«	Grega, leiet
»Lepa si kot angel, utrgal bi ti krila, da
bi padla v moje naročje.«	Domen, m let
»Ljubim dvoje: življenje, ker mi je dalo
tebe, in tebe, ki si mi dala življenje.«
Aleš, 16 let
»Moj angel, rad bi ti porezal krila, da bi
padla v moj objem.«	Matija, u let
»Tisti, ki se poročijo, se imajo radi in so
zaljubljeni.«	Nnša. 6 let
»Babici bi dala šopek rož, ker jo imam
rada.«	Anja,6let
»Če si zaljubljen, je to skrivnost.«
Nuša, 6 let
»če si zaljubljen, ni nujno, da se smeješ.«
Taja, 6 let
»Sram me je, ko rečem besedo zaljubljen.«
Anja, 6 let
»Sovraštvo je največja ljubezen.«
Judita, 17 let
»Ljubezen je kot življenje in če ni ljubezni
si brez življenja.«	Neja, m let
»Za starega deda je >štumf< pa denar,
ljubezen je že šla.«	Mirko, 70 let
I »Srce ima svoje razloge, ki jih razum ne
pozna.«	Blaisse Pascal
»Največji dar ljubezni je njena sposobnost,
da postane sveto vse, česar se dotakne.«
Barbara De Angelis
»Strasten poljub je nekaj posebnega, celo
bolj kot spolni odnos. Je dejanje, v katerem
se ljubimca v enaki meri odpreta drug
drugemu. Lahko se vam zdi, da se le po-
ljubljate, toda v resnici se združujeta vajini
duši.«	Barbara De Angelis
»Če se ne znaš imeti rad, boš težko imel
rad kogarkoli, ker ti bo žal, da podarjaš
drugemu človeku čas in energijo, ki ju ne
daješ niti sebi.«	Barbara De Angelis
»če imaš koga rad, to pomeni, da ti ni
treba nikoli reči oprosti«	Erich segai
»Biti zaljubljen je eno, ljubiti je drugo.
Oboje pa zahteva veliko potrpljenja in
odrekanja.«	Anica, 37let
»Če me fant preganja, pomeni, da je za-
ljubljen v mene.«	Mojca, 9 let
»Zaljubljenost mine, ljubezen ostane,
zato je moja žena zame največja sreča.«
Franci, 65 let
»Biti srečno zaljubljen pomeni preživeti čim
več časa z ljubljeno osebo in se z njo razu-
meti o vsem.«	Darja, 18 let
»Rada imam svojega atija, pa mamico, pa
psa tudi. Fantov pa ne maram, ker me
tepejo.«	Saška, 8 let
»Ko smo bili mladi, smo bili zaljubljeni,
zdaj smo pa stari in se imamo radi«
Angelca, 72 let
»Vi mladi sploh ne veste, kaj je to ljube-
zen. V naših časih je moral fant vprašati
za dovoljenje, če je hotel biti spremljeva-
lec kakšnemu dekletu.«	Marija, 79 let
»To, da te ima nekdo rad, pomeni, da te
vpraša, kako se počutiš in kaj si počela
danes in da ti po napornem dnevu skuha
kosilo.«	Špela, 26 let
Ljubezen je kot gripa, če je huda, te položi
v posteljo.	Branko. 49 let
MIRJANA GOTAL, NATAŠA PEUNIK
Foto: GREGOR KATIČ
14
ŠPORT
MEP se lahko začne
Jutri se bo v celjski dvora-
ni Golovec začelo 2. uradno
evropsko prvenstvo za mla-
dince in kadete v karateju.
Nosilec vseh organizacij-
skih akcij je KK Žalec ob
pomoči ostalih klubov s
Celjskega.
Zadnjo tiskovno konferen-
co so prirereditelji pripravili v
Hotelu Žalec, župan Lojze
Posedel pa je izrazil željo, da
bi člane izbrane vrste želel
srečati tudi po prvenstvu. To-
rej se zaveda kakšna promo-
cija, ne ^lede na rezultat, je
nastop Zalčanov na velikem
tekmovanju. Čeprav o tekmo-
valnih ciljih pred tako po-
membnim prvenstvom veči-
na ne govori prav rada, je več
kot očitno, da so želje po od-
hčjih neizmerne. Predvsem
zato so predstavniki KZS
medse povabili tudi Antonia
Olivo Sebo, priznanega špan-
skega strokovnjaka, ki sedaj
dela kot mednarodni trener
in je do kolajn pomagal že
mnogim močnim reprezen-
tancam. V minulih tednih je
skupaj s pomočnikom in roja-
kom Angelom Delgadom skr-
bel za slovensko izbrano vr-
sto, ki ji napoveduje 3 odličja.
In da bo njegova napoved še
bolj smela, je prerokoval celo
medalje vseh žlahtnosti, torej
naj bi dobili celo mladinske-
ga ali kadetskega evropskega
prvaka.
Silvo Marič, sekretar KZS
in prvi mož KK Žalec, sicer pa
nosilec vseh organizacijskih
akcij pred in ob MEP, je seve-
da bistveno bolj previden.
Bolj ga skrbijo tehnične po-
drobnosti, toda glede na pri-
zorišče bo motiv predstavni-
kov s Celjskega ogromen, naj-
večji doslej. Žalski klub se
lahko pohvali z najštevilčnej-
šim zastopstvom na prvens-
tvu med slovenskimi kolekti-
vi. Štiričlanska zasedba ni
obremenjena z odličji, si jih
pa zelo želi. V kadetski kon-
kurenci bo v kategoriji do 65
kg Slovenijo zastopal 16-letni
Dejan Lukač, državni podpr-
vak, doslej še brez vidnejših
mednarodnih dosežkov. 20-
letnika Matjaž Končina in
Gregor Jančič, ki bosta na-
stopila med mladinci, pa sta
se že dokazala tudi izven me-
ja domovine in sta državna
prvaka. Prvi bo nastopil v ka-
tegoriji do 75 kg in je že nizal
uspehe kot so 5.-6. mesto
med posamezniki na mladin-
skem EP 1998 v Grčiji, enako
uvrstitev si je priboril istega
leta na Univerziadi, le mesto
slabši pa je bil na SP v ekip-
nih borbah. Jančič se je doka-
zal že v članski konkurenci.
Na zadnjem članskem EP je
bil v kategoriji do 80 kg, v
kateri bo nastopil tudi konec
tedna, že 7.-8. Edina žalska
karateistka na MEP pa bo 19-
letna Teja Šavor v kategoriji
do 53 kg, ki je med drugim
odlično vstopila v novo leto,
saj je dobila mednarodni tur-
nir januarja letos v Samoboru
na Hrvaškem. Adutov je do-
volj, ko gre za Savinjčane, pa
je želja le ena: odhčje!
Pomanjklivosti pri doseda-
nji izvedbi oziroma pripravi
prvenstva tako rekoč ni. 8 tre-
nerjev se je že zbralo na semi-
narju, ki bo potekal vzpored-
no s tekmovanjem in je nekak-
šen uvod v MEP. Prijavljenih
je več kot 40 držav, med kate-
rimi se obeta zaplet z Make-
donci, ki bodo svoje zdrahe
prenesli kar ob Savinjo, kjer
bodo pojasnjevali, zakaj imajo
pri njih dve zvezi in katera je
»prava«. Toda te skrbi ne bodo
zmedle prirediteljev, ki ne-
strpno pričakujejo prvenstvo
in zagotavljajo da bo dvorana
Golovec polna, tudi s pomočjo
celjskih osnovnih in srednjih
šol.
TOMAŽ LUKAČ
Foto: GREGOR KATIČ
Slovensko zastopstvo na MEP Celje 2000.
Roseva že v Atenah?
Kar štiri dni so se najboljši
slovenski plavalci potegovali
za državne naslove. Med po-
samezniki sta se glede na
število odličij najbolj izkaza-
la ta čas najboljši slovenski
plavalec Ilirija n Peter Man-
koč in Ljubljančan Emil Ta-
hirovič, pri dekletih pa Ra-
dovljičanke, sestri Kejžar in
Slapšakova.
Glede celjskih nastopov je
pravzaprav šlo po napovedih
iz domačega tabora. Samo
Urški Roš je uspelo priplavati
do medalj, povrhu pa je za 33
stotink popravila svoj državni
rekord na 200 delfin (2:15,72)
in se uvrstila v t.i. procentni
bonus za SP v malih bazenih v
Atenah, piko na »i« bosta mo-
rala dodati še PZS in Neptun.
»Zadovoljna sem predvsem z
nastopoma na 400 prosto in
200 delfin, saj sem v obeh
disciplinah plavala nova dr-
žavna rekorda, le da sem na
daljši razdalji osvojila šele 2.
mesto, ker je bila Čarmanova
še hitrejša in je odplavala še
boljši čas, torej je ona lastnica
najboljše znamke. V Imperio
na svetovni pokal nisem odpo-
tovala, ker mi primanjkuje tre-
ninga, zato se bom v prihod-
njih dneh pripravljala pred-
vsem na vrhunec zimske sezo-
ne, SP v Atenah. Upam pa
seveda tudi na kakovostno de-
lo v velikih bazenih, ki bi mi
lahko prineslo nastop na EP v
Helsinkih in kasneje celo na
01 v Sydneyu,« je povedala ob
koncu tekmovanj. V celjskem
bazenu so OP združili s šprin-
terskimi disciphnami in tek-
movanje razvlekli na 4 dni,
prav toliko pa je bilo tudi ab-
solutnih rekordov. Poleg Ro-
ševe in Čarmanove sta ga po-
stavili še radovljiški ženski
štafeti na 4x100 mešano in
4_d7200 prosto, prav ta klub
pa se lahko ponaša z največ-
jim številom odličij. Velenjski
plavalci, ki so dosegli obilico
A-final, se lahko ponašajo z
mladinskima rekordoma v 100
meterskih štafetah, 20-letne-
mu Primožiču pa je dvakrat
(400 in 1500 prosto) uspelo
ugnati reprezentanta Jureta
Bučarja.
Rezultati, moški - 50 pro-
sto: 1. Mankoč (IL) 22,85, 14.
Ocepek (Vel.) 26,25. 100 pro-
sto: 1. Mankoč (IL) 49,89, 6.
Primožič (Vel.) 53,65. 200
prosto: 1. Mankoč (IL)
1:50,33, 4. Primožič 1:52,88,
12. Ocepek (oba Vel.) 2:03,20.
400 prosto: 1. Primožič (Vele-
nje) 3:54,91, 15. Jost 5:32,53,
16. Lenasi (oba Nep.) 4:35,62.
1500 prosto: 1. Primožič
(Vel.) 15:48,10. 50 hrbtno: 1.
Mankoč (IL) 26,13, 8. Danev
(Velenje) 28,74. 100 hrbtno:
1. Medvešek (IL) 56,14, 6. Da-
nev 1:01,31, 15. Ocepek (oba
Vel.) 1:03,51. 200 hrbtno: 1.
Medvešek (IL) 1:58,96), 8. Da-
nev (Vel.) 2:12,92. 50 delfin:
1. Mankoč (IL) 24,79.100 del-
fin: 1. Tahirovič (LL) 54,81, 5.
Ocepek (Vel.) 1:01,17, 15. Jost
(Nep.) 1:07,34. 200 delfin: 1.
Tahirovič (LL) 2:03,43. 50 pr-
sno: 1. Tahirovič (LL) 28,72.
100 prsno: 1. Tahirovič (LL)
1:02,94. 200 prsno: 1. Tahiro-
vič (LL) 2:16,9Z 100 mešano:
1. Milenkovič (RPB) 57,84, 6.
Ocepek 1:03,17, 7. Danev (oba
Vel.) 1:03,24. 200 mešano: 1.
Mankoč (IL) 2:02,54. 400 me-
šano: 1. Milenkovič (RPB)
4:28,86). 4x100 prosto: 1.
Ljubljana I. 3:28,01. 4x200
prosto: 1. Ljubljana I. 7:39,61.
4x100 mešano: 1. Ilirija
3:46,88.
Ženske - 50 prosto: 1. Slap-
šak (RPB) 25,67, 4. Pandža
(Vel.) 27,45, 5. Roš (Nep.)
27,67, 9. Sovinek (Vel) 28,01).
100 prosto: 1. Slapšak (RPB)
57,01, 4. Roš (Nep.) 58,27, 4.
Pandža 58,81, 11. Kališnik
(obe Vel.) 1:03,19, 12. Prevol-
šek (Nep.) 1:03,42. 200 pro-
sto: L Blatnik (RPB) 2:02,53
2. Roš (Nep.) 2:04,32, 5. Pao
dža (Vel.) 2:09,41, 11. Prevol
šek (Nep) 2,14,63.400 prosta
1.	Čarman (MTK) 4:15,45 DR
2.	Roš 4:15,77, 11. Prevolšd
4:39,88, 15. Arh (vse Nep,]
4:50,36. 800 prosto: 1. Blatni)
(RPB) 8:59,92, 8. Kališni
9:54,89, 9. Kugonič (obe Vel]
9:57,97. 50 hrbtno: 1. Slapšal
(RPB) 28,82, 4. Pandža 31,10,
5. Sovinek (obe Vel.) 31,20j
10. Prevolšek 33,34, 15. Cilen-
šek (obe Neptun) 35,27. lOC
hrbtno: 1. Čarman (MTK)
1:02,72, 4. Sovinek (Vel.)
1:06,66, 9. Prevolšek 1:11,10,
13. Arh 1:13,41, 16. Pur (vse
Nep.) 1:15,47. 200 hrbtno: 1.
A. Kejžar (RPB) 2:12,58, 4,
Sovinek (Vel.) 2:21,70. 50 del-
fin: 1. Slapšak (RPB) 27,85,3.
Roš (Nep.) 28,99, 9. Sovinek
(Vel.) 31,61. 100 delfin: 1. Aj
Kejžar (RPB) 1:03,13, 2. RoJ]
(Nep.) 1:03,24. 200 delfin: 1
Roš (Nep.) 2:15,72 DR. 50 pr-
sno: N. Kejžar (RPB) 32,57,6|
Sovinek (Vel.) 35,72. 100 pr-
sno: 1. N. Kejžar (RPB)
1:10,44, 6. Sovinek (Vel)
1:17,22. 200 prsno: 1. Prosefl
(LL) 2:32,16, 4. Sovinek (Vel)
2:43,64. 100 mešano: 1. N|
Kejžar (RPB) 1:03,20, 7. Sovi-,
nek (Vel) 1:10,10, 16. Arh
(Nep.) 1:14,69. 200 mešano:
1. A. Kejžar (RPB) 2:15,33
400 mešano: 1. N. Kejža'
(RPB) 4:51,55. 4x100 prosto:
1. Radovljica 3:54,53, 2. Vele,
nje 4:01,46 MDR. 4x200 pro-
sto: 1. Radovljica 8:21,85 DK'
5. Velenje 8:58,04. 4x100 me-
šano: 1. Radovljica 4:14,85
DR. 3. Velenje 4:33,90 MDR.
P. ŠKERL, T. LUKAL
Foto: GREGOR KATI^
PZS je na slovesnosti v hote
lu Evropa razglasila najboljša
plavalca v minulem letu. Pri
čakovano sta se na vrhu znaš-
la Peter Mankoč in Metka Spa-,
ravec. Prireditev so združili s
polstoletnim jubilejem doma-|
čega Neptuna, osrednja klub-,
ska prireditev pa bo šele n(^
vembra na mednarodnem mi
tingu za pokal Celja.
Urška Roš z rekordom na 200 delfin sicer ni dosegla norme
za SP, seje pa Atenam močno približala.
Pohorje Snežakovo
Celjsko smučarsko društvo Snežak je minulo nedeljo
pripravilo tradicionalno smučarsko tekmovanje za mlajše
in starejše deklice ter dečke v slalomu, ki je štelo za pokal
vzhodne regije, v mlajših kategorijah pa za memorial
Marjana Rosine.
Tekma v spomin prezgodaj preminulega smučarskega stro-
kovnjaka je na mariborskem snežnem stadionu že peta po
vrsti, na njej je pred leti zmagovala tudi Tina Maze, Korošica,
ki je velik up slovenskega smučanja in že članica A reprezen-
tance. Tokrat je prirediteljem ponagajalo sicer krasno vreme, a
so bile temperature previsoke, proga pa izjemno mehka. Kljub
temu so organizatorji poskrbeli za lepo tekmo, na kateri so
največ uspeha poželi predstavniki s Celjskega. Med mlajšimi
deklicami je memorialni slalom dobila Velenjčanka Špela
Osterc, pri mlajših dečkih je bil najhitrejši Filip Flisar (Branik
Mb), med starejšimi deklicami je slavila Ana Drev (Velenje),
edino celjsko zmago pa je privozil član Uniorja Simon Jed v
kategoriji starejših dečkov.	T.L.
Elita na dosegu roke
Osemnajstletna Velenjčan-
ka Katarina Srebotnik je na
začetku novega leta napoveda-
la sijajno sezono. Na drugem
močnem turnirju za Austra-
lian openom, je naša predstav-
nica prišla do polfinala in bila
najprijetnejše presenečenje
milijonskega turnirja v Tokiu.
Šlo je za najmočnejši turnir
tedna, saj so se ga udeležile
tako rekoč vse najboljše igral-
ke, dobila pa ga je Martina
Hingis, vodilna na lestvici
WTA. V ponedeljek je bil ob-
javljen nov vrstni red, na njem
pa je Srebotnikova celo na 49.
mestu. »Poskočila« je kar za
16 mest in polfinale na Pan
Pacificu je doslej njen največji
uspeh v karieri, ko gre za igre
posameznic. Iz kroga v krog je
igrala vse bolje, dokler se ni
zalomilo pri 6. nosilki, Fran-
cozinji Testudovi. Slovenka je
sicer dobila prvi niz polfinala,
toda v nadaljevanju je skoraj
10 let starejša nasprotnica zlo-
mila Katarino, se prebila v fi-
nale in tam klonila proti Hin-
gisovi. Velenjčanka je svoje
opravila že z uvrstitvijo v pol-
finale, zato ni imela razloga za
razočaranje: »Prijetno sem bi-
la presenečena, kajti turnejo
sem začela slabo. Igrišča v Av-
straliji mi ne ležijo, podobno
je z večino igralk, ki smo se
udeležila prvega Grand slama
letos. Potem pa je prišel preo-
brat na umetni travi Tokia, ki
mi očftno ustreza,« je utrujena
zaradi nastopov in časovne
razlike ob prihodu domov pri-
povedovala Srebotnikova, ki
pa počitka ne pozna. »Nekaj
dni kondicijskega treninga bo
pravšnja podlaga za odhod v
ZDA in zatem na Portugal-
sko,« pravi. Spomini na Estoril
so lepi. Mesto bolj znano kot
gostitelj dirk za VN v formuli 1
je bilo prizorišče Katarinine
posamične zmage že lani. Le-
tos bo težko ubraniti naslov,
toda začetek sezone je tako
obetaven, da komaj čakamo
naslednje turnirje in novo
»eksplozijo«.
T.L., Foto: L.O.
Katarina Srebotnik po tokij-
skem slavju že razmišlja o
ameriški turneji.
ŠPORT
15
Koroška učna ura
Celjani so si po izraelski
avanturi privoščili še prvi le-
tošnji prvenstveni poraz - po
več kot štirih letih, ko so jih v
Golovcu premagali Velenjča-
ni. Spet bi lahko ugotovili, da
neuspeh ni tragičen, vendar
t ge v sredo na istem prizorišču
t obeta nov spektakel s Prula-
67 in negotovim (točkov-
nim) razpletom.
i Celjani so včeraj (po zaključ-
Iku redakcije) odigrali še pokal-
ino tekmo s Slovenjgradčani in
i glede na dokaj težak razpored
sicer vrhunske ekipe utegne
trener Sead Hasanefendič po-
stati prvi strokovnjak v novejši
I zgodovini kluba, ki bo »nogi-
Iran« zaradi blamaže v doma-
čem tekmovanju. V klubu za-
nikajo takšna natolcevanja. Di-
rektor Vlado Privšek meni, da
je vse mogoče rešiti s pogovori
in kakšnim (milejšim) ukre-
pom, kot pa je kazanje vrat:
j »Mislim, da bomo čez 10 let
I ponovno lahko ugotavljali, da
I vse to obdobje nismo bili pre-
magani.«
Trener »ježkov«, Celjan Slav-
ko Ivezič, je glede na vse, kar
se mu je z matičnim klubom
kuhalo in zakuhalo, lahko su-
perzadovoljen, vendar ostaja
na tleh: «Veliko bolj sem bil
negotov zaradi nas samih,
morda celo najbolj, odkar vo-
dim koroško ekipo. Bili smo
nepopolni, večina boljših igra-
lev je nastopila brez treningov.
Vedel sem, da moram staviti na
navdih, vesel pa sem, da je
ekipa kot celota odirala dobro.
Simonovič, A. Leve, Franc, Jo-
vičič in vratar Cocuz so me
zelo presenetili,« pojasnjuje
nekdanji slovenski selektor, ki
priznava, da se je domačim
poznala odsotnost zaradi EP in
s tem povezana neuigranost.
Pivovarji bi glede na izkušnje
kljub temu morali odigrati bolj-
še. Čudijo nekatere poteze od 2
tisočglave množice izžvižgane-
ga Hasanefendica, ko so se vsi
celjski levičarji znašli na klopi,
mladi Praznik pa je na primer
zaigral na desnem zunanjem
položaju, daleč od svojega »de-
lovnega mesta«. Bedekovič, ki
je Korošcem še lani v dresu
Gorenja zabil 10 golov, je bil
manj neizkoriščen, za igro raz-
položeni Tomšič pa je večji del
tekme presedel. Celjani so sicer
želeli pomakniti tekmo na ka-
snejši termin, vendar se Prevent
in RZS s tem nista strinjala.
Zakaj? »Takšna poteza bi nas
preveč obremenila v nadaljeva-
nju prvenstva, ko nas čakajo
pomembnejše tekme, kjer mo-
ramo zmagati. Bal sem se pri-
stranskih sodniških odločitev,
vendar sta delilca pravice posel
opravila skrajno korektno,« po-
jasnjuje Ivezič, razočaran nad
predstavo svojega aduta Nena-
da Maksiča, ki je v kritičnih
trenutkih skoraj zapravil priga-
rano priložnost za zma^o.
PRIMOŽ ŠKERL
Ustanovili AMD
Feroda Celje
Po večletnem sponzorira-
nju tekmovalcev v moto
športu se je eno vidnejših
podjetij na področju proi-
zvodnje in obnove zavor Fe-
roda odločilo ustanoviti svo-
je avto-moto društvo.
Prednostna naloga društva s
sedežem na Zgornji Hudinji je
pomagati izkušenim tekmo-
valcem in pridobivanje novih,
organizacija tekmovanj na
Celjskem in redno nastopanje
na domačih in mednarodnih
prizoriščih. Športno usmerje-
no društvo se bo financiralo s
sponzorskimi sredstvi, člana-
rino ter iz naslova organizaci-
je raznih prireditev.	PŠ
na kratko
Polzela: Ekipa Prebolda, ki
v zadnjem krogu izgubila z
domačim Garantom, je posta-
la zmagovalec letošnje Savinj-
ske košarkarske lige, ki so jo
zaznamovali številni izstopi in
izključitve. Najboljši strelec h-
f je z 217 točkami postal
Pungartnik, ki bil najučinko-
vitejši tudi pri trojkah (15) in
prostih metih (84,5%). Rezul-
tati v Panorami.
Celje: Izidi 1/16 finala ŠKL,
osnovne šole: Pod Goro Slo-
y®nske Konjice-F Malgaj
jentjur 106:34, M. Konšak
^dribor-ILOŠ Celje 64:59,
^marje pri Jelšah-Domžale
36:80.
Celje: Športna zveza Celje
["izpisuje tekmovanje v odboj-
ki v obeh konkurencah. Pr-
venstvo se prične 6. marca,
^kipe pa se morajo nanj prija-
^'ti do 22. februarja. Vse tek-
j^e bodo v Golovcu (ponede-
in torek), igrajo pa se po
^ovih pravilih do 40 točk. Pri-
J^vnma znaša 18 tisočakov.
panorama
NOGOMET
mammammmmi,____
Turnir v Medulinu
Polfinale: Istra-Rudar (V)
1:0 (1:0). Za 3, mesto: Rudar
(V)-Torpedo 4:2. Končni vrst-
ni red: Istra, Sloboda, Rudar
(V), Torpedo.
Prijateljske teicme
CM Publikum-SCT Olimpija
1:3, CM Publikum-Opava 1:0.
Evropska liga
14.	krog: Efes Pilsen-Pivo-
varna Laško 78:68 (39:29) Go-
Ijovič 23, Lisica 15, Hafnar in
Jurak 14, Dragšič 2. Vrstni
red: Efes Pilsen 23, Ulker, Gi-
bona in Paf Bologna 22, Vare-
se 19, Pivovarna Laško 16.
Savinjska košarkarska
liga
3. krog, od 1. do 4. mesta:
KK Velenje-Mozirje 80:75
(32:40), Prebold-Polzela
53:60 (28:30). Končni vrstni
red: Prebold 11, KK Velenje 9,
Mozirje in Polzela 8. Od 5. do
8. mesta: Laško-Gornji Grad
63:58 (25:25). Končni vrstni
red: Laško 11, Nazarje 10,
Gornji Grad 6.
ROKOMET
mumf:............m^msmsissssmiemm
1.A DRL
15.	krog: Celje Pivovarna
Laško-Prevent 25:28 (11:13)
Pajovič 7, Kokšarov 5, Bede-
kovič 4, Stefanovič 3, Pungart-
nik in Tomšič 2,Vugrinec in
Šerbec 1. Radeče-Dobova
29:25 (11:16) German 8, Ko-
vač in Privšek 7.Plazar in Bon
3,	Svet 1. Gorenje-Slovan
25:25 (12:12) Tamše in Kavaš
5, Rutenko, Rozman in Pla-
skan 4, M. Oštir 2, Gavriloski
I.	Vrstni red: Celje Pivovarna
Laško in Prule 67 28, Trebnje
in Prevent 24, Gorenje 16, Ra-
deče in Dobova 12, Inles Riko
II,	Slovan 10, Termo 9, Jadran
4,	Hoteli Morje Portorož 2.
