DELAVSKA POLITIKA
h.
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—. v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor. Ruška eesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Dš* lovsko zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi. M zlatijo v seciaUe namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0J0
Štev. 86	•	Maribor, lo rek, dne 30. julij« 1940 t Leto XV
Tragika kulture . . .
Kultura in civilizacija sta pridobitev človeštva. Človek je imel med stvarstvom največ sposobnosti, da prevzame glavno vlogo na tej zemlji in da si tudi uredi svoje življenje tako, kakor zahteva njegova narava. Učil se je preživljanja in boja za svoj obstanek. Boril se je in se še bori proti neprilikam, ki ga srečavajo v življenju.
Pravimo, da so to njegove duhovne ali inteligenčne sposobnosti, ki jih v tako veliki meri ne opazimo pri nobenem drugem živem bitju na zemlji.
Kako in odkod je prišel ta razvoj človeštva? Ali kot mana z nebesa? Nikakor ne. Ta kulturni napredek ima človeštvo zahvaliti svobodi mišljenja in delovanja, neštetim ipoizkušnjam in pre- 1 izkušnjam ter sklepanju, kaj je bolje,1 pravo in koristno. To duhovno delovanje in eksperimentiranje se je v prvi dobi vršilo počasi, polagoma. Ali gradilo se je spoznanje, ki se je tudi praktično bolj in bolj izvajalo v življenju. Naravni nagon spričo inteligenčne sposobnosti človeka je zahteval, da se človeški rod bolj in bolj smatra za celoto, enoten organizem, ki ima pravico in dolžnost, da započeto civilizacijo skupno brani. Civilizacija je človeka šele dvignila na stopnjo, v kateri je pričel spoznavati, da je človeška nadaljnja u-soda odvisna ne od posameznika, ampak od vsega človeštva, ki pa mora zaradi izpreminjajočih se družabnoso-cialnih razmer sporedno tudi izpopolnjevati. To spoznanje je tudi vzrok, da človeštvo zahteva danes pravičen socialni red za vse ljudi. To je spoznanje splošnih socialnih interesov.
Če je pa človeška skupnost zagazila danes v kapitalistično krizo, je tem bolj potrebno, da se nova družba, o kateri toliko govore in pišejo, fundira s pridobitvami civilizacije, t. j., o novi družbi in njenem redu mora biti svobodna diskuzija, temelj za izpremembo morajo tvoriti izkušnje, znanost s ciljem popolne pravice in enakopravnosti, ki mora biti najvišji temelj novega reda. Človeštvo je toliko napredovalo, da stvar lahko samo presoja in odloča o njej.
Današnja tragika kulture nam pa nudi prav nasprotno sliko. Negira se znanost socializma, negira enakopravnost ljudi, negira se svoboda tiska in besede. 7	>	'
Vse to je strašna tragika kulture in civilizacije.
B
1 I1 1 oj za vpliv na jugovz
Posvetovanja v Solnogradu in Rimu. — Zastopniki Romunije, Bolgarije in Slovaške v Nemčiji.
ItoJ
E
U
vrope
k
„ Preveč
demokracije"
Švicarski dnevnik »Volksstimme« piše:	$
V teh časih demokraciji ne gre dobro. Marsikaj si mora pustiti dopasti, ne da bi se mogla prav braniti; današnja moda hoče celo narediti demokracijo za vzrok nesrečam, ki so zadele staro Evropo. »Preveč demokracije smo imeli«, kričijo politični filozofi na vsakem oglu, »zato jo moramo temeljito pristriči!« Ne, nismo imeli preveč demokracije, ampak premalo, to je tudi eden izmed glavnih vzrokov današnjega evropskega kaosa. Evropa je poznala le več ali manj politično demokracijo, ki jo je gospodarski sistem izpridil in Pokvaril ter pljuval v obraz demokratskim temeljem. Šele takrat bo narodom lepše, če bodo iz duha demokracije u-stvarili nov državni in gospodarski red, katerega posamezni deli bodo v medsebojnem soglasju.
Nemčija, ki se sicer mrzlično pripravlja za napad na Anglijo, je vendar smatrala za potrebno, da še pred napadom hitro uredi sporna vprašanja med Madžari in Bolgari na eni in Romuni na drugi strani. Oborožen konflikt, ki bi ga lahko sprožile madžarske revizionistične zahteve napram Romuniji, bi lahko onemogočil, da bi Romunija, ki se je sedaj docela priključila Nemčiji in Italiji, zalagala Nemčijo s petrolejem. — Poleg Madžarske, ki zahteva, da ji Romunija vrne Sedmograško in plača 30 milijard dinarjev odškodnine, zahtevajo tudi Bolgari priključitev južne Dobrud-že. Poleg tega pa je verjetno, da bo v kratkem tudi Sovjetska zveza, ki je sedaj uredila vprašanje Besarabije, zahtevala, da ^ji Madžarska odstopi Pod-karpatsko Rusijo, ki si jo je ob priliki razkosanja bivše Češkoslovaške republike prisvojila.
Romunska vlada ima v notranjosti države obilo dela, da vzdržuje mir, ker se je po odstopitvi Besarabije Sovjetski Rusiji pojavilo med Romuni močno gibanje, ki ne dopusti, da bi Romunija še komur koli odstopila svoje ozemlje, ki ga sedaj še poseduje.
Vsa ta sporna vprašanja so narekovala Nemčiji in Italiji, da naglo in na miren način skušata rešiti te probleme, Po nasvetu iz Berlina je Madžarska že pričela proučavati vprašanje avtonomije, ki jo namerava podeliti podkar-patskim Rusom, da bi na ta način vsaj za enkrat skušala zadovoljiti Sovjetsko Zvezo, ki bo verjetno prej ali slej zahtevala priklop tega ozemlja. Če se bo Sovjetska zveza s tem zadovoljila, bo pokazala šele bodočnost.
Namen posvetovanj v Solnogradu je torej bil, da se mirnim potom ustalijo razmere na Balkanu in Podonavju. — O sklepih, ki so bili sprejeti na teh posvetovanjih, ni doslej -znano nič točnega. V Nemčiji naglašajo le to, da je velika Nemčija danes bolj kakor kdaj koli poprej pripravljena podpreti upravičene zahteve Madžarske in Bolgarije, da se odpravijo napake, ki so jih zagrešile mirovne pogodbe, sklenjene ob koncu svetovne vojne. Kakor naglašajo v Nemčiji, so bila baš ta sporna vprašanja izvor političnih kriz na jugovzhodu, kar so pa zahodne velesile izrabljale v svoj prid. To je sedaj spoznala že tudi Romunija, ki bo prelomila s svojo dosedanjo politiko.
S posredovanjem pa sta si hoteli Nemčija in Italija zasigurati še več vpliva na te države. Zanimive tozadevne informacije prinaša »Baseler Natio-nalzeitung«, ki poroča med drugimi, da je dobila Bolgarija po rimskih informacijah od Sovjetske Rusije že pred dnevi zagotovilo, da bo revidirana meja med Bolgarijo in Romunijo, ne glede na to, kako se bodo razvijali -odnošaji med Romunijo in Madžarsko. — V rimskih krogih smatrajo to za prikrito intrigo proti posredovalni akciji Rima in Berlina in za poskus, da se odvrne Bolgarija od sodelovanja z osjo Rim-Berlin, ter da se tesneje nasloni na os Moskva-Ankara. »Baseler Nachrichten« pa na glaša, da se vedno bolj jasno kažejo da-lekosežni cilji, ki jih ‘zasleduje nemška diplomaccija na jugovzhodu Evrope. — Glavni cilj sedanje diplomatske akcije
Rima in Berlina je predvsem ta, da prehitita Moskvo in Ankaro, ki skušata osnovati balkanski blok pod rusko-tur-škim vodstvom, dočim želita Berlin in Rim osnovati blok balkanskih držav s sodelovanjem Madžarske in brez Turčije pod svojim vodstvom.
