St. 223 Man ila&u v nhM um omu ta u wV
V Trstu, v Četrtek 91. septembra 1922
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLVII
Uhaja, Izvzema pondeljek, vsak < Aslškega it 20, L nadstropje. Do; pisma se ne sprejemajo, rokopisi | Anton Oerbec. — Lastnik znaša za mese L 7.—, 3 mesece Za inozemstvo mesečno 4 lire več.
. -
CjjutraJ. Uredmiitvo: ulica tv. FranCUka L r se pošiljajo uredništvu. Ne rankiramt vihajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Edinost Tisk tiskarne Edinost * " leta L 32 — (n aredn»'
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ccnt osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodo* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2- — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega Štev. 20, L nadstropje, t Telefon uredništva !n uprave 11-57
Vprašanje naših avtonomij
Med najvažnejša vprašanja, ki zadevajo bil čas, da ta boj proti novim pokrajinam naše dežele in od katerih rešitve bo v ve- i preneha. Vladi narekujejo zelo tehtni raz-
liki meri odvisna bodočnost teh dežel in obenem tudi razmerje med obema plemenoma, spada, kakor smo že ponovno naglasa Li, vprašanje naši deželne in občinske avtonomije. Jesen je tu in vsled tega bo morala stopiti vsa ta pereča zadeva v svojo odločilno dobo. Osrednja svetovalna komisija, ki je zborovala v mesecu juniju v Rimu pod predsedstvom načelnika osrednjega urada za nove pokrajine senatorja Salate, je naročila temu uradu, naj izdela do jeseni načrt za končno upravno uredbo novih pokrajin. Ker je jesen tu, je torej pričakovati, da bo ta načrt te dni gotov in da bo osrednja svetovalna komisija v kratkem zopet sklicana., da izreče svoje kon-čnoveljavno mnenje.
Odkar se nahaja Italija v teh pokrajinah, preteče ravno te dni štiri leta. Odločujoči gospodje so torej imeli dovolj časa, da se pripravijo za to važno odločitev. Imeli so dovolj časa, da se prepričajo, da je prebivalstvo novih pokrajin črez glavo sito režima «sveiovalnih komisij*, ki jih ne more smatrati za nič drugega nego za to, kar v resnici so, namreč za orodje v rokah absolutističnih civilnih komisariatov, ki so se jih posluževali in se jih poslužujejo za po-narejevanje ljudske volje. Na drugi strani pa se tudi živo čuti, da sedanji začasni deželni odbori ne bodo mogli večno nado-mesto\ati pravih deželnih zborov in odborov, ki bi si jih ljudstvo samo izvolilo. Svetovalne komisije in začasni deželni odbori se re smejo izpremeniti v nekake trajne ustanove. Vsled tega je nujno potrebno, da se razpišejo čim prej deželnozborske volitve, da si prebivalci novih pokrajin izvolijo svoje zakonite deželne zastope na podlagi splošne, direktne in enake volilne pravice.
Vprašanje naših avtonomij ije torej z vseh vidikov popolnoma dozorelo, tako da ne dovoljuje več nikakega čakanja in odlašanja. Ono je bilo dozorelo pravzaprav že davno, in sicer takoj ko je bil sprejet zakon o aneksiji novih pokrajin k Italiji. V iem zakonu je jasno rečeno, da bo Italija spoštovala avtonomne pravice naših dežel. Vsled tega vprašanje, ali imajo nove pokrajine pravico do avtonomije ali ne, pravzaprav ftlfi ne Gfcsfofa, kajti nase avto., nomije se morajo smatrati za pridobljeno pravo, ki ga država mora spoštovati To je Iridentinski svetovalni odbor jasno izrazil v svoji znani resoluciji, ki jo je enoglasno sprejel in s katero so se zastopniki obeh narodnosti enodušno izjavili za ohranitev avtonomije. V tej resoluciji, katere glavne točke je objavil svoj čas tudi naš list, je tridentinska svetovalna komisija izrazila svoje začudenje nad tem, da se je vprašanje avtonomij novih pokrajin sploh postavilo, ko nam je pač avtonomija že priznana. Edino vprašanje, ki se ima še rešiti, se tiče prilagod. tve naših avtonomij k novim razmeram, to se pravi, da jih je treba spraviti v sklad s temelmimi zakoni italijanskega kraljestva.
Kakor znano, se pa rimska vlada ni postavila na to stališče, temveč je ubrala rimskim gospodom toliko priljubljeno pot brezobzirnega in brezvestnega zavlačevanja, ki jo redno ubirajo, kadarkoli so v igri interesi novih pokrajin. V ta namen si je izmislila one gorostasne svetovalne komisije, katerim je bila poverjena naloga, da spretno ponaredijo ljudsko voljo. Kar se tiče te poslednje, bi bilo odveč vsako dokazovanje, da je ogromna večina prebivalstva obeh narodnosti za avtonomijo. Naše ljudstvo je to svojo željo izrazilo na neštetih shodih. Ako namerava vlada še nadalje odlašati, je torej očitno, da hoče delati tudi nadalje proti volil ogromne večine prebivalstva novih pokrajin. Mislimo oa, da bi
logi temeljito izpremembo njene tozadevne politike. V tem pogledu omenimo predvsem dejstvo, da so se protiavtonomistične špekulacije klaverno ponesrečile tudi v naši deželni svetovalni komisiji, kjer so bile protiavtonomistične spletke najsilnej-šef ker jih je vneto podpiral tudi sam generalni civilni komisar MosconL Kljub temu da je bila ta komisija sestavljena po večini iz oseb, ki so bile všeč sen- Mosco-niju, je protiavtonomistična resolucija vendar klavrno propadla. Dasi ni dobila nobena od predlaganih resolucij zadostne večine, pomeni kljub temu tudi ta «nesklenjeni sklep*, kakor smo ga takrat imenovali, očitno zmago avtonomistične ideje. Toda brez sklepa je rešila to zadevo samo naša deželna komisija, medtem ko so se druge odločno izjavile za avtonomijo, in sicer tirolska enoglasno, kakor smo že zgoraj omenili. Ravno tako jasno so se izrekli za avtonomijo tudi vsi začasni deželni odbori. Proti avtonomiji so le naši tržaški «portofrankisti», ki jo odklanjajo kot neprijetno « avstrijsko zapuščino*, in to v istem hipu, ko zahtevajo vzpostavitev druge habsburške zapuščine — namreč svobodne luke. Ti gospodje pa so dobili že nekoliko tako strašnih lekcij, da so gotovo že začeli uvide vati, da je tržaško vprašanje le en del celokupnega julijskega vprašanja in da je taktika «za svobodno luko in proti avtonomiji*, t. j. za Trst in proti deželi, popolnoma zgrešena in vsledl tega tudi skrajno škodljiva.
Vlada je torej glede avtonomije lahko popolnoma na jasnem. Prebivalstvo novih pokrajin jo hoče in zahteva, da se mu ohrani v polnem obsegu. Edino nesoglasje, ki moti to enedušnost, opažamo v Triden-tinski Benečiji. Tamkajšnji Nemci zahtevajo namreč zase posebno avtonomijo, tako da bi se obrazovali na otzemlju Tridentin-ske Benečije dve deželi, Tridenticsko in Južni TiroL Tej nemški zahtevi nasprotujejo vse laške stranke. Tudi popoAari, ki so se najodločneje izjavili za ohranitev avtonomij novih pokrajin, izjavljajo (Nbovo Trentino), da se mora obrazovati predvsem avtonomna dežela Tridentinska Benečija, tako da bi Južni Tirol dobil srvojo «pod&vtonomifb» se le v njenem okviru. Toda tudi v tem oziru se bo gotovo dosegel spra z um med prizadetimi, vsled česar ne sme biti to nesoglasje, ki je le postranskega pomena, nikak 90vod za nadaljnje zavlačevanje vsega vprašanja.
Prebivalstvo novih pokrjin vidi v ohranitvi naših avtonomij edini predpogoj za mirno sodelovanje vseh plemen, ki so bila na novo priključena k Italiji. Kar pa se tiče posebej drugorodcev, je treba naglasiti, da je ravno njihov avtonomizem cči-ten dokaz, da si želijo, da bi se ustvarile v novih pokrajinah razmere, v katerih bi se jim bilo mogoče pomiriti z novim položajem, ki je nastal zanje vsled aneksije. Radi tega je odvisna bodočnost dobrega razmerja med drugorodci in državo v ogromni meri ravno od čim hitrejše in čim pravičnejše rešitve tega vprašanja. Zato bi bilo vsako nadaljnje zavlačevanje — ali ce4o odprava avtonomij, o kateri pa nočemo niti govoriti, ker bi predstavljala samovoljen rop naših pridobljenih pravic — pravi zločin ne samo nad novimi pokrajinami, temveč tudi nad vso državo in bi gotovo imel nedogledne posledice.
Drugorodci, ki so storili vse, kar morejo od njih zahtevati nove razmere, odklanjajo že vnaprej vsako odgovornost ter jo prepuščajo vladi in tistemu delu italijanskega javnega mnenja, ki vodi brejzobzirno in brezvestno gonjo proti novim pokrajinam in njihovim najbolj življenskim interesom.
Italija
Časnikarji na povratku 9 kongresa
BENETKE, 20. Včeraj ob 16 so časnikarji, ki se vračajo iz Trsia, obiskali industrijsko pristanišče Marghera, katero jim je razkazal glavni ravnatelj kom. Coen. Ob 20 se je z obedom v hotelu Excelsioi* na Lidu zaključil VII. časnikarski kongres. Vkljub prepovedi govorov se je pri šampanjcu dvignil sen. Barzilai, ki se je zahvalil Benetkam za sijajni sprejem.
Papež za pogorelce ▼ Smirni
RIM, 20. Smirnski nadškof Vallega je prejel od papeža brzojavko, v kateri izraža
Zi*ač len članek <-Tribune» o vzhodnem vprašanju
RIM, 20. « Tribuna* je danes na uvodnem mestu objavila članek, ki je nekoliko v navzkrižju z njenim dosedanjim pisanjem o vzhcdnem vprašanju. Po ugotovitvi, da te treba prostost dardanelskih ožin braniti pod vsako ceno, pravi list, da ententa ni složna. Anglija je za odpor do skrajnostL-Francija se je odločno približala stališču Italije, ki je prva jasno razsodila položaj in spoznala, da je treba preprečiti spor f^' svoje globoko sočutje za žrtve po-med Evropo in Turčijo in rešiti vprašanje	ncn* i® papež pooblastil nadško-
ne z orožjem temveč mirnim potom. Italija *a> .a za^nc organizirati pomoč, ter je po-
je že sklenila zbrati posamezne oddelke iz nevtralae zone v Carigrad in nič čudnega b; ne bilo, če bi jih v slučaju novih zaplet-ljajev umaknila tudi iz Carigrada.
i oda medtem ko proglašamo, da je edino sredstvo za vzpostavitev reda in miru na Vzhodu pomirjevalno delo — nadaljuje list — se obračamo do angorske vlade s toplim pozivom, naj ne prehiti dogodkov z nepremišljenimi čini, z izzivanjem ali poiz-
kusi, ki bi lahko vsak hip povzročili kak mje m zanteva*oc ?a ^f? energično nepopravljiv incident. Ker kak neupravi- "f^raseno nastopanje posebno z ozkom
_	neuprav.
čen in nestrpen napad bi prisilil tudi države, ki se sedaj potegujejo za mir, da se postavijo v bran. Turčija ne more in ne sme misliti, da se more rešiti vprašanje meja na skrajnem vzhodu Evrope ali v dardanelski zoni brez sporazuma veznikL
z za-
stavil v ta namen na njegovo razpolago precejšnjo svoto denarja.
Fašistovako zborovanje v Vidmu
VIDEM. 20. Fašisti so priredili danes veliko zborovanje, katerega se je udeležilo več tisoč fašistov od blizu in daleč. Zjutraj je imel posl. Mussolini političen govor, v katerem se je bavil z notranjo in zunanjo politiko, poudarjajoč na znotraj voljo fašistov, da vodijo Italijo v obliki monarhije in zahtevajoč na zunaj energično ne-
na
oblake, ki se grmadijo na vzhodu,
Jugoslavija
Proti pošiljanju vojske t Carigrad
LJUBLJANA, 20. Spričo angleškega pritiska na Jugoslavijo, da bi se udeležila angleške vojne proti Turčiji, je nastal v ju$o-
slovenskem tisku velik odpor proti taki akciji. Splošno se poudarja, da Jugoslavija ni podpisala sevreske pogodbe in da torej ni na njo vezana.
Zdelo bi se — pravi «SIovonec» — da Anglija smatra nas za obvezane braniti Carigrad pred KemaKsti Mi pa mislimo, da vsa jugoslovenska javnost in, soditi po vsem dosedanjem obnašanju dr. Ninčića, tudi odgovorni voditelji naše zunanje politike soglašalo s tem, da jo treba za tem angleškim nanranjm postaviti veliki vprašaj. Kar se tiče srbskega, hrvatskega in slovenskega ljudstva pa z vso apodiktično gotovostjo mirno trdimo, da odklanja vsako, četudi le preventivno vojaško akcijo, naperjeno proti KemaKstom, ker konflikt zaradi Carigrad* in Tracije naših interesov nič ne zadeva. Anglija, ki jo sicer zek> spoštujemo) nična pravice odločevali o tem, kaj so naši interesi, še manj pa od nas zahtevati, da take namišljene interese branimo.
List pravi nadalje, da bi hotela Anglija zapreti morske ožine vsakomur in v prvi vrsti Rusiju V interesu Jugoslavije je, da se postavi na stališče Črčerina, ki zahteva, da se pok>žaj Dardanel uredi na mednarodni konferenci, katere se bodo udeležile tudi Turčija, Rusija in balkanske države.
Kar se pa tiče Carigrada — nadaljuje list — naj ga branijo Angleži, če hočejo in mislijo, da s tem preprečijo okrepljenje ke-malistične Turčije, ki je njihov najnevarnejši konkurent v Orijentu. Nas pa vzpostavitev Turčije v Carigradu, in 1 raciji ne ogroža; nasprotno: je le boljše, če se neha bolgarsko - grško trenje v Traciji in če Carigrad neha biti objekt rivalitete evrop skih velesil. Mi smo prepričani, da: bodo balkanske države, ako se turške aspiracije deloma zadovolje, ako se grška megaloma nija prtsčipne in ako se Dedeagač prisodi Bolgariji, lahko našle trajni mecbebojni modus vivendi in se osvobodile vednega vmešavanja velesil v balkanske zadeve Dardanele pa naj bodo res svobodne, tudi "za Rusijo, ne pa da bi jih Anglija Lahko zaprla, kadar bi se zdelo. Ako pa se Ke mal paši odreče posest Carigrada, ima Evropa proti sebi ves muslimanski svet, kar pomeni v dogledni bodočnosti svetovni požar, veliko hujši in strašnejši nego je bil pretekli.
Ako naša vladla zavzame tako stališče ne krši nobenih mirovnih pogodb. Mi ni smo niH padpis&U niti ratittčto&H sevreskfe pogodbe. Ona se na£ zato čisto nič ne tiče Ako bo kdo napadel meje naše države nas bo vedno našel pripravljene: vsaka akcija ob Dardanelah pa bi pomenila ne obrambo naših interesov, ampak soude ležbo pri angleških osvajalnih načrtih, za kar treba pri nas predhodne privolitve parlamenta! Mi živimo s Turčijo lahko v miru, četudi bi se zopet vstoličila v Cari gradu, sedežu vsem muslimanom svetega kalifata.
To je stališče celokupne jugoslovenske javnosti in, kakor upravičeno mislimo, tudi naše vlade. Za tuje interese nobenega vojaka!