1.A DRL (Ž)
15. krog: Žalec-Gramiz Ko-
čevje 26:14 (11:8) Kline, Der-
čar in Zidar 5, Randl in Uran-
kar 4, Jager, Potočnik in Strm-
§ek 1. Robil Olimpija-Vegrad
31:15 (11:8). Vrstni red: Robit
Olimpija (-1) 28, Krim NR (-1)
24, Žalec (-1) 20, M Degro
Piran (-1) 16, Jelovica 15, Ve-
grad 14, Gramiz 13, Baje Dae-
woo Izola 10, Burja in Branik
(-1) 20.
__ODBOJK£__
2.D0L
16. krog: SIP Šempeter-Ter-
mo Lubnik 3:0 (25:16, 25:16,
25:10). Ljutomer-Šoštanj To-
polšica 0:3 (22:25, 18:25,
18:25). Vrstni red: Brezovica
45, SIP Šempeter 40, Šoštanj
Topolšica 38, IGM Hoče 36,
Ljutomer 30, Beltinci in Ter-
mo Lubnik 22, Prvačina 20,
Fužinar GOK IGEM II. 12, Ko-
vinar Kočevje 9, Črnuče 8, Kr-
ka 6.
2.D0L (Ž)
16. krog: Solkan-Kajuh Šo-
štanj 3:1 (25:18, 20:25, 25:23,
25:20). Kemiplas II-B&L Utrip
Šempeter 1:3 (23:25, 25:17,
17:25, 17:25). Vrstni red: Fru-
pi ŠOU K2 Šport 41, B&L Utrip
Šempeter 39, Krim 34, Infond
Branik II. 28, Gradb. Stane
Mežica 24, Benedikt in Tabor
Maribor 23, Kajuh Šoštanj 21,
Solkan 20, Kamnik 16, Mladi
Jesenice 12, Kemiplas IL 7
DP(Ž)
5. krog: Celje-Bled 0:0.
Vrstni red: Terme Maribor in
Acroni Jesenice 8, Bled 3, Ce-
lje 1.
_ KEGUANJE
1.A SL
12. krog: CM Celje-Prosol
Stiking 2:6. Vrstni red: Iskrae-
meco 24, Prosol Stiking in
Konstruktor 20, Rudar 15,
Proteus Liv 14, Log Steinel 9,
Gorica Testina 6, Elektrarna
Dravograd 5, Intercommerce
3, CM Celje 2.
1.A SL (Ž)
12. krog: Miroteks-Prosol
Stiking 5:3 (2508:2501). Vrst-
ni red: Miroteks 24, Triglav
19, Adria Convent 15, Prosol
Stiking 14, Postojnska jama
12, Kočevje in Gorica Tekstina
10, Gradnje IGEM 8, Mehano
Izola 6, Avtohiša Kolmariič 2.
športni koledar
I .	... jsm. j -mmsmh.
SOBOTA, 12.2.
Košarka
Liga Kolinska, 21. krog -
Laško: Pivovarna Laško-Rogla
Atras (19), Polzela: Savinjski
Hopsi-Krka (19,30).
l.B SKL, 18. krog - Murska
Sobota: Radenska Creativ-Ba-
nex (20), Šoštanj: Elektra-Be-
žigrad (17,30), Hrastnik: GD
Hrastnik-Kemoplast (19).
2.SKL vzhod, 17 krog - Ruše:
Ruše-Celje, Slovenska Bistrica:
Bistrica-Rogaška 98 (obe ob 18).
l.SKL (Z), od 1. do 6. me-
sta, 2. krog - Sežana: BTC
Legrand-Ingrad Celje (18).
SKL (Ž), od 7 do 12. mesta,
3. krog - Domžale: Domžale-
Comet (17).
Rokomet
l.A DRL, 16. krog - Ribnica:
Inles Riko-Pivovarna Laško,
Škofja Loka: Termo-Gorenje,
Ljubljana: Slovan-Radeče.
1.A	DRL (Ž), 16. krog - Ve-
lenje: Vegrad-Burja, Ljublja-
na: Krim NR-Žalec.
Odbojka
2.D0L,	17 krog	- Brezovi-
ca: Brezovica-SIP	Šempeter,
Šoštanj: Šoštanj	Topolšica-
Beltinci.
2.D0L (Ž), 17. krog - Šo-
štanj: Kajuh Šoštanj-Bene-
dikt, Šempeter: B&L Utrip
Šempeter- Tabor Maribor.
Kegljanje
l.A SL, 13. krog-Celje: CM
Celje-Intercommerce (17).
l.A SL (Ž), 13. krog - Celje:
miroteks-Adria Convent
(14,30).
SREDA, 16.2.
Rokomet
l.A DRL, 17 krog - Celje:
Celje Pivovarna Laško-Prule
67 (18,30).
Ni kaj posnemati
Trener Ademarja Manuel Cadenas Mantanes je podobno kot njegov celjski kolega Sead
Hasanefendič svojim delodajalcem v soboto priredil neprijetno presenečenje
v prvenstvu je doma izgu-
bil z realno veliko slabšo Va-
lencio. Toda njegovi načrti
so v četrtfinalu LP vse dru-
gačni. Konkretnim odgovo-
rom se diplomatsko izogne,
priznava prednost nasprot-
nikov in stavi na zagrizenost
svojih mož.
41-letni strokovnjak je v
mladih letih nastopal za Caja
Madrid in se kmalu odločil za
trenersko pot. Vodil je Lega-
nes, Ciudad Naranco, s Teko
Cantabrio je osvojil španski
pokal, odšel v Valladolid ter
nato v Ademar, kjer je že peto
sezono. Lanska je bila najus-
pešnejša v zgodovini kluba: 2.
mesto v DP ter zmagi v Asobal
pokalu in PPZ. Ko je prevzel
Leonce, je takoj izpadel iz pr-
ve lige, vendar so njegovo
moštvo zaradi ekonomskih te-
žav drugih klubov vrnili med
elito. Dokopal se je Pokala
mest in leto kasneje postal
podprvak ter edini v prvens-
tvu premagal Barcelono, ta-
krat še z Draganom Škrbičem.
Lanskega decembra je na Su-
perpokalu v Megdeburgu
kljub močnemu prehladu že
ob 4. uri zjutraj na videokase-
tah preučeval igro nasprotni-
ka.
Menite, da so Celjani moč-
nejši kot pred dvema sezona-
ma, ko so vas na isti stopnji
izločili iz tekmovanja?
Posnetkov igre Celja Pivo-
varne Laško še nisem pričel
analizirati. Koncept igre prib-
ližno poznam, gledal sem jih
na poletni turneji. Mislim da
so v teh dneh še posebej utru-
jeni in da igrajo brez idej.
Lažje jih bom preučil, ko se
bom dokopal novejših posnet-
kov. Sem pa prepričan, da le-
tos veliko bolj igrajo v širino
in imajo več kvalitetnih igral-
cev, kot morda pred dvema
letoma.
Poznate težave vašega nas-
protnika v igri na obrambo
6-0 in da slabo razvija napad
po krilih?
Nisem prepričan, da to drži.
Kot sem dejal - dokler ne vi-
dim zadnjih nekaj tekem, no-
čem povedati nič določnega.
Boste posebno pozornost
namenili najboljšemu strel-
cu Manaskovu ali morda Pa-
joviču, ki je zablestel na EP?
Oba sta izredna strelca z
visokim odrivom in silovitim
udarcem, zato bom v naši
obrambi morda pripravil kak-
šno presenečenje, ki se bo
odrazilo le v detajlih. Lahko
povem, da bomo poskusili s
plitkima obrambnima postavi-
tvama 6-0 ali 5-1 na strelcu.
Ne bom trdil, da nam bo to
prineslo uspeh, toda po mo-
jem mnenju se moramo logič-
no prilagoditi celjski strukturi
igre.
Ademar Leon-Valencia
28:29 (16:14) Entrerrios 7,
Jose Luis 6, Colon 4 za Ade-
mar, Andreu 9, Panadero 7,
Tarraso in Cvijič 4 za Valen-
cio. Gostom je z nekdanjim
Celjanom in Radečanom
Gregorjem Cvijičem v zad-
njih treh minutah uspela se-
rija 5:0.
Lahko vaše možnosti za
polfinale ocenite v odstot-
kih?
O tovrstnih številkah nerad
govorim. Vsi vedo, da so Slo-
venci veliki favoriti. Samo jaz
menim, da je vse mogoče. Če
pa govorim o stopnji verjetno-
sti, bodo v polfinalu Celjani.
Cene vstopnic za prvo tek-
mo v Leonu so se podvojile.
Najdražje (ob igrišču) bodo
veljale 37 mark, najcenejše
(za otroke) pa 10-krat manj.
V leonski ekipi, ki se bo v
Asobal pokalu jutri pomerila
s San Antonijem, je na preiz-
kušnji Francoz 23-letni Yan-
nick Reverdy, ki je prišel iz
nemškega VVuppertala.
Boste morda poskušali
igrati podobno kot Barcelona
ali San Antonio, ki sta v zad-
njih sezonah premagala slo-
venskega prvaka?
Težko je v čemerkoli posne-
mati Barco ali baskovskega
predstavnika, saj postavljamo
zelo različne kombinacije v
igri. Še enkrat bom pogledal
posnetke tekem, ko so Celjani
z omenjenima kluboma izgu-
bih, toda nisem prepričan, da
lahko kaj kopiramo.
• PRIMOŽ ŠKERL
Foto: MIGUEL ANGEL
ZAMORA
16
FEUTON - ROMAN
Kolikokrat sem si očital, zakaj sem ga izdal, zakaj nisem
držal obljube, da se nikomur ne bo nič zgodilo. S šolo niso bili
najboljši odnosi in grdo so me izkoristili. Odnosi pa niso bili
dobri zategadelj, ker smo se močno zavzemali za naše gojen-
ce, ki so bili večkrat slabše obravnavani kot domači z negativ-
no oznako. Naši gojenci pa se tudi niso pustili, krivice niso
prenesli, držali so skupaj in ščitili drug drugega. Ali ne bi
morda bilo boljše, da bi pustil vse skupaj pri miru, naj šola
rešuje svoj problem kakor ve in zna. Morda bi manj škodoval
gojencu. Gojenec je opravil svojo moralno pokoro že s tem, da
je uro izkopal iz skrivališča in jo vrnil. Verjel je mojim
obljubam. Sicer bi imel manj škode, če bi uro pustil zakopano
pod orehom v parku. Prehudo sem se že zavedal, da je vzgoja
hudo zapleten proces, pri katerem se moramo vsi udeleženci
med seboj podpirati. Ali bi v nasprotnem še bil vzgojitelj?
Tu sem zelo na kratko in površno obravnaval odnose s šolo,
ki so bili bolj vsestranski, obsežnejši in bolj zapleteni. Bili pa so
tudi dobri in našim otrokom naklonjeni učitelji. Ne morem
obravnavati vsega po kronološkem zaporedju, pač pa po
posameznih področjih, ki vsako obsega daljše časovno ob-
dobje. Sedaj bi rad tudi na kratko obdelal, kako smo se lotili
preoblikovanja celotnega življenja gojencev v domu, da bi jim
približali normalno življenje in jih nanj tudi čimbolj pripravili.
Reorganizacija domsicega življenja
Monika Kočevar Kokalj v svojem sestavku piše, da so otroci
čutili, kaj pomeni biti nezaželen: nimaš svoje obleke, postelje,
omare. Tudi med počitnicami so ostajali v domu. Najbolj
boleče je bilo, da so domske otroke vedno uniformirali itd. Vse
to smo skušali v Mladinskem domu Mihe Pintarja Dobrna
preseči, da se ne bi počutili nezaželene, dobili so tudi svoje
obleke, postelje, omare itd.
Res je, da jim starševske ljubezni, ki jo tako čudovito lahko
da le družina: oče in mati, nihče ne more nadomestiti. To pa
velja za vse otroke tega sveta. Lahko se še tako trudimo, pri
nas so vzgojiteljico otroci sami poimenovali za »Mamko«,
vendar to ni to, je še vedno samo nadomestilo.
Tudi v našem domu so imeli gojenci domsko obleko, vendar
to ni bila uniforma, tako drugačna, da bi se na zunaj ločili od
ostalih. Za to je skrbela šivilja. Res, nič ni bilo njihovo, vse je
bilo domsko. Ko so se ob sobotah okopali, je perica pobrala
perilo, ga skupno oprala, šivilja ga je zakrpala in zložila v
skupne omare. Naslednjič gojenci niso prejeli svoje perilo,
obleke ali nogavice, čevlje itd. pač pa domovsko. To je imelo
vrsto slabosti, ki smo se jih dobro zavedali. Otroci na skupno
lastnino niso pazili kot na svojo in niso se pripravljali na
življenje, ki jih je čakalo. Deklice niso znale prati, likati, šivati,
skratka skrbeti za svoje perilo, obleko in obutev.
Odločili smo se temeljito reorganizirati življenje v domu.
Otroci so do tedaj imeli skupno jedilnico, skupne učilnice,
skupne spalnice, skupne garderobe itd. Obdržali smo le
skupno jedilnico, v vse druge prostore pa smo razmestili
manjše skupine otrok. V kateri skupini bodo, so lahko izbirali
sami. Najprej smo to storili za starejše skupine, pozneje pa za
vse. V sobe smo namestili postelje, garderobne omare, mize in
stole ter peči. Otroci so dobili v last obleko, obutev in perilo.
Sami so morali skrbeti za red v omarah, dekleta tudi za pranje,
sušenje in likanje osebnega perila in obleke. Določili smo
skupine za vsak dan prve dni tedna, ki so imele na razpolago
pralnico, kjer so pod vodstvom perice prale, ona jim je dajala
pralna sredstva. Dečkom je perilo prala perica, a hranili so ga v
svojih sobah, ker je bilo njihovo.
Sedaj smo uvedh tekmovanje za najboljšo, najbolj urejeno
sobo. Komisija, sestavljena od vzgojitelja, dežurnega učenca in
predstavnika sobe, je ocenila red in urejenost. Tekmovali smo
za radijski aparat, ki ga bo prejela najbolj urejena soba v
določenem obdobju. Mnogi danes ne bodo znali oceniti, kaj je
takrat pomenil radijski aparat, saj je celotni dom premogel le
enega in zvočnik na dvorišču. Otroci so to novost zelo dobro
sprejeli.
Delali smo po lastni zamisli in nikogar nismo spraševali za
ustreznost ali ideološko sprejemljivost. K nam so prihajale
razne inšpekcije, komisije in kontrole in vse so bile nad tem
presenečene. Posebno se spominjam vplivne tovarišice iz
sekretariata za otroško varstvo, neke Dolančeve, ki nam je
dala veliko priznanje.
Seveda se je delo in življenje v domu sedaj spremenilo
celotnemu osebju. Kmalu so imeli opraviti z lastnino gojencev,
ne več domovsko in potrebno je bilo usklajevati delo z vsakim
gojencem.
Garderoba domskih oblačil, plaščev, oblek, čevljev itd. p^
ostala še polna, kar gojenci niso vzeli v svoje sobe. Organizlrj
smo nekaj zaporednih licitacijskih prodaj. Zložili smo robon
mize, določili nizke cene in povabili okoliško prebivalstvo,)
je vse pokupilo.
Imeli smo šiviljo, ki je deklicam krojila in šivala prav Igj
obleke. Zaposlili pa smo še honorarnega krojača, ki je tJ
fantom po meri šival lepe obleke. Denar za to smo si pridobj
s prejšnjo razprodajo. Iz zavoda je popolnoma izginila prej
nja enoličnost in uniformiranost.	i
S tem, ko smo otroke razdelili po sobah, smo morali reSj
tudi vprašanje kurjave po vseh sobah. Na centralno ogrevan
še pomislili nismo. Namestili smo v vsako sobo peč in zabo
za kurjavo. Otroci so sami skrbeli za kurjenje. Morali pa sn
nabaviti večje količine drv in premoga. Prej smo kurili samo
učilnici, ne pa v spalnicah.
Spremenilo se je delo' praktično celotnega osebja. Dom j
drugače zadihal. Sprejeli smo temu ustrezen dnevni red, kip
se ga nismo držali kot pijani plota, pač pa le okvirno. Bil je
vstajanja, pospravljanja, učnih ur, delo v raznih dejavnostil
pranje perila, družabne igre, točen čas obrokov hrane. Vzgoji
telj skupine ni imel več na »kupu«, na enem mestu, pač p
razpršene po raznih dejavnostih. Pri učnih urah je namrej
hodil iz sobe v sobo gojencev svoje skupine, jim svetoval jj
pomagal pri učenju in nalogah.
Potem smo v domu ustanovili tamburaški orkester. Na
stavili smo honorarnega glasbenega učitelja g. Tratnika ij
Nove Cerkve, ki je dvakrat tedensko vodil vaje. Z orke
strom smo nastopali na raznih prireditvah v domu in tucj
zunaj njega.
Vzpodbudo za pisanje spominov
na vzgojo vojnih sirot v Dijaškem
domu Šmarje pri Jelšah in v Mla-
dinskem domu Mihe Pintarja Do-
brna sem dobil, ko sem prebral
sestavek »Mama, kam gremo?«, ki
ga je napisala Monika Kokalj Ko-
čevar, objavljen pa je bil v Reviji za
zgodovino, literaturo in antropo-
logijo Borec štev. 7, letnik 1998.
Nanj me je opozoril nekdanji goje-
nec Stane Inkret iz Kranja. Ker se v mnogočem z vsebino
ni strinjal, me je prosil, naj jaz, kot nekdanji upravnik, o
tem kaj napišem.	FRANJO MAROŠEK
V drugi polovici februarja je zemlja le malo pomrznila in
osušila blatne poti. Bližal se je pustni torek in vsa mladež se je
pripravljala, kam jo bodo mahnili v maškare.
»Letos bi tudi jaz šel zraven v maškare,« se je ponudil Peter
Smolarjevim otrokom, ko je slišal, s kakšnim navdušenjem se
pripravljajo na pustne norčije.
»Tebe ne rabimo! Ti moraš doma paziti na svojo mamo!« ga
je zavrnil Smolarjev Franček, ki je bil od vse druščine najstarej-
ši.
»Zakaj bi moral paziti na mamo?« je z jezo v glasu vprašal
Peter. Zares mu ni bilo jasno, kako bi on, devetletni fantič,
mogel paziti na mamo, ki je vendar vseskozi pazila nanj in mu
pomagala ob večerih, ko se je trudil pridobivati prve skrivnosti
znanja.
»Kaj še ne veš, da boš dobil bratca?« je z otroško nagajivostjo
povedal Franček novico, ki je tiho krožila med odraslimi po
vasi.
»Kaj govoriš neumnosti, Franček,« je debelo gledal Peter in
razburjeno stekel proti domu. Za sabo je slišal porogljiv smeh,
ki ga ni razumel, vendar ga je bolelo v njegovi otroški duši.
»Kaj je s tabo, Peter, da si danes tako tih in nič ne ješ?« je
zvečer zaskrbljeno vprašala Anka svojega sina.
»Nič mi ni, spat grem,« je v zadregi odgovoril fantič.
»Vsaj skodelico toplega mleka popij, preden ležeš v posteljo,
Peter,« mu je postavila polno skodelico na mizo.
»Nočem!« je trdo planilo iz njega in preden mu je lahko mati
karkoli odgovorila, je že planil mimo nje in se globoko zakopal
pod odejo v svoji postelji.
Anka je dobro poznala svojega otroka, zato je hitro uganila,
da ga je moralo nekaj hudo prizadeti, da se tako obnaša.
Tiho je sedla k Petrovi postelji in potrpežljivo čakala, da se
fant umiri in ji pove, kaj ga muči.
»Ali si že zaspal?« ga je končno mehko vprašala. »Ne,« je
odgovoril in pomolil glavo izpod odeje.
»Mama, mar bom zares dobil bratca?« je nenadoma prese-
netil Anko s svojim vprašanjem. »No, bom ali ne bom?« je
Peter znova nestrpno vprašal.
»Kako naj vem? Mogoče bo bratec, lahko pa da bo sestrica,«
je preprosto odgovorila Anka. »Le kdo ti je to povedal?«
»Smolarjev Franček, tisti, ki me vedno zasmehuje in ne
pusti, da bi šel zraven maškar!« je potožil Peter mami svoje
nadloge.
»A tako!« se je razburila Anka. »Mu že navijem ušesa, ko se
srečava.«
»Mama, nikar mu ne povej, da sem ti povedal, ker me bodo
imeli potem za cmeravo mamino mazo.«
»Nič ne skrbi in zdaj mirno zaspi!« ga je še enkrat potolažila
in pokrila z odejo do vratu. Anka je odšla, Peter pa še dolgo ni
mogel zaspati.
Ko se je dremež že prijemal na njegove oči, se mu je zazdelo,
da sliši lomljenje in hrumenje, nazadnje pa je čisto razločno
slišal strel in krik, ob katerem se je zbudil iz morečih sanj in
nekaj časa trepetajoč strmel v temo.
»Mama!« je s tesnobo poklical.
»Kaj je, Peter, zakaj še ne spiš?« mu je pomirjujoče odgovori-
la iz teme.
»Mama, tako me je strah nocoj!« je potožil
»Strah?« se je začudila. »Nikoli te ni bilo strah, le zakaj bi te
bilo strah sedaj, ko si že velik?«
»Sanjal sem, da je vojna in čisto zares sem slišal streljanje in
krike tam v veži!« je razburjeno govoril.
»Sem k meni pridi, Peter. V moji postelji boš lažje zaspal
nocoj.«
»Saj ne boš nikomur povedala, mama, da me je bilo strah?«
se je zaupno stisnil k njej in kmalu zadremal.
»Kriki, streli v veži!« se je Anka nocoj zopet spomnila
strašnih dogodkov. »Ne, to niso bile sanje, to je bila resnica, ki
se je takrat vrasla v otroško dušo!« je zgroženo pomislila in
mehko božala Petra, ki je zdaj že mirno spal.
Dolgo v noč ni bilo nocoj spanca na Ankine oči in drug za
drugim so se vračali spomini, katere je že prekrila tančica
minulega časa. »Nikoli, nikoli ni nič do konca pozabljeno!« je
bila misel, s katero je Anka utonila v spanec, ko je luna že
tonila v bohorske gozdove.
»Kadar ni prave zime, tudi leto nič ne velja!« se je pridušal
Smolar, ko je že tretjič pobegnil s konji in plugom pod streho.
Preko cele pomladi ni bilo toliko sončnega vremena, da bi se
mogla zemlja pošteno osušiti in sprejeti vase seme novega
življenja.
»Zares še ne pomnim tako nerodnega vremena,« je odgovar-
jal Smolarju Osojnikov Jožek, ki je pomagal danes orati na
Dolinarjevi njivi.
Anka si še ni toliko opomogla, da bi imela svoje vole ali celo
konje, zato so ji ob pomladni setvi vselej priskočili na pomoil
Osojnikovi in drugi sosedje.
Smolar je ravno pokrival z debelimi odejami mokre konje,
katerim je Jožek prinesel koš dišečega sena, ko sta iz hiš«
zaslišala zamolkel tožeč vzdih.
»Kaj pa je bilo to?« je radovedno vprašal Jožek. Ravno tedaj
se je zaslišal drugi, še obupnejši in glasnejši krik.
»Jožek, steči domov po sestre in še k naši Vidi stopi! Kolikoi
je mogoče hitro, naj prihitijo na pomoč, saj se mi zdi, da j(
prišel Ankin čas!«
Jožek je nekaj trenutkov zmedeno gledal Smolarja, tako d;
ga je le-ta glasno nadrl: »Tak teci že, da ne bo prepozno!«
Jožek je stekel skozi ploho dežja, Smolar pa je priveza
konje in z nelagodnim občutkom vstopil v hišo.
Vsi njegovi otroci so se rodili doma in vsem je pomagala ni
svet teta Polona, ki pa je zdaj že počivala na vaškem pokopa
lišču.
Poznal je krike materinskih bolečin, zato je s tesnobi
poslušal v sobo, kjer je bila Anka in se čudil zlovešči tihoti.
»Anka!« je tiho poklical »Anka, je vse v redu? Anka, rec
vendar kaj!« je zdaj že prav zakričal in se nestrpno oziral sko2
okno na pot po kateri bi se morale prikazati ženske.
»Le kod se toliko obirajo?!« se je grizel v ustnico. Čutil je, d
je nekaj hudo narobe, zato ni več vzdržal v negotovosti in j
previdno odprl vrata v Ankino sobo.
Zgrožen je nemo gledal na tleh ležečo nezavestno Anko, vsi
premočeno od krvi.
»Kaj je?« so ga odrinile ženske, ki so tedaj planile v sobo ii
začele previdno dvigovati Anko na posteljo.
»Kaj je?« je ponovil vprašanje Jožek, ki je srečal Smolarj
ravno med podboji hišnih vrat in hotel mimo njega vstopiti.
»Ne hodi noter, si še premlad, Jožek!« ga je ustavil Smolar.
»Raje steči do fare, po gospoda župnika. Kaže, da ga boin
potrebovali,« je govoril z ugaslim glasom.
Jožek je na vso moč hitel in ravno tam, kjer se začenj
drenov gaj, ki je bil takrat ves v cvetju, je srečal Petra, ki se j
vračal iz šole.
»Stric Jožek, kam pa tako hitiš?« ga je začudeno vprašal.
»Z mano pojdi, spotoma ti povem,« se je ognil Jože
tesnobnemu odgovoru.
»Zakaj nič ne govoriš?« se je čudil Peter stricu, ki je vedn
imel zanj šaljivo in prijazno besedo. »In kam sploh greva,« j
začudeno vprašal, ko je videl, da hiti Jožek proti farni cerkvi
»Tukaj me počakaj!« je strogo naročil Jožek Petru in hitr
vstopil v farovž.