Romunski državniki odpotovali iz Solnograda v Rim
Predsednik romunske vlade Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta po razgovorih z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom v Solnogradu bila sprejeta tudi od kanclerja Hitlerja v Berchtesgadenu. Še istega dne zvečer sta nato odpotovala v Rim.
Gigurtu in Manoilescu sta v Rimu razgovarjala z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in Mussolinijem o istih vprašanjih, kakor so jih obravnavali v Nemčiji. Na vprašanje časnikarjev je predsednik romunske vlade iz-javii, da se je Romunija iskreno vklopila v okvir politike osi, glede Madžarske pa je dčial, da je po njegovem mnenju mogoča ne samo mirna ureditev spornih vprašanj med obema državama, nego tudi obnova res prijateljskih odno-šajev.
Tudi bolgarski zastopniki k Hitlerju
Drugi dan, t. j. 27. t. m. sta po odhodu romunskih državnikov prispela v Solno-grad predsednik bolgarske vlade Filov in zunanji minister ?opov, ki sta se dalje časa razgovarjala z Ribbentropom, Po razgovorih sta bila isto tako sprejeta od kanclerja Hitlerja, zvečer pa sta se vrnila nazaj v Bolgarijo. Kakor poročajo sosijski listi, je bolgarska vlada sklenila prepustiti v rešitev vseh spornih vprašanj Nemčiji in Italiji.
Za Bolgari — Slovaki
V nedeljo, dne 28. t. m. so se nato vršili v Solnogradu razgovori z zastopniki Slovaške, ki so se jih udeležili predsednik vlade dr. Tuka, zunanji minister Durčanski, predsednik republike dr. Tiso in Šanjo Macha. Po kosilu pri Ribbentropu je šef protokola v. Derm-berg skupno z nemškim poslanikom v Bratislavi Bernardom spremil Slovake v Obersalzberg, kjer jih je sprejel vodja rajha, Hitlerjeva telesna straža pa jim j je izkazala vojaško čast. Po poročilu DNB so razgovori potekali v duhu pri-i srčnega sporazumevanja.
Odmevi po svetu
Italijansko časopisje obširno opisuje splošni evropski položaj, vsi listi pa se skrbno izogibajo komentarjev o pogajanjih v Solnogradu in Rimu. Tisk naglaša, da dočim se vršijo boji na bojiščih naprej, pa diplomacija osovine razvija živahno delavnost. Na Balkanu, kjer je bil vpliv zahodnih velesil velik, je po francoskem porazu tudi Anglija popolnoma izločena.
Švicarski list »La Suisse« ugotavlja, da ima Nemčija več razlogov za mirno rešitev romun-sko-madžarskega in romunsko-bolgarskega spora. Posebno je interesirana na razvoju romunske petrolejske industrije, ki se lahko le v miru razvija. Ta naloga v romunskem primeru ni težka, kajti Madžarska je itak zvesta osi Rim-Berlin, Bolgarija je gospodarsko navezana na Nemčijo, Romunija pa se je zaman zanašala na angleško-francosko zmago. Stoodstotna realizacija madžarskih in bolgarskih revizionističnih zahtev pa bi lahko ustvarila nove težkoče, ki bi rodile romunski revizionizem. Doseči je treba torej pametno rešitev in bo poleg mejnih korektur treba misliti tudi na preselitev prebivalstva.
Turški tisk naglaša, da smo na pragu temelj-ni\m izprememb v jugovzhodni Evropi. S po-vrftkom Besarabije k Sovjetski Rusiji je likvi-
dirana napaka pariškega miru po svetovni vojni. Vendar pa je zasedba Besarabije sprožila celo vrsto novih vprašanj in se s tem v zvezi vedno znova pojavljajo razne vesti o nadaljnjih načrtih Sovjetske Rusije na Balkanu. Moskva sicer zanika te vesti, baš ta molk pa te smatrati za znanilca novih ruskih akcij.
V bukareških političnih krogih (vlada po poročilu agencije Rador še vedno optimistično razpoloženje in so prepričani, da bodo zaključki razgovorov v Solnogradu povoljni za Romunijo. Po istih virih sta ministrski predsednik Gigurtu in Manoilescu predlagala v Solnogradu, naj se v Transilvaniji in v Dobrudži izvede plebiscit, a prav tako tudi v vseh onih pokrajinah na Madžarskem in Bolgariji, kjer je romunski živel v večini. Vendar pa smatrata Nemčija in Italija v sedanjem -trenutku plebiscit za neoportun. Razširjeni so tudi vesti, da sta Hitler in Mussolini sprejela romunsko stališče, da v sedanjem trenutku vprašanje revizije romunskih meja ne pride v poštev. — Romunska javnost ipa je proti vsaki teritorialni spremembi. Ker je Sovjetska Rusija dala zagotovilo, da nima nikakih teritorialnih zahtev proti Romuniji, predstavlja Romunija danes vojaško silo, ki lahko odbije vsak napad na romunske meje na severu in zapadu.
Letalski napadi se nadallulejo
DNB poroča: Čeprav še dalje trajajo slabe vremenske razmere, se je nemškim letalcem kljub temu posrečilo v Rokavskem prelivu potopiti eno pomožno angleško 7000 tonsko križarko, dva rušilca in eno 5000 tonsko trgovsko ladjo, dve trgovski ladji so bombe težko poškodovale. Nemška letala so bombardirala pristanišče v Swansleajiuj in več letališč v Cornwallu. Britanska letala so pri nočnih napadih vrgla več bomb, ki pa niso napravile nobene škode. Sestreljenih je bilo 5 angleških letal, dve nemški pa sta izginili.
Uradno poročilo italijanske oborožene sile pa pravi, da so letala bombardirala oporišča v Aleksandriji, v severni Afriki so se italijanski nastopi končali z uspehom. Zaplenili so 4 avtomobile in vjeli več vojakov, med njimi poveljnika nekega oddelka. V Sredozem-
skem morju so italijanska letala bombardirala angleške ladje, v vzhodni Afriki pa so italijanske čete pri Bum-badiju prepodile sovražnika in mu pri-zadjale velike izgube.
Angleško letalsko ministrstvo razglaša: Sovražna letala so izvedla več nočnih poletov nad nekaterimi angleškimi pokrajinami, vendar ne v takem obsegu, kakor doslej. Nad Walesom in jugozahodno ter jugovzhodno Anglijo so sovražna letala vrgla nekafbomb, ki pa niso povzročili nobene škode. Človeških žrtev ni bilo. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. V zračnem spopadu je bilo nad vzhodno obalo Anglije sestreljeno skupaj najmanj 5 letal. — V preteklem tednu je nemško letalstvo v borbi z Anglijo zgubilo 57 aparatov, angleške zgube pa so znašale 10 letal.
Nemška ofenziva proti Angliji
Vedno srditejši boji v zraku.
Proti Angliji se vrši silna propaganda, dcčim Anglija vztraja na svojem stališču, da vztraja v vojni do konca zmage. Ves svet pričakuje, kdaj prične Nemčija veliko ofenzivo proti britskim otokom, ki se je dejansko že pričela.
V poročilih opažamo, da Nemčija vrši hujše in hujše borbe v zraku in na morju, kar se more smatrati za poostro-vanje ofenzive.