Medtem se javlja, da je število jugoslo-venskih beguncev iz Smirne in drugih krajev Male Azije precej veliko. Jugoslovenska vlada je dovolila kot prvo pomoč za te begunce kredit 100.000 dinarjev.
Italijansko - jugoslovenska pogajanja zaradi italijanskih šol t Dalmaciji
BELGRAD, 20. Listi javljajo iz Ženeve da se je jugoslovenski minister vnanjih stvari sestal tam z italijanskim državnim tajnikom Tostijem, s katerim se je pogovarjal o rešitvi jadranskega spora. Doslej ni prišlo do sporazuma, ker jugoslovenska vlada ni ugodila zahtevi, da naj poučujejo na italijanskih šolah v Jugoslaviji učitelji, ki so italijanski državljani. Jugoslovenska vlada je baje izjavila, da je pripravljena sprejeti to zahtevo, če Italija dovoli, da Julijski Krajini pottfujeo na jugoslcvenskih šolah učitelji iz Jugoslavije.
Študijsko potovanje jogoalovenskili dijakov po FrancajL
ZAGREB, 20. G. de Berne-Lagarde, francoski konzul v Zagrebu, j« dal inicijativo za 14-dtsevno potovanje dijakov zagrebške trgovske akademije v Francijo. Jugoslovenska vlada je gmotno podprla to akcijo, kakor tudi francoska ministrstvo za zunanje zadeve. Potovanje je trajalo 14 dni in se je vršilo prošli mesec. Ude ležilo se ga je 24 akademikov pod vodstvom drja Relosevića, profesorja politične ekonomije in inženirja Reiterja, - profesorja industrijske kemije.
Dijaki so stopili na francoska tla v Stras-bourgu, kjer jih je slovesno »prejela mestna občina in trgovska zbornica, tu so si ogledali mesto z znamenito starodavno katedralo in desti-lerijo Pfister et DauL Zvečer so si ogledali Nanacy in prišli tam v stik z vzhodno francosko veleindustrijo: pivovarno Campigaeulles, ki je v stanu neprestano variti en milijon hektolitrov piva, jekiarno v Pompevu, lovrainsko čokoladno tovarno. V Nancv-Tbermal so si ogledali kopališče z 60 m dolgimi basenom, ki ima 39° naravno toplo vodo. Nancy je edino mesto, katero ima phrovarski institut. Od tu so •odpotovali v Reims in imeli priliko si ogledati, s kakim naporom se trudijo Francozi popraviti vojne poškodbe. Zajedno 30 obiskali Heidsiek-kove šampanjsko kleti. V Parizu so si ogledali velike louvreske magazine kot tip velike ko-mercielne tvrdke, nato louvreski ntuzej in dnevnik «Matm», Zvečer so bUi povabljeni v Comedie-Francaise, naslednji dan pa sa občudovali Veraailles in njegove spomine na «ve-liko stoletje», ki je definitivno udejstvHo francosko enoto. Nato slavnostni sprejem v pariški mestni hiši in kratek izlet v Ha vre, pristan za velike transoceansk* parnike. Tam so videli j novi veliki dock za la<tie da 370.000 ton, med
tem ko imajo danes največje ladje komaj 55.000 ton, kar je znak za dalekovidnost francoskih inženirjev. Temu so naglo slediK: le Creusot, tvornice Schneider, le Breuil, nato Lyon s svojimi predilnicami m sejmensko palačo, ki bo dogotovljena največja na svetu. Nato so zopet krenili na vzhod in si ogledali mdustrijo bel-for&kega okraja, med drugimi tovarne družbe Societe Alsacierme de Constructions Mecani-ques,^ ki izdeluje največje dinamo stroje na svetu, ki veljajo nad miljon frankov in traja njih izdelovanje štiri leta.
Poljska
Vest o politično - vojaškem dogovoru med Poljsko in med Malo entento se uradno zanika
VARŠAVA, 20. Uradno se zanika vest, katero je objavila «Vossische Zeitung» o nekem domnevnem politično - vojaškem dogovoru med Poljsko in Malo entento, ki je baje bil podpisan na konferenci v Pragi. Uradni list pravi, da je to gola izmišljotina, ker za časa praške konference ni bila podpisana nikaka podobna zahteva.
Ta vest se med1 tem zanika tudi s čeho-slovaške in jugoslovenske strani.
«Vossische Zeitung» pravi, da je besedilo izmišljene pogodbe sledeče:
1. Pogodniki se zavežejo skupno braniti sedanje stanje v srednji in vzhodni Evropi. 2. Vsaka grožnja eni ali več državam Male entente se bo vzela za direktno grožnjo Mali ententi. 3. V slučaju, da sxx ene ali več pogodnih držav prisiljene posredovati z drugimi državami za obrambo lastnih interesov, se zavežejo pogodniki že v naprej na vzajemne informacije in na sklenitev sporazuma za način skupnega nastopa. 4. Vse upravičene pritožbe proti drugim državam sie bodo skupno vložile. 5. Pogodniki se zavežejo v slučaju vojne drug drugemu pomagati z vsemi vojaškimi silami in z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolaganje. 6. Ta pogodba ne bo objavljena.
Švica
Delovanje Društva narodov — Pomoč maloazijskim beguncem — Razmejitev med Avstrijo in Ogrsko ŽENEVA, 20. Na predlog dra Nanseni je Društva narodov sklenilo poslati pomoč maloazijskim beguncem. V to svrho se je odobrila svota 100.000 frankov v zlatu. Na-daljne podpore bo iskal Nansen pri drža^ vah, članicah .društva. Svet društva je nato .objavil syoj izrek	razmejitve med Avstrijo in Ogrsko, ki je bil mirno sprejet.
Anglija
Anglija ne bo dovolila Kemalu prehoda v Evropo pred sklenitvijo miru — Agencija «Reuter» potrjuje svoje poročilo o angleški polit ki
LONDON, 20. Angleška vlada je včeraj nadaljevala razpravo o vzhodnem vprašanju. Posebna važnost se jc dala razpravi o posledicah umika francoskih čet iz Ciana-ka. Angleškim četam ni b:! dan ukaz za umik. Angleška vlada je sklenila — kakor se javlja poluradno — da f»c Kemaiovcem ne bo dovolil prihod v Evropo, preden, se določijo mirovni pogoji. Ar^le-ška vlada je mnenja, da se to lahko doseže samo s pomorsko akcijo.
Medtem javlja agencija «Reuter» v potrdilo svojega prejšnjega pisanja: ^Nekateri listi pišejo, da smatra vlada sedaj za netočna poluradna poročila o angleški politiki, dana listom v soboto. To ni res. Izjava o angleški politiki, dana listom v soboto, je bila izraz sklepa, ki ga je storila vlada v petek, in je bila dana listom s privolitvijo vseh ministrov, prisotnih v Londonu, da bo angleško javno mnenje poučeno o ciljih in namenih angleške vlade v vprašanju državne politike. Dominioni so bili brzojavno pozvani, da se udeleže te politike. Angleška vlada je povsem zadovoljna s podporo, ki jo je dobila ne samo v državi i:emveč tudi v demionih. Anglija ne bo pristala na žrtvovanje uspehov junaškega >oja in odločne zmage, ki so si jo pridobili njeni sinovi na vzhodnem bojišču.»
Reuterjeva agencija javlja dalje, da je angleška vlada uradno izrazila francoski w	.	_
vladi svoje zadoščenje zaradi njenega po- spomenico, v kateri zahteva, naj bo angle
zaveznikov, ki mora prihajati do izraza samo na diplomatskem polju. Francija ni mogla v nobeni obliki podpirati nasilno politiko, narekovano v oficiozncm angleškem poročilu, objavljenem po Reuterjev! agenciji. Sklep francoske vlade, da umakne svoje vojaške oddelke iz Cianaka, potrjuje dejstvo, da Francija priznava načelo ohranitve nevtralnosti merske ožine samo na podlagi miroljubnosti. Z isto miroljubnostjo in brez namena, da bi izvajala ka.k pritisk na Tiirke z grožnjami, se je Francija pridružila tudi posredovanju zavezniških poverjenikov v Carigradu pri angorski vladi kateri se je pojasnilo, da je v njenem lastnem interesu, če ne podvzame ničesar proti Carigradu in morskim ožinam. Iz dosedanjih vesti se da sklepati — nadaljuje «Temps» — da Kemalovci ne bodo pod-vzeli ničesar, kar bi jih spravilo v navzkrižje z zavezniki, toda Turki zavzemajo povsem drugačno stališče glede krajev, zasedenih po Grkih in zato je ravno v noli, poslani angleškemu ministru vnanjih stvari, jasno povedano, da se francoska vojska ne bo v nobenem slučaju borila ob strani Grkov. Sklepi francoske vlade — zaključuje «Temps» — so vedno temeljili na strogo miroljubni podlagi in s tega stalii ča je francoska vlada vedno presojala položaj na vzhodu.
Glede sestanka med angleškim poslanikom in Poincarejc-m javlja agencija <Ha-vas:> lo-le: Poincare je sprejel včeraj ob 17.45 lorda Hardmga, angleškega poslanika v Parizu, s katerim je imel pogovor, ki je trajal kakih 1O minut. Angleški poslanik ni izročil ministrskemu predsedniku nobene note, ker se itak danes začnejo pogajanja med Lloydom Curzonom m Pcincare-jem. Popoldne je bil povabljen k pogajanjem italijanski poslanik grof Sforza. Smatra se, da boj jugoslovenski minister vnanjih stvari Ninčić, ki je odpotoval v London, poučen o poteku pogajanj. Zdi se, da se položaj na vzhodu ni mnogo izpremcnU.
Slavnostni večer v Par'zu na čas i napolitanskim dijakom
PARIZ, 20. Nocoj se je vršil slavnostni sprejem napoletanskih dijakov, ki so obiskali Francijo pod vodstvom cav. Pierc* Lollija. Slavnosti so se v velikem številu udeležili člani italijanske kolonije, delegacije italijanskih društev v Parizu, rapre-zentanti pripravljalnega odbora in razna dijaška društva. Sledilo je več pozdravnih m slavnostnih govorov, nakar se je zaključila slavnost s plesom.
Pašič v Parizu
PARIZ, 20. Jugoslovenski ministrski predsednik Pašič je prispel iz Marijanskih Lažni v Pariz. Na postaji ga je sprejel jugoslovenski minister za zunanje zadeve Ninčić z osebjem jugoslovenskega poslaništva.
Priprave za vzpostavitev stare rutko-francoske zveze?
Spričo sedanjih dogodkov na Vzhodu, ki so prvič poi vojni našli Francijo in Rusije na isti strani, ni čudno, če se javljajo vesti o pripravah za vzpostavitev stare rusko-francoske zveze. Seveda je treba te vesti vzeti z največjo rezervo, čeravno jih prinaša celo «Temps», ki jih je prejel iz Berlina. Rusija bi bila baje pripravljena dati Franciji v interesu miru jamstva proti napadu Nemčije, katerih ji Anglija in Francija nista dali. Vest je, resnična ali ne, na vsak načiti naredila velik vtisek na francosko javnost.
Amerika
Amerika se ne bo udeležila obrambe Carigrada
PARIZ, 20. Iz Washingtona javljajo. V Beli hiši so izjavili, da vlada ne računa z aktivnim posredovanjem Amerike radi dogodkov na Vzhodu, vzlic prisotnosti amerikanskih ladij. Te ladje so tam za to, da branijo amerikanske državljane. Vlada je dala ameriškim četam ukaz, da se ne smejo udeležili obrambe Carigrada in ožin.
cChicago Tribnne» piše, da je skupina vplivnih Ar^ložev, nahajajočih se v Carigradu, :>osl^:a Lloyd Georgu zanimiva
stopanja pri skupnem posredovanju pri Cemal paši.
Cilj« potovanja predsednika aeaišks državue banke v London.
LONDON, 20. «Times» zagotavlja, da so vesti o posrednem alr neposrednem poroštvu Angleške banke za nemške vredivostnice brez vsake podlage. Predsednik nemške državne sanke Havenstein je prišel v London le zato, da razpravlja v vprašanju zgolj iz bančnega stališča in da sklene čisto finančen dogovor, ta kor se sklepa brez vsakih ovir med dvema >ankama.
Francija*
"rancija za mirno rešitev grško - turškega spora
PARIZ, 20. «Tcmps» piše o zadnji noti, ti joj je poslala francoska vlada ministrstvu vnanjih stvari, o sklepu francoske vlade, da umakne svoje čete iz Cianaka, o sejah ministrskih svetov v Londonu in Parizu, o pogovorih med francoskim ministrskim predsednikom, lordom Curzonom in grofom Sforzo. List pravi, da vsi ti dogodki, četudi ne pojasnjujejo popolnoma položaja, vendar tako jasno določajo položaj Francije, da se upa, da bodo miroljubne tendence, katerimi je navdahnjena francoska poli' tika na vzhoduf prevladale v skupni akciji
sko tavnanje napram. Turčiji bolj prijateljsko. Dalje izjavljajo Angleži, da je predlagana rešitev za evropsko Turčijo neudej-stljiva In da bi povzročila nove spore.
Oni smaliajo, da ima Turčija pravico do vzhodne Tracije in do Drinopolja in predlagajo, da naj se vzhodna Tracija naredi za avtonomno deželo pod upraviteljstvom Društva narodov. Razen tega zahtevajo, naj se da Bolgarski obljubljeni izhod na Egejsko morje.
Spomenica pravi k sklepu: Ako dardanelski poluotok preneha biti v otemanski posesti, naj pride pod upravo Društva narodov, pri katerem mora biti soudeležena tudi Turčija, ki bi morala jamčiti proti sovražnemu napadu na obal.
Romunska
Rusija pozvala Romunsko na pogajanja Za razorožitev in sklenitev sporazuma
BUKAREŠTA, 20. List «Adevarul» javlja, da je Rusija potom Poljske pozvala Romunsko na pogajanja glede razorožitve in določitve stalne pogodbe, s katero naj se preprečijo novi spopadi. Dalje pravi list, da je dala Romunska p ov olj en odgovor, a izjavila je, da ne bo dopuščala nikakih razpravljanj o sedanji besarabski meji,
V Trstu, dne 21. septembra* 1922.
Predhodna konferenca odposlancev gene* fahiih Štabov držav, ki mejijo z Rusijo, se feo vršila v Varšavi Romunijo zastopal («H*ra1 Petala,_
TurCiJa
Mastafa Kemal zahteva zasedbo Tracije pred rešitvijo dardanelskcga vprašanja in odklanja udeležbo na konferenci, katere se ne bo udeležila Rusija
Kakor javlja «Associated Presse* iz Ca-figrada, je Musiafa Kemal paša prosil zaveznike, naj ga pooblaste, da zasede Tra« cijo, da reši muslimansko prebivalstvo od grškega jarma. O dardanelskem vprašanju bi se Lahko razpravljalo pozneje na konferenci, katere bi se udeležile vse države, ki snafo izhod na Črno morje. Nacionalistiv-ski zastopnik v Carigradu je obvestil angleškega poverjenika, da bi se angorska vlada ne mogla udeležiti konference zaradi dardaneiskega vprašanja, katere bi se ne udeležili tudi sovjetska Rusija in Ukrajina, s katerimi je angorska vlada sklenila posebno pogodbo.
♦ Chicago Tribune» javlja medtem, da Rudija ne bo priznala nobene rešitve dardaneiskega vprašanja in nobene porazdelitve ozemlja okoli Črnega morja, ki sc
bosta uvrfttit brez sodelovanja Rusije. Rusija ne bo priznala nobene pogodbe glede držav okoli Črnega morja, sklenjene brez nje.