MALI OGLASI - INFORMACIJE
17
18
MALI OGLASI ■ INFORMACIJE

MALI OGLASI - INFORMACIJE
19
20
INFORMACIJE
"ROJSTVA
V celjski porodnišnici so
rodile:
28.1.: Vesna VILČNIK iz Slo-
venske Bistrice - dečka, Lucija
ČEDE iz Mozirja - dečka.
29.1.: Ivica RAZGORŠEK iz
Vojnika - dečka, Zvezdana
ŠTARKL KROFLIČ iz Celja -
deklico, Darinka KLINGER iz
Celja - dečka, Tanja KOKOT iz
Loč - dečka, Simona LIHTEN-
EKER iz Šoštanja - deklico,
Mateja POTOČNIK iz Celja -
deklico.
30.1: Marija KOMERIČKI
GRŽINIČ iz Petrovč - deklico,
Zvezdana MAJHEN iz Nazarij
-dečka, Majda ZIDAR iz Pod-
plata - deklico, Simona LES-
KOVAR iz Loč - dečka.
POROKE
Celje
Poročila sta se: Simon GO-
LUB z Rožnega Vrha in Sonja
KOŽEL iz Gorice pri Šmart-
nem.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Tomo ŠPIL-
JAK iz Malega Tabora (Hrvaš-
ka) in EHca ŠKORJANC iz Ro-
gaške Slatine, Damir KREŠ iz
Malih Gorenc (Hrvaška) in
Mihelca PONDELAK iz Olimja
ter Bojan GOBEC iz Rogaške
Slatine in Jergovana GOBEC iz
Leskovca (Hrvaška).
Velenje
Zlata poroka - sklenila sta
jo Ludvik in Štefanija ŠKRUBA
iz Velenja.
SMRTI
Celje
Umrli so: Terezija ZORENČ
iz Trebč, 89 let, Amalija ESIH
iz Celja. 87 let, Marija BINCL
iz Zadobrove, 89 let, Frančiš-
ka DOLENC KOVAČ iz Celja,
88 let, Matija KOZINC iz Str-
žišča, 67 let, Angela ŠUSTER s
Polzele, 76 let, Alija OME-
RAGIČ s Ptuja, 73 let, Franc
CVETKO iz Zagaja pod Bo-
čem, 48 let, Adela Marija
RAUTER iz Lesičnega, 87 let,
Alojzija KUKOVIČ iz Gabro-
velj, 93 let, Matilda KRAJNC
iz Zadobrove, 78 let. Angela
POLANEC iz Štor, 88 let, Ana
ŠPENDE iz Dobletine, 74 let,
Martin PETAN iz Cerovca, 71
let, Štefanija MARČEN iz Ce-
lja, 80 let, Anton DOBNIK iz
Celja, 71 let, Jože SUMRAK iz
Celja. 66 let, Marija PEPELN-
JAK iz Rogatca, 87 let, Leo-
pold JERNEJŠEK iz Celja, 65
let, Anton KOŠTOMAJ iz Tr-
novelj pri Celju, 77 let, Franc
ČUJEŠ iz Lipoglava, 72 let,
Leopold PEZDEVŠEK iz Ra-
deč, 61 let, Franc PUSTO-
SLEMŠEK iz Juvanja, 64 let,
Franc ROGELŠEK iz Gavc, 53
let. Zofija KOŠIR iz Celja, 75
let, Dušan Marjan KOŠUTA iz
Celja, 67 let, Marija ČAKŠ iz
Sp. Mestinja, 95 let, Anton
PIRŠ iz Arclina, 67 let, Marija
VALEK iz Škofije, 65 let, Mari-
ja ŠTORMAN iz Podloga v Sa-
vinjski dolini, 52 let, Jožef
BIDERMAN iz Lokavca, 42 let,
Veronika MEH iz Zadobrove,
63 let, Štefan KOVAČ iz Kom-
pol, 87 let, Josip FURJAN iz
Celja, 61 let, Ivana LADIHA iz
Celja. 58 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Katarina POZNIČ
iz Grajske vasi, 64 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Rozalija BELIČ iz
Irja, 83 let, Vladimir GROBIN
iz Čače vasi, 62 let, Ivan
NARAT iz Hrastja ob Bistrici,
70 let, Majda KIDRIČ iz Rogat-
ca, 59 let, Štefanija ČEPIN iz
Slivnice pri Celju, 72 let.
Velenje
Umrli so: Anton IRŠIČ iz
Rogaške Slatine, 88 let, Martin
PROSENJAK iz Slovenj Grad-
ca, 80 let, Jožefa LESKOŠEK iz
Topolšice, 90 let, Anton Zvoni-
mir VUGA iz Šoštanja, 77 let,
Franc COKAN iz Gotovelj, 84
let, Anton JEŽOVNIK iz Rečice
ob Paki, 71 let, Anton ŠTERK iz
Velenja, 70 let in Anton
JEZOVŠEK iz Mestinja, 73 let.
Žalec
Umrli so: Jernej RAMŠAK iz
Pongraca, 81 let, Ivan KOREN
iz Šempetra v Savinjski dolini,
69 let, Leopoldina PIRNAT iz
Šempetra v Savinjski dolini,
88 let. Karel VAUPOTIČ iz Go-
renja, 74 let. Jožefa CVENK s
Polzele, 73 let.
INFORMACIJE
21
22
KRONIKA
mini krimici
Ni se posrečilo
v torek, 1. februarja popold-
ne, so v trgovini Spar supermar-
ket v Velenju pri tatvini zalotili
22-letnega Zvonka B., ki je na-
meraval ukrasti 3 fotografske
aparate Soligor in toaletno vodi-
co Heaven. Oster varnostnikov
pogled mu je nameravano deja-
nje preprečil.
Kradel V dveh
stanovanjih
v stanovanjskem bloku na
Milčinskega ulici v Celju je 1.
februarja nekdo vlomil v dve
stanovanji. Iz stanovanja Alek-
sandre Ž. je ukradel 10 prstanov,
3 zapestnice, 5 uhanov, 3 ogrli-
ce, 7 različnih obeskov, fotograf-
ski aparat in testne parfume.
Lastnica je oškodovana za okoli
400 tisoč tolarjev.
Potem je storilec vlomil še v
stanovanje Marka O., ukradel pa
3 prstane, 2 verižici, 3 obeske,
zapestnico in denarnico, v kateri
je bil denar. V tem primeru je
lastnik oškodovan za okoli 160
tisoč tolarjev.
Okradel lovce
Policisti PP Šmaije pri Jelšah
so bili te dni obveščeni, da je
nekdo, v času od decembra lani
do 2. februarja, vlomil v še nedo-
končano lovsko kočo v Kunšper-
ku. Iz notranjosti je odnesel ne-
kaj elektro in vodoinstalacijske-
ga materiala ter par steklenic
brezalkoholne pijače. Lovska
družina iz Bistrice ob Sotli je
oškodovana za okoli 30 tisoč
tolarjev.
Mobi iz omarice
v sredo, 2. februarja popold-
ne, je nekdo odpri tujo garde-
robno omarico na srednji trgov-
ski šoli v Celju. Na škodo Toma-
ža S. je ukradel mobilni telefon
Ericsson, vreden okoli 15 tisoč
tolarjev.
Strah in razočaranje
v sredo, 2. februarja zvečer, je
neznani storilec dohitel 80-letno
Pavlo C., ki je šla peš po Zgornji
Hudinji v Celju, in ji z rok iztrgal
usnjeno torbico. Pri tem je žen-
ska izgubila ravnotežje in padla
po tleh, predrznež pa je pobeg-
nil neznano kam. Ker v torbici ni
bilo denarja in sploh nič kaj
vrednega, je bil pri pregledu vse-
bine torbice gotovo razočaran,
Pavla P. pa je doživela veliko
mero strahu.
Sunil GSM
V sredo, 2. februarja popold-
ne, je nekdo kradel v prodajalni
Tehno shop v Rogaški Slatini. S
police je ukradel GSM aparat
Samsung SGH 500, vreden
67200 tolarjev
Mojca ob smuči
v sredo zvečer je neznani sto-
rilec ukradel dva para smuči
Elan, odložene v hodniku stano-
vanjske hiše na Cinkarniški poti
v Celju. Lastnica Mojca Ž., za
katero je letošnja smučarska se-
zona s tem končana, je oškodo-
vana za 50 tisoč tolarjev.
Lotil se je delovnega
stroje
v noči na 3. februar se je
neznani storilec lotil delovnega
stroja, postavljenega ob cesti v
kraju Pečica. S stroja je ukradel
več različnih ključev za popravi-
lo stroja, dve izvijača in dva
polnilnika za mazanje stroja.
Lastnik Oto T. je oškodovan za
okoli 35 tisoč tolarjev.
Pisarna je bila
nezaklenjena
v četrtek, 3. februarja med 10.
in 10.30 uro, je neznani storilec
iz odklenjene pisarne v Kukur-
nem centru Ivan Napotnik ukra-
del denarnico z manjšo vsoto
denarja, osebnimi dokumenti in
bančnimi karticami, prilastil pa
si je tudi mobilni telefon Erics-
son. Lastnica Kornelija K. je oš-
kodovana za približno 40 tisoč
tolarjev.
Zasegli orazje
Policisti PP Šmarje pri Jelšah
so v četrtek, na osnovi odredbe
sodišča, opravili hišno preiskavo
pri Matiji K. Našli in zasegli so
starejšo vojaško puško, plinsko
pištolo kal. 8 mm, različne dele
za orožje in večje število nabo-
jev. Zoper osumljenca bodo po-
dali predlog za uvedbo postopka
pri sodniku za prekrške.
Študenti ob bone
v noči na 4. februar je neznani
storilec vlomil v prostora Štu-
dentskega servisa Maribor, PE
Celje, na Vodnikovi ulici v Celju.
Ukradel je železni trezor z de-
narjem in 3043 boni za prehra-
no. Študentski servis je oškodo-
van za 200 tisoč tolarjev.
Roparska trajica na
delu
v petek, 4. februarja popold-
ne, so trije mlajši neznani moški
obstopili 56-letnega Leopolda
T, ki je šel peš po Okopih v
Celju. Denarnice, ki so jo zahte-
vali od njega, jim ni hotel izroči-
ti, zato ga je eden izmed storil-
cev udaril v obraz, drugi pa mu
je denarnico na silo vzel iz žepa.
Ker v njej ni bilo denarja, so jo
odvrgli in pobegnili. Isti trije na-
silneži so kasneje, pri vhodu v
stanovanjsko hišo na Okopih,
ustavili 71-letno Frančiško K. in
ji iz rok iztrgali torbico z denar-
jem in osebnimi dokumenti ter
pobegnili v neznano. Frančiška
K. je oškodovana za približno 10
tisoč tolarjev.
Nepovabljeni gost
v petek popoldne je nekdo
vstopil v odklenjeno stanovanje
na Slomškovem trgu v Celju,
kjer je ukradel žensko torbico z
denarnico in dokumenti, več
različnih ključev, GSM telefon-
ski aparat Samsung ter nekaj
kozmetičnih izdelkov. Lastnica
Nataša M. je oškodovana za oko-
li 100 tisoč tolarjev.
Razbil steklena
vrata
v soboto, 5. februarja nekaj
pred 2. uro, je neznani storilec
razbil steklo na vhodnih vratih
gostinskega lokala Jazz pub ob
Ljubljanski cesti v Celju. Lastnik
lokala Stanislav S. je oškodovan
za okoli 60 tisoč tolarjev.
Ustrelil, odvrgel
srno
v noči na 5. februar je nekdo
ustrelil srno, ki so jo v jutranjih
urah našli ob regionalni cesti
Črnivec - Radmirje, v kraju Dol.
Lovska družina Gornji Grad je
oškodovana za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Kosilnica brez
motof|a
v času od 1. do 6. februarja je
neznani storilec kradel pod gos-
podarskim poslopjem pri stano-
vanjski hiši v Doropolju. S kosil-
nice BCS je demontiral in odne-
sel motor, s tem pa Ernesta Ž.
oškodoval za okoli 100 tisoč to-
larjev.
Lepa vsota V Žepu
Neznani storilec, ki se je 7.
februarja dopoldne mudil v ča-
kalnici Zdravstvenega doma Ce-
lje, je z roko segel v tujo bundo
in si prisvojil denar, bančne kar-
tice in večji srebrnik. Lastnik
Aleksander M. je oškodovan za
okoli 100 tisoč tolarjev.
Rop
v ponedeljek, Z februarja
okoli 20.45 ure, je Nataša B. v
Arji vasi ustavila vozilo in spreje-
la avtoštoparja, 15-letnega D.K.
iz Kidričevega. Peljala ga je po
avtocesti do izvoza za Šempeter
in tam vozilo ustavila. Takrat pa
je D.K. iz žepa potegnil pištolo in
od voznice zahteval denar. Izro-
čila mu je 500 tolarjev, takrat pa
je za njenim vozilom ustavilo
drugo vozilo, zato je Nataša B.
izstopila in začela vpiti. D. K. je
zbežal v smeri Šentruperta, kjer
ga je čez nekaj minut prijela
policijska patrulja. Pri postopku
so ugotovili, da je imel fant pri
sebi plašilno pištolo. Za rop se
bo moral zagovarjati na sodišču.
Samo cigarete
v torek, 8. februarja ob 3.45
uri, je neznani storilec vlomil v
skladišče Prodajnega centra Ce-
lje, na Lavi v Celju. Ukradel je
310 zavojev cigaret West in 40
zavojev cigaret Mariboro. Pro-
dajni center je oškodovan za 94
tisoč tolarjev.
Vlomilec prijet
v torek, 8. februarja kmalu po
polnoči, je bilo vlomljeno v pro-
dajalno Kovinotehne na Gubče-
vi ulici v Celju. Na kraju vloma
so policisti prijeli 27-letnega Bra-
nimira T. iz Celja, sostorilec pa je
pobegnil s kolesom. Ukradene
mobitele, vredne 340 tisoč tolar-
jev, so mu policisti zasegli.
Vlomil V boxerja
v ponedeljek, 7 februarja po-
poldne, je neznani storilec vlo-
mil v tovorni avtomobil Peugeot
Boxer 2,5 TD. Ukradel je večjo
količino prehrambenih izdel-
kov: sirov, salam, šunke ter 16
steklenic viskija in 4 steklenice
vodke. Lastnik Marko F. je oško-
dovan za približno 90 tisoč tolar-
jev.
Tatvine iz vozil
v noči z 31. januarja na 1.
februar je neznani vlomilec de-
loval na območju Nove vasi v
Celju. V stanovanjski soseski
Pod gabri je vlomil v osebni
avtomobil VW Golf, ukradel av-
toradio kasetofon Sony, s tem pa
lastnika Jožeta P. oškodoval za
okoli 35 tisoč tolarjev. Na Ce-
lovški ulici je storilec vlomil v
osebni avtomobil VW Golf,
ukradel pa denarnico z denar-
jem ter sončna očala. Lastnik
Gregor Č. je oškodovan za prib-
ližno 25 tisoč tolarjev.
V	torek, 1. februarja popold-
ne, je bilo vlomljeno v osebni
avtomobil VW Golf, parkiran
pred Centrom Interspar na Mari-
borski cesti v Celju. Storilec je
ukradel poslovni kovček z doku-
menti in denarjem, lastnika Jo-
žeta I. pa oškodoval za približno
25 tisoč tolarjev.
V	noči na 2. februar pa je
neznani storilec vlomil v osebni
avtomobil VW Golf, parkiran na
Smrekarjevi ulici v Celju. Iz vozi-
la je ukradel avtoradio kasetofon
Sony, Janeza S. pa oškodoval za
približno 25 tisoč tolarjev.
V	noči na 2. februar je neznani
storilec vlomil v osebni avtomo-
bil R4, parkiran pred stanovanj-
skim blokom Pod kostanji v Ce-
lju. Iz vozila je ukradel vodni
sesalec (čistilec) Thomas, s
sprednjega sedeža vzglavnik,
200 litrov bencina in 11 litrov
olja Valvoline. Lastnica Mojca P.
je oškodovana za okoh 70 tisoč
tolarjev.
V	četrtek, 3. februarja zgodaj
zjutraj, je nekdo kradel iz oseb-
nega avtomobila R4, parkirane-
ga na dvorišču stanovanjske hiše
v Gotovljah. Ukradel je avtora-
dio Kenvvood in polico z zvočni-
koma. Lastnik David Č. je oško-
dovan za okoli 32 tisoč tolarjev.
V	času od ponedeljka do četrt-
ka je neznani storilec deloval na
ograjenem območju podjetja In-
tegoros v Štorah, kjer je vlomil v
dve vozili. Iz osebnega vozila
VW Golf je ukradel avtoradio in
zvočnika, iz osebnega vozila Za-
stava Yugo pa oba zvočnika.
Lastnikoma je povzročil za okoli
50 tisoč tolarjev gmotne škode.
V	četrtek, 3. februarja z^
je v Draži vasi neznani stotj
kradel iz nezaklenjenega oj,
nega avtomobila Opel
Prisvojil si je moško ustij^
jakno, v kateri je bil denar.
nik Ivan L. je oškodovan za ^
ližno 80 tisoč tolarjev.
V	noči na 6. februar je ij
vlomljeno v osebni avtoriKj
Zastava Yugo, parkiran na lij
kovi cesti v Celju. Storilec
ukradel dve bundi in dve den
niči. Bonifacij F, Darja I. in i
dra J. so oškodovani za pribljjj
40 tisoč tolarjev.
Minulo nedeljo med 16,^
23.30 uro je neznani stoij
vlomil v osebni avtomobil J
stava Yugo, parkiran pri nek^
nji izstopni postaji avtoceste
Celju. Iz notranjosti vozila
ukradel zadnjo polico z zvo(5
koma Pioneer, s tem pa lastni
Bojana K. oškodoval za okoli;
tisoč tolarjev.	M
Radarji bodo
•	v petek, 11. februarja od jutra do noči, na območju celotne
regije (poostreni nadzor),
•	v soboto, 12. februarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, v popoldanskem času pa na območju Celja,
•	v nedeljo, 13. februarja dopoldne na območju Rogaške
Slatine, popoldne pa na območju Žalca,
•	v ponedeljek, 14, februarja dopoldne na območju Šmarja
pri Jelšah, popoldne pa na območju Mozirja,
•	v torek, 15. februarja dopoldne na območju Celja, v
popoldanskem času pa na območju Slovenskih Konjic,
•	v sredo, 16. februarja dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Rogaške Slatine in
•	v četrtek, 17. februarja dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jelšah.
II. osnovna šola Celje
daje
OBVESTILO
o vpisu v 1. razred 9-letne osnovne šole.
Obveščamo starše, prebivalce Mestne občine Celje, da bomo vpisovali
V prvi razred za šolsko leto 2000/2001
14., 15. in 16. februarja 2000.
Starše bomo vabili pisno. Če kdo, ki ima šoloobveznega otroka, ne bo prejel vabila in živi v našem
šolskem okolišu, naj se oglasi na šoli v ponedeljek, 14. In v torek, 15. februarja, od 8. do 12. ure
in v sredo, 16. februarja, od 8. do 16. ure.
Vpis je obvezen za vse otroke, rojene leta 1994.
Starši praviloma vpišejo otroka v osnovno šolo, v katere okoliš sodi njihovo prebivališče.
Pravočasen vpis je potreben zaradi organizacije dela na šoli.
TAJFUN PLANINA d.o.o.
Planina pri Sevnici
objavlja naslednja prosta delovna mesta:
VARILEC
STRUGAR
REZKALEC
STROJNI MEHANIK
Zahteve in pogoji:
-končana triletna poklicna šola strojne smeri
-najmanj eno leto delovnih izkušenj
Delovno razmerje se sklepa za določen čas z enomesečnim
poskusnim delom.
Pisne prijave z življenjepisom in dokazilih o izobrazbi pošljite v 8
dneh po objavi na naslov: TAJFUN PLANINA d.o.o. Planina 41
a, 3225 Planina pri Sevnici.
Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo povabili na pogovor.
KRONIKA
23
nočne cvetke
Stanovalcem v hiši na Sa-
Ijski ulici je 2. februarja
r Log polnoči spet prekipelo,
cnet so morali poslušati svojo
sosedo Barbaro, ki je razgra-
ala po svojem stanovanju,
kričala in tolkla po stenah.
Ker njihove mile prošnje, naj
se umiri, niso zalegle, so to
nalogo opravili policisti, svoje
bo rekel tudi sodnik za
prekrške.
I« Mirko je bil 2. februarja
dopoldne v lokalu Astra na
Gosposki, od tam pa je odšel
kot ranjenec. V lokalu je bil
namreč tudi Stanko K., ki je
Mirka tako grobo sunil s sto-
la, da je padel in si poškodo-
val roko.
•	Marjan K. je bil 4. februar-
ija popoldne v lokalu Stalin,
{(er je bil sila neugoden in
neprijazen, predvsem pa gla-
sen gost, je pomoč prispela
kar čez cesto. Možje postave
so kršitelja Marjana primerno
izprašali, dodatna vprašanja
pa mu bo postavil sodnik za
prekrške.
•	V petek zvečer se je inter-
vencijska patrulja zglasila na
Železarski ulici v Štorah, kjer
sta se na hodniku sprla in drla
Bernarda in njen sosed Rizo.
Kot kršitelja javnega reda in
miru ju bo obravnaval sodnik
za prekrške.
!• Na Kovinarski sta se v pe-
tek zvečer skregala in stepla
brata Jože in Franci. Bratje in
sestre so ponavadi za to, da si
pomagajo, bi kazalo spomniti
in opomniti sprta brata.
•	Na Goriški je bil Marjan
R. spet v klasičnem elemen-
tu. Spet je tepel svojo ženo
in svoje otroke. Kako dolgo
še?
•	Dora in Darja si nista naj-
bolj simpatični sosedi. V so-
boto okrog dveh ponoči se je
Dora Darji posvečala tako, da
ji je trkala po vratih, pritiska-
la na zvonec in ji iz svojega
stanovanja zvonila po telefo-
nu.
•	V soboto zvečer se je na
policijski postaji oglasila
prestrašena in pretepena Si-
mona. Dežurnemu je pove-
dala, da prihaja od svojega
bivšega partnerja Dimitrija
P. Ko se je oglasila pri njem,
da bi odpeljala domov svo-
jega (njunega) otroka, sta se
sprla, potem pa jo je Mitja
obrcal in jo davil. Za to po-
četje bo odgovarjal pri sod-
niku za prekrške in še na
sodišču.
•	Anto K. je bil v nedeljo
ponoči spet v standardni for-
mi. Spet se je čustveno razda-
jal tako, da je svojo izvenza-
konsko družico Pavlino pre-
tepel. Ker ob prihodu patrulje
ni kazal pripravljenosti, da se
bo umiril, so ga odpeljali v
prostore za pridržanje.
M.A.
Minil je se en rave«..
v dvorani Golovec v Celju je
bil v soboto in nedelj še en
raverski praznik. Raverji, ki so
priromali v Celje z vseh kon-
cev dežehce na sončni strani
Alp, so uživali v svoji glasbi,
ninogi pa so si razpoloženje
začinjali z značilnimi pripo-
močki, z zvito »travo«, tablet-
kami in speed praški. Med
okoli dvatisočglavo kostum-
sko zelo pisano množico pa
so se vrinili tudi možje posta-
ve, ki so bili tam od 22. ure do
štirih zjutraj naslednjega dne.
Ukrepali so zoper 11 kršiteljev,
ki so imeli pri sebi manjše
količine mamil, zoper 4 udele-
Napadel policista
v torek, 8. februarja ob
^•35 uri, je policist PP Vele-
nje v Selu pri Velenju legiti-
miral 22-letnega Vasjo N. iz
Pake pri Velenju, ta pa se je
^daljnjemu postopku uprl.
Policista je fizično napadel,
^ roko ga je udaril v ličnico
ga lažje telesno poškodo-
Policisti so ga potem
obvladali, zoper njega bodo
Podali kazensko ovadbo.
I^elovna nesrečo
^evsakdanji dogodek se je
J^'Petil 7. februarja okoli 9.
•J v Novi vasi pri Šmarju.
Tam je 39-letni Franc Š. iz
gladke gore, ob lokalni cesti
podiral večji hrast. Ko je zaža-
v deblo, se je le-to prelomi-
. padlo na tovornjak, s
^^erim se je iz smeri Sladke
pripeljal 22-letni Mitja Ž.
JJ^^ogaškeSlatine.Vtejnesre-
' ^ta bila ranjena voznik in
Potnik, voznik je utrpel hu-
telesne poškodbe.M.A.
žence Rave partyja pa bodo
podali kazensko ovadbo zara-
di kaznivega dejanja neupravi-
čene proizvodnje in prometa z
mamili. Zasegli so 9 zavojčkov
marihuane, 56,5 grama amfe-
tamina in 75 tabletk mamila
ecstasy. Najstarejši kršitelj, s
katerim so se ukvarjali polici-
sti, se je rodil leta 1977, najm-
lajši pa leta 1983.	M.A.
Z zlorabo do
lastnih koristi
Celjski kriminalisti so na
Okrožno državno tožilstvo v
Celju podali kazensko ovadbo
zoper odgovorno osebo Skla-
da za razvoj obrti in podjetniš-
tva Celje. Obstaja sum, da je
storila kaznivo dejanje zlora-
be uradnega položaja ali urad-
nih pravic.
Osumljeni (do 4. maja 1999 je
bil predsednik upravnega
odbora sklada Roman Gracer)
naj bi kaznivo dejanje storil ta-
ko, da je svojemu podjetju pri-
dobil dva bančna kredita, prve-
ga 5. januarja lani v višini
18.902.000 tolarjev, drugega pa
12. marca v višini 10.500.000
tolarjev, oba pa po nižji obrestni
meri, seveda na račun sklada.