Zaščitene britske otoke ni lahko o~ svojiti. To je odvisno od tehničnih pri-vrav svoje vrste in ugodnega trenutka. Borba bo ljuta v zadnjih fazah, če se prtj ne najde izhod za premirje.
Kaj pravi Attlee o namenih Anglije.
V četrtek je v spodnji zbornici izjavil zastopnik delavske stranke Attlee, da Velika Britanija ne namerava uničiti nemški narod, Anglija marveč želi, da bodi ta narod dodeljen novemu redu v Evropi. Kar Anglija želi, je osvoboditev malih narodov, ki jih je Nemčija okupirala. Hitler trdi, da Anglija hoče nemški narod razkosati, ali ta trditev ne odgovarja nameram Velike Britanije.
Pogoji za mir z Anglijo.
V rimskih krogih poudarjajo, da je še vedno možnost, da se prepreči napad na Anglijo. Ali Anglija mora izpolniti dva pogoja: 1. odstopiti mora Churchillova vlada in sestaviti se nova, v kateri bo fašist Mosley in 2. Anglija mora u-staviti oboroževanje in priznati nemško nadoblast v Evropi.
V Angliji te zahteve odločno odklanjajo.	!
Grožnja z blokado cele Evrope.
Anglija napoveduje blokado cele Evrope, kar bi pomenilo za Evropo oči-vidno neprijeten položaj.
V Franciji ustavljen ves civilni promet
Po poročilu iz Vichyja so nemške oko-pacijske oblasti dne 28. t. m. prepovedale sleherni civilni promet na cestah in železnicah v zasedeni in nezasedeni Franciji. V nekaterih mestih so pričeli zadrževati begunce, ki so se vračali z železnico na svoje domove. Francoski politični krogi so z ozirom na ta nemški ukrep mnenja, da so se pričele priprave za veliko ofenzivo proti Angliji.
vsm
AngleZi vračajo Romunom milo za drago
Zaplenjene romunske ladje.
Po naslonitvi Romunije na os Rim-Berlin je romunska vlada postavila pod nadzorstvo angleške petrolejske družbe, izgnala angleške uradnike teh družb in zaplenila cisternske vagone ter nekaj vlačilcev na Donavi, ki so bili angleška last. Na to je Anglija odgovorila z zaplembo nekaj romunskih ladij v svojih pristaniščih.
Romunija je pred dnevi imenovala
novega poslanika v Londonu, angleški poslanik v Bukarešti pa je bolan.
Vprašanje je, kaj bi bilo, ako bi prišlo do prekinitve diplomatičnih zvez med Anglijo in Romunijo, oz. ako bi Anglija šla še korak dalje in smatrala, da je Romunija sovražna država ali pa okupirana kot Belgija ali Nizozemska. Ali je mogoče, da bi se v takem primeru pojavila angleška vojna letala nad romunskimi petrolejskimi vrelci?
Poostritev odnolajev med Sovjetsko zvezo in
Romunijo
Sovjetska protestna nota izročena romunskemu poslaniku v Moskvi.
Kakor poroča TAS, je sovjetska vlada da bo zadevo preiskal in izdal ukrepe, izročila romunskemu poslaniku v Mjos-kvi Davidescu noto, v kateri opozarja, da romunske oblasti ovirajo evakuacijo Besarabcev, ki se žele vrniti iz Romunije v svojo domovino. Sovjetski poslanik v Bukarešti Lavrentijev je ponovno opozoril romunskega zunanjega ministra Manoilescu na te incidente in je obljubil,
da se Besarabcem ne bodo delale ovire. Manoilescu je nato izročil Lavrentijii odgovor romunske vlade, v katerem potrjuje nekatera dejstva, ki so navedena v protestni noti, glede ostalih pa pravi, da je preiskava še v teku. Doslej se je iz Romunije vrnilo v Besarabijo okrog 150.000 ljudi.
Sovjetska trgovska delegacija prispela v
Beograd
V	petek zjutraj je prišla v Beograd sovjetska trgovska delegacija. Prispela je delegacija v Sofijo z letalom, iz Sofije v Beograd pa z brzovlakom. Na postaji je sprejel delegacijo ruski poslanik Plot-nikov, prvi tajnik Patrikijev in dopisnik Poletajev. Od naše strani je sprejel delegacijo direktor za zunanjo trgovino dr.
Bičanič ter predstavniki ministrstva za trgovino in industrijo. Prispeli so Gli-gorije Josipovič Vorobjev, šef delegacije, Valentin Sidorovič Minaičev, namestnik šefa Ivan Nikolajevič Gerasi-mov, Aleksander Petrovič, Antošin in Nikola Ivanovič Volžankov.
»O reformah je treba konzultirati naro J.<
V Sarajevu izhaja »Katolički Tjednik«, ki se zavzema za konzultiranje naroda glede nameravanih reform. V daljšem članku tudi ipravi, da mora režim imeti logiko, in ne danes streljati po ulicah tiste ljudi, ki jih hoče jutri spraviti na krmilo države kot njene rešitelje. — O dalekosežnih reformah je treba konzultirati narod in dobiti njegov pristanek. Treba je iti med narod in ga poslušati. Tragična drznost bi bila, če bi o reformah sklepali poedinci, ne da bi imeli v rokah moralno legitimacijo. Prevelika je odgovornost v sedanji zgodovinski situaciji.
Splošna kriza zahteva novi red. Polemičarji o reformaciji in novem redu govore le o reformah gospodarstva in podreditvi dela. To se mora izvesti, pa bo nastal skupni idealni interes za državo. Nihče ne vpraša, zakaj je nastala kriza, ki ima gotovo svoje vzroke. Kriza je nastala zaradi socialnih in političnih razmer. Če so tu vzroki, zakaj se teh ne odpravi. Krivice je treba odpraviti. Urediti socialne in politične razmere. S tem odpadejo vzroki knze. Ali o tem noče nihče razpravljati. Ali ne poznajo vzrokov, ali imajo pri tem drugačen namen? To bi se moralo povedati jasno, da pole-_ miko ne bo treba smatrati za pristransko ali celo za demagogij.o.
O	pogube nosnem delovanju jugoslovanskih iramazonov. »Slovenec« in beograjsko »Vreme« priobčujeta daljša poročila o preiskavi lože v Beogradu. Ta poročila navajajo med drugim, da so pri hišni preiskavi v loži odkrili, da so framasoni polnih 20 let vodili našo notranjo in zunanjo politiko. To so delali bodisi s pomočjo lastnih članov, bodisi z umesnimi pri-šepetači in svetovalci. Vse lože v Jugoslaviji so prejemali navodila iz inozemstva ter delali po načelih pariške centrale. Tako je prišlo do rfečuvenosti, da je najmočnejša organizacija, ki je imela v rokah politični, gospodarski in kulturni red v državi, sprejemala svoja navodila iz inozemske kuhinje. Masonerija ni pustila, da se uvedejo socialni zakoni, ker ona potrebuje kalnih socialnih razmer, Masonerija je načrtno sabotirala vsako delo za organizacijo družabnega življenja. Šola, od osnovne pa do vseučiliške, je pod oblastjo Masonov. Primer 'Francoske je jasno pokazal, kakšen je konec takšnih razmer. Zaradi tega je 'potrebno, da državna oblast z železno roko poseže vmes in iztrebi to rak rano iz življenja naše države. In sicer hitfo, predno ne bo prepozno.
Sovjetski poslanik Plotnikov je minuli petek obiskal podpredsednika vlade dr. Mačka, s katerim je imel dolg in prisrčen razgovor.