Medtem se javlja prihod prvih turških konjeniških čet v okolico mesta Rige,
Grčija s svoje strani zanika vesti o izgredih v Traciji in odhodu grSke vojske In oblastev. Francoski general Pelles je odpotoval — baje1 na povabijo Kemal paše, ki ga je prosil za pogovor — v Smirao,
Položaj ▼ Turčiji
PARIZ, 20. Iz Criagrada javljajo, da je požar v Smirni popolnoma udušen. Vest! o vzrokih požara si le vedno nasprotujejo. Po vesteh, ki jih je dobila francoska vlada cd francoskega konzula v Smirni, bi se ne dalo sklepati, da je Turčija kriva požara. Na drugi strani pa govori dovolj jasno 2e dejstvo, da je zgorel samo evropski del mesta. Po izkušnjah v zadnji vojni bi se tudi ne dalo sklepati, da tvori ravno turška (!) vojska kako častno izjemo.
V Smirno prihajajo vedno novi parniki z živili in zdravili za begunce in izmučeno prebivalstvo. Z italijanskimi parniki se je odpeljalo v Grčijo tudi čez 25.000 Grkov in Armencev, ki niso mogli odpotovati a grškimi parniki.
Obrtno-nadalievalno šolstvo na Goriškem
(Po < Gospodarskem listu»)
V naših listih smo- že večkrat čitali poročila o posameznih»cbrtno-nadaljevalnih šolah v goriški okolici. Kolikor smo mi poučeni, vemo, da obstojajo take šole v Ajdovščini, Bovcu, Gabrovici, Kanalu, Komnu, Mirnu, Nabrežtni, Postojni, Renčah, Sežani, Solkanu in Tolminu. Čipkarske šole za naša dekleta pa so v Cerknem, Čepovanu, Dol. Otlici, Idriji in Velikem Dolu. — Ali bi se ne dalo pomnožiti teh obrtnih šol, ki bi dvignile malo obrt in rokodelstvo na našem ozemlju? Furlanski: del dežele jih ima mnogo več (z Gorico vred nad 30), da-si smo mi v večini.
Naše prebivalstvo je več ali manj obrtno — vsaj v večjih krajih in prav bi bilo, da bi se osnovale obrtno-nadaljevalne šole pri vsaki tro- in večrazreini ljudski šoli na dež "ili, ki bi oborožile naše male obrtnike in rokodelce s potrebnim strokovnim znanjem. V kmetskih krajih se ustanovlja-jo vsled delovanja deželnega odbora kmetijske nadaljevalne šole, ki tudi dosegajo svoj namen. Z obrtno-nadaljevalno šolo naj se združijo tudi gospodinjski tečaji za Jjud. šoli cdrastla dekleta od 14.—18. leta, kakor sc je to v zadnjih dveh letih lepo udejstvilo v Solkanu. Vse take šole naj so obligatorične. Saj so nam znani slučaji, da so že nad 25-letni mladeniči z največjim redom in najlepšim vspehom obiskovali posamezne obrlnei šole m dosegli prav lepe napredke.
Urad za pospeševanje male obrti, šolski sveti naj pospešujejo? z vso vnemo v celi deželi strokovna javna predavanja vseh obrtnih, rokodelskih in kmetijskih panog, narodnega gospodarstva, slovenske Li italijanske književnosti in sploh znanosti, da se dvigne presveta našega ljudstva.
Koliko več bi znali naši obrtniki in rokodelci, ako bi se pomnožilo obrtno šolstvo, kjer bi se poučevalo po faktičnih potrebah: Obrtno računstvo, spisje, kalkulacija, knjigovodstvo, strokovno, geometrijsko risanje, gradivoznanstvo, stavbarstvo, lesna in kovinska tehnologija, tvarino-znanstvo za oblačilne obrti, državoznan-stvo, zdravilstvo s praktičnimi vajami itd. Tudi nekoliko italijanskega jezika bi se ne branili radi faktičnih- potreb.
Res nujno potrebno je, da se pomnoži obrtno šolstvo in to n. pr, v Vrtojbi, Št. Andrežu, Černičah {tu naj bi se združile šole Črniče — Batuje — Selo in Gojače v najmanj šestrazrcdnici), Sv, Križu z Dobrav ljami, Šempas in Okolica, Podgora. Kojsko, Dornberg s Prvačino, Kobarid (bolj trgovskega značaja), Sv. Lucija, Cerkno, Divača z okoKco itd. Kamor se ozreš, povsod je Še polne roke dela.
Ves pouk se da lepo organizovati, kar bi naše ljudskošolsko učiteljstvo tudi razumevalo, ako se mu napravi nekoliko tečajev, kakor se to godi letes za kmetijski pouk na bivši deželni kmetijski šoli. Trgovska in obrtna zbornica s sodelovanjem urada za pospeševanje male obrti bi to lahko uredila! Saj imajo vsi ti faktorji toliko dobre volje, kolikor deželni odbor? Uspehi so lepi, kar nam dokazujejo dosedanje obrtne šole in ie vsi na delo v tem smislu! Naš ukaželjni nared jim bo gotovo hvale-
^MiCAma vesti
♦ POLITIČNO DRUŠTVO *EDU*'OST» V TRSTU, vabi uljudno svoje odbornike na sejo, Jri sc vrši v petek 22. t. m., ob 14. uri v prostorih uredništva « Edinost« ulica S. Franc esc o 20, I. nad. s sledečim dnevnim redom:
1.	Organizacija
2.	vprašanje is Irskih listov in
3- «Narodui svet«,
XX. septembra. Včeraj je bil po vsej Italiji vtfrk državni praznik. Tudi v Trstu je bilo me-sio v zastavah, a trgovine in državni uradi so bile zaprte. Po mestu so se vršile tia raznih krajih patrioUčne svečanosti. Na dan 20. septembra praznujejo Italijani zavzetje Rima po italijanskih četah ter konec papeževe cerkvene države, s čimer se je zavr&ilo ujedinjenje italijanskega naroda. Obenem pa je postal Rim glavno mesto vse Italije, med tem ko so se prejšnji njegovi gospodarji rimski papeži zaprli v Vatikan kot ^vatikanski vjefcniki». Od tedaj — od 20. septembra 1870. — pa traja do danes znana napetost med sv, stolico in italijansko državo, ki se izraža tudi v tem, da se od takrat niso več vzpostavil* med obema strankama nikaki uradni diplomatski s lik L
Z zavzetjem Rima 20. septembra 1870. se je završilo veliko narodno gibanje za ujedinjenje, k* je objelo ves italijanski narod Se v začetka sretekkka stoletja. Gibanje proti cerkveni dr-
zen. Tudi strokovni pomočniški ia mojster-ski tečaji bi bili na raestu, kakor se je pričelo s tem delom tik pred svetovno vojno. Pogrešali bi največ le strokovnih učiteljev za risanje, a z marljivim iskarnjem bi sc gotovo* dobili že pri spretnejsih in inteligentnejših mojstrih, a dali bi se tudi vzgojiti na primernih tečajih, kakršni ro nekdaj bili v Trstu in Ljubljani itd.
Le na delo! Ko bodo naši razdrli domovi vzpostavljeni, bodo morali naši zidarji in sploh velika večina rokodelcev s trebuhom za kruhom v tuje kraje — v inozemstvo. Ako pa ne bodo imeli nekoliko več stroškovne izobrazbe, bodo njih zaslužki le pičli in ne bodo mogli tekmovati z rokodelci in obrtniki v inozemstvu.
Obrtno-nadaljevalne šole imajo največ osemmesečno učno dobo ter ustvarjajo res vzglednejše in pridnejše mojstre, kar nam dokazujejo Renče za svoje zidarje, Miren in Solkan za svoje tradicijonalne lokalne obrti čevljarske oziroma mizarske stroke itd. Ti rokodelci so podjetnejši in inteligentnejši, otvarjajo svoje delavnice in prodajalmce sirom) domovine, iščejo kruha in zaslužka povsod, ter osrečujejo z lepšim dobičkom sebe in svojce.
Obrtno računstvo, kalkulacija in knjigovodstvo vsp-ceobijo rokodelca, da, pravilno presoja razne cenike tujih tvrdk in primerja svoje domače izdelke s tujim tržnim blagom, da izkorišča vse trgovske možž-nosti v svoj napredek.
Strokovno risanje načrtov, osnutkov, krojnih vzorcev itd. ga seznani z vsakim izdelkom njegove stroke in ga dovede po intenzivnem opazovanju do popolne strokovnosti, da more tekom par let izvrševati najpopolnejše zgradbe, moderna* pohištvo in zna izgotavljati oblačilne izdelke za najbolj razvajenega gospoda. To je \*ei*dar napredek, katerega zapaziš danes že pri naše in pridnem renskem zidarju, solkanskemu mizarju, v mirenski « Čevljarski zadrugi« itd.
Ako pa danes razmisijanuv razliko med posameznimi pripadniki stavbenih aB pa oblačilnih obrtnikov, najdemo takoj na prvi pogled one, ki so obiskovali cfcrtno šolo in strokovne tečaje z dobrim vspehom in one, ki mislijo«, da vse znajo, ako delajo tako kakor njih prvi neuki mojster pred pol stoletjem.
Strokovna izobrazba je danes silna moč v trgovskem in obrtnem svetu, katera se sploh ne sme več podcenjevati.
Vsled tega priporočamo vsem našim inteligentnejšim obrtnikom, rokodelcem in trgovcem ter tudi zadrugam, naj delajo z vso silo za popolnejši razvoj obrtnega šolstva in naj svoj naraščaj temeljito vzgajajo po tu začrtanih principih, ker kruh služiti bode od dneva do dneva bolj teiko in bolj bridko. Vsled lega pa le nad strokovno izobrazijo, ker so konkurenčni boji v obrti, rokodelstvu in industriji vsak dan neznos-nejši. Le poglobitev v strokovni izobrazbi daje bodočnost našemu malemu obrtniku in rokodelcu. Ta poglobitev nam pa tudi silno podpre naše zadružništvo, na katerem bo prej ali slej osnovano vse naše narodno gspodarstvo. Gibajmo se!
zavi je bilo v tesni zvezi z vsemi vojnami, ki iih je vodila Italija (Pijemcmt) proti Avstriji. Že ob času Napoleonovih vojn (1- 1<?98) f* bila v Rimu proglašena rimska republika in papež Pij VII. je moral zbežali. L. 1800 se je zopet povrnil v Rim, toda kmalu so nastala s Francozi nova navzkrižja in Napoleon je ukazal papeža vjeti in ga spraviti na Francosko (1808)' Cerkvena država je bila s tem uničena. Ko pa je Napoleona zapustila vojna sreča, s« je pape* (1814) zopet povrnil v Rim in dunajski kongres je cerkveno državo zopet vzpostavil.
V državi pa so se pojavljali leto za letom punti in vstaje, ki so jih netile tajne framasonike organizacije (Carbonari). Vsled tega se je moral oslanjati na pomoč drugih držav, predvsem Avstrije in Francije. L. 1848. je dal papež Pij IX. cerkveni državi prvo ostavo sn pod vpB-vora mogočnega narodnega gibanja je poslal pomoč Pijemontezom proti Avstriji. Toda papeževe čete so bile popolnoma poražene in so se morale predati. Vsled tega, te papež Pij IX. sklenil, da se za italijanske zadere ne bo več brigal. Ta nova politika je izzvala med prebivalstvom veliko nevoljo in že proti koncu leta 1848. je izbruhnila nova vstaja, vsled katere je moral papež zbežmti a Rima (v Gaeto). V začetku i 1849. je bila. zopet proglašena rimska republika. Namen le republikanske vkde je bil pomagati Sardiniji t njeni novi vojni proti Av» strip. V bitki pri Nevafli pa je Avstrija ama-1 tfftla. Medtem ie bil papež že pokficai na do«
moč druge države, predvsem Francijo, ki fe f Vsled tega pride tehnični urad poslala svoje čete proti Rionn Rimljani so ime-J more izdati prošenega potrdila, siovali poseben triumvirat pod predsedstvom nov« noizvedhe. k; «; večkrat m Mazzinija, a vojaška brsumba mesta je bila poverjena Garibakkju. Francozi so oblegali mesto in ga zavzelI, medtem ko so Avstrijci dužili revolucijo po drugih krajih cerkvene države. V aprila 1. 1850 se je papež Pij IX. zopet povrnil v Rim in je dal strogo kaznovati vse u deležnike revolucije. Ko je L 1859. izbruhnila nova vo-jna med Sardinijo in Avstrijo, Italiji je pomagala tudi Francija pod Napoleonom III.. a papež je bil nevtralen, Vsled zmage nad Avstrijo se ie začelo v papeževi državi zopet vrenje. Nekatere pokrajine so se uprle proti papeževi vladi in so proglasile Viktorja Ema-nuela za diktatorja. Nato so vdrle italijanske čete (1860) na ozemlje cerkvene države in premagale papežev« čete v več bitkah. Zavzeto ozemlje je bilo anektirano, tako> da je ostalo papežu samo ozemlje iakoimenovanega »Patri-monuim Petrin (dediščina sv. Petra), t. j. Rim z najbKžnjo okolico. Medtem je bil Garibaldi zavzel tud? obe Siciliji, tako da je bila južna in srednja Italija ujedinjena. Narodna stranka v Italiji pa je zahtevala, da mora postati Rim glavno mesto države in Garibaldi je poskusil s svojimi prostovoljci? na svojo roko pohod
froli Rimu. Toda. druge države, predvsem rancija, so odločno zahtevale, da mora Rim ostati papežu, vsled česar je btta uradna Italija prisiljena nastopiti proti Garibaldiju, ki je bil pri Aspromonte (L 1862) napaden, premagan in vjet. Glavno mesto Italije je postalo tedaj Flo-renca (Firenze), a s Francijo je bila sklenjena pogodba, v kateri se je Italiji obvezala, da bo spoštovala cerkveno državo, a Francija da umakne iz nje svoje čete. čim so francoske čete bile otftle, se je Garibaldi zopet pripravljal za pohod proti cerkveni državi, L. 1867. je vdrl na papeževo ozemlje, toda pri Mentanl je bil s Francosko pomočjo premagan, vjet in raz orožen. Teko se je papeževa vlada držala le po zaslugi podpor« s strani Francije. ^ Ta podpora pa je orenehala, ko je bila Francija v
francosko-nemiki vojni (1870/71) popolnoma ^hovi poskus/d* br pridobili upli poražena. Francoske čete so morale zapustiti ^	kr*™«^*™ Tudi lu
cerkveno drŽavo m italijanska vlaaa je ta položaj izkoristila in ukazala svojim četam, naj zasedejo Rim. Dne 11. septembra so vdrle italijanske čete na papeževo ozemlje, 19. istega meseca so bile že pred Rimom In 20. septembra 1870. so zavzele Rim. S tem je bil konec papeževe posvetne oblasti. Položaj papeža je bil določen od italijanske vlade s takoimenc-vanim garancijskim zakonom (1871), po katerem se priznavajo papežu vladarske časti, se mu pušča last Vatikana, Laterana in Castel Gancfoifa ter se mu prisoja 3,225.000 lir rente na leto. Papež Pi; IX. pa je ta zakon odklonil, izobčil iz cerkve vse tiste, ki so sodelovali pn uničenju cerkvene države, prekinil vsake slike z italijansko vlado in se umaknil v Vatikan kot vatikanski vjetnik. Temu zgledu so sledili vsi poznejši papeži do dandanes. Takrat pa je postal Rim glavno mesto Italije, s čimer je bilo ujedinjenje dovrfeno, vsled česar je obletnica
UIA uv »o.■ —---— r	— ,-aia 7V670 '
slavja italijanske državne misK, katerega vese-
i:-	Vali cnomin na rimsko vpra- Kt^ „. .