Meje pravic iz naslova urad-
nega položaja naj bi prestopil s
tem, ko je oba kredita z znižano
obrestno mero pridobil brez
predhodne odobritve upravne-
ga odbora sklada, na tak način
pa naj bi si pridobil premoženj-
sko korist v višini 1.305.703 to-
larjev, ki izhaja iz razlike med
subvencionirano in običajno
obrestno mero.
Na osnovi zbrane doku-
mentacije so kriminalisti ugo-
tovili, da je sklep o odobritvi
kredita za svoje podjetje se-
stavil in podpisal osumljenec
sam, čeprav upravni odbor
sklada takšnega sklepa ni
sprejel. Sklep je nato dostavil
poslovni banki, ki je zaprošeni
kredit odobrila.
S takšnim ravnanjem naj bi
bil osumljenec storil kaznivo
dejanje zlorabe uradnega polo-
žaja ali uradnih pravic.
^^^^^^^^^ M.A.
gorelo je...
Požar na
kontejnerju
v soboto, 5. februarja nekaj
po 22. uri, je zagorelo v ko-
vinskem kontejnerju pred 1.
Gimnazijo v Celju na Kajuho-
vi ulici.
Kaže, da je v kontejner nek-
do odvrgel cigaretni ogorek, ki
je povzročil požar. Pogasili so
ga gasilci celjske poklicne eno-
te, gmotna škoda, ki je nastala,
pa znaša približno 100 tisoč
tolarjev.
Travniška požara
v nedeljo, 6. februarja okoli
12.50 ure, je zagorelo na trav-
nikih v Pečovju nad Štorami
in v Vinski Gorici pri Dobrni.
V prvem primeru je zgorela
podrast na površini okoli 520
kvadratnih metrov, požar pa so
pogasili gasilci iz Štor. Policisti
so ugotovili, da je Janko R. po-
magal pri čiščenju gozda, last
Ivana G., zakuril kup vejevja,
veter pa je ogenj razširil po
travniku.
V Gorici pri Dobmi pa je last-
nik travnika Anton T. kuril po-
sušeno travo, veter pa je razširil
ogenj po površini okoli 150 kva-
dratnih metrov. Požar so poga-
sili gasilci z Dobme. M.A.
prometne nezgode
Trčenje v križišču
v križišču Kidričeve in
Kočevarjeve ulice v Celju se
je v četrtek, 3. februarja do-
poldne, pripetila nezgoda, v
kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana, gmot-
na škoda pa znaša okoli 3
milijone 540 tisoč tolarjev.
Safet B. (26), državljan BiH,
je vozil tovorni avtomobil po
Kočevarjevi ulici, v križišču s
Kidričevo ulico pa je zavijal
levo v smeri Mariborske ce-
ste. Takrat je iz smeri Mari-
borske ceste pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 26-let-
ni Eldin R. iz Celja, nakar sta
vozih trčili. V nesreči je voz-
nik Eldin R. utrpel hude tele-
sne poškodbe.
Vozilo obstalo na
strehi
Na regionalni cesti zunaj
naselja Nazarje se je v četr-
tek, 3. februarja ponoči, pri-
petila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo ranje-
na, škoda na vozilu pa znaša
okoli 30 tisoč tolarjev.
Tomaž Š. (30) iz Nazarij je
vozil osebni avtomobil iz
smeri Mozirja proti Nazar-
jam. V desnem nepregled-
nem ovinku je zapeljal desno
z vozišča, kjer je vozilo trčilo
v betonski nadvoz jarka in
obstalo na strehi. Pri tem je
voznik utrpel hude telesne
poškodbe.
Vzvratno v peško
Na Prešernovi ulici v Ce-
lju se je v ponedeljek, 7. fe-
bruarja popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je bila hu-
do ranjena peška.
Slavko M. (59) iz Celja je s
parkirišča na Prešernovi ulici
zapeljal vzvratno in pri tem
trčil v peško, 60-letno Emilijo
C. iz Šempetra, ki je stala na
robu vozišča. Peška je pri tr-
čenju padla in utrpela hudo
telesno poškodbo.
Za razjasnitev okoliščin te
nesreče v PU Celje naprošajo
morebitne očividce, da pokli-
čejo na telefonsko številko
133 ah se zglasijo na PPP Ce-
lje.
M.A.
»jSi-t- - f-, ----- -	- ----
Padel V kislino
V Cinkarni v Celju se je 1. februarja koli 12.30 ure
pripetila huda delovna nesreča.
Delavec Jasmin G. iz Pečovnika pri Celju, delavec podjetja Mio
metal iz Maribora, je pri vzdrževalnih delih v obratu proizvod-
nje titanovega dioksida s plinsko rezalko rezal kovinske cevi.
Delal je nad kadjo, v kateri je bila solna kislina z dodatki
natrijevega titanita, padel vanjo in utrpel hude opekline. Odpe-
ljali so ga v ljubljanski Univerzitetni klinični center.	M.A.
24
ZANIMIVOSTI

Nova Tatjana je
osvojila prestol
Kljub temu, da je nekaj
zakletega okoli lepotnega
prestola v tekmovanju za
Hawaiian Tropic, je nedavni
finale tega lepotnega tekmo-
vanja v Novo Gorico zvabil
veliko lepotic, željnih slave.
Lani je zmagala Anja Bo-
žič, vendar še do danes ni
videla prve nagrade. Las Ve-
gasa, pa ne zato, ker organi-
zator ne bi izpolnil svoje ob-
ljube, ampak zato, ker je nez-
nanec (vsaj do danes ga poli-
cija še ni našla) podtaknil
bombo pod avtomobil njene-
ga intimnega prijatelja, ki je
na Obali dokaj znan podjet-
nik. Anja je bila pri eksploziji
hudo poškodovana, vendar je
na srečo že okrevala in je
načrtovala, da si bo Las Vegas
ogledala letos. Pa ga spet ne
bo videla, kajti ravno takrat
ima zaključne izpite na Sred-
nji zdravstveni šoli. Je pa šla v
Las Vegas druga za Anjo, to je
Maja Rejec in tam vzbudila
veliko pozornost. Izbrana je
bila med dvanajst lepotic, ki
so našle svoj prostor na kole-
darju tekmovanja. Povabih so
jo tudi, naj gola požira za
Playboy, vendar še vedno ok-
leva.
»Sploh ne bi pomišljala, ta-
koj bi gola požirala za Play-
boy,« je izjavila letošnja zma-
govalka, tekmovanje je bilo
pred nekaj dnevi v Perli v Novi
Gorici Velenjčanka Tatjana
1\itan, 21-letna lepotica.
Spremljevalci takšnih in po-
dobnih lepotnih tekmovanj tr-
dijo, da si ni dala samo pove-
čati ustnic, pa temeljito popra-
viti zobe in nos, še več, trdijo,
da ima lepa Tatjana, ki je do-
slej že velikokrat sodelovala
na lepotnih tekmovanjih,
mnogo lepše prsi, kot pa jih je
imela do pred kratkim in da so
vsaj še enkrat večje kot njene
»stare«. Vsaj po fotografijah
sodeč ima Tatjana z njimi vse
možnosti, da vzbudi ameriško
pozornost. »Ne vem, kako je z
njenimi prsmi,« je dejal Bojan
Manenica iz Celja, organiza-
tor lepotnih tekmovanj, ki prvi
začne z njimi in zadnji konča,
na leto pa jih organizira kak-
šnih 25, »slišal pa sem, da je
Tatjana, ki ima zdaj stalnega in
dokaj bogatega spremljevalca,
ki ji tudi plačuje vse te njene
lepotne dodatke, res vsa nova.
Je pa še lepša,« je dejal.
No, če smo že pri tekmova-
nju, lep uspeh je dosegla Ce-
ljanka Alja Klapič. Pravza-
prav je bilo celotno novogo-
riško tekmovanje v znamenju
štajerske lepote, saj bodo
odšle v Las Vegas kar štiri
Štajerke, poleg zmagovalke
Tatjane in Alje iz Celja še Ta-
nja Lipič iz Lenarta in Saška
Colnarič iz Ptuja.
Tekmovanje je bilo v Novi
Gorici, kjer je doma zadnje
čase najbolj objavljani pevec
zabavne glasbe Miran Rudan
in to zaradi nesreče, ki jo je
imel pred goriškim lokalom
Alf. Njegova žena Nataša je
izjavila, da bo moral Miran
ostati še kakšen teden na opa-
zovanju v šempetrski bolni-
šnici, toda kot smo zvedeli, je
bil drugi dan že doma. Sicer pa
je začela v zvezi z njim krožiti
še ena vest in sicer ta, da je
imel nesrečo teden dni pred
veliko nesrečo v Portorožu,
ko so se po Sloveniji razširile
govorice, da je z njim zelo
hudo in da je le malo verjetno-
sti, da bo preživel. Pa je preži-
vel, vendar je kmalu po okre-
vanju v Ljubljani povzročil no-
vo prometno nesrečo. Nesreč-
na ženska, ki ji je nenadoma
zaprl z vrati svojega avtomo-
bila kolesarsko stezo se je šele
pred dnevi, to je po dobrih
dveh mesecih, zbudila iz glo-
boke nezavesti. Miran pa, na-
mesto, da bi jo obiskal in se ji
vsaj opravičil, raje govori o
svoji novi kaseti in si dela re-
klamo, javnost pa čedalje gla-
sneje zahteva od njegovega
zdravnika, da se izjasni, ali je
znani pevec sposoben voziti
avto in če ni, naj mu odvzame-
jo vozniško dovoljenje.
NINA KAVRAN-ADLEŠIČ
Petek prinesel
srečo
Petek je bil slab dan za sul-
ca, zelo srečen pa za dva člana
Ribiške družine Šempeter.
Anton Pančur je imel sre-
čo dopoldne, saj je v njegovo
vabo zagriznil 89 centimetrov
dolg in 7 kilogramov težak
sulec. Milanu Vrsajkoviču se
je ribiška sreča nasmehnila
proti večeru, ko je ulovil 97
centimetrov dolgega in 8 kilo-
gramov težkega sulca. Za Mi-
lana pomeni petkov ulov že
četrto trofejo, vendar še ved-
no z veseljem najde čas in se
odpravi za Savinjo. Sicer so se
v Ribiški družini Šempeter
odločili za odlov 11 sulcev,
Antonov in Milanov pa sta 6.
oziroma Z po vrsti. US
Anton Pančur
Milan Vrsajkovič
Dan resnice
Mlačen aplavz, grenak nasmeh - pa ne, da je v mariborski
komediji Dan resnice, ki ostro šiba vpletanje političnih in
gospodarskih veljakov v medije, mag. Franc Pangerl koga
prepoznal?	Foto: SHERPA
vitezi belega mesta
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Več kot parodije
Na I. gimnaziji v Celju je bil spet odmeven kulturni maraton
Večnoporočenci, Rokavi-
iariU Paradiž city. Do nazga,
Touring od Planine do Celja,
Tretji kamen od šole, Hamle-
tina, Štalski izziv... Ne, to ni
zmešnjava TV programov, to
go le nekateri, najbolj v oči
bodeči naslovi predstav Kul-
turnega maratona I. gimna-
zije v Celju.
* Že štiriindvajsetič se je gim-
nazija spremenila v kulturni
hram, kjer je bilo na sporedu
štiriindvajset krajših pred-
stav, večinoma parodij na te-
levizijske serije. Profesorica
juana Robida in dijaka Tanja
Cetina in Miha Lajlar so že
tedne prej poskrbeli za orga-
nizacijo tega kulturnega do-
godka z zbiranjem prijav in
spodbujanjem k sodelovanju.
Predstave so propagirali na
različne načine, največ dija-
kov pa je s kričečimi, celo
provokativnimi plakati - gole
ženske - vabilo na ogled svo-
je. Večina predstav je bila
plod domišljije in ustvarjalno-
sti.dijakov, ob pomoči profe-
sorjev in znancev so poskrbe-
h tudi za sceno in kostume.
»Zelo sem zadovoljen z dija-
ki, saj so se vsi dobro odreza-
li. Zanimivo in skoraj nemo-
goče se zdi, kaj vse lahko
naredijo sami. Zanimanje di-
jakov za kulturni maraton je
veliko, zato jim tega niti ne
moremo vzed,« je zadovoljen
povedal ravnatelj Jože Zu-
pančič.
Že od jutra se je po šoli
šušljalo o Hamletini. Tik pred
uprizoritvijo se je pred telo-
vadnico zbrala množica dija-
kov, ki se je poskušala prebid
na predstavo. Hamletina je
združila več umetniških
zvrsd: petje, ples, igro, glas-
bo. Avtorica tragedije, Eva Vr-
tačič, je Shakespearove sone-
te povezala s problematiko
sodobnega sveta. Ne glede na
to, da je bila predstava upri-
zorjena v večjem prostoru
kot večina drugih, je bilo za-
nimanje zanjo tako veliko, da
so jo morali uprizoriti ponov-
no.
Žirija je izbrala tri predsta-
ve, ki so se uvrstile na pred-
stavitev Kulturnega utripa
KŠCR. »Težko se je bilo odlo-
čiti, saj so bile vse predstave
dobre. Na koncu so v ožji
izbor prišle Hamledna (2. c in
3. d). Zbor 1. celjske čete (3. č)
in Paradiž city (3. f),« je pove-
dala mentorica Kulturnega
društva Juana Robida. Vse tri
predstave so bile na ogled na
kuhurni praznik v Mladin-
skem centru.
M. GOTAL, N. PEUNIK
Foto: GREGOR KATIČ
ptt je Shakespearova tematika še vedno aktualna, so dokazali dijaki, ki so po lastnem
Scenariju uprizorili Hamletino. (na sliki: Sebastjan Vovk, Jasmirm Klenovšek in Dejan
Kovačevič)
Večer pred
spomlodinoiii
Po uspelem koncertu Šu-
•^ev, ki so ga v Plesnem
fonunu Celje konec januarja
pripravili kot prvega v nizu
prireditev Večer z..., ponuja-
jo v soboto, 12. februarja ob
uri, Celjanom že novo
priložnost za prijetno druže-
nje ob odlični glasbi prizna-
nih celjskih glasbenikov.
Pred Valentinovim se bodo
v dvorani Plesnega foruma
•-^ije v priložnostni zasedbi
Izbrali: Andrej Cimerman
I ^Klaviature, sax), Andrej Ko-
ij^n (trobenta), Marjan Kovše
pozavna), Hugo Haberman
i^Das kitara), Mitja T^Uč (bob-
Roman Fonda (sax), Eu-
Obarenovič (bas) ter brat
^ sestra Matevž in Alenka
oršič, ob spremljavi strica
kal)^^ Goršiča (bobni, vo-
2e sama imena priznanih
^jjskih glasbenikov obetajo
prileten Večer z..., zvoki
^^rgreenov, pravita organi-
^^ona Goga in Dušan Erja-
pa bodo tudi kar pravš-
kulisa čarobnega vzdušja
prazniku zaljubljencev,
'^lentinovem.	IS
V muzeju o odvisnostih
v sklopu predavcuij, ki so jih
v Muzeju novejše zgodovine
pripravili kot spremljajoče
prireditve ob razstavi »Ne!«
razstava o drogah,« je v torek,
1. februarja, na temo Kaj je to
odvisnost? predavala Darja Bo-
ben Bardutzky, dr. med., spe-
cialistka psihiatrije.
Darja Boben Bardutzky, ki
vodi oddelek za zdravljenje od-
visnosti v Psihiatrični bolnišnici
Vojnik, je srednješolcem pred-
stavila predvsem posledice, ki
jih povzročajo različne vrste od-
visnosti ter razloge, zaradi kate-
rih do njih pride. Udeleženci so
se pogovarjali predvsem o odvi-
snosti od alkohola, mladi pa so
se v razpravi dotaknili tudi odvi-
snosti od nedovoljenih drog,
med katerimi jih je najbolj zani-
mala marihuana. Kot je poveda-
la Darja Boben Bardutzky, se
doslej znanim vrstam odvisno-
sti vse bolj pridružujejo tudi
nove. »Na oddelku smo zdravili
že nekaj odvisnikov od kocka-
nja, vse bolj pogoste pa so tudi
tudi odvisnost od zdravil, hrane
in odnosov,« je povedala dr.
Bobnova, predstavila pa je tudi
delovanje skupin in klubov
zdravljenih alkoholikov ter dru-
gih oblik vzdrževanja abstinen-
ce po zaključenem bolnišnič-
nem zdravljenju. Mladi so pre-
davanje lepo sprejeli, postavlje-
na vprašanja pa dajejo vedeti,
da je odvisnost tema, ki jih zelo
zanima in da ostaja še vedno
veliko odprtih vprašanj, na ka-
tera želijo dobiti stiokovno ute-
meljene odgovore. NMS
Polzelski čebelarji
z novim predsednikom
čebelarsko društvo Polze-
la je eno najbolj delovnih v
celjski regiji. Med drugim si
je že pred 30 leti zgradilo
svoj čebelarski dom.
Na rednem lemem občnem
zboru je predsednik Milko
Medvešek med drugim pove-
dal, da so lani obnovili notra-
njost čebelarskega doma, pre-
pleskali okna in vrata ter zame-
njali strešno kritino. Vsa dela so
opravili prostovoljno, tako da
so dotacijo, ki so jo prejeli od
občine Polzela, kar potrojili. Se-
veda so skrbeli za izobraževa-
nje, predvsem so se izobraže-
vali o tem, kako zatirati varoo.
Sodelovali so na razstavi
cvetja, ki jo je organiziralo
Hortikulturno društvo Polzela
in na sejmu kmečkih dobrot,
ki ga je pripravilo turistično
društvo ob prvem občinskem
prazniku občine Polzela. Na
zboru so tudi opozoriU, da je
čebelarstvo preveč zapostav-
ljena kmetijska panoga, če-
prav je pridelek v sadjarstvu
močno odvisen od čebel.
Glede na to, da dosedanji
predsednik Milko Medvešek
iz zdravstvenih razlogov ni
želel več opravljati te dolžno-
sti, so za novega predsednika
izvolili Radivoja Verbnjaka,
Milku Medvešku pa podeliti
naslov častnega predsednika.
V program dela so zapisali
tudi namero, da bodo ponov-
no ustanovili čebelarski kro-
žek na osnovni šoli. Zbor če-
belarjev je v imenu Občine
Polzela pozdravil podpred-
sednik občine Stanko Novak,
tudi sam vnet čebelar.
T TAVČAR
Čebelarski dom, ob njem čebelnjak in novi predsednik Radivoj Vrbnjak.
Šola za veselje
v nedeljo se je skupina
Rečičanov odpravila na og-
led napol dograjenih prosto-
rih v novi rečiški šoli, ki jo
vsi z veseljem pričakujejo.
Kakor je znano, je do gradnje
šole, za kar Rečičani plačujejo
samoprispevek, prišlo po več-
letnih prizadevanjih, vmes pa se
je zgodilo precej neprijetiiosti.
Prvi izvajalec namreč ni dokon-
čal gradnje, dela so nato prevze-
li v trboveljskem Rudisu. Šola z
devetimi učilnicami, večimi ka-
bineti, knjižnico, telovadnico...
naj bi bila dograjena v začetku
maja, vmes pa naj bi imenovali
vršilca dolžnosti ravnatelja, na-
bavili opremo in se nasploh pri-
pravili za selitev vseh otrok v
nove prostore.	US
Rečičani v novi šoli.
26
NASI KRAJI IN UUDJE
Koš za dobro jutro in lahko noč
50 let skupnega življenja Kosmačinovih, ki sta se v Jurkloštru prva poročila
Iz Lahovega grabna pri Jur-
kloštru sta doma slavljenca
Bronislava in Leopold Kosma-
čin, ki sta sredi minulega me-
seca praznovala zato poroko.
Njuna domačija je visoko v
hribih, pa čeprav bi po imenu
kraja prej pričakovali drugače.
»Dobro jutro koš, lahko noč
koš,« je bilo pravilo njihovega
življenja. Edi, nekdanji matičar
v Jurkloštru, vajen vsake, še
tako slabe poti, nas je prijazno
popeljal do domačije, ki je tudi
sicer rojstni dom slavljenca in
kjer je zraslo njegovih deset
bratov in sester. Po dolgih letih
dela in bivanja drugje, sta se z
ženo pred 14 leti vrnila na ta
dom.
Ko je Leopold s svojimi 21 leti
zaključil petietno služenje do-
movini in se vrnil domov, je
kmalu po prihodu pobaral Špa-
novo dekle - Bronislavo, ki je
bila doma nedaleč stran, če bi
se omožila. Samo hrib je ločil
njuna pogleda. Tudi pri njih je
bila številna družina z devetimi
otroci. Dve leti kasneje, na sta-
rega leta dan, sta se poročila. To
je bila v Jurkloštru prva poroka.
s katero sta se kot mladoporo-
čenca vpisala v poročno matič-
no knjigo. Spomnita se, da je bil
takrat lep sobotni dan in da sta
po opravljeni civilni poroki dol-
go čakala še na cerkveno, saj je
župnik tako dolgo zamujal, da
sta že skoraj obupala.
Leopold je bil gozdni dela-
vec. Na Gozdnem gospodars-
tvu Jurklošter si je kot gozdar
služil kruh in se tam tudi upo-
kojil. Omenjeno podjetje jima
je tudi do vrnitve na njegov
dom nudilo streho nad glavo.
Bronislava sicer ni bila zapo-
slena, je pa zato skrbela za
otroke, gospodinjila in večkrat
so skupaj odhajali pomagat pri
delu tudi Leopoldovim star-
šem. Delo je bilo vse prej kot
lahko. Vse je bilo potrebno po-
storiti ročno.
V krogu družine sta proslav-
ljala zlati jubilej, njuno zvestobo
pa je še enkrat potrdil župnik v
domači cerkvi. Njune hčerke Mi-
lena, Branka, Majda in Erna so
na vsaka tri leta prijokale na
svet. Družina pa je danes boga-
tejša še za dva vnuka, tri vnuki-
nje in enega pravnuka.
Uredila sta si prijeten, topel
dom, delata, kolikor zmoreta in
sta srečna med svojimi domači-
mi pa tudi z zdravjem. Polde pa
je še vedno aktiven tudi pri
Društvu upokojencev in pri
Zvezi borcev, kjer opravlja delo
tajnika in blagajnika.
VLADO MAROT
^L^^K^TIČEK
19. zimski pohod
Planinsko društvo Zabukovica vabi to soboto na 19. pohod
od Dramelj do Uršule.
Odhod posebnega avtobusa bo iz Zabukovice ob 6.45. Franci
Ježovnik zbira prijave po telefonu 717-078 le še danes do 14. ure.
Dva pohoda Zlatarne
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja 19. februarja
zimski pohod na Peco, 26. februarja pa spominski pohod
Franca Štrusa.
V soboto, 19. februarja bo posebni avtobus z avtobusne
postaje ob Glaziji odpeljal ob 6. uri zjutraj, v soboto, 26.
februarja pa bo odhod z železniške postaje v Celju ob 6.25.
Prijavite se lahko po telefonu na številko 452-927. M. M.
Z Bilencem
v Rogaški Slatini bo da-
nes, v četrtek 10. februarja,
glasbeni večer s skladate-
ljem, pesnikom in pisate-
ljem Janezom Bitencem,
ki ga pripravlja Javni vzgoj-
no varstveni zavod. Na pri-
reditvi, ki bo v šolski avli v
Ratanski vasi, bodo nasto-
pih otroški zbori vseh treh
slatinskih osnovnih šol ter
še vrtcev iz Rogaške Slati-
ne, Ratanske Vasi in Ko-
strivnice. Začetek bo ob 17.
uri.	BJ
Cenijo konje
Konjerejsko društvo Šent-
jur bo imelo v soboto v kul-
turnem domu v Gorici pri
Slivnici občni zbor. V druš-
tvu je 68 članov, večinoma so
kmetje, nekaj je ljubiteljev.
Načrtujejo veliko predstavi-
tev na šentjurski turistični pri-
reditvi jurjevanje ter na kresni
noči ob Slivniškem jezeru,
kjer so lani vozili obiskovalce
s kočijo ter nudili možnost
jezdenja. V začetku avgusta,
ko prav tako goduje sv. Štefan,
pripravljajo v Gorici pri Slivni-
ci blagoslov konj. Med redni-
mi dejavnostmi bo jesensko
predavanje o konjereji ter
strokovni izlet. Društvu pred-
seduje Franc Žurej iz Javorja
pri Slivnici.	BJ
Colska gorca je spomenik
Colska gorca (imenovana tudi Ogrizkova) na južnem
pobočju Cerovca je zanimiv spomenik vinogradniške prete-
klosti okolice Rogaške Slatine.
Po novembrskem predlogu Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine Celje jo je slatinska občina pred dnevi
razglasila za kulturni spomenik. Stavba, ki je v lasti Društva
vinogradnikov Rogaška Slatina, izvira iz druge polovice 19.
stoletja. Krasita jo bogat vhod in fasada, nekoč naj bi imela tudi
gank, njena notranjščina pa je poslikana.	BJ
200 krvodajalcev na Polzeli
Letošnja prva krvodajalska akcija Območne organizacije Rdečega križa Žalec je bila na
Polzeli.
Tudi tokrat so se krvodajalci polnoštevilno odzvali povabilu, kar dvesto jih je prišlo dati kri za
Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. Tudi sicer so krvodajalske akcije na Polzeli najbolj številne,
kar je gotovo tudi zato, ker imata obe polzelski podjetji razumevanje za te humane akcije. Več kot
polovica je bilo takih, ki delajo v tovarni nogavic.	T. TAVČAR
modri telefon
Do prihodnjega četrtka
vaše klice na Modrem td^
nu sprejemala novirm
Urška Selišnik. Na teZe/bn
številko (0609) 62013i
lahko pokličete vsak t
od 10. do 17. ure.
Zalcaj taico visoic
račun?