Bluma iščejo, piše »Slovenec«, ki da je glavni krivec francoske katastrofe. Ko bi francoska vlada prebirala »Slovenca«, bi bila Bluma že imela v rokah, kajti »Slovenec« -ga je videl s celim tovorom kovčegov v Bordeauxu in kmalu nato v vili v Švici, kamor se je tpripeljal do meje s takim luksuznim avtomobilom, da avtomobila Švicarji niti čez mejo niso pustili.
Po bombaž v Turčijo. Posebna delegacija iz Jugoslavije pojde te dni v Turčijo, kjer bo vodila razgovore glede dobave bambaža.
Bivši francoski notranji miniUer George
Mandel je bil po poročilu Havasa na zahtevo vojaške oblasti aretiran in bo obtožen radi delovanja proti varnosti Francije.
Splošno delovno obveznost namerava že prihodnji mesec uvesti francoska Petainova vlada.
Prva francoska vojna ladja, ki je pod poveljstvom generala D. Gaullea, je bila te dni uvrščena v službo in se bo borila na strani Angležev. Kakor poroča Reuter, bodo v kratkem uvrščene 'Z službo še ostale francoske ladje v Angliji.
Francoska Petainova vlada je, kakor smo že poročali, odstavila dosedanjega guvernerja v Džibutiju, ker se ni hotel pokoriti in imeno-vala za novega guvernerja francoske Somalije generala Germaina. Novi guverner je takoj stopil v stik z italijanskimi oblasti v Somaliji in pričel razgovore o izvedbi prevzetih obveznosti v smislu pogojev italijansko-francoskega premirja.
Manevri sovjetske armade. Po poročilu Reuterja so se pričeli te dni veliki manevri sovjetske armade ob reki Amur. Manevrov se udeležuje kopna vojska in letalstvo, mornarica pa ima velike vaje na Kaspiškem morju.
Zedinjene države dobavljajo Sovjetski Rusiji bencin. Kakor poroča DNB, je federalna komisija odobrila izvoz bencina iz USA v Sovjetsko Rusijo.
*
Vlada češko-Moravskega protektorata je po
poročilu DNB izjavila z ozirom na to, ker je bila v Angliji sestavljena češko-slovaška vlada s predsednikom dr. Benešem na čelu, da je ta korak brez vsake podlage, ker češki narod predstavlja le predsednik dr. Hacha. Češki narod se zanese na besede voditelja rajha in trdno verujo v svojo srečno bodočnost pod vodstvom velike Nemčije.
Madžarski tisk ostro napada angleško vlado, ki je priznala novo češkoslovaško vlado, ki se je osnovala v Londonu. Takšno neumnost, pravi vladni organ »Pester Lloyd«, ko se karikira načelo o samoodločbi, je bilo mogoče pričakovati samo od angleške državne sposobnosti.
Prostozidarska loža v Bolgariji se je razila.
Ker je bolgarska vlada nameravala razpustiti prostozidarske lože, se je prostozidarska loža v Bolgariji razšla. Kljub temu pa bo bolgarska \ lada baje izdala naredbo, s katero bodo prepovedana vsa tajna društva.
12 francoskih inž^njerjev, ki so bili zaposleni v petrolejski industriji v Romuniji, je bilo te dni izgnanih. 8 izgnanih francoskih inženjerjev omenia bela knjiga, ki so jo pred kratkim izdali Nemci.
Romunski poslanik v Londonu se je uprL
Dosedanji romunski poslanik v Londonu Tilea je bil odpoklican. Poslanik je sicer zapustil iposlaništvo, ni pa se pokoril vladi, da bi odpotoval v Romunijo, temveč bo ostal, kakor poroča Reuter, še nadalje v Londonu, ker se ne strinja s politiko sedanje romunske vlade.
Odpust italijanskih uradnikov pri sueški
družbi. Družba, ki upravlja Sueški prekop, je odrustila 200 italijanskih uradnikov ter povabila Egipet, da zaposli egipčanske uradnike na teh mestih.
Švica ustavlja liste. DNB javlja iz Berna, da sta bila za določeno dobo ustavljena v Švici dva socialistična lista »Libera Stampa« v Kantonu Tessin in »Avanguardia«, oba italijanska, ker sta objavljala o dogodkih v Sredozemskem morju dosledno samo angleška poročila.
Zane Grey:
132
Mož iz ^ozda
»Halo, kaj je — dete!« je zaklical Anson s hripavim glasom.
Dekle je svojo vitko postavo ponosno 'zravnalo. Skozi razpletene lase so se posvetile njene oči z nenaravnim bleskom v poglavarja. A ni se ji zdelo vredno odgovoriti.
»Halo — Raynerjeva!« je pristavil Anson tišje. »Kaj vara je?«
»Mylord, govorite z menoj?« je ponosno vprašala.
Shady Jones je premagal svoje presenečenje in oči-vidno mu je uspelo, da je našel v položaju nekaj šaljivega, kajti napetost v njegovem temnem obrazu je začela popuščati.
»Ah!« je vzkliknil Anson s težkim vzdihom,
»Ophelia pričakuje vaših povelj, mylord. Nabrala sem cvetlic«, je rekla s sladkim glasom in je držala prazne roke kvišku, kakor da objema evtelični šopek,
Shady Jones se je pričel krčevito smejati; a ostalih se njegova veselost ni prijela in nenadoma se je radi nje tudi nad njegovo glavo izsula nevihta. Dekle ga je napadlo.
»Čemu pa se režiš pokveka? Dala te bom izbičati in vkleniti v železje, lopov!« ga je strastno nahrulila.
Čudna sprememba se je pojavila na Shadyju in spodtikajoč se, se je umaknil. Potem je zatleskala s palcem in kazalcem pred Mozejevim nosom.
»Ti črni hudič! Izgini! Proč s teboj!«
Anson se je končno opomognil in se je dotaknil.
»Ah kaj! No, Ophelia —.«
Očividno je skušal prilagoditi se njeni domišljiji, a ona je zakričala nanj in odskočil je kakor da si je opekel prste. Kričala je z divjimi, presekanimi glasovi, da je kar po ušesih rezalo.	_
»Ti! ti« in kazala je s prstom na poglavarja. »Ti si svojo ženo zapustil!«
Anson je postal v obraz modrikasto rdeč in je potem počasi pobledel. Dekletova puščica, ki jo je izstrelila kar tja v en dan, je najbrž zadela v srce.
»Zdaj te je pa hudič izipremenil v kačo. Vi dolgo, luskinasto kačo, z zelenimi očmi! Kmalu se boš plazil po trebuhu — ko te bo moj cowboy našel. In on te bo poteptal v prah!«
Lahkotno je začela plesati proč od njih in se je začela z izproženima rokama in frfotajočimi lasmi ljubko vrteti v krogu; potem pa, kakor da je pozabila na strmeče može, je začela tiho peti nežno pesmico.
Nazadnje pa je zaplesala okrog borovega drevesa in potem odplesala v svoj mali smrečni šotor in kmalu na to so se slišali iz njega presunljivi tožeči gla-
sovi.
»Ooh! Kaka sramota!« je bruhnilo iz Ansona. »To lepo, zdravo in korajžno dekle! Popolnoma zmešano! Blazno! Ujedljivo ko stenica!«
»Res je sramota«, se je razburjal Wilson. »Tem slabše za nas. Bog ti moj, če smo že poprej tičali v gnoju, kako bo šele zdaj? Mar ti nisem pravil, Snake Anson? Svaril sem te! Vprašaj Shadyja in Mozeja! Saj vidita kako je!«
»Nam se ne bo več sreča nasmejala«, je proroko-val Shady otožno.
»To presega moj razum, bos, to je preveč za mojo pamet«, je mrmral Moze.