MtVja ILIU!|UiU«Hi ~ * —— -------- .	, ~
lja pa občinstvo kali spomin na nmsko ,vpra sanje, ki se nahaja danes ravno tam, kjer -
bHo pred 52 leti, m Id postaja zraven tega čezdalje bolj pereče.
Incident med finančnimi stražniki na italijansko « jngofiiovcnski nsji. Tržaški listi na dolgo poročajo o incidentu, ki se je zgodil na meji blizu Cirknega in sicer v Lajšah. Ker ramajno še direktnih poročd, posnemamo iz laikih listov glavne podatke: V noči dne 13. t. m. so baje prišli nekateri jugostovenski obmejni stražnika v Lajše ter vprašali po kasarni finančne straže. O tem so bUt italijanski finančni stražniki obveščeni ter poslali p«ar patrul v razvid. Te pa so bile prejete s streljanjem in nastala je mala praska, ki je trajala kake četrt ure. Hujšega ni bilo. Posl. Suvicb je vsled tega vložil interpelacijo zahtevajoč od vlade primerne ukrepe. Izgleda, da hoče laško časopisje, vsaj tržaško, dati prasketanju pri Cirknem več resonance. No, upamo, da bo kmalu vsa zadeva stopila v svoje prave malenkostne meje. Nedavno s«no dobSi zeoesljivo poročilo iz Cirknega, da so se italijanski ft-nancarji in jugoslavenski obmejni stra<žniki, po večmi Rusi, nekrvavo st»pli Na srečo niso imeli orožja pri sebi Poročilo pripisuje ta tepe€ vinskim duhovom. Ali ni bil tuda ta incident najbrža kaka taka jrffana stvar in se je gosp. posl. Suvich mogoče nekoliko preveč zaietei, ko hoče iz te stvari napraviti cek> državno afero? 2e-lkttD na vsak način, da se taki incidenti ne dogajajo več, in merodajnl činitelji to in cnstran meje naj stvar preiščejo ter odpravijo prave vzroke.
Pred včerajšnjim je prispela iz Rima v Trst komisija sestoječa iz generala Silvestri. komandanta kr. ^finančne straže, ter gr. uff. Troise, glavnega ravnatelja ministrstva financ, ki imata v zvezi s poveljnikom finančnih straž v Julijski Krajini, polkovnikom Laria pregledati mejo ter urediti obmejno službo s carinskega vidika. Obmejna varnostna služba se že urejuje ter bo v to svrho tekom oktobra dozidanih 46 vojašnic. •
Naznanitev dobe obnavljanja. »Obnova Goriške* prinaša v svoji 4. Številki sledeči članek, ki ga vsled njegove važnosti za vefne oškodovance posnetnljemo v celoti:
a Os se rva tore Triesimo» s dne 16. avgusta 1922 št. 173. prinaša okrožnico glavnega civilnega komisarja ta za Julijsko Krajino v Trstu z dne 1. avgusta 1922 št 911/6415, ki je izredne važnosti za one otisoduvance, ki so Že vzpostavili svoje porušene stavbe, posebno pa za one, ki jih še le masHjo obnavljati
Kakor znano, mora vsak oškodovanec prinesti dokaz, kedaj je začel z obnovo svoje hiše in kdaj je bilo delo dovršeno, kat* le na podlagi tega dokaza more potem zahtevati od finančnega ravnateljstva plačilo odškodnin«, ako je že sklenil z vlado dogovor (konkordat). Dose-daj so tehnični odde&S finančnega ravnateljstva izdajali na podlagi prošnje in tozadevnega ogleda i» Kcu mesta potrebna potrdfla, o pričetim m dovriltvi deL V bodoče pa v iem po-gledu ne bo več tako«
Ugotovitev dobe obnavljanja po vojni poškodovanih nepnmičnin je za tehnične organe, ki pm fe poverjen to posel, jako težavno delo.
Oškodovanec ins pač bUm na tem, da napove priče tek in izvršitev vzpostavi hrenih del v dobi, bo je bil poviše valni aanožOmk škode po predvoptOi cenah najvišji, kar pa seveda ni v skladu s predpisi in t dejanskim stanjem.
v dvom, ne
_______________0_ r_____, uvedejo se
nove poizvedbe, ki si večkrat nasprotujejo, in zadeva se seveda brezkončno vleče in naravno zopet na škodo prizadete stranke.
Glavni civilni komisariat ima namen v bodoče vse take in enake neprilike z odločnim ukrepom odpraviti in onemogočiti. V zrni si u navedene okrožnice morajo namreč vsi oškodovanci naznaniti pristojni orožniški ali finančni postaji pričetek obnovitvenih del. Ravno-tako se jm mora pozneje prijaviti, ako se delo ustavi odnosno zopet prične in kdaj se delo zaključi.
Ta naznanila pošljejo potem imenovana -obla-stva oddelkom za ugotovijenje vojnih škod tehničnega finančnega urada dotičnega političnega okraja, ki jih potem uporabi pri izdaji zahtevanih potrdil o izvršitvi del.
Vsi oškodovanci se morajo sedaj najprej ravnatš po teh odredbah. Ako bi kateri nemar-než ne napravil opisane prijave, pride v velike sitnosti. Tehnični uradi mu bodo delali neprilike. Vsak tak zamudne ž bi al potem sam dokazati in sicer na nedvo.uJ/Lv način dobe, v kateri so se v re&oici izvršila obno"itvena oziroma popravljalna uela na npgovih stavbah.
Vojni oškodovanci, rtAvbenc zadruge in zadruge vojnih oškodovancev pozor na omenjene predpise, da ne bo potem brez potrebe zopet zakašojevanja pri končnem izplačevanju odškodnine.
Kriza v Poararek* zvezi. Ena največjih strokovnih organizacij v Italiji je brezdvomno Pomorska zveza (Fe«^erazione aiarinara). Ima sto-{is oče članov, ogromno premoženje in tudi svoje parnike. Izrecne politične barve ni nikoli imela, nasprotno sprejemala je kot člane pripadnike vseh strank, vendar pa je bila tendenca ogromne večine njenih članov cd nekdaj naklonjena gibanj« proletarskili sindikatov. Največ zaslug, si je za to zvezo stekel kot organizator in kot dolgoletni generalni tajnik kapitan GčuHetti. Razume se, da so fašisti zgodaj posvetili svojo pažnjo tej organizaciji, toda vsi njihovi poskusi, da br pridobili upliv v zvezi 6o bili do sedaj brezuspešni. Tudi lastne pomorske organizacije, ki so jih ustanovili preti Pomorski zvezi, niso hotele uspevati. V zadnjem času fe prišlo dt> novih pogajanj med fašisti in Pomorsko zvezo in tu je nastalo nesporazum,-ijenje med Giuliettijem in drugim uplivnim možem v zvezi, članom odbora, znanim komandantom Rizzo. Med tem, ko >e bil Giu1;ctti za pogajanja in pogodbo 9 fasisti, je bil Rizzo za to, da se pravila zveze preosnovijo in da se pred vsem odstrani možnost, da bi bodisi kateri posameznik, pa naj bo tudi tako zaslužen kakor Grulietti, "lahko na lastno pest nastopal v imenu zveze. Rizo je zato tudi zahteval odstop Giulietti-ja. Temu nasproti je Giu-Uetti v zvezi z nekim kapitanom Zannoni-jem •sklenil v Miiami z Mussolintjem^ kot eksponentom fašizma, pogodbo, glasom katere bi zveza vse svoje nadaljne korake proti vladi in proti brodolastnikom sporočila prej stranki
Zveza mladinskih društev. V nedeljo dne 24, t. m. se bo vršil ob 9.30 uri zjutraj v DKD Sv. Jakob ustanovni shod «Zveze mladinskih društev*. Opozarjamo na ta shod vse one, ki s4 zanimajo za mladinski pokret ia jih valimo, di se ga udeleže.	Odbor.
Na slovenski zasebni ljudski šol- pri Sv. Ja« kobu se — kot ns drugih tržaških šolah — vpi« saje v vse razrede od jutri 21. t. m, dalje vsali dan do nedelje 24. t. m. od 8. zjutraj do poldne. Slovenski stariši storite svojo dolžnost in vpi* šite slovenske otroke v slovenske šole.
svopmi v imenu zveze
bil imenovan
Rizzo. Ta je v odgovor nato prijavil svoj izstop iz zveze, njemu je sledil tajnik pri tržaški sekciji, dosedanji najboljši pomagač Giuliettijev, kapitan JBdff!. Sedaj se bije hud boj po listih z razjašnenji in razpravami med Giuliettijem in Rizzo-tom. Sodeč po listih nagiba večina pomorščakov fta stran Rizzo^ta. Kukor stvar sedaj stoji, bi znalo priti do popolnega razkola v Pomorski zvezi, kar bi to močno organizacijo vsekakor ošibilo. Naivečje zlo pa bi bilo seveda to, da bi se zanesel ljuti drobni strankarski boj tudi tje, kjer ga do sedaj ni bilo: na krove ladijL Listi mirijo pomorščake poživljajoč jih na red in potrpljenje, zatrjajoč, da se bo vsa zadeva v dobrem razjasnila.
Medm&nistrstveaa komisija) za tržaški promet se je bavila na svoji včerajšnji seji z odgovori strokovnjakov, ki so jih dali na vprašanja, katera so jim bila svoječasno predložena.
Zasedanje se nadaljuje.
Vinska trgatev pit Sv. Jakobu. V nedeljo 1. oktobra ob 5 uri popoldne priredi Šentjakobska Čitalnica to tradicionalno fcabavo. 2e sedaj vlada veliko zanimanje za to prireditev. Cefe dvorana bo pokrita z iatn&om, na katerem bo vkelo grozdje naše bližnje okolice. Biriči so že sedaj pripravljena, da branijo* grozdje od veselih tatov in brhkih tatic. Občinski svet, kateri bo cenil vrednost trgatve, je že določil globo in čas aapera za te prestopnike. Služba teh biričev bo jaka težavna, ker sc bo obenem vršil ob veseli godbi ples pod l&tnikcm. Tudi na cdru bo imelo občinstvo priliko, da občuduje vesele nastope naših igralcev. V kotu bo bulet, kjer sc bo produciralo novo vino. Sploh bo nudila ta prireditev obiloi raznovrstne zabave. Zatorej naj bo geslo: V nedeljo 1. oktobra k Sv. Jakobu k vinski trgatvi.
«Šentjakobska Čitalcica». Kakor je bilo že ponovno objavljeno, posluje javna knjižnica zopet redno in sicer za sedaj vsake, nedeljo od 10—11 ure zjutraj v prostorih otroškega vrtca pri Sv. Jakobu- Član je lahko vsak. Vpisnina znaša 1 liro. Za uporabo knjig je določena 1 lira mesečno, katera se mora vedno vnaprej plačati Dolžnost vseh zavednih Šentjakobčanov je, da pridno sežejo* po knjigah, da se bo knjižnica razvila v še večjem obsegu. Prosijo se vei oni, ki imajo kako knjige, a je ne rabijo, da jo darujejo naši javni knjižnici. Knjige se isto sprejemajo ob nedeljah od 10—11 ure. Do sedaj so darovali: g. Josip Šonc: 50 Stnjig, g. Rudolf Kumar: 24 knjig, gca Sla-vica Kranjc: 9 knjig m gca Ana Gec: 2 knjigi. Odbor se jim najiskreneje zahvaljuje za njihov plemeniti dar. — Odbor.
Šentjakobksa Čitaln/ca priredi v kratkem mladinsko igro «V kraljestvu pal-5££f:f*kov». Igra bo jako zanimiva, posebno ako pomislimo, da bo prvi krat, odkar je prišla na oder, scenerija odgovarjala popolnoma dubu igre. Personal je ie popolnoma izveiban ter obeta, da bo nudil občinstvu prvovrsten užitek. Opozarjamo posebno naše malčke, da nikakor ne izostanejo od te prekrasne igre.
Skedenj, V nedeljo TA. t m. ob 5. uri po pd. 'priredi Dramatični krožek VoSnjakovo «Lepo Vido* drama v 5 dejanjih v domači gledališki dvorani kot otvoritveno predstavo letošnje sezone. Opozazia se slavno občinstvo, da poseti to krasno delo v čim večjem Številu. Dejanje se vrši v Trstu ob morju in na moriu. Odbor.
Bs tržaškega žBvlienia
Denarna kriza. 171etni Josip Vodopivec, nameščen v tobakarni iMarije Cardinal na trgu Venezia, se je nahajal pred včerajšnjim v denarni krizi. Znal si je pa pomagati: v tobakarni Je vzel en kilogram cigaret «Giubek^ in jih prodal nekemu Petni Bisoco za samih sto lir. Drugi dan ga ni bile v tobakarno. To se j<j zdelo gospodinji nekam čudne. Ko je pa ugotovila, da manjka kilogram cigaret *G:ubek», se, ji je zasvetilo. Trdno prepričana, da jih^ci mo-» del nihče drugi vzeti nc£o Vodopivec, j^Ia na Komisariat v ulici della Sanita in tam fanL* naznanila. Pozneje so ga policisti izstaknili v neki gostilni, kjer je popiva!. Na policiji je nameščenec v tobakarni Marije Cardinal na trgu je pa priznal svoj čin. Odpeljali so ga v zapofl ,v ulici Coroneo,
Sreča v nesreči; pomorščoh, ki je padel iS* metrov globoko, ostal nepoškodovan. Pomorščak Kari Mohr je priletel pred snečnjim nekoliko- vrnjen na krov parnika Bali ton-?, kjen je uslužbcn. Na krovu s- je nekoliko oddahnil; potem je pa šel proti svoji kabini. Med potjo ye pa stopil v neko odprtLio in pad«l petnapsf metrov globoko v notr njost ladje. Plosk eo slišali njegovi tovariši in mu prihiteli na pomoč. Ob prvem pogledu so mislili, da je mrtev, zakaj ležal je bl'ed in nepremičen. Km~.lu potem jo prišel na lice mesta zdravnici rešilne pe >tafc in priskal pomorščaka. Ugotovil je, da je nepoškodovan. O tem čudnem dogodku se je potenr mnogo govorilo na parniku «Balatop >.
Smrtna kandidatinia, ki bi bi?& kmafc splavila več drnžin v nesrečo. 171ctna Viktorija. Ta-dič, stanujoča s siariSi v ulici del Bosco 51. 15, je spremenila v zadirjem času svoj značaj: postala je Žalostna. Deklica je nejbrž zasanjala cf ljubezni, pa ji fe legla žalost na srce. Pred včerajšnjim je sklenila, da bo zaprustila ta svet. Ko ni bilo domačih v stanovanju, se je zaklenila v svojo sobo in zanetila v umivalniku oglje. Nato je legla na posteljo in pričakovala onrega trenutka, ko je bo koščena ž^ena na Iah» ko pobožala po bledih in upadlih licih. Toda koščene žene le ri hotelo« biti. Med tem časom se je pa vneia preproga, na kateri je stal umivalnik; s časoma je začel goreti tudi pod. Dkn so pravočasno xavohali sosedfe, ki s*, vdrli v stanovanje in r«S;li mlado Viktorjo. V stanovanju je čezdal>£ huje gorelo. Stanovalci so vsi prestrašeni spravili skupaj potrebno blago in ga znosili na ulico. Kma]^ so prišli ogrrjegascž in omejili nevarnost. Po polurnem delu so lokalizirali ogenj. Škoda se ni še cenila.