Bralka Jožica iz Celja je
zadnja dva meseca prejela
nenavadno visok račun za
odvoz smeti za svoj majhen
trgovski lokal. Prej je plače-
vala okrog 800 tolarjev me-
sečno, zdaj okoli 25 tisoča-
kov. Na Komunalo Celje je
poslala ugovor, a odgovora
še ni prejela. Ne strinja se
tudi z načinom obračunava-
nja stroškov za odvoz, meni
namreč, da bi bilo bolj prav,
če bi se višina odmerjala po
številu oseb v določeni enoti
in ne po kvadraturi.
Sistem obračunavanja je
pač tak, kakršen je, enim us-
treza, drugim ne. Glede viso-
kega računa za odvoz smeti
pa ji tudi ne moremo poma-
gati. Zagotovo ni skladen z
nedavnim povišanjem cen
teh storitev, kje je vzrok za
toliko višji znesek, pa ji bodo
lahko odgovorili edinole v
celjski Komunali, na katero
se je že obrnila za pojasnilo.
Zakaj odgovora še vedno ni
dobila, pa je posebno vpraša-
nje. Vsekakor bi bilo prav, ko
bi se v Komunali potrudih in
ji na njen ugovor čimprej od-
govorili.
Zaicai ni piočniica?
Bralec Ivan, ki živi na Ska-
letovi ulici v Celju se prito-
ž uje, ker ulica nima pločni-
ka, po katerem bi tamkajšnji
občani, zlasti otroci, lahko
varno hodili. Pravi, da so oz-
ko površino ob cesti, ki je
precej prometna, »zasedli«
nekateri stanovalci, lastniki
zasebnih stanovanjskih hiš,
ki so tam zasadili živo mejo
in posta\dli podobne ograje.
Kot pravi, jim v KS Hudinja
že dolgo obljubljajo pločnik
ob cesti, a se nič ne premak-
ne.
Na Zavodu za planiranje in
izgradnjo Mestne občine Ce-
lje, kamor smo se obrnih za
odgovor, so nam povedali, da
je v naselju, kjer živi naš bra-
lec, sicer predvidena gradnja
pločnika, a bo za to ti
opraviti mejno-ugotovit\
postopek. Površine, po ki
rib bi bil speljan pločnik,
namreč večinoma zasebne,
končanem postopku, ki ga
do opraviU geodeti, pa bo
odmeri površin za izgrad
pločnika potrebno sogli
občanov, lastnikov zeml|
Takšen ugotovitveni poj
pek, s katerim občina pridi
(ali pa tudi ne, če se zaplet
lastništvom) potrebna ze
Ijišča za gradnjo, pa se lal
začne šele potem, ko ga nel
sproži.	1
Invalidsica mesli
so zasedena
Zakonca, ki sta oba tei
invalida (eden od njiju ii
rablja invalidski voziček) i
gosto obiskujeta ce'
zdravstveni dom. Pri tem t
ž a ta, da so vsa okoliška paii
na mesta za invalide ved
zasedena z vozili, ki do i|
niso upravičena. Tako se ii
čita z iskanjem prostega p
kirnega mesta po vsej ši
okolici, pri čemer imata a
malo sreče. Zanima ju zai
odgovorni ne ukrepajo, saj
sta edina.
Iztok Uranjek, pomofl
načelnika oddelka za okolje
promet v Mestni občini Cd
jima odgovarja: »ParkiriS
namenjena invahdom, so
zdravstvenem domu še po
bej skrbno dimenzionirai
na Gregorčičevi je eno tik
prehodu za pešce, na Ipavfi
so štiri pred vhodom v bol
šnico in zdravstveni dom.
teh parkiriščih lahko invaliii
ustrezno urejeno dokumen
cijo parkirajo brezplačno,
pa tudi vozniki, ki uporablj
invalidovo vozilo, pa niso
validi na spodnjih okončini
Občinski komunalni nadzl
niki redno kontrolirajo,
parkira na parkiriščih rezei
ranih za invalide. Opažajo,
vozniki večinoma spoštuji
invalidske označbe ter da
rezerviranih parkiriščih paf
rajo večinoma invalidi z ur^
no dokumentacijo. Lani je
lo izrečenih deset kazni
nepooblaščeno parkiranje.'
validi pa imajo tudi možnf
da jih voznik njihovega aV
mobila pripelje pred vho*!
objekt bolnišnice, kamor
brez težav spusti vratar
zapornici uvoza z Ipavčeve
policiji, vozilo pa nato pari'']
v garažni hiši. Mislim, daj
možnosti parkiranja invalijj
na območju zdravstven^
doma zadovoljive, zato na'j
področju ukrepi niso pre''1
deni.«	I
PISMA BRALCEV
27
|odmevi
Bogu in pošti za
hiiitoiti
v prispevku »Bogu in pošti
za hrbtom« (Novi tednik, 20.
1 2000) so sicer navedeni ne-
l^ateri točni podatki o pogo-
stosti dostave pri poštah 3241
podplat in 3240 Šmarje pri
Jelšah, ocenjujemo pa, da je
treba za prikaz realnejše slike
podrobneje, predvsem pa šir-
predstaviti problematiko
kakovosti dostave v Pošti Slo-
venije.
Cilj Pošte Slovenije je zago-
toviti vsaj petkrat tedensko
dostavo (vključena je tudi do-
stava prek izpostavljenih pre-
dalčkov) vsem gospodinjs-
tvom, kar bi se naj uresničilo
do konca leta 2002. Izdelan je
bil optimizacij ski plan izbolj-
šanja po letih, ki upošteva
visoke stroške zaradi poveča-
nja zaposlenih in nabave pre-
voznih sredstev. Tako je plan
izboljšanja kakovosti dostave
odvisen predvsem od eko-
nomskih možnosti. Zato so v
Sloveniji še vedno območja,
kjer se pošiljke dostavljajo le
trikrat tedensko. Trenutno je
v tri ali štirikrat tedenski do-
stavi 22.645 gospodinjstev ali
3,4 %. Na območju Poslovne
enote Celje (kamor sodita
omenjeni pošti) je takšnih
gospodinjstev trenutno še
6.789. Za leto 2000 načrtuje-
mo, da bomo izboljšali kako-
, rast dostave (iz tri oziroma
štirikrat tedensko) 11.250
gospodinjstvom, od tega na
poštah PE Celje približno
3.000 gospodinjstvom. To bo
zahtevalo kar precejšnja
sredstva in dodatno število
zaposlenih v poštni dostavi.
Tako je tudi za gospodinjs-
tva na območju pošt Podplat
in Šmarje pri Jelšah predvide-
na uvedba petkrat tedenske
dostave že v letošnjem letu.
Prepričani smo, da bodo tu-
di krajani z navedenih obmo-
čij s spremembami v poštni
dostavi zadovoljni.
ŠTEFAN ZIDANŠEK,
direktor Poslovne enote
Celje
prejeli
smo
Za čigav interes
delajo svetniki?
V Pongracu v bližini pekar-
'le in trgovine Uduč je staro
skladišče eksploziva, ki ga je
^gradil in uporabljal za svojo
^^javnost rudnik rjavega pre-
'^oga Zabukovica. Po zaprtju
■■udnika pa je skladišče prev-
^^la Montana Zaloška gorica
jl^ ga uporabljala do leta 1991,
^ je opustila vzdrževanje,
red letom ali dvema je skla-
J^isče kupil obrtnik Ivan Po-
točnik iz Zavrha pri Galiciji št.
ki izvaja minerske in dru-
pirotehnične storitve, skla-
'^^e pa namerava usposobiti
isti namen, kot je služilo
^^^koč. Za pridobitev potreb-
in dovoljenj s strani uprav-
nih organov je potreboval so-
glasje Krajevne skupnosti Gri-
že.
Omenjeno skladišče je rud-
nik Zabukovica zgradil tako,
da je vstopni rov v dolžini
približno 15 m obzidal, rovi
levo in desno za ločeno skla-
diščenje vžigalnih kapic in
eksploziva, odbojni koti, ko-
more in prezračevalni jaški
pa so bili izvedeni na rudarski
način z lesenim podporjem. V
času, ko se skladišče ni vzdr-
ževalo, so se omenjeni pro-
stori popolnoma sesedli, da o
njih praktično ni sledu. Od
skladišča je ostal le obzidan le
vstopni rov. Že leta 1973 je
republiški inšpektor za po-
žarno varnost ob pregledu
skladišča menil, da je zgraje-
no na neprimerni lokaciji, gle-
de na bližino tovarne plastič-
nih cevi Minerva in ostalih
stanovanjskih hiš. Medtem so
še bližje opuščenega skladiš-
ča zrasle nove stanovanjske
zgradbe.
Kljub opisanemu je svet KS
Griže Potočniku izdal soglas-
je za uporabo skladišča v iste
namene, kot je služilo nekoč.
Gospodje svetniki KS Griže,
prizadeti krajani vas javno
vprašujemo, čigavi interesi so
vas vodili k izdaji takšnega
soglasja? Interesi vaših kraja-
nov gotovo ne! Niste si vzeli
niti toliko časa, da bi ugotovi-
li, ali skladišče sploh obstaja.
Predlagamo vam in pristoj-
nim organom za izdajo po-
trebnih dovoljenj, da si na
kraju samem ogledate, v ka-
kem stanju je skladišče, ki si
tega imena ne zasluži. Novi
lastnik se je namreč že lotil
gradbenega posega. Za vstop-
nim obzidanim rovom je iz
površja s stroji izkopal prib-
ližno 6 - 7 m globoko luknjo
do nivoja, kjer so bili nekoč z
leseno tesarbo podprti rovi.
Verjetno je tudi sam razoča-
ran ugotovil, da so se ti popol-
noma posedli. Mimogrede,
pozor, omenjena luknja je več
ali manj zavarovana le vizual-
no. Skladišča, za katerega ste
dali soglasje, torej ni več.
Lastnik lahko z potrebnimi
soglasji zgradi samo novega,
za kar pa od prizadetih kraja-
nov ne bo dobil soglasja in
upamo, da tudi od vas ne.
Zavedajte se, da bi skladišče
resnično obratovalo na nepri-
merni lokaciji, s čimer bi bil
oviran razvoj kraja. V nepo-
sredni bližini je zemljišče, ki
je v bodočnosti namenjeno za
obrt in stanovanjsko pozida-
vo. Niste pomislili, da bi se
zaradi bližine takega skladiš-
ča vrednost imetja, kakovost
bivanja in varnost prizadetih
krajanov zmanjšala. Po lokal-
ni cesti Pongrac-Zabukovica-
Griže-Migojnice se bo leto za
letom odvijal promet z eks-
plozivom. Možno je, da pride
tudi do prometne nesreče in
posledično do eksplozije pre-
važanega eksploziva.
Vaši prizadeti krajani, ki
smo vas izvolili in vam zaupa-
li, prosimo, da omenjeno so-
glasje prekličete. Vam, gos-
pod Ivan Potočnik, pa sporo-
čamo, da nimamo nič proti
vam kot osebi iz drugega kra-
ja, temveč izključno proti
gradnji nevarnega skladišča,
v kolikor na vašem zemljišču
ustvarite ekološko sprejemlji-
vo in varno dejavnost, bomo
tega veseli tudi mi.
45 krajanov
Pongraca in Zabukovice
Refleictorza
cerkvico
Dobrna je izredno priljublje-
na turistično izletniška točka. V
ta kraj se radi vračajo mnogi, ki
so iskali zdravja in ga tudi našli
v prijaznem zdravilišču.. Doma-
či in tuji gosti radi obiščejo
prelepo izletniško točko v Vrbi.
Na tem prijaznem hribčku stoji
cerkvica, posvečena sv. Miklav-
žu. Omenjena je že leta 1567
Strokovnjaki so jo ocenili, kot
najstarejšo in jo postavljajo v
sam začetek 16. stoletja.
Cerkvica je preživela turške
vpade in protestantizem. Cer-
kev sv. Miklavža je najlepši
kulturno umetnosti spome-
nik v okolici Dobrne. Streha,
zvonik in zunanjščina cerkve
so bili prenovljeni leta 1987.
Mnogo turistov je že izreklo
kritične pripombe, da je mor-
da edina na našem širšem
območju, ki še ni osvetljena.
Ker imamo razumevajočega
župnika, upamo in pričakuje-
mo, da bodo občinski možje,
ki o tem odločajo, le našli
nekaj tolarjev in nabavili
skromen reflektor. Sigurno
jim sv. Miklavž ne bo ostal
dolžan in se jim bo oddolžil.
MIHAEL ŠVENT,
Dobrna
Potresno
nevarni objeicti
Pred kratkim sem po Radiu
Slovenija 1 poslušal razgovor z
g. Štormanom, ki je med dru-
gim povedal, kakšne namene
ima s svojim hotelom Štorman
v Celju. Povedal je, da bo v
prihodnjih letih adaptiral še 5.,
6. in 7 nadstropje, v katerem
bo uredil servisne dejavnosti
za goste hotela in nočno kavar-
no za širšo celjsko javnost.
Ob tem razgovoru sem se
spomnil, da so mi v času koz-
janskega potresa strokovnja-
ki, gradbeniki, poročali, da so
v Celju najnevarnejši objekti v
primeru potresa Hotel Celeia,
stolpnica na Otoku in v Gaber-
jih. Rekli so, da bi se ti objekti
gotovo porušili, če bi bil po-
tres za eno stopnjo močnejši.
Zaradi takšnega strokovnega
poročila, ki ga je obravnaval
tudi tedanji štab civilne zašči-
te, ki sem ga vodil, sem naročil
pristojnim občinskim služ-
bam, da izdajo ustrezno od-
ločbo, s katero bodo naložili
Izletniku Celje, kot lastniku
hotela Celeia, in stanovanjske-
mu podjetju Celje, da morajo
naročiti načrt protipotresne
sanacije navedenih treh objek-
tov in pripraviti vse potrebno
za čimprejšnjo ojačitev k-teh.
Zaradi poteka moje funkci-
je v tedanjih organih Občine
Celje ne vem, ali je bilo reali-
zirano moje naročilo. Slišal
sem, da je gradbeni oddelek
izdal ustrezne odločbe, ni mi
pa znano, kaj so v smeri sana-
cije naredili na navedenih ob-
jektih lastniki. Najbrž nič. Ker
se veliko govori in piše, da
živimo v nemirnem obdobju,
tudi kar zadeve elementarnih
nezgod - potresov, menim, da
bi morale pristojne inšpekcij-
ske službe v vseh treh prime-
rih ustrezno ukrepati in nalo-
žiti lastnikom, da storijo vse,
da bi do tragedije ne prišlo.
Postavlja se mi tudi vpraša-
nje. ali je g. Štorman ob nakupu
hotela od Izletnika vedel za te
probleme. V vsakem primeru
sem prepričan, da so v Izletni-
ku še ljudje, ki bi to morali
vedeti. Vprašljiva je torej pošte-
na prodaja novemu hotelirju!
Pa še to! Morda ni najboljši
način, da na te probleme opo-
zarjam preko Novega tednika,
vendar moram povedati, da
druge možnosti nimam. Več-
krat sem na takšne in podobne
probleme odgovorne v Celju
že opozarjal, pa me ni še nihče
»vzel resno« in me povabil na
razgovor. Si pa na ta način olaj-
šam vest!
MARJAN AŠIČ,
Celje
Obrob
prazniicu
življenje, ki temelji samo na
materialni podlagi, je pusto in
prazno! Ta praznina se kaže
predvsem v medsebojnih od-
nosih, nenehnemu grabljenju
materialnih dobrin, puste in
prazne okolice, zasmehovanju
vsega lepega... Lepa beseda je
»čudotvorna« moč in neomaj-
na pozitivna energije, ki bi nam
morala pomeniti višek dodat-
ka k življenski sili in volji. Lepa
beseda, ki prihaja iz srca, je kot
magnetno polje ozdravljenja
vsega tistega, ki se je nagrma-
dilo v nas, izpraznilo čustvene
in človeške »akumulatorje«.
Neokusna tuja beseda - pa še
kako resnična in kruta! Ta
praznina dela človeka duševno
pohabljenega in srčno ohlap-
nega. To ne velja samo za nas,
še mnogo huje je tam, kjer
divja vojna - neizprosna kru-
tost in nečlovečnost. Če smo
lahko česa veseli, potem lahko
pripnemo šopek rož vsem ti-
stim, ki so nas pripeljali do
miru in človeka vrednega živ-
ljenje; vsaj zavedamo se, kaj bi
še lahko storili za duševno bo-
gatejše življenje. Že to spozna-
nje je nekaj vredno!
Vsako leto se ob sloven-
skem kulturnem prazniku
sprašujemo: ali smo dovolj in
če smo sploh kaj storili za lepo-
to bogatejšega življenja. Ne gre
za prireditve, ki jih v teh dneh v
izobilju kažemo drug druge-
mu, ne gre samo za vrhunske
dosežke, s katerimi se postav-
ljamo; gre za vrednote, ki spro-
ti in stalno pišejo zgodovino
človeštva. Gre tudi za ustvarja-
nje pogojev dela profesionalno
in ljubiteljsko organiziranih in-
stitucij. Žal moramo ugotavlja-
ti, da se še vedno uresničujejo
besede našega velikana Ivana
Cankarja, ki je že zdavnaj ugo-
tovil, da je kultura bela krizan-
tema na črnem beraškem fra-
ku. Ponižujoč odnos vseh ti-
stih, ki režejo trd kruh kulturi,
nikakor ni v ponos slovenske-
mu narodu. Večne spremembe
delitve skromne kulturne po-
gače sejejo med nas občutek
nepomembnosti, odvečnosti in
nam nalagajo breme, ki jemlje-
jo čas in občutek manjvredno-
sti. Upamo pa še vedno na
drugačne čase!
V tem letu praznujemo tudi
200. obletnico rojstva našega
največjega umetnika besede
(tudi v svetovnem merilu) dr.
Franceta Prešerna. Njegove
besede smo zapisali v sloven-
sko himno, lahko pa bi jo peli
tudi drugi, saj se lahko s tak-
šnim besedilom s ponosom
postavljamo samo mi! Njego-
ve misli spremljajo vsakega
zavednega Slovenca od rojs-
tva do smrti. Žal se prav njega
spominjamo in praznujemo
dan smrti - 8. februar; ni pa
države, ki bi tak dogodek
spremenila v državni praznik.
Slovenci bi bili za mnoge ano-
nimen narod - če ne bi imeli
Prešerna - tudi za mnoge do-
mačine. Ta pikra opazka leti
predvsem na tiste, ki se laže
odločajo za prispevek za
mnogo manj pomembne za-
deve. Mnogi se ne zavedajo,
da sta si kultura in poUcija ter
vojska vedno v obratnem so-
razmerju: manj je kulture, več
je potrebno policije in vojske
in obratno. Tudi moj prispe-
vek govori v Prešernovem is-
krenem duhu - ko se je mno-
gokrat zameril zavoljo iskreno
izrečene ali zapisane besede.
Torej, spomnimo se po-
membnosti kulture v pravem
trenutku; nazdravimo na spo-
min in hvaležnost našemu li-
terarnemu velikanu, nazdra-
vimo pa tudi vsem tistim, ki
se kljub težkim časom posve-
čajo dejavnosti, ki še ni niko-
gar materialno obogatila - po-
stal pa je bogat v svoji notra-
njosti; hkrati pa si pripnimo
belo krizantemo na naš ogu-
ljeni slovenski frak - v spomin
na 200. obletnico rojstva dr.
Franceta Prešerna!
ŠTEFAN ŽVIŽEJ,
Celje
prireditve
SLG - Alisa, Alica 10. 2. ob
17. uri na Odrupododrom za
abonma in izven, 16. 2. ob 20.
uri za abonma in izven na
Odrupododrom; Limonada
Slovenica 15. 2. ob 16.30 za
abonma Sred. trgovske šole,
16.	2. ob 15.20 zaključena
predstava, Don Juan 16. 2. ob
11. uri za abonma Gimnazija
Lava I. Dnevi komedije: Bal-
kanski špijon 11. 2. ob 19.30,
in 13.2. ob 17. uri, Špas teater
iz Mengša; 12. 2. ob 19.30 Ta
veseli dan ali Matiček se že-
ni, SNG Drama Ljubljana, 13.
2. ob 20. uri Vojakova vrni-
tev, HNK Varaždin.
Dom krajanov Zagrad Ce-
lje 11. 2. ob 18. uri »Pod koša-
tim očesom« v izvedbi Ljubi-
teljskega gledališča Teharje.
Mladinski center Celje 11.
2. ob 20. uri Antigona, v iz-
vedbi »Have Fun Cluba« Gim-
nazije Celje-Center. 12. 2. ob
20. uri plesno gledališka pred-
stava »2000 gibov« Plesnega
gledališča Celje.
Dom kulture Velenje 12. 2.
ob 16. uri Palčki na smov-
skem griču. Lutkovno gleda-
lišče iz Ljubljane, za Pikin
abonma in izven.
koNciini J
Celjski sejem 10. 2. ob 19.
uri »Naj viža stoletja«.
Kulturni dom Šentjur 11.
2. ob 18. uri koncert Glasbene
šole Šentjur.
Mladinski center Celje 12.
2. ob 22. uri koncert »Poletje
sredi zime«, skupine Funk
you in Anje Rupel.
Narodni dom Celje 16. 2.
ob 19.30 abonmajski koncert
ZKP - flavtista Michaela Mar-
tina Kopflerja in pianista Oli-
verja Triendla.
Velika dvorana Glasbene
šole Velenje 12. 2. ob 19.30
koncert Slovenskega mladin-
skega simfoničnega orkestra.
17.	2. ob 19.30 koncert dijakov
klavirskega oddelka GŠ Vele-
nje.
Savinov likovni salon Ža-
lec 11. 2. ob 19. uri otvoritev
likovnih del Žarka Vrezca, do
29.2.
Kulturni center Laško Fer-
do Mayer.
Župnijski center Sv. Duh
Lepota znamenj v Savinjskih
gorah, fotografije Cirila Vel-
kovrha.
Galerija Volk Celje slike
članov Celjskih likovnikov
sekcije KPD Svoboda.
Krajevna skupnost Hudi-
nja Celje razstava ročnih del
članic sekcije KUD France Kač
iz Hudinje, do 12. 2., vsak dan
med 9. in 12. ter med 15. in 18.
uro.
Galerija Velenje Nataša
Tajnik.
Galerija Riemer Slovenske
Konjice, razstava akad. slikar-
ja Alojza Zavolovška in sina
Aleša Zavolovška.
Hermanov brlog Mamut v
Hermanovem brlogu, do 30.
4.
Pokrajinski muzej Celje
Celjski grofje, do 28. 5. Danes,
v četrtek, bo ob 16.30 po raz-
stavi vodila avtorica Rolanda
Fugger Germadnik.
Kladivar likovna dela Ami-
ne Kolarič, do 15. 2., Etol Ma-
rija Prevolnik, do 25. 2; Raz-
vojni center humanitarna
prodajna razstava Likovnih
samorastnikov iz Ljubljane,
do 25. 2., avla Splošne bolni-
šnice Celje Neiztrohnjeno sr-
ce, do 14. 2..
P" čžmb^ I
Spodnja stranska dvorana
Narodnega doma 14. 2. ob 17.
uri srečanje s celjskimi literar-
nimi ustvarjalkami tretjega
življenjskega obdobja.
Občinska matična knjižni-
ca Žalec 11. 2. ob 19. uri večer
z g. Milčinski »Življenje z Jež-
kom«.
Dvorana Liboje 12. 2. »Lju-
bezen v kovčku«.
Mladinski center 10. 2. ob
20. uri potopisno predavanje
o Braziliji, Zorana Todorovi-
ča.
Knjižnica Laško 10. 2. ob
19. uri večer s pisateljema in
esejistoma Janijem in To-
mom Virkom ob klavirski
spremljavi Benjamina Govže-
ta.
Dom kulture Velenje 16. 2.
ob 18. uri kabaret Muze se
muzajo, za mladinski abon-
ma in izven.
Knjižnica Velenje 17. 2. ob
19. uri predavanje o Sakralni
dediščini velenjskega dela Ša-
leške doline v luči kontinuite-
te identitete.
Kulturni dom Šentjur 10.
2. ob 19. uri. Kulturni dom
Šmarje pri Jelšah 11. 2. ob 18.
uri in Kulturni dom Polzela
12. 2. ob 19. uri, predavanje
Zvoneta Šeruge o Poteh v
neznano.
Knjižnica Rogaška Slatina
10. 2. ob 18. uri predstavitev
knjige Zbogom, prijatelj moj
Marinke Fritz Kune in sreča-
nje z mlado pesnico Simono
Kopinšek. Glasbeno bo večer
obogatila citrarka Irena Zdol-
šek.
28
NASVETI
Naj živi ljubezen - ne samo
na valentinovo
Veliko je praznikov, ki jih
doživljamo na različne nači-
ne. Dostikrat preprosto po-
snemamo to, kar delajo dru-
gi. Resnične vsebine pa se
bolj malo zavedamo in je
globlje ne občutimo. Navi-
dezni blišč praznovanj, voš-
čil in daril ne more napolniti
in nadomestiti potrebe po
ljubezni. Zato iščemo razne
oblike sproščanja. Kaj hitro
nas potegne v kult potrošniš-
tva, ki prinaša iz vseh kon-
cev sveta na naše tržišče, se-
veda z izjemo dobrih stvari,
zelo veliko raznega kiča, s
katerim trgovci s psihološko
dobro pripravljenimi rekla-
mami privabljajo kupce in
jim praznijo žepe.
Uprimo se jim in zaupajmo
sebi, bodimo izvirni in domi-
selni. Predvsem pa do svojih
izbrancev pristni in iskreni.