»Noro babnico na vratu! Če to ne bo izbilo sodu dna!« je obupano vzkliknil Anson in se obrnil proč. Neveden in praznoveren, ki ga je zunanji videz prevaral, je tolovaj navsezadnje bil prepričan, da ga preganjajo nadnaravne zlobne sile. Sesedel se je na nek zveženj in njegove velike z rdečkastimi dlakami poraščene roke so se mu tresle. Tudi Shady in Moze sta sličila zbeganem, ki ne vedo kaj bi.
Wilsonov napeti obraz je čudno podrgetaval obrnil se je proč, ker ga je najbrže sililo na sn»c • Tedaj je iz Ansona bruhnila silna kletvica.
»Blazna ali ne, iz te punčke moram izlisniti zlata!«
je zarjul.	i u - s
»Ampak mož, govori vendar pametno. Mar hoces
še ti znoreti? Pri bogu, vsa banda je zblaznela. Saj vendar ne moreš dobiti za njo denarja!« Wilsonove besede so bile mirne in premišljene.
»Zakaj ne?«
»Ker so nam na sledu. Se en dan ali dva, dragi moj, in plesal nam bo svinec okrog ušes.«
»Nam na sledu? Odkod pa spet imaš ta domislek? Že zdaj?« je vprašal Anson in sunkoma dvignil glavo, kakor kača pri napadu. Tudi ostali njegovi ljudje so na mah pokazali veliko zanimanje.
»To ni moj domislek. Nisem še nikogar videl. Ani" pak čutim to v vseh v svojih živcih. Vedno se mi zdi, da slišim nekoga prihajati, — kako da sledijo našim korakom še neki drugi koraki — in to neprenehoma,
—	posebno ponoči. Včasih mi je kakor da jih prihaja za nami cela četa.«
»He, če bom kaj slišal ali videl, potem dobi naše detece eno po glavi in mi bomo kar hitro pobra l svoja šila in kopita«, je odvrnil Anson slabe volje.
7g frašiU Ucaiev
MARIBOR
Ponovno skrajšanje obratovanja pri tvrdki J. Hutter in drug
LJUBLJANA
Ljubljano zmeraj zadene kakšna smc«’a. —
'Te dni poročajo, da je v Ljubljani zmanjkalo benecina. Kartelna družba se ni dovolj brigala za zaloge. Sedaj ipa so prišle petrolejske družbe v Romuniji pod državne kontrolo, pa je dobava zakasnela. )	^
CELJE
Seja mestnega sveta, ki se je vršila v petek, •dne 26. t. iru, je rešila nekaj nujnih zadev, ki so jih temeljito pripravili posamezni odseki. Glede, gradbe justične palače na Glaziji, katero imata v zakupu društvi SK »Celje« in Sokol, je mestna občina ponudila v zamenjavo športni prostor na Sp. Lanovžu, ki pa se mora še urediti. Želji davčne uprave, da dobi v najem prostore v hiši mešč. oskrb. sklada v Vrvarski ulici bo ugodeno. Fantovskan podvzveza- je dobila v zakup iproti letni priznalninhi din 10 športni prostor za hribom Sv. Jožefa. Vseli 27 nameščencev mestne elektrarne bo proti nezgodi zavarovanih pri Vzajemni zavarovalnici. Dela za tlakovanje Vodnikove ulice in "hodnika so bila oddana tvrdki Nerad Franjo. Ulica bo tlakovana ?. granitnimi kockami, katere bodo imele betonski temelj. Mestno avtobusno podjetje je iz dosedanje stalne pasi-ve prišlo v aktivo. Čisti letni dobiček znaša 13.000 dinarjev. Socialno Politični odsek je verjetno z delom na tekočem, ker poročilo ni omembe vredno. Po izvolitvi 18 članov upravnega in 3 članov nadzornega odbora v Mest-
1	no hranilnico se je nadaljevala, tajna seja.
Kopalna sezona je vsled stalnega deževja skoro čisto izostala, ker je zelo neprijetno za 'tukajšnje kopalce in tudi za razne izletnike, ki se radi ohlade v naši bistri Savinji. Vsled deževja so izostali tudi razni izleti v naravo, katerih se rado poslužuje tudi delavstvo.
Naročniki uvažu]te. Cenjene naročnike našega lista ponovno naprošamo, da redno vsak mesec porav>najo naročnino. Ze tretje leto izhaja »Delavska Politika« trikrat na teden in jo naročniki dobivajo za isto naročnino, kakor .poprej, ko je izhajala ‘samo dvakrat tedensko. Radi draginje, ki je prizadejala tudi tiskarsko obrt, so se seveda stroški za izdajanje časopisov znatno povišali. Vse izdatke pa mora »Delavska Politika« kriti le iz naročnine, ker ne dobiva kot popolnoma neodvisen delavski list nikakršnih podpor, zato apelira uprava na vse naročnike, da sproti poravnajo naročnino in s tem omogočijo, da bo list iahko redno izhajal. Inkasant se bo zglasil pri vseh naročnikih na domu, ako ipa bi katerega predrt, ali ne mogel priti z njim v stik, lahko prizadeti poravna naročnino vsako soboto od 6. do 8. ure zvečer, v nedeljo pa od 8. do 10. lire dopoldne pri upravništvu »Delavske Politike« m hiši Delavske zbornice, soba štev. 3 v Celju. — Poverjenik.
TRBOVLJE
I. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica Trbov.ije priredi v nedeljo, dne 4. avgusta spominski izlet na Studenec k spomeniku Šramelj. Odvoz izpred lokala ob 6. uri zjutraj. Vabijo se vsa bratska društva, da se izleta v čim večjem številu udeleže. Zbirališče Zidani most. — Odvoz iz Zidanega mosta ob 8. uri. — Druž-nost. — Odbor.
PREKLICI
, Podpisani obžalujemo, da smo v spisu, naslovljenem »Izjava Trboveljske vzajemnosti Slavnemu odboru delavske kulturne zveze Vzajemnost« in datiranem »Trbovlje, začetkom maja 1940« oklevetali s. Klenovšeka Jakoba-, predsednika občine Trbovlje. Izjavljamo, da so tam navedeni očitki neresnični, jih Preklicujemo, ter se zahvaljujemo s. Klenovšeku Jakobu, da je odstopil od tožbe.
Trbovlje, dne 17. julija 1940.	,
Gračner Ivan, Artnak Ivo, Golkonda Stanko, Naradi Janez, Herman Ivan, Žirovnik Vinko, Ulrih Avgust, Pišek Josip, Šanc Albert, Pavel-šek Milan, Pavelšek Vlado, Breznikar Ivan., Gričor Milan, Naroglav Martin. Šerše Josip, Kralj Martin, Puntar Franc. Ovnik Leopold.
-	Zaubi Alojz, Vranešič Pepo.
HRASTNIK
Nerodno dostavljanje pošte. Ponovno smo Prejeli več pritožb, da v Hrastniku neredno dostavljajo pošto, oz. časopise. Poštar odloži »Delavsko Politiko« često v kakšni trgovini ali gostilni, čeprav stanuje naslovnik samo par minut dalje. Na ta način se seveda časopis po-sosto zgubi in Ka naslovnik sploh ne sprejme, dasi bi mu moral biti redno dostavljen na dom. Prosimo poštno upravo, da te nedostatke takoj oapravi im preskrbi, da bodo tudi' naročniki »Delavske Politike« prejemali list pravočasno »a dom in jim ne bo treba vpraševati, če je Poštar odložil »Delavsko Politiko« pri 'tem ali onem sosedu.