Tatinski nameščenec. Cesare Bat ta, ravnatelj manufakturne trgovine tvrdke Tavolato na Goldonijevem trgu št. 2 je opažal v zadnjem času, da izginja skoraj vsak dan iz trgovine al« par nogovic ali par žepnih robcev i ta, Včcr&f je napravil bilanco. Tedaj je ugotovil, da je iz-manjkalo iz trgovine za nad 60.000 lir raznovrstnega blaga. Kdo ga je ukradel? Sum je pa-, del v prvi vrsti na nameščenca Ivana Salmas-srja, starega 39 let, stanujočega v ulici Udinc. Naznanili so ga policiji Policisti ss> preiskali njegovo stanovanje, toda brez uspeha. Izvedeli so pa, da je prodal Samari pred nedolgim časom trgovcu HermengiJdu Tenze v ulici Udinc št. 22 partijo ženskih nogavic, vrednih približno 16.000 br. 52 parov teh nogavic so zaplenSi Preiskave se nadaljujejo.
»Sladko vince pitit to jo veseli ...» Filomei:a Ravalico, ženska, ki šteje svojih pedeset let ima že od nekdaj to navado, sc zjutraj, ka vstane, najpreje pobožno prekriža, potem pi ravno tako pobožno i^prje v dušku ^štamper* > dobrega sKvovca. Popoldne gre od doma. Vrne se šele pozno po noči, toda vedno pijana.
Prebivalci ulice Riborgo — tam stanuje namreč Filomena — jo poznajo prav dobro, in zato so c-i vzeli tudi to prostost, da jo imenujejo: «Siora imbriagheila:>, Filomena si ni. vzela tc žaiil\re k srcu do včeraj. Včeraj jo je pa r.eka soseda prosila, naj ji posodr kozarec olja. 1 ilo-mena ji ni ustregla. To je pa njo taku> razjezite, da ji je povedala kar v obraz, da od «Siore im-briaghelic« nima niti potrebe olja.
Filomeno so užalile te besede. Šla jc v gostilno ia se napila sladkega vinca. Močno vinjena se je opotekala proti domu. Med potjo je srečala ono sosedo. Tedaj ji je začelo vreti v glavi. Planila je na n;o in }. izpulila iz glav« kup las. Nastal yt krik in vik. Prisopihal[ ja mestni stražnik in napravil mir in red. Filomena je morala i&Lat pimoč na rešilno poslajov zakaj bil* je tako izdelana, kakor da bi bila prišla iz fronte.
Tatovi v gostilni. Preteklo* noč so vdrli neznani nočni gostje v gostilno Josipa -lurca v ulici del Ponte št. 6, Odnesli s^ 160 lir, pol hleba sira, pol gnjati in nekaj perica.
Fod voz je prjila včeraj zjutraj v ulici Ven ti Scttembre kmet'ca Rosina Kccjančič, stara 24 let, stanujoča v Bertokih v Istri. Pri tem je dobila k sreči le lahke poškodbe.
0£enj v mirodšlnici. V mirodilnici Petra Deri v ulici delTIstitulo št. 37 je začel pred včerajr žnjim popoldne goreli neki bank. Grozečo nevarnost so preprečili ognjegasci. Škoda znaša nad 1000 liv.
Tatvina. — Dve aretaciji. Amalija Ariella je bila pred par dnevi okradena pred gostilno «Andemo de Giani^ v ulici Punta del fbrno st. 5 listnice, v kateri te >e nahajalo 3500 Kr, Kof glavni krivec te tatvine je bil včeraj aretiran v star_-m mestu brezposelni pomorščak Josip Bachi, star 25 let, stamijcč v ulici della For-nace frt. 11. Izpovedal je, da je nedolž*n. Tistega dne ni bi) pred gostilno. To je tudi potrdil lastnik gostilne ^Andemo de Gisni.*, Toda ugotovilo se je, da ni mogel nihče dirrgi okrasti ženske, nego Bacin. Oba, Bacin in gostilničar sta končala v zaporu. Drugi bo odgovarjal, ket je zagovarjal Bacina.
Lesno industrija v SM]I
Bosna in Hercegovina zavzemata s 50.01 % gozdne povrSine, irabolj gozdnato pokra^no V Jugoslaviji, Slovenija zavzema drugo mesto * 41,8% gozdne površne, kar znafta 677.686 ha. Gozdovi so razdeljeni na sledeči način: okoli 580 posestnikov poseduje 179.266 ha (posestva
50—1000 ha gozd*) ostala gozdna površina
odpade na 200—250.000 malih posestnikov
V Trst«, dfi* 21, septembra
«£Dt)«06r>»
—50 ha gozda]. Obilica vodnih «1 In premog* je vplivala ugodno na izrabo lesnih zakladov in v kratkem se je razvila lesna industrija ter zavzela tudi v Sloveniji, kakor t Jugoslaviji sploh prvo mesto. Kako močno fe lesna idus trija razvita vidimo iz statistike 1 1920., k: navaja za Slovenijo 100 parnih in 1844 vodnih žag s 3943 navadnimi in 1022 cirfeularnhm žagami oziroma rezih. Največji del teh žag odpade na pol. okr. Slovenjigradec (516) nadalje po vrsti Maribor (202), Kranj (181), Konjice (179), Celje (159) itd. Žag z električnim pogonom je še malo, gotovo pa bodo povsod, kjer je cena elektr. sila, izpodrinile predvsem parne žage, zaenkrat posebno na Štajerskem in Gorenjskem.
Les, ki prihaja v požtev za Industrijo je predvsem mehek les iglastega drevja, ker se lažje predela. V Sloveniji je v porabi za industrijo E/s mehkega in le 1/» trdega lesa (predvsem parkete in sodarstvo), dočim. je pri vpo-rabi lesa kot kurivo glavni del % trdega lesa m M mehkega. Natančno določiti, koliko lesa se v Sloveniji letno predela, je težko, — posebno vsled zelo razširjene domače najrazličnejše lesne obrti — vendar se po dosti točnih kalkulacijah smatra porabo in predelavo lesa v letu 1920. za Slovnrjo sledečo;
teliui&ki ics
kurivo
173*960 S60.120
72S-06rJ 275.64C
trd les meh. les
J,G3i.C-S0 m3'
1,003.700
Skupaj
prost, rnetr.
K temu pride se izvoz, ki je znašal pred vojno letno ca 750.000 m*. Po statistiki lesnega, odseka Zveze slev. industrijcev so leta 1920. v lem odseku združeni izvažalci, izvozili okoli 440.000 m1 lesa. Vendar so tukaj zastopana samo nekatera večja podjetja in še izdaleka nam ta statistika ne kaže faktične visočine iz-\oza iz Slovenije.
- Privatnih podjetij, ki se v Sloveniji bavijo z sekaofem in žaganjem lesa, je nekaj sta več okoli 20 delniških družb. Približno isto število se bavi z na daljno predelavo lesa. Predaleč bi šli, ako bi hoteli vse naštevati; v glavnem naj fcodo omenjena podjetja «Sava», «Croatia», "<Impex», »Gospodarsku zveza*, Ilirija» v Ljubljani, «Severa, < Jug*, Drava* v Mariboru, a Savinje*, Prva jugoslov. lesna industrija* v Celju, ^Kokra* v Kranju, «Vel. Gora» v Ribnici itd. itd. Število delavcev pri tej takozvani surovi lesni industriji: je okoli 800 strokovnih del., okoli 3000 drvarjev in na v. delavcev, m ©koli 200 uradnikov.
* * ¥
V enaki meri kakor se je razvijala surova lesna industrija se je razvijala tudi predelava lesa v nadalnje svrhe, takozvana konfekcipko-Iesna in kemično-iesna. industrija. Vendar imamo tukaj opraviti vse bolj z močno razširjeno veleobrtjo kakor z industrijo'. Med konfekcijsko lesne tvrdke spadajo predvsem vse tvornice pohištva, ki jih je v Sloveniji okoli 30 večjih in manjših. Bavijo se z izdelovanjem vseh vrst pohištva, od najenostavnejšega do najhiksuznejšega, V Ljubljani sami in okoli nje imamo več teh podjetij, od katerih so nekatera že precej stara. Omembe vredna so podjetja I. Ku-glas, kojega specialiteta ie oprema hotelov, restavracij, bureau-ejev, ladij etc., nadalje J. Mathian. (Ljubljana) predvsem izdelava luk-su^aega pohištva, Kregar Andr. (Ljubljana) dnevno do 10 spa^aih in jedilnih sob etc, etc, j Dobro prospevajo razne mizarske zadruge od" katerih imamo dve večji na Viču pri Ljubljani,! eno v 7-lariboru etc. Pohištvene tvrdke so nadalje Pototschnig v Mariboru (podružnica v Trstu). Lesna in kovinska zadruga v Strnišču pri Ptuju ki ima 50 članov Primorcev (večinoma begunci iz Solkana). ^Zadružne tovarn« in delavnice pohištva* v Mariboru, tvrdka ^Drava* v Mariboru (dnevno 150 stolov, fote-Ije-ov, divanov, obešal za obleite itd.), nadalje Remce & Comp. Kamnik ki izdeluje specialne 1 stole za gostilne, brrvce, zdravnike, obešala za obleke itd. Vse omenjene in še druge tvrdke in tovrnice zaposlujejo okoli 1500 nav. in specialnih delavcev in razpolagajo deloma z najmodernejšimi stroji za lesorez. Produkti, predvsem poliištvo, krijejo domačo potrebo in potrebo ostalih delov države v kolikor ni krita po drugih pokrajinah, čimdalie bolj pa izvaža v bližnje balkanske države, v Levant, Egipt in deloma v Italijo.
Driigo mesto v lesni industriji zavzemajo tvornice vozov, ki fih je v Sloveniji okoli 10. Pečajo se z izdelovanjem — ali celih vozov, kočij, avtomobilskih karoserij, dvokolnic, ' karijd* itd. ali z izdelavo posameznih delov VOZOV, ki jih oddajajo nato večjim podjetjem svoje vrste. V prvo vrsto spada tvornica Pe'ra Keršiča-a v Ljubljani (Slov. grad. dr. z. o. z. v Ljubljani) z letno- produkcijo 200 kočij, 400 težkih voz, 20 aviomob. karoserij in 20 voz za prevažanje pohištva (transporteur).
Ker je Slovenija bogata na hrastovem in b likove m lesu, sploh na trdem lesu, razvila se je tudi labrikacifa parketov, ki zavzema v Sloni |j relativno odličnejše mesto kakor v drugih pokrai nah Jugoslavije. Podjetij te vrste je 5 ili 6, med prvimi Iv. Šiška z letošnjo produkcijo 75.000 parketov in do 300 vagonov rezanega lesa.
Dre tvornici se pečata predvsem z izdelovanjem meril, posebnih lesenih mer3L Glavnega
izmed teh je < Lavrenčič in Comp,» (Ljubljana), ki je največje podjetje te vrste v Jugoslaviji sploh. Tovarna je opremljena z 104 modernimi stroji, ima svojo mehanično delavnico ixt svoj kemični laboratorij za dobivanje finih lakov m firnežev, ima torej vse v lastni režiji, kar mnogo koristi k prospe vanju podjetja;
Ta tvornica in tudi 2e sledeče spadajo pravzaprav med drobno lesno industrijo. Tipični primeri so tvornice lesenih kopit, lesenih pet za visoke ženske čevlje, lesenih žebljev za čevlje itd. Za lesena kopita in lesene pete ima Slovenija 3 tvornice z letno produkcijo do 600.000 parov lesenih kopit m približno polovico lesenih pet in podpetnikov. Glavna teh tvornic je v Loki prs Žusmu, m pa tvornica bratov Winkle pri Sevnici. V Brodu pod Šmarno goro izdeluje »tvornica klrncev za čevlje* do 300.000 kg žebljev letno, druga manjša tvornica v Tržiču do 36.000 kg žebljev letno.
Razven omenjenih tvornic imamo še cele vrste drugih podjetij, ki se bavijo z najrazličnejšimi lesnimi proizvodu 4 ali 5 tvornic izdeluje ksene kovčege, zaboje za eksport jajc, sadja, itd.; nekaj tvornic izdeluje velikanske množine lesene volne, ki jo rabimo pri embalaži jajc za eksport en gros — nadalje izdeluje osem tvornic najrazličnejše sode od takih ki vsebujejo 50.000 I do najmanjših sodov in sodčkov za vino, pivo, sadje, zelje, repo, ribje kon-serve. barve, mast, oement itd, itd. Sodarstvo samo zaposluje v Sloveniji okoli 1200 delavcev in uspešno konkurira z inozemstvom.
Lesni proizvodi, kojih izdelava je močno razširjena, a pravzaprav ne »pada več v industrijo, ampak v domačo obrt, so predvsem košare, rešieta, metle, krtače, zobotrebci, žim-nata sita itd. itd. Mnogi izdelki krijejo domaČe potrebe, nekateri (žimnata sita) se izvažajo v tnjino. Dočim so do pred kratkim te proizvode domači obrtniki (domaČa obrt rešet, in sličnih izdelkov je koncentrirana predvsem okoli Orteneka, Sodražic®, Kamnika, Ribnice in Stra-žišča), sami raznosili po deželi in prodali, so sedaj osnovali svoje zadruge (n. pr. «Sitaraka in ž ima rs k a zadruga v Stražiifru* pri Kranju, ki obsega 140 družin), ki imajo svoja skladišča in svoje prodajalne, da zamorejo uspešno razpe-ča vati blago,
V lesni industriji Slovenije zavzema važno mesto tudi kemična predelava lesa, dasi se niti izdaleka ni razvila tako močno, kakor bi bilo pričakovati vsled bogastva dežele na lesu. Kemična predelava lesa v Sloveniji se omejuje na predelavo v papir in lepenko, predelavo v strojila, žaganje lesnega oglja in impregniranje lesa,
Tvornic papirja je v Slovenip pet in sicer združene tri Vevoe-GoriČane-Medvode, nadalje bratje Piatnik v Radečah pri Zid. Mostu in tvornica za papir v 2reču na Štajerskem. Skupna kapaciteta teh tvornic je fca 2900 va-gmov najrazličnejšega papirja lćtno. Tvornic za Ieponko, od navadne do najfinejše bele, je šest (Sladki vrh — Maribor, Ceršak, Tržič, M i sli nje (dve.)J z letno kapaciteto do 1000 vagonov lepenke. Tvornic za strojila in čreslovine ima Slovenija štiri (Polzela, Majšperg, Ljubljana, Kranj) ki pridelajo skupaj z velikimi strojarskimi in usnjarskimi tvrdkami (Wošnjak- t Pollak-Judus-Potoschnigg-Lavrič) letno okoH 950 vagonov tanina, cd česar odpade nekaj nad pridelka na usnjarske tvrdike, ki večinoma vse same porabijo pri strojenju kož. Štiri prve tovarne zaposlujejo okoli 400 delav-
cev.
Tovarni za impregniranje lesa sta dve. Pečata se predvsem z impregniranjem hrzojavmh in telefonskih drogov, železniških pragov itd.
Tvrdka za proizvajanje lesnega oglja je samo ena večja in sicer v Vuhredu ob Dravi. Letna kapaciteta do 250 vag. dočim je skupna produkcija Slovenije do 700 vagonov letno.
Ob zaključku tega pregleda slov. lesne industrije naj bo cmenejna še tvrdka Jelačin & Co. Ljubljana, ki uvaža surovo probkovmo in izdeluje letno do 20 vag. vseh vrst zamaškov.
Dasiravno zavzema lesna industrija v Slove-niji prvo in odlično mesto med vsemi panogami industrije, vendar ni dvoma, da se bč» še zelo močno razvila tako mehanična lesna industrija,! kakor kemično lesna industrija, posebno pa poslednja. Bojevati se je imela lesna industrija poprej v veliki meri z inozemsko konkurenco — posebno kar se tiče predelanega lesa, bodisi mehaničnim ali kem, potom. Dandaaes se vedno bolj osvobojuje ker je zagčitena vsaj deloma pred inozemsko kankurenco.