Sežemo s pozornostmi globje
v žep ali ne, bo lahko učinek
isti. Oseba, ki nas čuti, bo že
razbrala, kaj ji želimo s tem
povedati. Stisk roke in živo,
iskreno besedo je težko s či-
merkoli nadomestiti. Šopek
ali posamezni cvet nam lahko
v cvetličnem jeziku tudi veliko
pomaga. Prisluhnimo mu
(povzeto iz Velike knjige o
praznikih):
-	lovor - ljubezen je zmagala;
-	bršljan - večna ljubezen;
-	spominčice - spominjaj se
me, mladost, skromnost;
-	deteljica - pričakujem tvoj
odgovor;
-	španski bezeg - ne pusti
me čakati;
-	rožmarin - moje kratkost je
plačilo tvoje ljubezni;
-	travna bilka - pisal sem ti;
-	osat - vsega je konec med
nama;
-	lilija - čistost;
-	sončnica - upanje;
-	tulipan - nedostopnost in
ljubezen;
-	pej-unika - krepost;
-	vijolica - skromnost in po-
nižnost;
-	anemona - zavrnitev;
-	amarilis - ponos;
-	aloja - dolgo življenje, vda-
nost, naklonjenost;
-	krizantema - obilje, čistost,
bogastvo;
-	rdeč nagelj - (nebeška) lju-
bezen
-	nageljni drugih barv - zve-
stoba, občudovanje, privlač-
nost, ljubezen;
-	narcisa - pogum;
-	bela marjetica - oboževa-
nje, čistost, nedolžnost;
-	marjetke raznih barv - le-
pota in harmonija;
-	bela hijacinta - vdanost,
vera, čistost;
-	navadna hijacinta - mo-
drost, prijaznost;
-	lotus - božanska ljubezen,
nesmrtnost;
-	orhideja - razkošje, skuš-
njava in spolnost;
-	vrtnica prevladuje kot roža
nad vsemi - simbol ljubezni.
Pa še nekaj o pisanju voščil-
nic in pisem nasploh. Z njimi
lahko vsakogar razveselimo in
mu veliko izpovemo. Le da si
za to vzamemo premalo časa.
Pisanje z roko postaja sploh
že prava umetnost. Kar priz-
najmo, kako nas razveselijo
take pisemske ovojnice, ki ne
dišijo po navadnosti in že po
ročni pisavi sklepamo ali ugi-
bamo, kdo nam piše. In kako
nam sežejo v srce prijazne be-
sede, ki so nam namenjene na
določen praznik. Danes se
nam res ni treba veliko truditi,
da najdemo v raznih speciali-
ziranih trgovinah ponudbo
res lepih voščilnic in pisem.
Njihovo vsebino lahko oboga-
timo še z dodajanjem posuše-
nih cvetov in listov. Na ta na-
čin bomo še izvirnejši in bolj
osebni. Narava nam ob vsa-
kem letnem času ponuja veli-
ko možnosti, da v njej poišče-
mo in izrazimo svoje navdihe
o ljubezni. Nabirajmo pisane
cvetove, liste in trave. Posuši-
mo jih med listi debelih knjig,
da bodo dobro stisnjeni.
Zbirajmo lepe mish in želje
za voščila našim najdražjim.
Preizkušaj mo svoje hterarne
sposobnosti. Ko napišemo pi-
smo, priložimo ah prilepimo
iz herbarija izbrano bilko, ki
se najbolj podaja našemu no-
tranjemu občutku in osebi, ki
ji je vsebina namenjena.
Preden se odločimo, kako
bi pokazali ljubljeni osebi
svojo naklonjenost, ljubezen,
razmislimo, česa smo ali bi
bili sami najbolj veseh. Sku-
šajmo dajati drugim, ki jih
imamo radi, to, kar mi priča-
kujemo in bi bili veseli od
njih. Pa ne mislimo, da so to
vedno darila take ali drugač-
ne praktične in materialne
vrednosti.
Med letom se zvrsti veliko
praznikov. Vsak ima svoj na-
men in pomen. Je tradicional-
no naš, slovenski ali »uvo-
žen«. Pomislimo, kaj intimno
pomeni nam.
Če že tokrat obujamo valen-
tinovo kot praznik zaljublje-
nih, naj nam potrka na srce in
pomaga priti do globjega
spoznanja - kaj je pravzaprav
ljubezen. Sicer pa naj ga za-
ljubljenci, če jim je že name-
njen, izražajo na vse možne
načine, notranje ali navzven,
samo, da jim bo pri tem re-
snično lepo.
ANA ČETKOVIČ VODOVNIK
Darovano cvetje ima svoj globji pomen.
Mena in inteligenca
Menopavza je po najnovejših dognanjih britanskih
znanstvenikov povezana tudi z možgani. Zlasti z mental-
nimi sposobnostmi posamezne predstavnice nežnejšega
spola - z njenim IQ.
Skupina raziskovalcev z Otoka, ki je v svoji več let trajajoči
poglobljeni študiji na 1572 prostovoljkah, starejših od 42 let,
proučevala povezavo med možgani in menopavzo, je ugotovi-
la, da se mena pri inteligentnih ženskah pojavi kasneje kot pri
njihovih (pod)povprečnih vrstnicah. Omenjeni fenomen, ki je
sprva vzbudil precejšnje začudenje in razburjenje, so znans-
tveniki pojasnili s preprostim dejstvom: zadeva je povezana z
estrogenom. Ženski spolni hormon, ki je pristojen za razvoj
možgan in z njimi povezanih intelektualnih potencialov,
uravnava tudi prihod, potek in zaključek menopavze. Ženske
z višjim IQ-jem potrebujejo estrogen za svoje mentalno
udejstvovanje, zato možgani poskrbijo čimboljšo preskrbo s
tem hormonom tako, da pri tistih najbolj inteligentnih meno-
pavzo enostavno premaknejo v kasnejše življenjsko obdobje.
Značilno za menopavzo je namreč prav usihanje in dokončno
prenehanje tvorbe in izločanja estrogena.
moja pokojnina
Odgovori o
upokojevanju
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zavaro-
vanju, ki velja od 1. januarja
2000, je prinesel v slovenski
pokojninski sistem veliko
sprememb. Čeprav se bodo
določila zakona uveljavljala
postopoma v naslednjih de-
setih letih, marsikoga že se-
daj zanima, kdaj se bo lahko
upokojil. V sodelovanju s
celjsko enoto Zavoda za po-
kojninsko in invalidsko za-
varovanje bomo na vpraša-
nja odgovarjali tudi v našem
časopisu. Vprašanja z ozna-
ko Pokojnina pošljite na No-
vi tednik, Prešernova 19, Ce-
lje.
Odgovore na prvi dve vpra-
šanji je pripravil Peter Šalej,
vodja odseka za pokojninsko
in invahdsko zavarovanje.
Rojena sem 30. aprila 1953
in bom 1. avgusta 2000 do-
polnila 29 let delovne dobe.
Imam enega otroka, ki pa je
že zaposlen. Kdaj se bom
lahko upokojila? Pred trinaj-
stimi leti mi je umrl mož, pa
me zanima, ali bom lahko
uveljavljala tudi del njegove
pokojnine. Še vprašanje za
mojo mamo, ki je januarja
letos dopolnila 71 let. Nikoli
ni bila zaposlena, ker je skr-
bela samo za dom in druži-
no, in nima lastnih prihod-
kov. Ali bo lahko prejemala
državno pokojnino? Oče, ki
že ima pokojnino, še živi.
Glede na razpoložljive po-
datke bi se bralka lahko pred-
vidoma upokojila v decembru
2008. V zvezi z uveljavljanjem
dela moževe pokojnine so do-
ločila naslednja: vdova, ki ima
poleg pravice do vdovske po-
kojnine tudi pravico do sta-
rostne ali invalidske pokojni-
ne, lahko uživa le eno pokoj-
nino, ki si jo sama izbere. Ob
izbrani pokojnini se lahko iz-
plačuje še t.i. delež vdovske
pokojnine v višini 15 odstot-
kov, pri čemer sme skupno
izplačilo znašati največ 100
odstotkov povprečne pokojni-
ne, izplačane v državi v pred-
hodnem koledarskem letu. V
bralkinem primeru je potreb-
no najprej ugotoviti upraviče-
nost do vdovske pokojnine,
potem ko bi pridobila pravico
do starostne ali invalidske po-
kojnine. Ob možnosti pridobi-
tve pravice do pokojnin se bi
lahko izplačeval delež vdov-
ske pokojnine ob izplačevanju
izbrane pokojnine, ki pa bi
leta 2001 znašal 2,5 odstotka,
oziroma leta 2006 15 odstot-
kov.
Še odgovor za bralkino ma-
mo. Novost, ki jo je prinesel
Zakon o pokojninskem in in-
validskem zavarovanju, je tu-
di pravica do državne pokojni-
ne. To pravico lahko uveljavi-
jo osebe s stalnim prebivališ-
čem v R Sloveniji, ki ne preje-
majo nobene pokojnine in ka-
tere lastni dohodki ne prese-
gajo premoženjskega cenzusa
za pridobitev pravice do vars-
tvenega dodatka. Pogoj za pri-
dobitev tovrstne pokojnine je
dopolnitev 65 let starosti,
ta oseba med 15. in 65. let,
starosti najmanj 30 let pr^
vala v R Sloveniji. Zakono,
jalec je predvidel postop
uveljavljanje državne poki
ne, saj lahko v letu 2000j
vrstno pokojnino uveljavljj
le osebe, ki so dopolnile 65
starosti in izpolnjuje pogo
določene za pridobitev de^
ne pomoči kot edinega
preživljanja po predpisih 0|
cialnem varstvu. Ostali zala
resirani bodo lahko to pravj
uveljavili šele v letu 2001, V(
dar bodo morali dopolniti
let starosti, v letu 2002
starostni pogoj 69 let, tako
bo vse do leta 2006, ko
bodo lahko iz naslova držav,
pokojnine upokojevali vsi,
bodo stari 65 let ali več.
V konkretnem primeru i
mama pridobila pravico do(
ž avne pokojnine v letu 200]
Rojen sem 30. maja 195
imam 30 let delovne dobei
sem invalid II. kategor^
Delam po 4 ure na dan. Zai
ma me, kdaj bi se lahko un
kojil.	j
Zavarovanec se lahko \ij
koji pri starosti 58 let ter šd
desetih letih pokojninske d
be (izpolnjena morata biti ol
pogoja), torej ob enakih peg
jih, kot veljajo za vse moši
ne glede na to, ali so delm
invahdi ali ne.
NASVETI
29
i merilci časa
Chopard
v svetu je Chopard zelo priznana urarska
jiamka, ki pa se v zadnjih tridesetih letih ne
kvarja samo s prestižnimi urami, ampak
iidi s parfumi, okvirji za očala in še čim.
Urarstvo Švice je izreden razvoj doživelo
led leti 1850 in 1900. V tem času se je
povečevalo število zaposlenih v tej branži z
Lverjetno naglico. Mestece Sonvilier je leta
1818 na primer štelo 1173 prebivalcev, leta
1888 pa že 7557. In prav Sonvilier je kraj, ki se
Jteje za začetek znamke Chopard.
1860. leta je Louis-Ulysse Chopard ustanovil
hodjetje za proizvodnjo žepnih ur z zlatimi
phišji. luksuznih damskih ur v obliki zapestnic
jn elegantnih moških modelov s posebej tanki-
mi ohišji in kompliciranimi mehanizmi. Prva
fepna ura iz proizvodnje Chopard je danes v
njihovem privatnem muzeju v Ženevi in je
tipičen proizvod tedanjega časa: ohišje iz sre-
)ra, emajhran številčnik z izrazito debelimi
imskimi številkami in navijanje na ključek.
Razvoj tehnologije obdelave materialov in
[lajnovejši razvojni dosežki urarstva pa so za-
majali tudi tako velika imena, kot je bil že v
tedanjem času Chopard. Zato je leta 1912
Louis-Ulysse Chopard na svojstven način reagi-
ral na svetovno industrijsko revolucijo. V dva
kovčka je zložil najboljše primerke lastne proi-
zvodnje in se podal osvajat nova, še neodkrita
tržišča. Prekrižaril je Poljsko, Madžarsko, bal-
tiške dežele, vse do Rusije. Njegovo potovanje
po urarsko neznanih deželah se je obrestovalo,
saj je enega od najprestižnejših primerkov
prodal celo na dvor carja Nikolaja II.
Kmalu za tem je Chopard preselil kompletno
proizvodnjo v center urarskega prestiža - Žene-
»'o in sicer leta 1920. Uvidel je namreč, da se
i^re njegove kvalitete, predvsem pa njegova
filozofija, ne skladajo z večino proizvajacev
okoliša, v katerem je deloval. Ženeva je bila
[udi neprimerno bolje povezana z državami, s
Katerimi je podjetje Chopard (takrat imenova-
lec še L.U.C.) začelo sodelovati. V obdobju med
pbema vojnama je, kljub svetovni recesiji, pod-
l^tje Chopard delovalo zelo uspešno in zapo-
slovalo tudi 140 ljudi.
Leta 1963 je bil Paul-Andre Chopard, vnuk
ustanovitelja firme, bil star skorajda 80 let in
postavljen pred veliko preizkušnjo. Čeprav je
^el dva sinova, nihče od njiju ni želel nadalje-
vati tradicije svojega pradeda, deda in očeta,
^to se je odločil znamenito podjetje leta 1963
prodati podjetnemu Nemcu Karlu Scheufeleju
^etjemu (družini sta se poznali že od prej),
^dnji iz dinastije Chopard, Jean-Andre, je
pri novem lastniku imel lastno delovno
"'zo, na kateri je, po vzoru ustanovitelja pod-
^^tja Chopard, do svoje smrd 1968 sestavljal
-namenite ure Chopajd.
Leta 1963 se je torej začela nova doba v
jl^opardu, prej imenovanem L.U.C. Novi last-
so nadaljevali tradicijo stare urarske
-riamke z istim ponosom in entuziazmom kot
^Ifni ustanovitelji. Leta 1977 so plasirah na
isče še sedaj znamenito kolekcijo »Happy
^^•^monds«, katere značilnost je steklo nad
jeklom in med njima prosto gibajoči se veseli
amanti. v modernem obdobju so za ure
' značilne prestižne linije ohišij, ki so v
2^Ui^Pnmerov posuta z diamanti, v cenejših
ri ■ P^ material, uporabljen pri izdela-
' zlato.
.^Jdnimivo je, da so velik del posvetili tudi
^oju okvirjev za očala in damskim parfu-
mom, ki se prav tako prodajajo pod hišnim
imenom. Velik del zaslug za tako raznovrstno
udejstvovanje firme gre predvsem na račun
Caroline Scheufele, hčerke sedanjega lastnika
podjetja, Karla Scheufeleja, ki sama oblikuje
mnogokatero ohišje za ure, prav tako pa tudi
okvirje za očala in nakit.
V Ženevi lahko obiščete tudi njihov muzej,
posvečen tradiciji velikega imena med urarji,
ki vsa leta uspešno kljubuje cenenim uram iz
Vzhoda in dokazuje, da urarske znamke, ki
prodajajo svoje izdelke po več stotisoč mark
vrednosti (njihov rekord je 2,5 milijona nemš-
kih mark vreden primerek) so in še bodo
potrebne na svetovnem trgu, saj poznavalce in
ljubitelje z dovolj globokimi žepi zadovoljijo le
izjemni primerki.	DAVID LEČNIK
rekreacija
Bocly pump za lepo telo
Slovenija je pri uvajanju
novega programa skupinske
vadbe - body pumpa orala
ledino ob boku razvitih
evropskih držav. Program je
v Evropo prišel iz Nove Ze-
landije, v Sloveniji pa smo ga
lahko preizkusili le nekaj
mesecev za tem, ko so se
»odvrtele« prve ure tega pro-
grama v Franciji, Nemčiji in
Španiji, med tem ko smo za
celo leto prehiteli Italijane in
Angleže - velesili fitnesa in
aerobike.
Še bolj razveseljivo pa je
dejstvo, da je bilo Celje drugo
mesto v Sloveniji (takoj za
Ljubljano), ki je svojim prebi-
valcem v fitnes centrih ponu-
dilo novost, ki jo ponujajo naj-
prestižnejši fitnes centri po
svetu. Celje, ki mu ponavadi
očitajo zaspanost in počasno
privajanje na novitete, je z
vadbo v dveh centrih prehite-
lo celo Maribor, ki na tovrstno
ponudbo še vedno čaka, da-
nes pa lahko body pump
preizkusite v fitnes centru
TOP FIT.
Kaj je bodly pump?
To je revolucionarna vad-
ba z utežmi, pri kateri so
obremenjene vse večje mišične skupine.
Razvijamo moč, vzdržljivost in definicijo mi-
šic. Koreografija in glasba sta vnaprej pri-
pravljeni, spremenimo ju vsake tri mesece.
Začetniki se najprej oglasijo na body pump
kliniki, kjer jih inštruktor nauči vaditi teh-
nično pravilno. Ker lahko težavnostno stop-
njo prilagodimo z dodajanjem uteži, je ta
oblika vadbe primerna za mlajše in starejše
ter tako za moške kot za ženske in je prva
skupinska vadba, ki je enako priljubljena pri
obeh spolih.
Program body pumpa se odvija v 43 drža-
vah, ure vodi 22.000 inštruktorjev, vsaj en-
krat tedensko opravi vadbo 250.000 ljudi po
vsem svetu.
Body pump njegovi snovalci predstavljajo
kot najhitrejšo pot pri obhkovanju telesa, naj-
pogostejši koristi, ki ju omenjajo vadeči na
podlagi lastnih izkušenj, pa sta: povečana moč
in povečan mišični tonus.
Kje se skrivajo Celjani?
če lahko v ljubljanskih fitnes centrih pri
vadbi najdemo približno enako število žensk
kot moških, to za Celje ne moremo trditi. V
Celju so ženske absolutno pogumnejše, moški
so v manjšini (na vadbi najdemo le enega ali
dva!). Nekaj se jih zagotovo prestraši, ker
skupinsko fitnes vadbo še vedno pogosto za-
menjujejo z aerobiko, zato moškim sporočam:
fantje, kar brez strahu! Body pump je zahteven
način vadbe in že po pol leta se boste lahko
pohvalili z lepo oblikovanim, mišičastim tele-
som ter pripravljeni na poletne športne podvi-
ge.
inštruktor z diplomo
Ekonomske fakultete
Luka Rojšek je inštruktor body pumpa in
član predstavitvene skupine AFA Training
System team že tri leta. Atletski navdušenci
se ga gotovo spominjajo kot izredno talenti-
ranega šprinterja, ki je tekmoval za celjski
Kladivar. Po enem svojih najboljših rezulta-
tov v teku na 60 m (6,66 s), je vse presenetil s
svojo odločitvijo, da zaradi študija opusti
trening in se popolnoma posveti študiju eko-
nomije. Po opravljenem tečaju za inštruktor-
ja fitnesa je povsem po naključju »padel« v
skupino prvih body pump pripravnikov in
tako rekoč čez noč našel samega sebe. Luka
danes vodi body pump v AFA fitnesu v
Mengšu, dvakrat tedensko pa tudi v Celju. Je
eden najkvalitetnejših inštruktorjev, z naj-
daljšim stažem v Sloveniji. Najpogostejše
vprašanje, ki mu ga zastavljajo na skoraj
vseh predstavitvah body pumpa v slovenskih
fitnesih je: »Koliko časa bi moral trenirati, da
bi imel take mišice kot ti?« Manj kot boste
odlašali, hitreje ga boste dohiteli.
JERNEJA PERC
Foto: AUOŠA REBOU
zdravje
Razumeti menopavzo
Zakaj se danes o težavah
menopavze govori več kot
nekoč? V začetku tega stolet-
ja so ženske živele približno
45 do 50 let. Umirale so že na
koncu reproduktivnega ob-
dobja in se s težavami, ki
nastopijo v menopavzi,
sploh niso srečevale. Danes
živijo ženske po svetu prib-
ližno 80 let, v Sloveniji pa 77
let. Torej kar tretjino svojega
življenja preživijo v pome-
nopavzalnem obdobju. In re-
snično ni vseeno, kako ga
bodo preživele.
Pri nas je povprečna starost
žensk ob menopavzi (to je ti-
stih, ki že več kot leto dni niso
imele mesečnih krvavitev)
47,7 let. Menopavza nastopi
zato, ker jajčnika proizvajata
vedno manj spolnih hormo-
nov, to je estrogena in proge-
sterona. Na spremenjeno sta-
nje hormonov se ženske raz-
lično odzivajo in več kot tri
četrtine žensk se srečuje s t. i.
klimakteričnimi simptomi. Ti
so lahko zgodnji, kot npr. vro-
činski oblivi, nočno znojenje,
vrtoglavice, glavobol, nespeč-
nost, utrujenost, razdražlji-
vost, depresija, slaba koncen-
tracija, suha koža, bolečine v
kosteh in sklepih; vendar pa
so pomembnejše od teh simp-
tomov pozne posledice meno-
pavze. Te nastajajo počasi in
neopazno, pokažejo pa se
predvsem kot osteoporoza ter
obolenja srca in ožilja. Težave
so torej številne in zelo mote-
če. Izražajo se sicer različno
močno, trajajo pa lahko le ne-
kaj mesecev ali pa tudi deset-
letje in več po menopavzi.
Zakaj vpliva
menopavza tudi na
srce?
Do menopavze je zaščitno
delovanje spolnih hormonov
tolikšno, da pri ženskah v tem
obdobju skoraj ni srčnih in-
farktov. Po menopavzi pa na-
ravne zaščite ni več. Pogosto
se zvečajo vrednosti holeste-
rola in maščob v krvi, ateros-
kleroza se pospešeno razvija.
Nekaj let po menopavzi se šte-
vilo infarktov pri ženskah
približa številu pri moških. Če
v pomenopavznem obdobju
jemljete estrogen, se za polo-
vico zmanjša ogroženost zara-
di bolezni srca in ožilja. S tem
se bistveno podaljša vaša pri-
čakovana življenjska doba.
Osteoporoza
Druga pomembna bolezen,
ki se pojavi pri več kot polovi-
ci žensk v pomenopavzi zara-
di pomanjkanja estrogena, pa
je pomenopavzna osteoporo-
za. Zapleti napredovane os-
teoporoze so zlomi kosti. Po-
leg prehrane, bogate s kalci-
jem, in veliko gibanja pa žen-
skam lahko pomagamo s hor-
monskim nadomestnim
zdravljenjem (HNZ). To mora
trajati več let, da je lahko us-
pešno, ko pa z zdravljenjem
prenehamo, pa se redčenje
kosti nadaljuje.
HNZ nadomesti naravne
spolne hormone (estrogen in
progesteron) s hormoni, ki so
po kemijski sestavi povsem
enaki. HNZ lahko vsebuje le
estrogen, le progesteron ali
kombinacijo obeh. Pravilno
izbiro vam bo predpisal zdrav-
nik, potem ko bo zaradi vaše
varnosti opravil tudi nekaj
preiskav. Povedati je tudi po-
trebno, da za hormonsko na-
domestno zdravljenje ni niko-
li prepozno.
Če se ob HNZ pojavijo stran-
ski učinki, le-ti hitro minejo in
niso pogosti. Po treh mesecih
zdravljenja s hormoni navad-
no ni več nobenih težav.
Menopavza je pomembno
obdobje v življenju vsake žen-
ske in ker vemo za neprijetne
posledice menopavze, je prav,
da skušamo omiHti številne
klimakterične težave in tako
izboljšati kvaliteto življenja v
tem obdobju.
Mag. SIMONA RUČIGAJ,
dipl. inž.
30
GLASBA
Valentinovo s Foxy Teens
v oddaji Full Cool Demo
Top na Radiu Celje so mladi
velikokrat želeli prepevati
katero od sklad skupine
Foxy Teens. Prav zato se je
Radio Celje skupaj z diskote-
ko Jungle odločil, da v sobo-
to, 12. februarja, v omenjeni
diskoteki pripravi valentino-
vo s to priljubljeno skupino.
Da bi na prireditev prišlo čim
več mladih, bodo lisičke, kot si
pravijo tudi same, prvič nasto-
pile že ob 19. uri, ko pripravlja-
jo tudi nagradne igre. Njihov
drugi nastop bo ob 24. uri.
Vstopnice po samo 200 tolar-
jev so na prodaj na oglasnem
oddelku Radia Celje, v diskote-
ki Jungle in Jazz pubu Celje.
Foxy Teens so Tanja, Maja,
Gaynor in Mirna. Dekleta pra-
vijo, da ko snemajo, preprosto
pozabijo na vse in so, kot bi
bile v ekstazi. Po snemanju pa
bi se še kar pogovarjale in
smejale. Ravno smeh pravijo,
da je njihov velik problem. Ko
se začnejo smejat, zelo težko
nehajo. Snemajo v studiu
Gong, kjer jih usmerja, jim
pomaga pri vseh stvareh, pa
tudi vozi na nastope. Miki Ša-
rac, ki se ga mnogi še spomni-
jo kot pevca. Pravijo, da tudi
brez Boštjana ne gre. Je tudi
avtor zmagovalne skladbe lan-
skoletne Slovenske popevke
Naj pada zdaj dež. Veliko jim
pomaga na snemanjih in jim
večkrat svetuje, kako naj kaj
naredijo bolje. Dekleta pravi-
jo, da je pika na i Robert, ki
zelo kritizira, ampak, ko reče.
da je dobro, to pomeni, da so
res dobro naredile.
Že od vsega začetka so si
želele imeti turnejo in poleti so
jo doživele. Poleg vseh prijetnih
stvari, aplavzov, druženja z
vrstniki, pa so okusile tudi tem-
nejšo plat tega posla - včasih se
je bilo kar naporno voziti s Pri-
morske na Štajersko in potem
domov. Z veseljem in polne
energije se pripravljajo na pom-
ladno turnejo, še posebej pa se
veselijo sobotnega nastopa v di-
skoteki Jungle. Za make up bo.
tako kot skoraj vedno, poskrbe-
la Tanja. Bodite pozorni tudi na
njihove čevlje z visokim pod-
platom, ki so dekletom zelo
všeč, vendar pravijo, da se veči-
na ne strinja z njimi.
Se sprašujete, česa so dekle-
ta po nastopu najbolj vesele?