TRŽIČ
t Reklama mastno rfačanlli ljubljanskih gospodov. Pred nekaj dnevi je drvela v ranili urah !Wi Tržič luksuzna limuzina, iz katere so J 'fčali reklamni konfeti 20,- stoletja. Ker so go-I si>odje že sami s seboj postali štedljivi. so jih ^ !a*grobili na pravzate papirnate atome. Ko bi | | L* limuzina s temi atomi Prispela v Tržič pred '"iflO leti, ko so še imeli gospodje v senci fa-{“onov in magičnih svečenikov popolno ob-i ,ast bi bil uspeli najbrže stoodstoten. Ker pa % delavstvo takih puhlih fraz in obljub že do | ”rla sito, tudi do 'teli atomov nima več apeti-Ha- Končno ipa n>aše delavstvo že ve. kam spa-f' a- O pustu pa še kaj konfetov!... ■
Pred kratkim smo poročali, da je tekstilna tvrdka J. Hutter in drug v Mariboru v nekaterih obratih skrčila obratovanje na 5 dni na teden. V sredo, dne 24. t. m. pa je v istem obratu ponovno skrčila obratovanje, tako, da delavci delajo sedaj samo še po 3 dni na teden. Ta tekstilna tovarna je imela doslej še največ surovin in je ves čas polno obratovala, sedaj pa je tudi njo zajela kriza, ki je v tekstilni stroki nastala radi pomanjkanja bombaža, barv itd. Ker je tvrdka J. Hutter	in	drug	menda
največja tovarna v Mariboru	v	tej stroki, bo
vsled tega prizadeto ogromno število delavcev in delavk, ki bodo morali sedaj praznovati, kakor tekstil™ delavci raznih drugih .tekstilnih tovarn v našem mestu. Kriza v tekstilni industriji je torej z dneva v dan hujša in grozi delavstvu, ki je zaposleno v tej stroki neizbežna katastrofa, če se vprašanje izdatne dobave potrebnih surovin ne reši v najkrajšem času. Javnosti ni točno znano, kaj	so me-	j
rodajri krogi podvzeli. da bi	se	kriza	v tek-	>
stilni industriji omejila in zopet normalno
obratovalo. Vemo pa, da na posledici tega trpi na desettisoče delavcev in njihovhi družinskih članov, prav tako bo radi tega znatno padla kupna moč teh konzumentov, kar bodo v prvi vrsti občutili tudi trgovci in pomočniki. Mislimo, da je dolžnost države, da se za to zadevo zavzame, l.c. ... .	.	...
Tudi vprašanje brezposelnih podpor bi bilo treba v zvezi s tem rešiti, tako, da bi vsaj najhujše prizadete družine dobivale nekaj podpore, s katero bi jim bilo omogočeno skromno preživljanje v tej neznosni draginji. Znano pa je, da to vprašanje ni rešeno niti za ono veliko armado delavcev, ki je popolnoma brez vsake zaposlitve in zaslužka, zato Pač ni pričakovati, da bi dobili .podporo tekstilni delavci, ki so zaposleni že par let samo po tri dni na teden. ti
*-'■> Pomoč je nujno potrebna bodisi v tej ali oni obliki, najbolje seveda ; pa je, ako se dobi taka- rešitev, da bodo de-> lavci polno zaposleni, ker miloščine nikdo ne sprejema rad.
Konference o zvišanju rudarskih mezd
se bo vršila dne 12. avgusta t, 1. v Trbovljah. Rudarske organizacije so, kakor smo že poročali, zahtevale razpravo o zvišanju mezd, ker je draginja zopet znatno porastla.
Huda nesreča v rudniku Aiekslncu
V	premogovniku Aleksincu se je pripetila usodna eksplozija metana, pri kateri je smrtno ponesrečilo enajst rudarjev, med njimi Slovenec Anton Marinški. Nesreča se je zgodila v zelo globokem rovu, v katerem je’ bilo zaposlenih 35 rudarjev pod vodstvom paznika Ivana Strnada. Eksplozijo metana je najbrže, kakor poročajo, povzročilo ravnanje s svetilko in nabiranje metana. Kmalu po polnoči od petka na soboto je nastala- strašna eksplozija. Reševanje je bilo težavno zaradi gostega dima. Sele po eni uri so ugotovili, da je enajst rudarjev ubitih, 24 rudarjev pa je bilo s težavo rešenih iz rova. Iz Niša je v soboto dopoldne prispela komisija, da izvede preiskavo o vzrokih te strašne nesreče.
Iz ČeSke
Naraščanje porodov. Praški listi javljajo, da je na Češkem v letu 1939 naraslo število porodov in da se je zlasti zmanjšala umrljivost otrok. Najnižje število porodov ima Praga in nato ostala večja mesta. V letu 1939 se je porodilo na 1000 prebivalcev na Češkem 14 otrok.
Dnevnik »Der Neue Tag« Praga javlja: Nemščina bo odslej uvedena na čeških ljudskih šolah že od 3. razreda naprej, če se prijavi vsaj 12 učencev. — Pri sodiščih socialnega zavarovanja v Pragi so bili imenovani nemški predsedniki. — V občini Visoke Myto so bili imenovani nemški občinski odborniki Lux, Oppelt in Blasohek. Oberlandrat dr. Schultz je ob tej priliki spregovoril o pomenu sodelovanja Čehov z Nemci. — 650 žetvenih delavcev je prišlo iz Rajha na pomoč v nemški otok mesta Jihlave na južnem Češkem. So to dijaki in dijakinje z univerze iz Miinchena. — Nemški dijaški domovi so bili zadnji čas otvorjeni v čeških mestih Kolinu, Kraljevi Hradec, Klatov, Pisek, Strakonice, Jičin, Chrudim, Mlada Boleslav, Rostoki pri Pragi in v Pragi sami.
Zveza Zlina s Prago. Pred dvemi meseci so uvedli direktne vagone pri ibrzovlaku na progi Zlin-Praga in javljajo časopisi, da se je ta poizkus popolnoma obnesel, ker so vozovi vedno do 75 odst. zasedeni. Zlin je znano mesto * Batovimi tovarnami.
Praškim Židom, ki so dobivali doslej na podlagi statutov v slučaju potrebe od mestne občine enake podpore kot drugi občani, je bila odslej ustavljena vsaka podpora in so jih napotili ha židovsko cerkveno. občino. Na praških parnikih so se pojavili napisi, da je Židom prepovedan vstop. (»Der Tag«.)
Iz SlovaSke
Zvišanje na železnici. Bratislavski čiasopis »Grenzbote« javlja, da misli slovaška železniška uprava zvišati tovorne tarife za 15 odst., in osebne za 8 odst.
Nafnovejše vesti
Hitler je poslal italijanskemu kralju čestitke k 40 letnici vladanja.
Nedelja v letalskih bojih. Angleško in nemško poročilo pravi, da so se tekom nedelje kljub neugodnemu vremenu vršile znatne letalske bitke nad Anglijo, v morskem kanalu ter na zapadni Nemčiji. Angleži trdijo, da so sestrelili 9 nemških letal, od začetka vojne do sedaj pa čez 300 letal.
Bodočnost Balkana. Iz Rima javlja DNB, da prevladuje tudi v rimskih krogih mnenje, da se ibodo podonavske države same sporazumele, ker so podane .sedaj vsi predpogoji, ko je iz jugovzhodne Evrope izločena moč zapadnih velesil.
Italijansko-rcmunska družba je bila ustanovljena v Bukarešti z namenom, da bo gradila v Romuniji železnice in mostove.
Zaupanje Bolgarov. Iz Sofije javlja :DNB, da so bolgarski listi polni zaupanja v bodočnost in so tudi prepričani, da se 'bo» sedaj vzdržal mir na jugovzhodu.
h Šanghaja javljajo, da so Japonci zaprli 9 angleških državljanov. Ozadje aretacij še ni znano.