Dandanes zaposluje lesna industrija v Sloveniji okoli 9—10.000 delavcev bodisi strokovnih ali navadnih število zaposlenih delavcev narašča in industrija se mogočno razvija, kar je vr-del vsak kedor fe obiskal prvi in letos drug* ljubljanski velesejm.	V. M* A.
Vesti z Gorlikega
Iz gorenje Vipavske. — Po preteku enega
dolgega Leta so nas končno vendar-Ie zopet enkrat vabili lepaki in časopisne notice v Štur je pri Ajdovščini k prireditvi tamkajšnjega Slov. izobraževalnega društva. — Menili smo že, da je bila lanska prireditev tega društva, posebno pa nastop vrlega vrlega pevskega in tamburaškega zbora s proizvajanjem «Jamske Ivanke* le čarokrasen sen, le kratka osamljena vizija, ki jo je bilo nam takratnim udeležni-
koffi dkno te enkrat videti m slišati, predno zapustimo to ubogo valkanično zemljo. Saj so nam svetovni geologi za pretečeni mesec prerokovali in napisali svoj'« Mane, tekel, fare?,» pod razvalinami južnozapadne Evrope....
Dasi je v nedeljo dne 3. t. m. skoro ves dopoldan in tudi večinoma popoldan nepretrgoma deževalo, sem se vendar udeležil prireditve. Pred dokaj okusno prirejenim in okinčanim odrom sem našel lepo Število soudeležmkov izza lanske prireditve, po večini domačinov štur cev in Ajdovcev, kar znači, da je lanska prireditev ostala vsem še v prav živem spominu in da so tudi od današnje prireditve (dasiravno pod razpetimi dežniki) pričakovali nekaj boljšega, dovršenejšega od onega, kar po drugih podeželskih odrih dosedaj zaman iščemo, pač pa po vsej pravici pričakujemo. Odkrito moram priznati, da tudi letošnja prireditev ni v ničemer zaostala za lansko pa najsibo v nastopu ali pa v preciznosti izvajanja posameznih točk; zdelo sc nam je celo, da je kazala mnogo napredka, posebno kar se tiče igre. Igra burka-enodejanka «V posre-dovalnici* je bila podana zelo dobro, posebno če vpoštevamo, da; smo skoro vse igralke, ki so nastopale, šele prvič videli na odru; nekatere so nas s svojim majstrškim in sigurnim nastopom naravnost presenetile in bi bile sposobne nastopati tudi na boljših odrih. (Kakor Ajdovščina itd. —Ali ne bi lahko Šturije in Ajdovščina pri taki obilici dramatskih in pevskih moči enotno ali vsaj sporazumno postopali na kulturnem polju? Kaj vse se bi lahko dalo doseči!)
Radi precej močne burje niso pevske točke dosegle onega učinka, ki bi ga gotovo bile pri tihem vremenu; bile pa so skozinskoz točno in z res pravim umeva-njem proizvajane. Najbolj so dopadle: Schwabov; Večer na morju; Vipavi (skladba g. pevovocfje); Grumov: Venček narodnih in Lajovičev: Medved' z medom; pri zadnji je bil sicer poslednji decrescendo premalo enoten, vsled tega neizrazit, kar bi pa bila menda edina hiba te težke pesmL Več pa od pevskega zbora, ki sestoji skoro izključno le iz delavcev in delavk, v kratki dobi njegovega nekaj nad dveletnega obstoja prav gotovo ne moremo zahtevati. V zelo dobro razpoloženje nas je spravil kuplet, «Župan», ki je bil nad vse pričakovanje dobro izvajan. Manj sse mi je dopa-del šaljivi pozdravni govor; poznalo se je,
se govornik nima časa pečati s slovnico. (Društva naj posebno na zimo gojijo pridno govorniške vaje!) V ostalem pa sta bila njegov nastop in krepost glasu zelo na mestu. *
V prvi vrsti gre seveda hvala za dobro-uspelo prireditev gg, pevovodji in režiserju in jima moramo le častitati na uspehu. Vam, pevci, pevke in igralke pa kličemo: le tako korajžno m neustrašeno naprej ter kaj kmalu nasvidenje! Morebiti se prih. leto vidimo pri skupnem nastopu Šturcev in Ajdovcev, dasiravno pravijo, da je brezglava mirovna konferenca tudi vmesni republiki med Ajdovščino i n Šturijami določila dokaj večjo dolžino od' zahoda proti vshodu, baje da neki meri celih 89km in nekaj nad 600 m. — Udeleženec.
Poldncvni tatovi. Kako naj jih sicer imenujemo. So to namreč prav posebna vrsta tatov, ki jim noč ne služi v svoje namene, ampak si izberejo za to dan, in sicer uro, ko je najbolj svetlo, je življenje na ulicah najživabnejŠe. To so predrzni tatovi in v svoi obrti tako izšolam, da se jim moramo kar čuditi. Tu gre gotovo za celo družbo tatov in naloga naše policije je, da je Čimpreje izsledi, kar jpa z o žirom na to, da je naša policija po svoji prefriganosti daleč za tatovi, precej težko. — Pred par dnevi so okradli znanega trgovca s stekleni no in porcelanom v Gosposki ulici v Gorici, g, Antona Korena. In sioer ob najlepši opoldanski uri. Bila je ena ura popoldne, ko je gospa Koren zaklenila glavna m tudi stranska vrata svoje prodajalne in te za 40 minut oddaljila v prvo nadstropje h kcsiltt. Med tem pa so prišli tatovi, odprli stranska vrata v prodajalno z vetrihi, stopili v prostore In se lotili umevno najprej blagajne. Tudi zdaj jim je bila sreča dokaj mila. Dobili so v neki škatli lepo vsoto 3000 lir, s katerimi so se morali zadovoljiti in so odšli. Gospa je zapazila tatvino koj, ko se je vrnila v prodajalno. In je naznanila zadevo orožnikom, ki so storilcem na sledu. — Poleg tega pa moramo zadnje dni konštatirati še celo serijo tatov. Obiskali so okoli 4. ure popoldne stanovanje inženirja Deperisa in mu odnesli zlato uro, zlato verižico, zlato zapestnico in kovčeg, v skupni vnednosti 1500 L. — Blazič Jožef iz Mirna, star 22 let, je prišel v Gorico po opravkih na sodnijo m pustil dvo-kolo v veži. Ko se je vrnil, mu je izginilo. Škode ima 700 lir. Moral je iti peš domov v1 Miren. — Iz barake kjer stanujeta Konal Jožef in Cej Lojze, je bilo ukradenih prvemu 100 L, drugemu pa srebrna ura z verižico. 0( tatovih ni sledu.	i
Storje pri AjdorviSai v * Kraljestvu Palčkov*. Z mogočnim poletom so se povzpele v ospredje vse vipavske doline. S popolnoma novim sporedom sta stopila na oder dne 3. septembra naj megečni moški pevski zbor ter na novo sestavljeni ženski pevski zbor, 32 pevk! Med drugim je doživela Leb&nova kompozicija «Vipav»;> svojo premiero. Svikaršičeve «Koroške narodnes pa so nani milotožno poklicale v spomin usodno žaloigro koroškega plebiscita od dne 10. 10. 1920. —Takoj drugo nedeljo (20. sept.) pa se je uprizorilo med nami nekaj, česar mi Šfurci ne bomo zablii, dekler bomo živeli: «V kraljestvu Palčkov».
Uprizoriti to slavno in pristno našo mladinsko igro, bolje rečeno prvo našo opereto, s katero se je ovekovečil naš mali narod na polju pravljičnih oper v svetovni muzični zgodovini, — uprizoriti jo v kmetski vasi, to je prepogumiti načrt, smela misel. Saj je treba naučiti nič manj kot 35 redem do osemletnih dečkov in deklic težke deklamacije, živahnega petja, viharnega kretanja, kompliciranega plesnega gibanja, in to posamič in v različnih zberih in skupinah. In koliko je treba kostumov, lasulj, brad! Pa z neumornim trudom, neizmernim potrpljenjem in z združenimi močmi se je vse dosegk). Seveda je treba tudi gledališkega talenta, muzikaučne naobrazbe in pevskega posluha in glasu. Pa hvala Bogu pri nas v Šturjah se najde vse. Ponosni smo na naš Šolski zbor, na voditeljicu gospo Bianki, na učitelijco gospodično Darinko Jamsek in — last non least — na našega župnika gospoda Alberta Lebana, ki je učitelj petja, da ga n?.
Sedaj pa še nekaj o uprizoritvi samr. Na prostornem Čermeljevem dvorišču postavijo marljivi člani pevskega zbora oder, u pelje jo električno razsvetljave. Domači tamburaški: zbor «Danica» konča svojo urnobesno uvodnico. Zavesa se dvigne. V gozdu dremljejo Palčki. Tatko majhni in ljube kani! Nepozabljivo ganljiv prizorf Občinstvo paf. In pestem se začne na odrti med palčki gibanje, skakanje, kolo, petje, vriskanje, smeh, jok, nagajanje, presene-čevanje, razočarovanje. Vse vprek: Vile, kralj, kraljica, škrati, čedež za čudežem sikoz vse trt prizore in vse v najlepših skupinah in pe~ stro-ž i vi h barvah- Človeka prav dobro de, da se odmakneš za dve urici, s tega pustega in grdega sveta tja v kraljestvo bajk in pravljic, v deželo nežne basni in otroške nedolžnosti.
Palmo pa je odnesla še ne osemletna Mi cika Skvarč kot> — norček. To malo punče je naravnost gledališki talent. Vso igro v mezincu in nagapvo kot pomladanska burja. Vrlo nas je očarjevala tudi Zorica J&ejn kot prva vila. Ta njen spretnosigurni nastop, vsebujoč v sebi po-nositost in nežnost ob enem! Vrlo eo» se sukale tudi Ivanka Žejn in njena sestrica Tončka. Bučen smeh in večkratni splošen aplavz je znala vzbujati tudi Mihelčka Kete, ki je v vlogi vratarja poživljala igro vedno znova. Vseh malih igralk in igralcev seve ne moremo posebej imenovati. Zadostuje naj jim, da smo jim vsi hvaležni za izvanredni nežni in sveži užitek, katerega so nam podali.
Na splošno zahtevo se bo ta krasna mladinska igra ponovila v nedeljo, dne 1. oktobra, ob 4. uri popoldne v gledališki dvorani v Ajdovščini, kjer bodo pa bučni efekti prišli še bolj do veljave. Prijateljem naših malčkov obisk toplo priporočamo. Za naše izobražen-stvo pa je sploh častna narodna dolžnost da sc seznani s to najlepšo našo opereto, tembolj, ker je ta biser naše gledališke literature zrasel na naših tleh, na Primorskem. Gospod učitelj Ribičič je spesnil besedilo, gospod Grbec pa ga je tako srečno uglasbi!. Doseđaj so uprizorili «V kraljestvu Palčkov» v Trstu, Ljubljani, Idriji in — v Šturjah. — Naj osiane/o naše Šturje še zanaprej v taki slavni družbi!
FRAN;
S poti v LubUan©
(Fiha vtisov).
Trst... Čas kislih kumaric je ven, kopalna sezija je pri kraju, to samo vzdušje mori le še laške liste, ki molče o Krnu kot grob, a se kopljejo v dolgih poročilih o vele sejmu, ki ni napačen — kajpai da ne, a za Trst bi moral biti boljši. Sam dež in zopet čas, čas zgodnje jeseni z vsemi svopmi znaki. Tu pa tam malo burje. Prav malo Še. Človeku se hoče ven, ven, kamorkoli. Kupil sem vstopnico za ljubljanski velesekm. Stopil sem na delegacijo, kjer so mi dali vizum. Na kolodvoru sem kupil listek za ponočni brzovf&k, o katerem se mi je zdelo, da še najhitreje vozi in vstopil sem v prvi voz,
ki sem ga videl s tretjim razredom.
• « «
Neki gospod je bil v kupe ju. Pogledal me je od nog do glave, kot da trna kaj povedati. Nič mi ni povedal. Menil sem, da je morda Slovenec, lahko pa tudi Nemec. Vzel sem v roko »Novo prešoče je Nemec m mu je do govora, bo zinil. Vzel sem «Piccolo», Če je morda Italijan. Ni zinil, le gledal je. Vzel sem Govekarjev roman «Svitanje*f ki! ga berem, kadar mi hoče biti dolg čas; zopet ni zinil. Ali je zamorec, ali pa mi nima ničesar povedati.
PogJcbii sem se v branje romana. Roman je čisto Govekarjev, roman človeka, ki poleg stotin dnevnih opravkov tudi piše. Ne kot Tavčar, Tavčarja čislam zelo. «Svitan;e» pa nima osrednjega dejanja, problema, okoli katerega bi se vrtelo vte drugo. Posamezni dogodki so nanizani drugi poleg drugega. Če >e hotel orisati dobo, ni potrebne plastike v tem orisu. Značilno je, da so vsi Avstrijci nesimpatični, roparski, lačni, sestradani, prihajajoči
'Francozi pa lepi, brhkf, siti, lepo obl«čen?J prijazni Hd. Francozi govore liberalno, Valen-j tin Vodnik govori literarno, kmetje govorci tudi literarno, zato je roman kot tak do dn* Iiteratski, kljub lepi ideji, ki jo je hotel piaa^ ielj pevdariti in tu pa tam zasoliti s kritiko ki drugimi ocvirki.
« ♦ +
V kupč sta vstopila še dva gospoda. Pjrvaf beseda je bila nemška. Trda. Druga beseda j« bila mažarska. Tekoča. Gospod, ki je prvi sedel v kupeju, se je zganil. Razod^lo se da je tmazar-ember=. Vsi trije Irgovci. Dva iz Budimpešte, tretji iz Subotice, tedaj Jugo»-slovan. Stopil sem bil v vagon, namenjen za v Budimpešto. Nič ne de, saj je Ljubljana preje kot glavno madžarsko mesto. Vstopil je še četrti, Zagrebčan. Spoznal sem, da rarume mažarščino. Vtaknil se je namreč v nemškem jeziku v njih pogovor. *Da ljudstvi v Jugoslaviji zabavlja, niso gospodarski vzroki.» — »Zakaj ne?» je vprašal Mažar iz Budimpešte. — «Ker se godi ljudstvu bolje kot se je godilo« preje rn kot se godi drugje.» — -Čemu pa ;ej nezadovoljno?:* — «To so politični vzroki, Nil pa nezadovoljno z državo, ki jo hoče imeti,; ampak z načinom vladanja. SIcer pa je to povsodi.» — To je res; toda po mojem mnenju Jugoslavija ne mere obstojati-^—i «Po Vaš^ želji, recUc. Saj , se vidi, kdo more obstajati kdo ne. Le poglejte Avstrijo,* je dejal Zagrebčan. Mažar iz Subotice pa: «Zakaji jc anekti* rala nas M.ažare?» — rče je v neki vasi ca sam Mažar, vsi drugi pa Jugoslovani, bi te vasi ne smeli aaeikHrati.a — «Ampak, ona nas zatira, prej tega ni bilo. Mažar i niso nikoli zatirali.-) Bumf! Splošen smeh. še oni iz Subo-j tiče se je smejal ne vede zakaj. «Vse države zatirajo,» se je oglasil zopet eden. «PogIejte, Slovencem v Trstu so zažgati Balkan, kjer so se sha>ali.-> — «Aaa, sta se začudila onadfva. «-Kdo je zažgal?a — «Fašisti,a se je glasilo pojasnilo. «Pa bo država plačala?» — *Ni bo plačala.» Nekaj trenutkov molka. Natt ; govski pogovor, potem dremanje, zopet tr. 1 ski pogovor in dremanje do Postojne. Tam ! povanje listkov do Ljubljane in drugam. Poc i počasi. No, vlak čaka in zamuda nič ne j Potniki Čaka;o uradnika, Dunaj čaka potni, j Saj na svetu se sploh nobena stvar ne mu To pogosto tudi pri naših železnicah obč tirno.