Kakšne dobre sladice. S temi
se bodo verjetno »basale« v
videospotu za skladbo Hočem
še, ki ga bodo snemale v krat-
kem, prav tako pa bodo po-
snele video spot za skladbo
Pošlji mi poljub. Pripravljajo
že tudi novo ploščo.
SIMONA BRGLEZ
Foto: GREGOR KATIČ
Foxy Teens bodo v soboto v diskoteki Jungle.
FU^^mPE^TOP
Avdicija uspela
Na avdicijo za že četrti Full
Cool Demo Top se je znova
prijavilo veliko novih pevk,
pa tudi pevcev, ki bodo v
glasbenem ateljeju Coda v
Celju posneli demo posnetek
želene skladbe, se predstavi-
li na Radiu Celje in morebiti
tudi na javni finalni priredi-
tvi, ki bo decembra v disko-
teki Jungle.
Na avdiciji so lahko izbrali,
katero pesem želijo prepevati,
ni bilo torej nujno, da prepe-
vajo ravno tisto, ki si jo želijo
posneti. Prva zmagovalka le-
tošnjega Full Cool Demo Topa
je Lea Jurgec, ki se je v ja-
nuarski oddaji predstavila s
skladbo Vrtimo planet.
V tokratni oddaji, ki je bila
na sporedu Radia Celje včeraj,
ob IS.uri, so prepevali Vesna
Ocvirk, Blaž Pentek in Nata-
lija Drofenik. Vesna se je
predstavila s svojo skladbo z
naslovom Ni te tu. Všeč ji je
zato, ker govori o njenih čus-
tvih in se lahko vanjo dobro
vživi, sicer pa sta Vesni pri
snemanju pomagala Čuka Jo-
že in Matjaž. Ravno tisti dan
sta bila namreč gosta na Radiu
Celje, videla sta Vesno, kako
vadi, imela sta čas, pa sta ji
priskočila na pomoč pri sne-
manju. S kitaro ji je priskočil
na pomoč tudi Blaž, ki pa se je
v tokratni oddaji predstavil s
svojo skladbo Rekla je takrat.
Natalija pa se je najprej odlo-
čila, da se bo predstavila s
skladbo Mama, potem pa je na
snemanju rekla, da bi raje pe-
la Neka mi ne svane. Ugodili
smo ji, zdaj pa ste na vrsti vi.
Kupončke pošljite na naslov:
Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje, s pripisom za Full
Cool Demo Top. SIMONA
Zlata skrinja za Golico?
Po skoraj treh mesecih se bo danes, v četrtek, 10.
februarja, zaključila velika slovenska akcija izbiramo
»Naj vižo stoletja« narodno zabavne glasbe.
Prireditev se bo začela ob 19. uri in bo kljub dolžini
izredno zanimiva. V finalu je 36 viž, ki ste jim dali svoje
glasov. Največ jih je dobila Avsenikova legendarna Golica, ki
jo pozna ves svet v najrazličnejših izvedbah, tudi jazz in
simfonični. Zlato skrinjo bo podelil minister za kulturo Jožef
Školč. Vsi sodelujoči bodo dobili spominske skrinje za
sodelovanje na prireditvi.	TONE VRABL

•	Na valentinovo, 14. fe-
bruarja, bo koncert v dvorani
2. Slovenskega tabora v Žalcu.
Nastopili bodo Gašperji, Po-
dokničar in Kvintet Dori. Kon-
cert se bo začel ob 19.30 uri
Predprodaja vstopnic v Občin-
ski matični knjižnici in Zavo-
du za kulturo, tel. 717-712.
•	17. februarja bo v Kultur-
nem centru Laško koncert iz
Avsenikovega abonmaja polk
in valčkov, ki ga pripravlja
Brane Klavžar ob 20-letnici
ansambla. Gostje bodo Darja
Švajger, Primož Kelenc in Har-
monikarji Braneta Klavžar j a.
Koncert se bo začel ob 19.30
uri
• Najboljši ansambli »Celj-
skih 5« v Vrtiljaku polk in
valčkov na Radiu Celje v letu
1999 bodo nastopili na kon-
certu, ki bo v nedeljo, 20. fe-
bruarja ob 17. uri v dvorani
Hmeljarskega doma KZ Šem-
peter v Savinjski dohni. Igrali
bodo: Rogla, Štajerski objem,
Savinja, Kvintet Dori, Lipov-
šek, Cverle in Vigred, za hu-
mor bosta poskrbela Honza in
Fonza.	TV
TY VODIČ
31
32
TV VODIC
TV VODIC
33
34
TV VODIC
RADIO-TELEVIZIJA-FILM
135
Valentinovo
na Radiu Celje
Valentinovo, dan zaljublje-
nih in vseh, ki se imajo radi,
bomo na poseben način letos
zabeležili tudi na Radiu Ce-
lje. Že v soboto, 12. februarja,
yas vabimo v diskoteko Jun-
gle, kjer pripravljamo Valen-
finov večer s Foxy Teens. Og-
lašali se bomo tudi v pro-
gram Radia Celje. To bosta za
vas počela tonski tehnik Sašo
Matelič in novinarka Simona
Brglez.
V ponedeljek, na valentino-
.vo, pa vas vabimo na pred-
premiero romantične kome-
dije Pobegla nevesta v kino
Union ob 20.30, ki jo priprav-
ljamo s Celjskimi kinemato-
grafi. V filmu nastopata v
glavnih vlogah Julia Roberts
in Richard Gere, ki sta pred
leti že nastopila v uspešnici
Čedno dekle. Med vas bomo
ves ta teden v oddajah Greš v
kino in v oddaji Pozornost za
pozornost ter v sobotnem
glasbenem večeru razdelili
150 vstopnic za brezplačen
ogled filma. Na predpremieri
bomo poskrbeli še za kakšno
drobno presenečenje! S temi
pozornostmi želimo tudi celj-
ski radijci pokazati,- da ste
nam pri srcu!
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
SKRITA KAMERA
•	Večna in vsemogočna Miša
Molk je ugotovila, da kot od-
govorna urednica sama ne
zmore več vsega dela, zato je
za urednika razvedrilnega
programa postavila Jožeta
Krajnca. Postal je tako rekoč
njena desna roka. Na nacio-
nalki se nam torej obeta stra-
šni razvedrilni program, po
vzoru nastopov Strašnih Jo-
žetov, v katerih se Jože
Krajnc z Jožetom Robido v
duetu z amaterskim humor-
jem in prežvečenimi starimi
vici trudi zabavati vesoljno
Slovenijo. Sicer pa se je Ve-
lenjčan zaradi novih naporov
in obveznosti, ki ga čakajo v
razvedrilnem programu TVS,
že preselil v Ljubljano. Za Šta-
jerca v prestolnem mestu pa
vemo, kako je. Ali jim začne
rasti kožica med prsti ali pa
jih napade skleroza in poza-
bijo, od kod so prišli.
•Jonas, ki so mu na začetku
leta ukinili oddajo Brez zapor,
bo na POP TV kmalu dobil
novo kviz oddajo, ki jo že na
veliko reklamira in sodelujo-
čim v njej obljublja milijone.
Podeljevanje bogatih nagrad
je bilo na prvi slovenski ko-
mercialki do zdaj rezervirano
za Saško Einsiedler, ki je pod
Srečno zvezdo izgubila sovo-
ditelja, utegne pa se zgoditi,
da bo tudi oddajo. Če bo Jo-
nas v svoji novi oddaji zapra-
vil preveč denarja.
•	Z radijskega informativne-
ga programa je k televizijske-
mu presedlal Rudi Medved.
Na mestu urednika notranje-
politične redakcije je zame-
njal Vlada Krejača. Rodila se
je nova TV zvezda, so prepri-
čani nekateri. Skeptiki pa me-
nijo, da se bo pod Medvedo-
vim vodstvom poročanje o
notranji politiki na TVS po-
greznilo v zimsko spanje.
•	Novi odgovorni urednik In-
formativnega programa na-
cionalne TV Uroš Lipušček
bo vsem novinarjem kmalu
ponudil v podpis novinarski
kodeks. Zavrnil je očitke, da
gre za uvajanje cenzure. Je pa
res, da po novem nihče ne bo
mogel več delati, kot se mu
bo zahotelo. Da bo res tako,
bo še posebej budno pazil
novi šef TV Dnevnika Jure
Pengov, ki ima s takšno polit-
komisarsko vlogo precej iz-
kušenj še iz starih dobrih par-
tijskih časov.
• Televizijski športni komen-
tator Tomaž Lajevec, katere-
ga najpogostejši stavek se
glasi »sijajno, naši«, je ob ka-
tastrofalnih nastopih sloven-
skih smučarskih skakalcev
ostal brez polovice svojega
bogatega besednega zaklada.
Zgleduje se naj po kolegu
Igorju Bergantu, ki mu jezik
teče enako namazano ne gle-
de na to, ali so naši alpski
smučarji dobri ah ne.
kino
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: od 10. do 13.2. ob
16. in 18. akcijska komedija
Oropaj policijsko postajo, ob
20.30 akcijski triler James
Bond 007 - Vse in še svet,
14.2. ob 16. in 18. akcijska
komedija Oropaj policijsko
postajo, ob 20.30 romantična
komedija Pobegla nevesta
(predpremiera z Radiem Ce-
lje), 15. in 16.2. ob 16. in 18.
akcijska komedija Oropaj po-
licijsko postajo, ob 20.30 ak-
cijski triler James Bond 007 -
Vse in še svet.
Mali Union: od 10. do 15.2.
ob 18.30 in 21. ljubezenska
drama Nemirna srca, 16.2. ob
21. ljubezenska drama Ne-
mirna srca.
Metropol: od 10. do 16. 2.
ob 16., 18.30 in 21. akcijski
film Začetek konca, 11. in
12.2. ob 23.15 ljubezenska
drama Nemirna srca.
Kino Žalec: 11.2. ob 20. ter
12. in 13.2. ob 18. in 20. akcij-
ska srhljivka Globoka modri-
na.
Začeteic iconca
Za&fiak konca. Amolda
Schivarzeneggerja oziroma
Terminator 3 v preneseni podo-
bi. Film, ki se jemlje zelo resno.
Ultimativna biblična borba
med molčečim dobrim in gobč-
nim zlom. No, Zlo ali Satan
predvsem predstavlja željo po
nebrzdanem seksu. A menda je
bolje umreti, kot pa se prepusti-
ti tej želji. Ali pa je bolje biti
križan. Ugibajte, kaj izbere av-
strijski body builder. Ki v film
vstopi kot potencialni samomo-
rilec, na koncu pa si seveda - ob
bežnem pogleda na svete figuri-
ce v cerkvi - takoj pridobi vero.
Kako duhovni razvoj od ateista
do vernika razprtih rok odigra
naš slavni mišičasti »karakter-
ni« igralec, si lahko tudi misli-
te. Zelo naglo in zelo požrtvo-
valno. Kaj se tiščiš tja, kjer nisi
doma, dečko?
In da ne bom preizkušal še
vaše požrtvovalnosti, vstopimo
v film vsebinsko še mi. Leta
1979 je rojeno dekle, za katero
Vatikan meni, da je bodoča
Satanova nevesta. Pričnejo jo
iskati, a ker ima temna stran
boljše in več vohunov, jih prehi-
ti. Prehod.
20 let kasneje. Nermvadni po-
javi se začnejo vrstiti v New
Yorku. Duhovnik brez jezika
govori o koncu sveta, strelja na
na videz nenevarnega bankir-
ja, vrstijo se bizarne nesreče na
ulicah, Schwarzi pa v posled-
njem trenutku pred smrtjo reši
dekle, ki jo mučijo vizije o pe-
klenskem ljubimcu. In ne, nje
niso hoteli ubiti the bad guys,
ampak pripadniki cerkve, ki
vedo, da bo v zadnji uri pred
iztekom tisočletja ponjo prišel
Satan, z njim bo zanosila, in
(verjetno dokaj naglo) rodila,
hm, antikrista. Sledi apokalip-
sa, kaj bi drugega, manj kot to
sploh ne pride v poštev.
Tukaj so pohvcde: Gabriel
Byme kot Satan oziroma prej
omenjeni bankir izredno uživa
(kdo ne bi?). Rod Steiger je
opazen v vlogi duhovnika, kar
se Schwarzija tiče, v igralskem
pogledu tako ali tako vemo, kje
stoji. Razlika med njegovimi
nekdanjimi pojavami in seda-
njo je le v tem, da ga je sedaj
lažje pretepsti. Še stara mama
ga skoraj premikasti. Star je že.
pač. Pa še infarkt je bil tukaj
vmes. In zato pravim, da bo
tole verjetno eden njegovih zad-
njih akcionerjev. Drugače pa...
saj se film kot akcioner in nič
drugega v bistvu kar drži. Teče.
Zastojev ni. Efekti delujejo. Šoki
zelo grozljivo šokirajo. Krvi je
na hektolitre. Je par simpatič-
nih štosov. Atmosfera intenziv-
no, kot mora, narašča do niši-
teljskega konca. Tisto, kar me-
ne moti, so ta tečna stopicanja
na mestu že znanih in zdavnaj
izrabljenih vzorcev rešitelja sve-
ta, one man hero, in vsa tista
obupna antiseksuahio verska
simbolika, ki sem jo omenil že
na začetku. Pa še ena »drobnja-
karska» opomba: Satan je
breztelesen in veličastno mo-
čan, skoraj vsemogočen, in ni-
kakor ne neumen. Zakaj
Schivarzija ne ubije, ko ima
priložnost? Vsakdo pameten bi
ravnal tako. Ni hudič nikoli
gledal nobenega njegovega fil-
ma? To bi bilo res čudno. Človek
bi mislil, da so mu vir inspiraci-
je. In zakaj se sploh pusti v
določenih trenutkih junaku za-
drževati? Ce je že tako močan?
Je morda trik v tem, da ko
prevzame formo nekega telesa,
je omejen z omejitvami tega
telesa? Ampak tudi to v filmu
ni povsem res. Kje je torej resni-
ca? Najbrž bo kar v nepremišlje-
nosti ustvarjalcev. Poimensko
Petra Hyama, režiserja. Ki ni
Cameron. In zato tole tudi ni
povsem Terminator 3. Sicer pa
nadaljevanja, pa čeprav sim-
bolična, ponavadi ne dosegajo
originalov.
Če si torej v filmu želite pred-
vsem akcije rušilne stopnje 12
po Mercalijevi lestvici, in pri
tem niste preveč izbirčni, ven-
dar ravno na najslabše tudi ne
cikate, izvolite: začetek konca je
tu posebej za vas. Vendar ga,
seveda, ne vzemite preveč re-
sno. Saj ste že videli, kako je
bilo za novo leto. Če se ne mo-
tim, svet še obstaja. Z askets-
tvom ali pa brez njega. Prej
brez njega.
PETER ZUPANC
Dvorni norček
»v življenju sem srečal
ogromno ljudi. Takšnih in
drugačnih, debelih, suhih,
1 lepih in tiste manj privlačne,
' grobe, prijazne, pa tudi tak-
šne, ki sem jih že naslednji
delček sekunde pozabil. Hu-
dobnih ne bom omenjal, kaj-
ti verjemite mi, da sem jih v
svojem relativno pestrem
življenju srečal .ggFopino in
i tudi te bi lahko ipkz^^l v več
, kategorij hudobnosti/Od ti-
stih s pobožno pastirskim
nasmeškom, do tncifersko ro-
>gatih... In glej'ga, zlomka*^
\ ravno takrat,, koj. misliš, da
\poznaš ljudi iz sv0je Pasi.
i misliš, dpjbvladiije¥avditv-
irij vsaj A grobem, se pojain ,
I nova facaSf n začneš ga opa^^
Izovati.
Priznam, da sem zelo nepo-
trpežljiv človek, kar največ-
krat občutijo moji bližnji (naj
velja to kot javno opravičilo)
in da se potrpežljivosti učim iz
dneva v dan in prav ta oseba
bila dober trening zame.
'^isti. ki me poznajo, vedo, da
rod govorim, nakladam, pre-
tiravam, velikokrat sicer sa-
^ozato. da bi poslušalci sliša-
li tisto, kar hočejo slišati in
zraven noro uživali in se sme-
Vse skupaj največkrat iz-
Pade kot cirkuška predstava,
kjer se ponavadi srečam v vlo-
klovna ali če hočete dvome-
Sa norčka. Za ljudi, ki sprem-
ya;o moje monodramice, ske-
in ostale vragolije, je to le še
^^a potrditev več, da sem re-
snično zajebant prve klase, fa-
dežurni klovn in kaj ti jaz
IJf^ kako vse mi še pravijo,
^^ndim se po svojih najboljših
yočeh. Zelo rad pojem, pa
eprav nimam najboljšega po-
^J^na in tudi besedila niso
močnejša stran. To sploh
Pf^embno, ker glavni cilj
To mi ponavadi tudi
^Peva. Lahko se prelevim v
česarkoli, verjemite mi,
00 ratalol«
In u petefc se je prelevil v
ogo zvezde hrvaškega roko-
.'^ta m to odlično. Zagovarjal
predvsem stroko, obvlado-
val pozicije, igralce in seveda
tehniko. Poslušalci so bili pre-
strašeni zaradi moči, ki jo je
Ljubo predstavljal in so se
opravičevali, da spremljajo
rokomet le površno, za zaba-
vo. kajti Ljubo je hladnokrvno
odgovarjal na telefonske klice
in hkrati speljal vse, ki so
klicali, da so družno brcali v
temo. Strah, da bodo ljudje
napadli gosta kot predstavni-
ka osovraženih hrvaških ro-
kometašev. je bil povsem od-
več, saj smo še vedno opiti od
z^dovinske zma^e^^.v Zagre-
" fld. m(^e drc^e dame in gos-
]^)(lje, Peter Q upokojenskega
v^eje bi ob tem pripomnil,
'fda vas je pjeb nategno ko na
roke nareto lajtngo« in resnič-
no razbil stereotip, da se Celja-
ni spoznajo na rokomet. Oba
z Mohorjem sva mnenja, da
tisti resnični poznavalci niso
poslušali oddaje in tako je
gost do konca odigral svojo
vlogo. Vsem tistim v poduk,
ki kličejo v raznorazne oddaje
le zaradi nagrad, bi rad spo-
ročil le, da Zrinski in Goljovič
nikoli nista igrala rokometa,
Bojovič pa je že davno obesil
svoje športne copate na
klin...Ja, vse lepo enkrat mi-
ne.
Predstava se je končala in
tudi klovn, ki spravlja mase
gledalcev v smeh, je čisto na-
vaden človek, ki ima podobne
probleme kot vsi ostali. Naj-
večkrat se pod masko skriva
drug obraz, povsem drugačen
od tistega, ki si ga ljudje pred-
stavljamo. Upam. da ne ver-
jamete več v božičke in ostale
uniformirane dobrotnike, ki
raznašajo darila naokrog,
kajti ne bi vas rad razočaral.
Darila dobite namreč od ljudi,
ki so okrog vas in trudite se
skozi vse leto. da bo daril čim
več. ne samo tistih material-
nih. ampak tudi tistih malen-
kostnih, ki so bistvo življenja.
Veselite se ga!
BORUT KRAMER
MOHOR HUDEJ
ne preslišite na
radiu ceue
NEDEUA, 12. FEBRUARJA OB 10.10
_(PONOVITEV OB 18.00)
Nedeljski zmenek
Naš in vaš nedeljski gost bo tokrat Bojan Vivod, direktor
Celjskih kinematografov. Pod njegovim vodstvom se je podo-
ba kino dvoran v Celju bistveno spremenila, za prihodnost pa
so njegovi načrti sploh za Celje nekaj ekstravagantnega.
Zanimivega Celjana bo v pogovoru predstavila Nataša Gerkeš.
ČETRTEK, 17. FEBRUARJA OB 10.10
Pop čvek
Gost v studiu bo Nace Junkar, priljubljeni pevec starejše in
srednje generacije. Z njim se bo pogovarjala Simona Brglez.
Lahko pa boste pokUcali in se z gostom pogovarjaU tudi sami.
VSAKO SOBOTO DOPOLDNE
Dobro jutro, Slovenija
Ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija se vsako dopoldne
oglaša s slovenskih smučišč. V oddaji pa lahko za vaše naj
smučišče glasujete tudi vi. Če ne želite glasovati v živo, svoj
glas pošljite na dopisnici na naslov: Radio Celje, Prešernova 19,
3000 Celje. Dva poslušalca, ki glasujeta v živo, in po enega, ki
glasuje na dopisnici, tudi nagradijo.
Gremo v kino!
Pet različnih igralcev je doslej igralo Jamesa Bonda: Sean
Connery, George Lazenby, Roger Moore, Timothy Dalton in
Pierce Brosnan. Nagrajenci so: Avgust Lavrinc, Dobrna 3b,
3204 Dobrna, Mirjam Čelik, Na rebri 8,3000 Celje in Rok Jurše,
Pod kostanji 22, 3000 Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled
filma Celjskih kinematografov.
Nagradno vprašanje: iz katere znane ameriške družine
izvira žena Arnolda Schwarzeneggerja?
Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000
Celje, do ponedeljka, 14. februarja. Izžrebali bomo tri dobit-
nike vstopnice za ogled filma.
10. februar 2000

36
ZAAVTOMOBILISTE
Rojen renault
scenic RX4
Renaultov scenic spada v
razredu t.i. kompaktnili eno-
prostorcev med najuspešnej-
ša vozila na evropskem trgu.
Ker pa je Renault tako rekoč
mojster odkrivanja tako ime-
novanih tržnih niš, bo v za-
četku poletja k nam (nekaj
prej pa na druge trge) pripe-
ljal scenic RX4.
Ta scenic se od običajne iz-
vedenke navzven razlikuje
predvsem zaradi večjih pla-
stičnih obrob in zelo velikih
odbijačev. Zaradi nekaterih
dodatkov (rezervne pnevmati-
ke) je avtomobil za dobrih 27
centimetrov daljši, poleg tega
pa je od tal oddaljen 21 centi-
metrov ali devet centimetrov
več kot običajna varianta. Ko-
lesa oziroma platišča so 16-
palčna, medtem ko je avto zra-
sel v širino za dobrih šest cen-
timetrov. Tako scenic RX4
navzven deluje zajetno, skoraj
malo orjaško. Zanimiva je tudi
namestitev zadnjih vrat, ki se
ne odpirajo več navzgor, pač
pa vstran. Pogon je zanimiv,
saj se načeloma do zadnjega
kolesnega para prenaša s po-
močjo kardana in viskozne
sklopke, se pa vključi tisti tre-
nutek, ko prednji kolesi nima-
ta več pravega oprijema s ce-
sto.
Za začetek bo scenic RX4
naprodaj z dvema motorjema.
Bencinski bo pri gibni prostor-
nini 2,0 litra ponujal 140 KM
(največja hitrost 180 km/h),
medtem ko naj bi ljubitelje
dizla razveselil 1,9-litrski
agregat s 105 KM.
Kot pravijo pri novomeškem
Revozu, ki je uradni predstav-
nik Renaulta pri nas, bo scenic
RX pri nas naprodaj od junija.
Cene uradno še niso znane, bo
pa verjetno držalo, da ga bo
mogoče zapeljati v domačo
garažo za recimo 4,5 milijona
tolarjev.
Na sliki: scenic RX4.
Po limuzini še wagon
Lada Avto, uradni predstavnik Lade na slovenskih tleh, je začel prodajati lado desei
vvagon. To je, kot pravijo, najcenejši karavan na slovenskih tleh, saj hočejo zanj
milijona tolarjev.
Lada desetka vvagon je od limuzinske izvedenke tega vozila za dobrih 20 milimetrov daljšaj
za 50 milimetrov višja. Bistvena je seveda prostornina prtljažnika, kjer se lahko pohvalijo z i
ugodnimi številkami, saj je v zadku na voljo najmanj 650 litrov prtljažnega prostora. Ob podi
zadnji klopi se prtljažnik nato poveča na 1340 litrov. Serijsko je ta avtomobil opremljen s po višii
nastavljivim volanskim obročem, merilnikom vrtljajev, deljivim naslonom zadnjega sedež
osrednjo ključavnico, strešnimi nosilci ipd. Motor je seveda enak kot v limuzini. To je 1,5-litrsl
štirivaljnik s 78 KM pri 5400 vrtljajih v minuti, ki zmore pognati vvagon do največje hitrosti l(
km/h in do 100 pospešid v 14 sekundah. Pri omenjenem zastopniku upajo, da se jim bo letj
posrečilo prodati najmanj 300 desetk vvagon. Končno pa so, kot pravijo, dobili nekaj v*
terenskih lad niv, ki pa tokrat nimajo servoojačanega volana. Na sliki: lada vvagon desetk;
Novi predpisi o reciiciaži avtomobilov
Ekološka predelava oseb-
nih avtomobilov utegne po-
stati velik problem, saj gre
za velike stroške. Prav za-
radi tega je pomembna od-
ločitev evropskega parla-
menta, sprejeta ta teden.
Odločili so se namreč, da
bodo morali za reciklažo
avtomobilov skrbeti sami
izdelovalci.
Temu so avtomobilske to-
varne močno nasprotovale,
I vendar je sedaj odločitev na-
čeloma sprejeta. Od leta 2006
bodo morale namreč evropske
avtomobilske tovarne same
poskrbeti za odslužene avto-
mobile, pri čemer pa ni po-
membno, kdaj so bili izdelani.
Dokončno vsebino zakona bo-
do sicer še nekoliko popravili,
potem pa bodo imele članice
EU leto in pol časa, da zakon
spravijo v življenje v svojih
državah. Zlasti nemške avto-
mobilske tovarne so se temu
zakonu oziroma ukrepu moj
no upirale, kajti nemška avt(
mobilsko industrija je pač i;
jemno močna. Podrobnosti«
ga zakona za sedaj še nis
znane.
Audi TT v preisicavi
Zgodba z audijem TT, ki so mu morali nekoliko popraviti
hitri zadek, očitno še ni končana. Tovarna je novi seriji teg;
avtomobila namenila zadnji spojler in opravila še nekaj
drugih popravkov in to, kot je trdila, predvsem zaradi zahtev
javnosd. Zanimivo pa je, da je nemško tožilstvo v Hannovru
zaplenilo razbidne audija TT, s katerim se je 7. januarja letos
zgodila zadnja smrtna prometna nesreča na nemških cestah.