General Franco je postal vrhovni poveljnik španskega letalstva v vojni, a v miru ga bo nadomestoval letalski minister.
Italijani še zaprti v Franciji. Iz Rima javljajo, da je v Franciji še vedno konfiniranih okrog 300.000 Italijanov, v Parizu so jih našli le 3000, usoda ostalih ni znana.
Francoske letake so metala angleška letala nad nezasedeno Francijo, v katerih je žaljena sedanja francoska vlada v Vichyju. Francoska vlada je radi tega protestirala v Londonu.
Val proti-japonske propagande se ie razvil v Ameriki, ki je v skladu s politiko Washing— tona.
100 letal dnevno bo baje vnaprej dobavljala Amerika Angliji preko dosedanjih naročil in bo s tem omogočena zadostna defenziva do novega leta, a potem bo lahko prešla že v ofenzivo.
Napad na Malto. Malto so strahovito obstreljevala italijanska letala. Bombe niso napravile nobene škode. Štiri letala so bila se-streljena. (Reuter.)___________________________
^Delavska PotUika* hc dobiva m6chiU sufae&tcii, teafo po-covHoi hMoiniM takoj!
Špekulacija s parcelami raste naprej. Ne samo v sredini mesta, temveč tudi na periferiji ženejo lastniki parcel cene od dneva v dan navzgor in posel gre dobro od rek, ker je še vedno dovolj naivnih ljudi z denarjem, ki pla1-čujejo pretirane zahtevke. Slišimo, da zahteva nekdo v sredini mesta za parcelo že celo din 900 za kvadratni meter. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je v Mariboru nerentabilna^ že vsaka stavba, ki se gradi na parceli, plačani s preko din 200 za kvadratni meter. Vse drugo je že gola špekulacija in skopuško nalaganje denarja, ki se na 'ta način odvzema gospodarskemu prometu.
Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vsa industrijska podjetja, trgovce z gorivom ter privatnike, da se preskrbijo s potrebnimi količinami goriva do 1. oktobra 1940, ker je v teh mesecih železnica najmanj obremenjena s prevozom drugih transportov. Inšpekcija ze-maljske odbrane ministrstva vojske in mornarice polaga veliko važnost na to, da se industrijska in trgovska podjetja, kakor tudi privatniki preskrbijo pravočasno z zadostno količino goriva za zimo.
Društvo hišnih posestnikov je vložilo pritožbo na pristojno oblast, s katero je pojasnilo, da hišnim posestnikom oi mogoče zgraditi oz. pripraviti hišna zaklortišča pred napadi iz zraka do 1. septembra t. 1.. kakor to predvideva tozadevni poziv, ki so ga prejeli vsi hišni lastniki. Cas .za to je bil prekratko odmerjen, pa tudi potrebnih finančnih sredstev ni na razpolago.
Sprejemni izpiti na realni in klasični gimnaziji. Učenci, ki so opravljali v junijskem roku t. 1. sprejemni izpit za I. razred in ga niso uspešno opravili, lahko ta izpit izjemoma ponovijo. Isto tako lahko avgusta meseca položijo sprejemni izpit oni učenci, ki zaradi bolezni junija meseca niso mogli k izpitu. Tozadevne prijave je treba predložiti 00 24. avgusta s prilogami; rojstni list in izpričevalo o dovršenem IV razredu ljudske šole. Izpiti bodo 28. avgusta t. 1.
Iz odvetniških krogov. Dr. Vito Kraigher, odvetniški pripravnik in znan socijalno-politični pisatelj zapušča Maribor, ker je vstopil v odvetniško pisarno dr. Jože Vilfana v Kranju.
Radi čiščenja bo mestno kopališče od 5. do 13. avgusta zaprto. Prav bi bilo, če bi med tem časom uredili tudi vprašanje zračenja suhoparne kopeli, ker. kakor smo že večkrat poročali, vlada tam tak smrad, da ni mogoče vzdržati. Prepričani smo, da bi se z majhnimi sredstvi dalo odpraviti ta nedostatek, ki je tudi iz higijeničnih ozirov nedopusten.
Že drugi nemški meteorološki poizkusni balon so te dni našli v mariborski okolici. Poizkusne balone spušča meterološka stanica v Lin-bergu v Nemčiji in so opremljeni z merilnimi aparati. Naše oblasti so ukrenile vse potrebno, da bodo aparati nepoškodovani poslani v Nemčijo.
Za novega poveljnika policijskih straž
v Mariboru je bil imenovan dosedanji nadzornik policijskih agentov g. Anton Pukšič, '
' Smrtno se Je ponesrečil 55 letni delavec Karl Pušebal iz Rošpoha. Zaposlen je bil pri gradbi nove stavbe in je po nesrečnem naključju spodrsnil na odru in padel 3 m globoko na tla. Umrl je kmalu po prevozu v tukajšnjo splošno bolnišnico.
Nek kolesar je te dni v Studencih povozil 5 letnega Stanislava Bajdeta in je otrok pri Padcu zadobil precejšnje poškodbe. Priporočljivo bi bilo, da kolesarji bolj oprezno kolesa-rijo ,p0 ulicah im cestah, kjer se nahajajo otroci. ,
Čuvajte kolesa. Izpred neke gostilne na Meljski cesti so nekemu delavcu ukradli kolo znamke »Rojal«, ki ima- ev. štev. 2-138.955. —
V	slovenski ulici pa so našli kolo ev. štev, 22.036, katerega dobi lastnik na policiji.
Zastrupljenjc s pokvarjenimi klobasami. — Čevljarski vajenec Stefan Vreš iz Pobrežja si je kupil pri nekem mesarju klobase. Kmalu po zavžitju mu je postalo slabo in* so «a morali odpremiti v tukajšnjo splošno bolnišnico. Pri mesarju Je bila preiskava. — V Kamnici pa ie pekovski vajenec Gregor Poljanec pomotoma spil steklenico oetove kisline. Ker so ga-pravočasno spravili v bolnišnico se je zdravnikom Posrečilo, da so mu rešili življenje.
V	/adniem trenutku je te dni zasebni nameščenec Janko Rotmann rešil iz valov Drave Tosir>a Geršaka iz Studencev, ki je nameraval »'rpri^vati reko in ie na sredini omagal. Kljub "talnim 'Mvam se še vedno podajajo neka-
teri kopalci v smrtno nevarnost, ker hočejo preplavati Dravo, čeprav je znano, da- se ;o posreči le zdravim in krepkim plavalcem.
Krajevni Medstrokovni odbor Strokovne komisije za Slovenijo URSSJ Maribor, priredi v nedeljo, dne 4. avgusta t. 1. na- vrtu gostilne Mraz v Studencih veliki vrtni koncert s pestrim sporedom: srečolov, šaljiva pošta, nagradno streljanje itd. Igra godba železniških delavcev in uslužbencev. Začetek ob 3. uri popoldan. Delavci, delavke, sodrugi, sodružice, pridite in podprite našo prireditev, ker je čisti dobiček namenjen delavstvu, ki se nahaja v borbi. Sodružno vabi — odbor.