* * *
Spim.., Ljubljana; nekaj potnikov vstop mokri so od vlage. Stopil sem na peron. Eru ura. Vlak ima eno ura zamude. Nič ne dc Ljubljana je stala še vedno na mestu. Dež je padal. Ulice so bile temne. Na£!o v ho*el. v Prosim, ali imate kako sobo? a — *Nič več, vse zasedeno.-> — 'Niti z dvema posteljama nc?a vpraša nekdo za menoj. — «Niti s štirimi posteljami ne, gospod,-) je dejal vratar. Pa gremo drugam. Isto. Vseh hotelov se ne splača obletati. Grem v kavarno Evropo. Ta je od prta vso noč. Sedem za mizo, naročim kavo in prenočujem zastonj.
Kavarna je polna. Ljubljančan je postal tisto dni velikomeščaiu Dovoljeno mu jn krokati vso noč. To priliko je dobro izrabilL Pijejo vina več kot kavo. Glasni so in dovtipni. Najglasnejši so Zagrebčani. Za mojim hrbtom jih je celo omizje. Vse ženske nadlegujejo s pogledi in z besedami. Tipi mešetarjev. Seveda ne vedo, da je Ljubljana na zunaj silno spodobna in si le zaokrožene družbe privoščijo kaj krep-kejšega. To pa ni za javnost. Zato Zagrebčani niso imeli uspeha. Videl pa sem tale prizor:
Mlada dama in častnik sedita pri sosednji mizi. Oba kadita cigarete in se pogovarjata. Častnik se za hip odstrani. Eden Zagrebčanov se dvigne, stopi k dami in ji vzame cigareto iss rok, dene jo v usta in gre po kavaru*. Častnik se vrne, dama mu pove slučaj Zgarebčaa jo moral s poklonom vrniti cigareto. Osramočen je bil, dr^tgega se ni zgodilo, ilustracija teh ljudi!
* * • * «
Velesejen?.;. Ne bom pisal sirokovr.jaškega porodila, ker bi mu nihče ne verjel. Povem sama da mi je ugajal. Bolj kot trlaški. To ne zato, ker sem «narodnjakaH je bil na ravnini,] ali ker so paviipni v jugoskvanskih barvah pisani, ampak, ker je lepo urejen in mnogovrst-nejši. Tudi je mnogo večji kot lau&ko loto. Cela
Eisana naselbina, lepa, zelo lepa, kavarne, bari, arkoli hočeš, Ljubljana sc je v večernih urah pridno poslužila velcsejmovlh gostilen, ki imajo sicer najdražja vina, a so tudi najdalfe odprte. Tudi kitajski bar dobiš, turško kavarno, rusiJ bar itd. Ljudstva veliko, skozi paviljore se težko prerineš, raje bi včasi naz^j kot naprej.
• * ♦
Poleg velesejma stojita cirkrsa. Baje sta imela zelo velik obi»k. Če hočeš na vrtiljak, ti je postreženo, tudi zibajoči čolni so na raa> polago, streljati se lahko učiš in fotografirati s« lahko daš v desetih minutai). Sploh je dal ve-lesejm sicer mrtvi Ljubljani precej živo sliko. Polno ljudi na ulicah, polno ljudi na razstavah. Ah, da, razstave. Ena s sejmom združena jc v obrtni šoli. Zgodovinska umetniška razs.ta.va do moderoe Saj sploh nismo vedeii, da imamo kaj. Ljubljančan jo hiti gledati Že mora biti kaj posebnega, si misli, če je združeno z. v«Lc-se^nom. «Sami svetniki!* je vzkliknil nr.kdo, moderen po svojih Mačah in "mišljenfus. Pa zakaj niso tedaj sliksli Ven^r7 Moj Dog! «Ven-dar to lažje razumem kot našo moderno,» ie vzkliknil gospod v fraku. jej, je vzkliknila dama, Langus je pa fejst mals.ll*
PODLISTEK
Kolrikeva ©poroka
Kriminalna novela, j spisal Fridrich Thieme. Poslovenil Slavomir Josipovič.	13

tfem
♦	In kaj naj jaz storim v tej zadevi?»
♦	Gospod doktor! Vi ste v tem mestu najboljši izvedenec v pravnih zadevah. Da »si sam pravnik, vendar v teh zadevah nisem tako izkušen, kot vi. Zato vas vpra-Jam. ali je še kako možoo, da moja nevesta dobi kaj od tega premoženja, ki pravzaprav njej pritiče?»
«Nikakor ne,» je odvrnil določno Gnezda.	. (
Edina pot,, ki gcspici še ostaja, je, da se priporoči blagodušnosti Hojnikovi. Gospod 00 vpošteval »tanje stvari in dami dobrosrčno določil primemo odškodnino,«
«Vedel sem dobro, da ne dobim nikake boljše tolažbe,* je rekel pristav vstajaje.
«Svojo nevesto sem na to že ipripraviL Jutri dopoldne pcjdem ž njoi h Hojniku.
Tam m j mu izroči najdeno listino in naj apelira na njegovo velikodusje. Upam, da se bo dal kaj pregovoriti, posebno, ko bo pomislil, da bi bila moja nevesta lahko uničila najdeno listino.*
»Pri tem, se ve da, ne smete pozabiti, da bi ona tudi brez tega ne imela nikake pravice do dedščine, dokler bi ce ne našla izgubljena oporoka!*
Pristav se je zahvalil in odšel, a Gnezda se je mirno vrml zopet v kabinet. Velike razburjenosti, ki se je bila polotila Ježka, kot, da niti ne opažal. Ježek je hitel in ckrajševal svoje Opravilo, kolikor se je dalo, da bi le mogel oditi čim prej. Prav proti svoji dosedanji navadi je bil jako redkih besed in ko je odhajal, je pozabil celo svoj klobuk, da se je moral vrniti ponj.
Moj prijatelj se je za njim smejal.
«Ali vidiš, kako je zadelo v živo,» je pripomnil.—
«Tomaž, pokličite hitro pristava in Val-nika dolif»
Ko sta prišla detektiv in pristav, se je obrnil Gnezda najprej k prvemu rekoč:
«S ledi te maserju. Jaz mislim, da bo najprej preudaril, potem pa takoj odšel k Hojniku. Danes1 nima časa, da bi se poshižil med njima navadne obče valne poti; zato pcjde naravnost k njemu. Pazite, koliko časa ostane pri njem, kakšen in kako bo prišel od njega ter kam pojde potlej. Potem pa pridite zopet hitro sean!» ,
Valnik je odšel.
♦ In kaj bo potlej?* je vprašal pristav.
«Vse pojde in se izvrši tako, kot sem določil. Ježek je sedaj vržen iz svojega raja. Kot ime tel j oporoke, je imel Hojnska v svojih krempljih. Najprej je kanil izsOiti iž njega prav čedno vsotico. Potem pa, ko je trgovec postal glavni dedič tudi brez oporoke, je njegovo jamstva premnogo izgubilo na tvoji vrednosti. On si mora zdaj prizadevati, da proda ukradeno oporoko Hojniku še preden ta izve, da se je nasla druga, tozadevna Kstina. časa ima le do jutri dopoldne; do t eda* bo torej izkušal izsiliti čim večjo w t. o niku bo kaj na-tvezel, da mor« iz Mer t- aftibodi uzroka,
takoj pobegniti in. bo zahteval, da mu iz-
Slača čim več možno, V slučaju, da bi se [ojnik branil, mu bo pretil da ponudi oporoko gcspici Rjavčevi na predaj, zakaj Hojnik do sedaj še nič ne ve, da je Bstina postala neveljavna. Ker mu pa Hojnik ne bo mogel preskrbeti in dati denarja, se bostai oba poštenjaka ločila kot smrtna sovražnika*.
Zdelo se mi je potrebno, da stem se vmešal v pogovor: «Z ozirom na njunost in naglico, v kateri naj mu Hojnik preskrbi denar, se bo Ježek gotovo zadovoljil tudi z manjšo vsoto, samo, da mu jo Hojnik nemudoma) da na razpolago.*
«Tudi to je mogoče. Zato mora oporo-reka še danes zvečer priti v naše roke!*
se«
Po poldrugi uri se je vrnil Valnik. Gnezda je imel prav; Ježek je bil pri Hojniku. Pogovor je trajal skoraj pol ure. Maser je švignil kot strela mimo. Znak, da je bil silno razburjen. Zavil je po najbližji poti proti svojemu stanovanju.
•Potem je pa skrajni čas*, je odločil Gnezda. Vzel je star Časopis, prijel 2*
škarje in izstrigel nekoliko besedi in pismen ter jih prilepil na bel listek. Podal mi je papir.
«Kaj jc to?* je vprašal.
Čital sem: «Z velikanskimi žrtvami pre-skrbel novce. Ne sicai prav iolikc-, kolikor cte zahtevali, pa se že kako pogodiva. Pričakujem vas ob deseti pri «lepem rtzglc-du». Prinesite s seboj, zakaj le proti zameni enega z drugim*.
Moj prijatelj je vzel zavitek in je vlaknil listek vanj.
«Nas lov ni potreben, izdal bi nas lahko,* je dodal. — «Tor,ažt malo pred deveio uro oddaj'e ta list kakemu otroku, ali pa kateri drugi pripravni osebi, ki bo ravno na ulici, kjer stanuje Ježek. Odda naj mu ga osebno ali pa naj ga prinese nazaj. Vi boste kje čakali in natančno pazili, da se odda list pravilno.
«Ti imaš za gotovo, da maser pride?*
«Pride, pride. Njegova edina nada in želja je, da do jutri zjutraj doseže svoj na-» men*.
IDaliet
«fDUfOS7.
t Trstu, dne 21. septembra 191fc
Sc bolj zabavno ie v «modern4» v Jakopičevem paviljonu, čudna so poda slovenskega slikarstva. Za Ljubljančana, ki pije cviček, nerazumljiva. Ce hočeS gledati Jakopiča (ne Jakopiča, ampak njegove slike), se morafi postaviti nekaj korakov proč. Barve pač, barve, ampak, Jkie je pokrajina, ki bi bila taka! Pa pustimo. Vavpotič je bolpi. Gaspari zelo prijeten, pravi ♦slovenski^ slikar. Kipar Zajec pa tudi, tam se nekaj vidi. Ah, klasicizem) Ljubljana je navdušena zanj. «To je nekaj» je dejal gospod z naočniki. Kralja sta pa neužitna.* — «Saj hočeta nekaj povedati,«* je dejal drugi, «a vrag vedi, kaj.* — »Vama prav nič, gospoda — ah, par-don, mislil sem, da je tu mo<j prijatelj...* No, v razstavi je mrzlo, mrzlo, od samih kompromisov, od same duševne lenobe obiskovalcev, le od nekaterih slik veje toplina in tiste niso
pohvaljene od publike,
* ♦ ♦
Nekaj drugega pa je gledališče De-/eta dežela. V Tivoliju je. Rusi igrajo, plešejo, pojejo. Čudovito je, kako pri nas ruska cšmira- pospešuje slovansko vzajemnost. Vse je navdušeno zanje. Pri pogrnjenih mizah na prostem se lahko kadi, kvanta, dela opazke med igro, žvižga igrano melodijo, pomaga peti... Carovito! Poleg tega pa Danilo. Danilo s črnim frakom namreč, s cilindrom in ogromno krizanlemo slovenske šmire. ^ Ko se prikaže, ga občinstvo pozdravi: «2iuja. Danilo! » Danilo pozna občinstvo. Posebno ljubljansko. Pove dervtip, ki je precej masten, simpatija je na vrhuncu. Nastopita Rus in Rusinja z banalnim in vsak okus žalečim plesom, podobnim brcanju uprežene kobile, ki se trže iz vajeti. Občinstvo zahteva ponovitev. Tuli. Danilo ga hoče pomiriti z dovtiporn. Toda ponoviti se mora. Vse banalne točke so morali ponoviti, dasi še najboljša ni bila uprizoritve vredna.
• • *
iščem človeka, s katerim se imava za norca, da sva si prijatelja. Kje je? Na sejmu ga ni, na c^sti ga m. V kavarni ga ni. Spomnim se pametne ideje. Grem pod zemljo. Kam pa? V unionsko klet. Ne poznate te kleti? To je pač središče kulturnega in političnega dela. Neizvršeni načrti, nenapisane studi;« in pesmi, kritika vsega javnega dela visi po stenah. Toda. to naj te ne moti. Saj imar.-.o tudi v Gorici take lokale in v Trstu tudi. Tistih, ki delajo ob polnočnih urah, je malo. Oboji izgubljajo moči in se starajo, eni ob pisalni mizi, drugi ob kroku e*«e delajo, drugi kritizirajo. Tako je svet na. rejen, zato so c unionska iklet», «fajmošter» in ckaplan > samo sestaven del gonilne sile našega napredka. — Prijatelja sem dobil v kleti. Pil je četrt. Vsakdo pije samo četrt. Teh četrti pa — je več po vrsti. Vsakdo govori, vsakdo sklepa, obsoja, vsakdo bi delal boljše, boljše slike in pesmi, boljšo finančno politiko in diplomacijo, ampak na žalost je cvička še obilo v deželi Ko ga popijejo — Bog ve...
Naj pa še ta film konča z unionsko kletjo!
Gospodarstvo
Stanje papirnatega denarja v posameznih državah. Od 1. do 17. t. m. se je število čehoslovaških novčanih zmanjšalo za 105 miljorov čsl. kron. Rezerva se je zvišala za 1.184 miljonov. — V Nemčiji se je po zadnjem izkazu povečalo število novčanic za 22.979*9 miljonov mark in znaša danes 238,i47'2 miljonov mark. — V Romuniji se je v štirih mesecih s4anje papirnatega denarja pomnožilo za 292 miljonov levov.
—	V Franciji je bilo dne 7. septembra za 36.959,102.000 franc. frankov v prometu.
—	Na Angleškem pa 7. septembra za 122,880.000 funtov šterlingov.
O preureditvi kmetijskega pouka na Goriškem. Pred vojno smo imeli na Goriškem deželno kmetijsko šolo v Gorici. Iz te je izšlo letno le pičlo število učencev. O teh jih je navadno le malo ostalo na domu; večinoma so spremenili svoj poklic ali pa so .postali oskrbniki manjših velepose-štev. Očividno je torej, da šola vsled tega ni dosegla svojega pravega namena. Prav malo koristi so imeli od nje oni mali posestniki, kateri niso mogli pošiljati svojih sinov v kmetijsko- šolo v Gorico, ker so jih potrebovali doma že za delo. Zato je bila preureditev kmetijskega pouka v naši deželi nujno potrebna. Ta preureditev se je izvršila v modernem duhu, ker postane kmetijski pouk ž njo splošen in dostopen širšemu ljudstvu. Pr^j se je učila na kmetijski šoli komaj tridesetorica mladeniče v, zdaj se pa že v obstoječih nadaljevalnih kmetijskih šolah po deželi podučuje več sto učencev. Ko se bodo pa te šole s časom pomnožile, jih bo obiskovalo lahko neLaj tfeočev. Res je, da si učenci teh šol ne bedo mogli pridobiti toliko znanja, kakor oni prejšnje kmetijske šole, toda boljše in pravičnejše je deliti množici in vsakemu nekaj, kakor nuditi poedincem vse. V toliko je torej preureditev kmetijskega pouka socialna, razmeram in zahtevam časa primerna. Tudi je v načrtu preureditve preskrbljeno za izpopolnitev kmetijskega pouka in sicer s prirejanjem praktičnih tečajev po deželi, katere bedo vodili strokovnjaki dež. kmetijskega urada. Takih tečajev se je letos že več vršilo.