Ob tem pa v Audiju pravijo, da so sami ustanovili skupino
strokovnjakov, ki bo sodelovala s tožilstvom pri raziskavi
posameznih primerov nesreč.
Vision SIA iz Los Angeiesa
Letošnjo sezono avtomobilskih salonov sta
najprej začeli dve prireditvi na drugi strani
luže, in sicer salon v Los Angelesu (LA) in
kasneje v Detroitu. Res je, da je drugi veliko
pomembnejši in uglednejši od prvega, pa
vendar je tudi jasno, da ima oni v LA vsaj v
ZDA dovolj veliko težo.
V Los Angelesu je bilo na ogled nekaj zani-
mivih novosti, katerih prihodnost bo seveda
različna, vendar bo ravno odziv javnosti (do-
ber ali slab) bistven pri odločitvi, ali gre avto v
serijsko izdelavo ali ne. Mercedes Benz je tako
prvič ponudil na ogled roadsterja vision SLA.
Prve fotografije tega avtomobila, ki je za sedaj
študija, so bile sicer že objavljene, sedaj je bil
postavljen na ogled tudi avto. Vision SLA je
narejen na osnovi mercedesa A, zato je do
vsega 3,77 metra. Tehta približno 950 kilogi
mov, kar pomeni, da so pri njegovi izdela
uporabili veliko lahkih materialov, denimo al
minij, magnezij ipd. Stilistične poteze visioi
SLA so zlahka prepoznavne, prepoznavni 1
so tudi nekateri oblikovni elementi večje]
roadsterja SLR, ki je prav tako še študija. SLA
seveda dvosedežnik, zanimivo pa je, da so n
na pokrov prtljažnika namestili posebni drži
za dodatno prtljago. Glede motorja ni veli'
znanega, avto pa naj bi poganjal štirivaljnik
125 KM. Kot že rečeno, odziv javnosti naj bil
bistven pri odločitvi o nadaljnji usodi visioi
SLA.
Na sliki: mercedes vision SLA.
m\ TEPMIK
ZAAVTOMOBILISTE
37
Honda številka 2?
I Vse doslej oziroma dolga desetletja je ve-
ljal vrstni red japonskih avtomobilskih to-
varn, ki se ni bistveno spreminjal. Podatki o
izdelavi avtomobilov za minulo leto pa kaže-
ijo, da je vendarle prišlo do pomembnih
sprememb.
Pri Hondi pravijo, da so lani prekosili večno
drugega, to je Nissana. Tako naj bi Honda po
lastnem zatrjevanju izdelala približno 2,42 mi-
lijona vozil, kar naj bi bilo za 3,7 odstotka več
kot leto prej. Ob tem naj bi v Nissanu naredili
2,37 milijona vozil, kar je bilo za 7,1 odstotka
manj kot leta 1998. Po sedanjih napovedih naj
bi Honda to drugo mesto obdržala kar nekaj
časa, kajti Nissan je v precejšnjih težavah in po
tistem, ko je eden pomembnih lastnikov posta-
la Renault, ni pričakovati, da bi povečeval
obseg izdelave. Kot pravijo, si je Honda svoj
položaj na trgu izboljšala predvsem zaradi
dobre prodaje novega accorda, še posebej h-
muzinske izvedenke.
Na sliki: honda accord.
Mitsubishi išče partnerja
Japonski Mitsubishi spada
po velikosti med manjše to-
varne in prav zaradi tega
poudarjajo, da v siloviti avto-
mobilski tekmi ne more pre-
živeti brez povezave s kak-
šno večjo avtomobilsko hišo.
V poštev prihajata pred-
vsem Ford in DaimlerChry-
sler, sedaj pa je slišati, da naj
bi se dokončno dogovorili naj-
kasneje do konca marca. Če
bo prišlo do »poroke« s katero
izmed omenjenih tovarn, naj
bi skupaj začeli izdelovati
predvsem motorje in to za
majhne avtomobile ter s tem s
skromno porabo goriva. O
konkretnih avtomobilih oziro-
ma motorjih za sedaj še ni nič
slišati, je pa sedaj jasno, da se
Volvo dokončno odpoveduje
skupnemu sodelovanju na Ni-
zozemskem, kjer je skupaj z
Mitsubishijem v okviru pro-
jekta NedCar izdeloval S/V40
oziroma carismo.
Honda HRV s
petimi vrati
Ko je lani Honda pri nas
predstavila svoj HRV, svoje-
vrstno mešanico terenskega
vozila, karavana in vsaj ma-
lo tudi limuzine, je bilo tež-
ko reči, kako se bo avto »pri-
jel«. No, v letu 1999 je Honda
prodala 245 teh avtomobilov,
kar je zelo soliden dosežek.
Sem in tja je bilo slišati, da
nekaterim kupcem pač ni po
volji dejstvo, da ima HRV sa-
mo tri vrata. Sedaj se na slo-
venski trg vozi izvedenka s
petimi vrati.
Navzven se ta različica od
trivratne komaj kaj razlikuje;
je pa medosna razdalja in s
tem tudi celotna dolžina več-
ja za 100 milimetrov, kar se
pozna predvsem pri sedenju
na zadnji sedežni klopi. Ob
tem je karoserija dodatno
ojačena, v vratih so jeklene
letve, vozniku in sovozniku
sta namenjeni dve zračni
varnostni blazini, avto je
opremljen z ABS in EBD (ki
skrbi za ustrezno porazdeli-
tev zavorne moči med kole-
si) ipd. Motorja sta dva, oba
1,6-litrska štirivaljnika s po
štirimi ventili, vendar z raz-
hčno močjo. Prvi ponuja 105
KM, drugi 125 KM. S prvim
agregatom zmore petvratni
HRV največjo hitrost 162, z
drugim pa 170 km/h. Me-
njalnika sta prav tako dva, in
sicer ročni petstopenjski in
brezstopenjska prestavna av-
tomatika, ki je bila na voljo
tudi že pri trivratnem HRV.
Zanimiva je varianta štiriko-
lesnega pogona. Ko je opri-
jem koles normalen, se moč
prenaša na prednji par, ko
razlika v vrtenju med posa-
meznim parom naraste za
več kot 2,5 odstotka, se zače-
nja moč prenašati na vsa štiri
kolesa.
Pri AC Mobilu, ki je urad-
ni prodajalec hond pri nas,
menijo, da se bodo za pe-
tvratnega HRV odločali di-
namični ljudje, ki potrebuje-
jo nekaj več prostora. Tako
je osnovna varianta HRV na-
prodaj za 4,2, z močnejšim
motorjem pa za 4,49 milijo-
na tolarjev.
Na sliki: honda HRV s peti-
mi vrati.
38
ZA RAZVEDRILO
v MODNEM VRTINCU
39
Moda v znamenju Valentina
Rdeča je zaščitna barva kreatorja Valentina - kot nalašč za valentinovo
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
fudi če kakšno sezono na
r milanski ulici Montenapo-
':ieone, kjer je na kupu naj-
več prestižnih butičnih pro-
dajaln svetovno znanih
Kreatorskih imen, ni bilo vi-
deti niti za vzorec rdeče bar-
ve, ste jo tam zagotovo. Pri
Valentinu.
J Poznate tega slovitega cou-
tierja, ki obožuje diskretno
razkošna oblačila, dramatič-
ne linije, bogate materiale in
predvsem - živo rdečo barvo,
Id je postala eden izmed nje-
govih zaščitnih znakov?
I Valentino Gavarani se je ro-
» dil leta 1933 v majhnem itah-
janskem mestecu Voghera,
■ študiral na priznani Accade-
mii Dell Arte v Milanu, mod-
, no izobraževanje pa je nada-
ljeval na Chambre Syndicale
de la Haute Couture v Parizu
I in že leta 1959 odprl lastno
i modno hišo v Rimu.
Od takrat dalje je postal
eden izmed najbogatejših lju-
di iz sveta mode. Danes ga na
vsakem koraku spremlja ko-
pica telesnih stražarjev in dva
pasja ljubljenčka. Po enem iz-
I med njih je poimenoval celo
! svojo modno linijo Oliver.
Oblačil je in še vedno oblači
mnoge najbolj slavne oseb-
nosti na svetu, predvsem žen-
ske. Njegova muza je bila Jac-
kie Kennedy, obožujejo ga
princesa Margareta, igralki
! Elizabeth Taylor in Sharon
! Stone.
Ko se vse oci
zalepijo nanjo
Morda se skrivnost uspe-
šne kreatorske filozofije Va-
I lentina (čeprav mu mnogi oči-
I tajo predizajniranost) skriva
v njegovem življenjskem mo-
tu: »Ko ženska v mojih oblači-
lih vstopi v prostor, se morajo
vse oči zalepiti nanjo...«
»Woman in red« bi lahko
označili tudi del Valentinovih
kolekcij za pomlad-poletje.
Ker je živo rdeča barva izrazi-
to atraktivna, močna in erotič-
na, bo njegova trditev o »lep-
ljenju oči« zagotovo držala.
Valentine ljubi
rdečo, Valentin
rdeče srčke
Je morda naključje, da tem-
peramentni gospod Valentino
tako obožuje rdečo barvo tu-
di zato, ker je istočasno sim-
bol Valentinovega - praznika
zaljubljencev in vseh tistih, ki
se imajo radi?
Kakorkoh - 14. februar je
pred vrati in zakaj se ne bi
poleg drobnih rdeče-srčka-
stih darilc, s katerimi boste
razveselili najdražje in se pu-
stili presenetiti tudi z njihove
strani, še oblekli po Valenti-
novo? V rdeče. No, da ne bo-
ste pri tem šli čez rob in za-
padli v marcipansko oslad-
nost, bo nemara dovolj le de-
tajl: čevlji na strupeno visokih
petah, oblačilo, potiskano z
nedvoumnim napisom, rde-
če-cvetoča torbica, rdeče us-
njeno krilce, morda tudi
majčka in, če ste mladi ter
navihani - s kakšnim srčkom
na vidnem mestu...
Odpetkajte v
pomlad
Tudi v novem stoletju bo
ženski svet skušal izraziti
svojo spolno privlačnost do
skrajnih meja, pravijo modni
poznavalci. Letos so znova v
trendu seksi poletni škorenj ci
(iz lahkih tekstilnih materia-
lov) čeveljci, salonarji, sandali
in natikači, vsa ta obuvala pa
se bohotijo na ekstremno vi-
sokih, bolj ali manj tanko za-
šiljenih petah. Tako visokih
pravzaprav že zlepa ni bilo na
spregled. Če pogledamo na
stvar iz malce humorne plati,
bi lahko celo do 15 centime-
trov visokim »high heels«
imenovanim petam modni
oblikovalci dodali tudi napot-
nico za dobrega ortopeda.
Namreč, takšna obuvala sicer
naredijo ženske noge ne-
skončno dolge in neskončno
seksi, vendar škodujejo
zdravju. Tudi če vam uspe z
njimi loviti ravnotežje in ob
tem celo elegantno hoditi, pa
bo čez čas hrbtenica že rekla
svoje...
Odenite se v
vročo, rdečo drugo
kožo...
Saj ne, da bi nas s prihajajo-
čimi toplejšimi dnevi kreatorji
želeli odeti v kožo vročekrv-
nih »rdečekožcev«, predlaga-
jo le drugo, usnjeno kožo. V
žarečih, svetlih, pogosto
oranžnih in rdečih odtenkih -
pravo ali kakšno izmed so-
dobnih tehnoloških izpe-
ljank. Vračajo se oprijete us-
njene hlače, ozka dolga ali
mini krilca, mini kratke hlač-
ke, majčke kot brezrokavni-
ki... Rdeča - ne le za valenti-
novo, temveč vso pomlad, tja
do poletja!
S cvetočo torbico v
cvetočo pomlad
Obširno, zanimivo in ne-
skončno sveže modno po-
glavje so letošnje torbice, ki si
seveda zaslužijo posebno in
individualno obravnavo - v
enem od naših naslednjih ča-
sopisnih srečanj. Tokrat pa le
ideja iz Valentinovega atelje-
ja: kombinacija rdečega usnja
in slame, na kateri so ročno
vezeni rdeči cvetovi. Takšna
torbica imenitno popestri
enobarvno peščeno oziroma
pudrasto oblačilno kombina-
cijo.
Prebrati modo ...
želja po izražanju je v člo-
veškem življenju prisotna ta-
ko dolgo kot tisto usodno ja-
bolko v zgodbi o Adamu in
Evi. Pisava, s katero se človeš-
tvo sporazumeva že 7500 let,
je pustila odmevne sledi tudi
v umetnosti. In kajpak, modi,
ki je v tem stoletju ena izmed
najbolj pomembnih pop-kul-
tur. Prva modna kreatorka, ki
je v 60. letih uporabila svoja
oblačila kot medij za komuni-
kacijo, je bila Francozinja So-
nia Rykiel. Znani so njeni črrii
puloverji z napisi »Black is
Beauty« in »Fatale«. Če izvza-
memo razne hipijevske paro-
le v stilu »Make love not War«
v sedemdesetih, je v osemde-
setih (ko so se začela množič-
na ponarejanja uspešnih bla-
govnih znamk) način pošilja-
nja sporočil postal na trenut-
ke provokativnejši, arogant-
nejši. Kot denimo usnjene
jakne Franca Moschina z na-
pisom »This is not Moschino
jacket«.
Devetdeseta, ki so promovi-
rala minimalistično modo, so
tovrstne akcente povsem od-
pihnila z modnega prizorišča.
Do lani oziroma letos, ko so se
znova vrnili v velikem slogu.
Napisi bodisi kot vzorci na
tekstilu ali potiskani kot pla-
kat (seveda oblečeni na mlada
telesa!) sporočajo: »Le zakaj
bi bilo bistvo vaših razmišljanj
in čustev očem nevidno?« Saj
res. Zakaj le - še posebej, ko je
valentinovo...
»Woman in red.«
Valentino za pomlad/poletje
2000.
Oblačila, ki povedo.
Mm^VLASEH
Bodoče glave
Kolekcija Future Heads
Kristijan stylinga za novo ti-
sočletje je precej komercial-
no zamišljena, kar pomeni,
da daje poudarek ulični modi.
Futuristična razmišljanja se
izražajo v razporeditvi in
obrisu ter v bolj ploščatem
videzu v zgornjih delih frizu-
re. Ravno zato v tej kolekciji
ne uporabljamo zelo kratkih
striženj, saj želimo poudariti
površen videz pričeske. Uni-
seks videze smo poudarjali
na krajših dolžinah.
Tako imenovani umetni na-
rastki (rooth color) so podpo-
ra striženju, saj izražajo globi-
no, istočasno pa dobimo gi-
banje v barvi na konturnih
predelih. Pri tem je zelo po-
membno, da so v primerjavi s
predhodnimi kolekcijami
barvni učinki precej zadušeni
in ne smejo vsebovati inten-
zivnih poudarkov.
KRISTIJAN PETEK
Kristijan styling. Foto: Matej
Lavrinc, make up: Ksenija
Pehlič.
Nagrajenka januarja je
Mateja Gaber, Novačanova
3, Ljubečna, 3211 Škofja vas,
ki je pravilno odgovorila, da
je bil največji kreator prete-
klega stoletja pokojni Gian-
ni Versace. Za nagrado si bo
lahko izbrala modne hlače
podjetja Scala Zarja Petrov-
če.
Nagradno vprašanje februarja:
KAKŠNO JE GESLO PRIHAJAJOČE MODNE SEZONE?
a)	z obleko - nazaj k naravi;
b)	s stezniki v modni jutri.
40
KRONIKA S CEUSKEGA
Vinska trta, žoga, liarmoniko
Med občino, parlamentom in blizu tremi hektarji zemlje - Odbojka, nemške palače in prieški viadukt - Šest zdravnikov župana, znanega muzikanta
Trije župani, tri različne
življenjske zgodbe, trije raz-
lični kraji. Župani iz celjske
okolice. Spodnje Savinjske
doline in Kozjanskega, ki jih
druži veselje do dela z vin-
sko trto. Franci Jazbec, Lju-
bo Žnidar in Franci Salobir.
Župan Štor Franci Jazbec, ki
je tudi poslanec slovenskega
parlamenta, je odraščal na
kmetiji v Srebrniku pri Bistrici
ob Sotli, v družini z dvema
otrokoma. Oče Ferdo, ki mu je
umrl, ko je bil star 13 let, in
mama Tilčka sta se preživljala
s kmetovanjem. S sestro Mile-
no por. Lamut (danes sodnico
v Ljubljani) sta zelo zgodaj os-
tala brez obeh staršev. Franci je
po osemletki v Bistrici nadalje-
val šolanje na srednji trgovski
šoli v Celju in njegovo prvo
delovno mesto je bilo v celj-
skem Slovenijalesu, kjer je de-
lal blizu dve desetletji. V začet-
ku devetdesetih let je bil skoraj
tri leta zasebnik v Štorah, v
kemični čistilnici in pralnici.
Družino si je ustvaril mlad,
pri 21. letih, ko se je poročil s
Štorovčanko Božo. Soproga
je zaposlena v knjigovodstvu
podjetja Šok Štore, njuna hči
Andreja je študentka zadnje-
ga letnika ljubljanske filozof-
ske fakultete ter bo slavistka,
njun sin Miha obiskuje štor-
sko srednjo kovinarsko šolo.
V prostem času, ki ga ni veli-
ko, je drugi dom zakoncev
Jazbec v Srebrniku, kjer dela-
ta v vinogradu in sadovnjaku,
na skoraj treh hektarjih zem-
lje. Soproga ni iz kmečke dru-
žine, vendar je vzljubila tako
kmečko delo kot prijazno
kozjansko pokrajino.
V Štorah so dolgo trdili, da
tam žlahtna vinska trta ne
raste. V začetku zadnjega de-
setletja so jo začeli saditi, leta
1996 pa je bil njihov župan
med dvanajstimi soustanovi-
telji Vinogradniškega društva
Polič Štore.
Prvi župan mlade občine
Polzela Ljubo Žnidar izvira iz
Glinj pri Braslovčah, kjer je
živel z mamo do konca os-
novne šole. Njegovo otroštvo
je bilo zelo lepo, otroci so se
tudi vehko ukvarjali s špor-
tom. Mali Ljubo je začel treni-
rati odbojko že v Braslovčah,
od koder so se s šolsko ekipo
uvrstili na 4. mesto v tedanji
Jugoslaviji.
Po osnovni šoH je končal
srednjo gradbeno šolo v Celju,
kamor se je precej časa vozil iz
Ločice pri PolzeU, iz kraja, kjer
je družina postavila nov dom.
Največje breme je nosila nje-
gova mama, ki je začela v to-
varni nogavic kot pletilja ter je
po končanem izobraževanju
dolgo delala v plansko-analit-
skem oddelku. Ljubo je nada-
ljeval s športnimi uspehi v
srednješolskih letih, ko je igral
z odbojkarji celjskega Ingrada
v prvi slovenski ligi.
Po srednji šoli se je odločil
za študij arhitekture v Ljublja-
ni, kjer so imeli že vse njego-
ve listine, vendar se je nazad-
nje zaradi bližine odločil za
študij gradbeništva v Celju.
Tako je današnji gradbeni in-
ženir lahko zelo veliko pripo-
mogel pri gradnji družinske
hiše v Ločici. Na šport seveda
ni pozabil, kot študent je igral
v odbojkarski ekipi Šempe-
tra, v takratni drugi jugoslo-
vanski ligi.
Prvo delovno mesto Ljuba
Žnidarja je bilo v velenjskem
Vegradu, kjer je skoraj eno
desetletje večidel vodil različ-
ne gradbene projekte. V prvi
polovici devetdesetih let je
preživel približno dve leti kot
operativni vodja gradnje raz-
ličnih objektov v Berlinu, kjer
ima velenjsko podjetje že dol-
go svoje predstavništvo. Gra-
dili so različna prestižna po-
slopja, tako v Žnidarjevem ča-
su med drugirn veliko poslov-
no stavbo BMW v Leipzigu,
stanovanjsko sosesko v Berli-
nu in novo cerkev v širši oko-
lici Berlina. V nemški metro-
poli, kjer živi na tisoče Slo-
vencev, se je vključil v tam-
kajšnje slovensko društvo, ki
ga želi letos znova obiskati.
Po vrnitvi iz Berlina je vodil
Vegradova projekta v Avstriji,
nato je nadaljeval z delom v
Cestnem podjetju Celje. Tam je
vodil operativne projekte iz-
gradnje mostov in viaduktov,
nazadnje 336 metrov dolgega
viadukta obvoznice v Ormožu.
V tem podjetju je bil vse do
izvolitve za župana Polzele.
Ljubo Žnidar živi danes v
družinski hiši v Ločici s svojo
družino, mamo Vero in nje-
nim soprogom Karlom. Žu-
panova soproga Alenka je v
osnovni šoli v Žalcu učiteljica
biologije in gospodinjstva,
starejša hči Tjaša obiskuje 1.
letnik celjske gimnazije v Ka-
j uho vi uhci, mlajša hči Tina je
v 2. razredu polzelske osnov-
ne šole.
Njegova privrženost športu
ostaja: za rekreacijo še vedno
igra z nekdanjimi soigralci
odbojko ter veliko smuča. V
smučarskem športu se udele-
žuje rekreativnih tekmovanj,
kjer dosega tudi opazne re-
zultate. V prostem času, ki ga
ni veliko, dela tudi v družin-
skem vinogradu na Vimper-
ku, v domači občini.
Prvi župan nove občine
Dobje pri Planini je Franci
Salobir, znani glasbenik. V
tem kraju se je rodil tik pred
11. svetovno vojno kot sin
znane gostilničarke in posest-
nice. Med sedmimi otroci
Urške in Karla Salobir ja je bil
najmlajši, ki se iz vojnega ča-
sa spominja pomanjkanja ter
maminih solz, saj pogosto ni
bilo niti kruha.
Domačo gostilno vodi da-
nes njegov brat Hugo, brat
Marjan iz Velenja, ki je psiho-
log, je bil v kadrovski službi
Gorenja, brat prof. dr. Karel
Salobir je profesor biotehniš-
ke fakultete-oddelka za zoo-
tehniko, se-
stra Minka
(por. Her-
gouth) je bila
v Ljubljani
učiteljica, po-
kojna Olga
(por. Škober-
ne) v Dobju
gostilničarka,
trgovka Jel-
ka (por.
Kragl) se je
poročila na
kmetijo na
Planini. Med
sedemnajsti-
mi nečaki do-
bovskega žu-
pana je kar
šest zdravni-
kov v Celju,
Ljubljani in
Švici.
Franci Salo-
bir je po os-
novni šoli v Dobju ter gimnazi-
ji v Celju in Dobju končal tr-
govsko šolo v Novem mestu
ter pozneje poslovodsko šolo.
Njegovo prvo delovno mesto
je bilo v zadrugi na Planini,
nato dolga leta v kmetijski za-
drugi Dobje ter njenem na-
sledniku Merxu, v začetku te-
ga desetietja pa je odprl lastno
samopostrežbo z mešanim
blagom, v kateri še vedno de-
la, saj je nepoklicni župan.
Po zaposlitvi v domačem
kraju se je poročil z učiteljico
Jožico Salobir (roj. Vodeb),
doma iz Stopč pri Grobelnem.
Oba sta skoraj štiri desetietja
na čelu tamkajšnjega pestre-
ga kulturnega življenja. Do-
bovska prireditev Pokaži, kaj
znaš bo julija že 28. leto, na
njej so začeh uspešno pot šte-
vilni mladi glasbeniki, med
njimi Vesele Štajerke. Jožica
Salobir je predsednica KUD
Dobje, ki v zadnjem času pri-
pravlja z dobovskimi gleda-
liščniki igro Klobčič, vodi fol-
klorno skupino ter mlade ga-
silce, včasih pa je skrbela še
za tamburaško skupino.
Župan, ki je znan glasbe-
nik, je začel igrati kitaro v
domači gostilni, pozneje r
je oče kupil diatonično h
moniko. Ko se je zaposlil,
ustanovil prvi ansambel,
Ansamblom KUD Dobje, ki
je vodil, pa je nato igral h
moniko bUzu tri desetlet
vse do lani, ko je začel opri
Ijati funkcijo župana. Naj\
so nastopali po Prekmurju,
posebej na borovih gostil'
njih, ter nekajkrat v Nemčij
Župan male občine je ol
nem predsednik gasilske
društva. Zato nima veli
prostega časa, kolikor
ima, ga še vedno skuša p
vetiti tudi glasbi. Tako je 1-
združil osem ljudskih g'
cev s »frajtonarico« iz obČi
Dobje, s katerimi nastc
vse do Prekmurja. Novii
Tone Vrabl je skupino v ^
poimenoval »župan s svoji
svetniki«, vendar ni med '
mi v resnici nobenega svet
ka. Pri vsem skupaj žuf
Dobja zelo rad dela v nek
njem velikem Salobirjev
družinskem vinogradu v <
stinci pri Virštanju, ki ga i
zdaj na skrbi brat Hugo,
stilničar.
BRANE JERAN
Franci Jazbec
Ljubo Žnidar
Franci Salobir
Župan Štor in poslanec Franci Jazbec v otroških letih, na
domačiji pri Bistrici ob Sotli. S sestro Mileno, danes sodnico v
Ljubljani.
Župan Franci Salobir (s hannoniko) je igral vse do lani s svojim Ansamblom KUD Dobje,
zdaj z dobovskimi ljudskimi godci.
Praznično oblečena družina gostilničarjev in posestrUM
Urške in Karla Salobirja iz Dobja (današnji župan Frm
Salobir med očetom in materjo, v beli srajci). Fotografijd
dela Slovenska noša v besedi in podobi.
Ljubo Žnidar v otroških letih. Nekoč za
krmilom motorja, danes rm čelu občine.