Ta preureditev kmetijskega pouka bi ostala brezuspešna, če ne bi imeli sposobnih učiteljev za te šele. Vsled tega je deželni odbor goriški letos otvoril v Gorici kmetijski tečaj za take učitelje, ki žele poučevati v nadaljevalnih kmetijskih šolah. Pozivu deželnega odbora se je odzvalo 54 slorvenskih in 30 italijanskih učiteljev. Tečaj se je otvcril 1, avgusta s pozdravnim govorom deželnega predsednika dr. Petta-rina in odbornika g. dr. E. Besednjaka. Redni pouk je pričel nato že drugi dan. Ker je velike vair.osti, da bodo učitelji temeljito in dobro poučeni v vseh strokah kmetijstva, je učiteljski tečaj razdeljen na dva dela. V prvem delu, ki se vrši ob letošnjih počitnicah se .po-učuje poljedelstvo in živinoreja. V drugem letu, to je v prihodnjih šolskih počitnicah se bo poučevalo vinogradništvo, sadjarstvo, kletarstvo, mlekarstvo in druge kmetijske stroke.
Približno enak je tudi učni načrt za nadaljevalne šole, ki imajo tudi dva zimska fečaja.
Od te preureditve kinetijrieefla pouka se
upravičeno pričakuje, da bo velike splošne koristi za kmečko ljudstvo, ker bodo učitelji gotovo znali na učiteljskem tečaju pridbljeno znanje vcepiti mladini in jih obuditi veselje do svojega stanu in rodne grude. S tem ne ostanejo učitelji samo apostoli ljudske izobrazbe, ampak jim fe podeljena tudi važna naloga strokovnega učitelja1 kmečkega naraščaja, —• j(«Go»p. list*.)
Gospodarstvo
zakavktiklh sovjetskih republik
(Izjava trgovskega zastopnika g. Šeftela) Trgovinski zastopnik treh za kavkaskih republik v Rimu dr. Šeftel, ki se nahaja sedaj povodom vzorčnega semnja v Trstu, je dal enemu naših sortrudnikov sledečo izjavo: Vse tri zakavkaške sovjetske republike Gruzija, Azerbejdžan in Armenija so si ustanovile svoj komisariat za vnanjo trgovino v Tiflisu. Ta komisariat ima svojega zastopnika tudi v Rimu. Naš komisariat se je zelo rad odzval vabilu iz Trsta, kajti veseli smo bili, da se nam je ponudila prilika. da lahko pokažemo, kako velika je gospodarska moč teh treh republik in koliko imamo proizvodov, ki gredo prav ravno italijanski industriji.	__
Naša najvažnejša industrija je industrija nafte in njenih soizdelkov, kakor petroleja, benzina, mazolnega olja, svetlobnega in kurjavnega olja. V to zadnjo vrsto spadajo kurjavna olja za avtomobile in ladje Prodajo vseh teh proizvodov v inozemstvo vodi prodajna organizacija «Agneft». Sedaj se izkorišča okoli 115.000 izvirkov. Proizvodnja nafte raste z vsakkn dnem. Vsled prodajanja nafte v inozemstvo je bilo mogoče zboljšati prehrano delavcev, kar je imelo za posledico, da je postala proizvodnja še izdatnejša. Proizvodnja narašča tudi v zadnjih dneh, toda statistični podatki so mi na razpolago le do 1. marca t. 1. V mssecu februarju letošnjega leta se je pridobilo 230,771 ton nafte, medtem ko se je je v prvih 28 dnevih, meseca januarja pridobilo za 7'8^ manj. Proizvodnja v mesecu januarju je znašala 206.735 ton in je bila za 17'8% večja kot proizvodnja v mesecu januarju lanskega leta (1921.) Kar se tiče dnevne proizvodnje je treba naglasili, da je znašala v prvih dnevih meseca februarja 3482 ton, a je v zadnjih dnevih nara-stla na 8694 ton. Ti veliki uspehi naših republik v proizvodnji nafte soi bili mogoči samo zato, ker se je vestno skrbelo, da se ustvarijo potrebni tehnični in znanstveni predpogoji. O tem se lahko vsakdo pouči iz dela, ki ga je sestavil po nalogu azer-bejdžanskega sovjeta znani učenjak profesor Gurjevič,
Naše dežele so zelo bogate tudi na rudah. V pokrajinah Alekasja in Adgana se nahajajo zlato- in železonosne rude, v pokrajini Bonšur se najde tudi svinec, sreb-ronosni svinec in srebro. Proizvodnja premoga je prekosila vi, 1921. vsa druga leta od L 1900. dalje. Posebno važnost ima pridobivanje mangana. Dasi se niso še dosegle številke iz dobe tik pred vojno, je vendar pomembno, da leži samo v pristanišču Peti 815.000 ton mangana, ki je pripravljen za izvoiz. V letu 1913. je bila proizvodnja man-
fana v Gruziji največja na svetu, kajti pre* aša.Ia je proizvodnjo Severne Amerike, Brazilije in Španije.
Gozdovi treh republik so naravnost ogromni. Površina goadav znaša nad 2 mi-Ijona hektarjev in od tega se izkorišča le neznaten del. V poStev prihaja 365 vrst lesa. O izkoriščanju gozdov kakor tudi o namestitvi mogočnih električnih naprav so se začela v zadnjem času pogajanja z nekim italijanskim konsorcijem, h kateremu pripada tudi več bank. Parketov je gotervih za izvoz nad 100.000 kvadratnih metrov. Med drugimi važnimi proizvodi je treba omeniti še tobak, čaj, volno, bombaž, rastlinska olja, svilo, vino, konopljo, južno sadje itd.
Mali oglasi
se računajo pa 20 stol beseda. - Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 4'—, Kdor išče službo, plača polovično ceno.
MOTOCIKEL, znamke <:Molosacoche», 8M HP, v najboljšem stanju, se proda za L 2000. Otrovska, Općine.	1722
GOSPODIČNA s primerno izobrazbo, veSča slovenskega, italijanskega in nemškega je-j zika, želi službe kot bUgajničarka. Naslov pri upravniStvu,	1711
POZORI Nujno potrebujem mnogo srebra. Plačam krone in goldinarje po najvišjih cenah. Via Malcanton 7, H. levo.	1594
EGIPTOVSKI profesor grafotogije pove karakter in usodo življenja Sprejema cd 13 do 19 v Trstu, via Carducci 24, V.	1714
ZLAT, srebrn in papirnat denar kupuje in prodaja po zmernih cenah menjalnica v ulici Giacinto GalHna 2, (nasproti hotela Monce-nisio).	1721
KRONE srebrna in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II. 19
POZORI Krone, bisere, zlato, platin in zobovje po najviSjih cenah plačuje edini grosist Bel-leli Vita, via Madonnina 10, I.	82
KULISNI MOJSTER se priporoča vsem društvom na deželi za postavljanje odrov in vsakovrstnih kuHs. Josip Bizjak, Trst, via La-voratori 213.	74
OtMl m prihodi vlakov
JUŽNI KOLODVOR Odhodi.
0.40 (ekspresnij v Ljubljano, Beograd, Bukarest. 5.— (osebni) v Si Peter. Ljubljano, Dunaj. 5.33 (direktni) ▼ Benetke črea Červmian' 6.10 M v Gorico, Videm, Benetke. 6.40 (o) v Portoguaro in Benetke. 7.— (direktni breovl.) v Št. Peter, Ljubljano, Gradec, Dima), Reko. 9.— (direktni) v št. Peter, Ljubljano. 10— (o) v Benetke in Milan preko Červmjana. 10.55 (o) v Gorico, Vklem Benetke,
12.—	(o) v Portogruaro (avcoa za Videm t 12.30 (o) na Reko in Postojao.
13.---	(direktni) na Dona j črez Videm in Trjbiž. 15.SO (o) v Benetke črez Čenrfaian.
16.25 (o) v Videm in Benetk«.
16.40 (o) v Žt Peter, LjnblH^o, Du»ai
18.— {direktni brzovlj v Benetke črez Cerviajan,
i 8.20 (o) v Tržič (zveaa za Videm*. 18.40 (o* na Reku Isi v Postojao. 19 45 (C br.) do Divzče-PoOoJne.
23.40 (ek&presniJ v Benetke, Milan. Parte. 23.55 črez Cervuiian v Benetke.
PrihodL 0.40 (direktni) is Benetk, Červinjana 5.10 (direktni) & Bukarešte, Dunaja. Postajne. 6.03 (o) is Benetk in Červinjana. 7.31 (o) k Postojne, St Petra. 8.35 (oj jz Vidma, in Krmtna 9.35 (diraktai) iz Dunaja, in Postojne. 10.25 fol iz Benetk, červinjana. 10.55 (oj iz Vidma, Gorice.
11.25 (direktni) fe Rima. Turina, Beaetk, Vidma.
12.22 (o) iz Dunaja, Ljicbš^ane, Postojne.
14.10 (direktni) fe Vid®*, Gorica, Tržič«.
15.— (dar.) iz Rima, Floreace. Botenje, Bsnetk.
16.25 (ekaereoni) iz Pariza* Benetk.
16.45 (direktni) fe Reke, Postojne.
17.15 (o. b) fe Benetk-Vidma.
18.30 o) fe Trttča").
19	3? (o) iz Reke St. Petra. 20.20 (o) iz Benetk, Červinjana.
20	45 (ekspr.) fe Bukarešta, Beograda, Ljubljane. 21.20 (direktni brnorl.) is Prafe, Dunaja, Lju-
& Prtra.
.o5 (o) Iz
22.55 (o) Iz Benetk in Vidma.	x
23 40 (o) iz Dunaja, ljubljane, Postojne, St. Petra Reke.
23.55 (ekspr.) iz Pariza, Milana, Barnetfc,
Ne vacd ob nedeljah. *•) Vozi tudi ob nedeljah samo od 2. julija do 24. septembra.
POSTAJA PRI SV. ANDREJU (držama). Odhodi.
5.15 (o) v Herpelje, Kanianar, Pulo, 5.25 (brzovL) v Gorico, Dunaj. M on a koro. 5.35 (mrfanij v Koper, Poreč.	-- •
6.10 (o) v Gorico, Podbrdo. 8.55 (me3.) v Koper, Buje. 11.05 (o) v Gorico, Podbrdo. 12.55 fbr7x-vl) v Herpelie. Kanfaaar, Pultf. 13— [me».) v Koper, Buje, Pereč.
16	02 fbrzovl.) v Gorico, Podbrdo,
17	25 (o) v Gorico, Podbrdo.
18.— (o) v Herpelje, Kanfanar, Pulo-19.25 (meš.) v Kope*. Boje*).
Pri bodi*
7.30 (met.) a 7.44 (o) fe Gorice. 8.28 (mei) fe Buf, Kopra*). 10— (o) iz Pule, KaafapAra. Herpe4f.
12.34	(meS). fe Poreča, Buj, Kopra. 12.40 (brcovL) fe Podbrda, Gorice. 15.45 (o) fe Podbrda. Gorice.
15.52 (brzovl.) fe Pule, iCatrfanar*. Herpelf. 16.58 fmedL) iz Buf, Kopra. 21.30 (o) fe Pdohrda, Gorice.
21.35	fmei.) fe Poreča, Buj. Kopra. 22.05 (o) fe Pule, Kanfanara, HerpeAf, 23.50 [braovt] fe Podbrda, Gorice,
*) Ob nedeljah voeL
KONSUMNO in posojilno društvo na Konbo-velu išče krčmarja. Zglasiti se pri omenjenem društvu ob nedeljah popoldne, 1723
ČEVLJARSKI šivalni stroj, za krpanje, se proda za L 250. Senožeče 169.	1724
SLUŽKINJA, pridna m poštena, ki zna tudi
kuhati, se išče k zakonskima na dežek>. Plača po dogovoru. Naslov pri upravništvu.
1725
.IŠČE SE poštena in pridna služkinja. Naslov pri upravništvu.	1726
NA PRODAJ je hiša (exhotel Kozina) v Kozini. Točnejse podatke da Andrej Jug, S. Lucia Št. 5.	1727
ZA GOSTILNE hi kavarne: najboljše esence za rum, cognac, likerje, malinovec ima lekarna v IL Bistrici.	28/3
NA PRODAJ je hotel cGrič» v letoviškem kraju na Dolenjskem, ob glavni cesti tik velikega mostu, ki veže mesto Brežice in Čatež. Hotel ima 6 lepih tujskih sob, 2 podstrešni sobi, 3 lepe prostore za gostilno, vinsko klet in predklet, kuhinjo, lepo verando, hlev in kopalno barako ob Krki. Proda se tudi gostilniški inventar s 3 čolni. Več pove lastnik Josip Uraič, Čatež ob Savi, pošta Brežice.	1716
v Trstu
registrovana zadr. x neomejenim jamstvom
Ulica fler lotgi da Pateffltaa ft. 1.1.
O&reifiile navaAie brasiloe vloge pa
vloge, vezane na trimesečno odpoved po 5V,*/, ako znašajo 20-30.000 Lit po 6% ako znašajo 30*40.000 , po 6 V//, ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja iekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel, št 16-04.	Tel. It. 16-04.
i
z malo prakso se takoj sprejme.
Alojzij Domicelj (parna žaga) Št. Peter na Krasu. 607
Steklene šipe
vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3. (Hote! Europa) telefon 44-23. si
AMBULATORIJ
m spolne, smiltifoe, koin« in olroike
bolezni
44
D.ra G. & A. De Leo
Specialista spopolnjena na pariški kliniki
Moderno zdravljenje sifllttične bolezni, zoženja in
vnetja cevi in kapavca. Preizkušnja krvi za ugotovitev slfillticnih okuženj
Sprejemata od 10 do 12 in od 14 do 17. Gorica, Piazza NicoldTonamasoa (Piazzutta) 8
IVAN KlUŽi 9
Ima v lastni zalogi najraznovrstnejše
kuhinjske in druge hišne potrebščine
iz aie&ieija, sitklniK, lesa ii emilio« prsti. TRST — Pi^za San Giovanni
TRST
IS
Jedilne sobe od L 2400'— naprej, masivne poročne sobe od L 1500*— naprej, kakor tudi drugo navadno in iinejše pohištvo.
ni
Dr. fl. GR0S0UIN
speciaiist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hiša Paternoli.	G0)
II-
2E
■3
registrevena zadruga z omejenim poroštvom*
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n.
Srebrne Krona In zlata plačujem po najoišjlft cenah
ALOJZIJ POVH
Trst Piazza Garibaldi ll l
s (prej Barrlera)
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. felef. 23-67.
.Minzi v!a d0i Re*torfi 1
via Malcanton 7-13
Absolutno
konkurenčne cene.
izvršuje vsa tiskarska tiela točno in solidno Mori lita se nahajajo v ii Sv. Frančiška flsiškega i 20
Trgovina z mešanim blagom
Fran Škabar
(pr«j Ltaassl)
Via S. Francesco d'AssisilO
Postrežba tudi na dom. Cene nizke.
DelnISka slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST, Zadar« 0)
Afilirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka« Beograd In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkovlču, Sarajevu, Splitu, Šibeniku In Zagrebu.
Afilirani zavod v New-Yorku; Frank Sakser Stade Bank.
Izvršuje vse banine posle,
■ar PREJEMA VLOGE
bo bnmUflt knjižice in na tekočI rafus ter Ji& obrestuje po 47*
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki Jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja.
===== Daje v najem varnostne predale (safes) ■
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa di Msparmio štev. S — Via S. Nicold itev. 9.
Telefon St 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.