*
V MESEČINI	i
so se te dni prelivale tanke meglice nad goricami in modrino Pohorja. Kar je sonce v vročih dopoldnevih ogrevaio zemljo in so jo popoldne napajali z nevihtami in grmenjem brezkončni navitih, to je v takih nočeh zemlja izparevala v težkem dihanju. Čez nočno modrino pa je sanjaril mesec in izvabljal finejše, prečiščene misli, toplejša in nežnejša, prav rahla čustva. Vlažne steze ob vinogradih leže i’ sencah mokrih sadnih dreves in topolov, v koruznih njivah rahlo šelesti. Temno zelene trte bleste v srebrni mesečini, bohotno se zeleni listi ovijajo kolov, mesečina se preliva preko njih iz dolin čez speče hribe mimo belih hiš in slamnatih koč. Za ozkimi okni z železnimi krm spe nefrpune v najhne sobice rodbine
viničarjev in kmetov. Od jutranje zore so rili po bregovih. Široko odprta so vrata hlevov, na vrh ceste čujemo sopenje izpreženih volov in zgaranih konjev. Rosa že svetlika na travi, ki je prerusla cesto. Četa vojakov se vrača po strmem hribu, mladi fantje pojo in njih pesmi so Polne hrepenenja.
Okrog Meljskega hriba zavija Drava in blesti vsa jasna in pojoča'. Mesto kaže svoj živ-l j en s ki prostor z žarnicami daleč tja doli v širne gozdove na Ptujsko polje in ob Dravi navzgor do Rus. kjer se dviga gost dim iz dušikove tovarne in se zgublia na vznožju pohorskih gozdov. Luči mestnih hiš ugašajo ena za dmgo. Samo na cestah, ki ostajajo tudi po nočnih urah znak neogroženega meSita, uveljavlja Mcribor svoj imperij.
Zjutraj, ko se bo zarja še borila za žiljenjski prostor z mesečino, pa bo najprej oživela ravno periferija. Iz ilovice zidane hišice, ki so se jim morati umaknili gozdovi, so domovi delovnega ljudstva. Tam vstaja mesto najprej in v njegovo sredino vre iz tihih domov Ptujskega />otia, Slovenskih \goric, vznožja Ponorja
in strmin Kozjaka Delo. — Samo pol spočite roke bodo čez uro, dve, tudi tri ure hoda zagnale v pogon kolesu in ves dan bo brnelo življenje v delavnicah. Takrat že vlečejo tudi voli svoj plug med težkimi, vlage prepojenimi brazdami. Ves dan se bodo telesa zvijala pod pezo dela. duše bodo vseh osem, deset in dvanajst ur hrepenele, da se zopet vrnejo v hladilno tišino mesečine na trde postelje. Lepota mesečine se poigrava samo na njihovih oknih, gre mimo njih, kakor mimo meščana, ki zgublja te prelestne noči med soparnim zidovjem. Mesec Pa pluje preko streh in trosi lepoto čez našo zemljico.	1	a.	r.
LAŠKO
Zopet sveža gomila proletarca. V soboto ponoči je preminul v Laškem rudar s. Senica Alojz. Pokojni se je rodil 28. januarja 1892. v okolici Sevnice. Že kot 16 letni mladenič je odšel za delom v rudnik. Kot proletarec je romal po rudnikih v Nemčiji, Srbiji. Hrastniku, Trbovljah, Zagorju* od 1. 1923 pa v Hudi jami. Tu mu je v črni jami zgrmela na glavo usodna Plast da je ostal neozdravljivo živčno bolan. Iskal je leka pri zdravnikih in v bolnišnici, toda žal zaman. Daš radi te nesreče je moral pred 4 leti predčasno v pokoj. Poslednjič se je zatekel še v celjsko bolnišnico za 15 dni, a je moral še na domu okrog 5 dni izpiti grenko kupo trpljenja. Bil je jako resen mož, miren in blag, težka- bolest ga je delala precej otožnega. Zapušča užaloščeno vdovo go. Marijo, s katero je bil poročen 14 let in 22 letnega sina čevljarja Franca, ki ga- je žalostna vest zagrabila v Banatu pri vojakih. Pokojnik je bi! nekaj let tudi podporni član mestne igodbe, gasilcev itd. V nedeljo popoldne so ga rudarji in občani v velikem številu spremili na domače pokopališče. Proletarcu Senici bodi ohranjen trajen spomin, svojcem pa izrekamo iskreno sožalje! — Družnost!
Smrtno zastruplienle po tetanusu v usnjarni
JCoMceU sodcužic
Vdova in hčerka tožita za rento.
Meseca novembra 1938 je umrl v celjski bolnici usnjarski delavec Rudolf Jurgec iz Konjic, ki je bil zaposlen v tamošnji usnjarni Lavricha.
Njegova smrt je vzbudila med delavstvom tovarne in v celih Konjicah splošno sočustvovanje, ker je postal pokojni Jurgec ne samo žrtev dela in tako zapustil nepreskrbljeno ženo in hčerko, temveč je umrl tudi kot žrtev nezadostnega zdravljenja, ker je bila zanj potrebna injekcija po nezgodi »predraga«.
Majhna rana povzročila smrt.
Bridka usoda te rodbine naj bo ostalemu delavstvu v svarilo, da bo v podobnem slučaju z vso odločnostjo zahtevalo svoje pravice, za katere vplačuje in tako rešilo sebe pred smrtjo, družino pa stradanja.
Zato poročamo o tej tragični smrti in pravdi za pravice preostale rodbine (podrobnejše: Pokojni usnjar Rudolf Jurgec je dne 4. oktobra 1938 v usnjarni Lavricha v Konjicah vlačil s kleščami konjske kože iz kadi, za kar bi bilo treba vsaj dveh delavcev, ker so bile kože težke. Jurgec pa je moral delati sam in so mu
zato pri tem klešče popustile, da je padel ----------------------------   -	-	.
znak in udaril pri tem s podlaktjem leve roke ie smatrati tovarno usnia tvrdke Lavrich ko
češ, da je pokojni mož res sicer umrl na za-strupljenju po tetanusu, toda ne vsled obratne nezgode z dne 4. oktobra, ampak radi neke nezgode z dne 10. novembra, za katero pa ni nobenega dokaza, da se je dogodila v obratu.
Tožba na Sodišče delavkega zavarovanja.
Vdova, ki je bila s hčerko že leto dni po moževi smrti brez vsakih sredstev za življenje, je vložila zoper ta odlok po dr. Avgustu Rch' manu, odvetniku v Mariboru, tožbo na Sodišče delavskega zavarovanja, da izvede natančnejšo preiskavo o vzroku moževe smrti, zasliši o tem tudi sodnega izvedenca, specijalista, zdravnika v Ljubljani, in da jima nato prizna v smislu Zakona o zavarovanju delavcev pripadajočo vdovsko in otroško rento.
Sodišče delavskega zavarovanja je spopol-nilo zaslišanje prič ter zlasti tudi sodnega izvedenca dr. Matka o vzroku smrti Rudolfa Jurgeca.
Usnjarne skrajno okužene s tetanusovim bacilom.
Docent dr. Matko je pri razpravi pred Sodiščem delavskega zavarovanja izpovedal, da
DRAGINJA IN DELAVSKE ŽENE
Od kar vedno bolj pritiska draginja, smo delavske žarne postale prave mučenice, ki najhuje občutimo breme, ki so ga nam naložile današnje razmere. Mezde, ki jih prejemajo naši možje za sicer težko delo, ne zadostujejo niti za najskromnejše potrebščine v gospodinjstvu. Čeprav so cene življenjskim potrebščinam narasle za 30 do 40 odstotkov, veliki del delavcev ni prejel nikake povišice mezd ali draginjskih doklad in 'tako moramo izhajati s prejemki, ki že pred draginjo niso zadoščali za preživljanje. Poleg hrane bi morale nabaviti še druge potrebščine, kakor obleko, obutev, nakupiti kurivo in še mnogo vsakdanjih potrebščin. Z zneski, ki jih dobivamo od svojih mož, pa nikakor ne moremo kriti vseh teh izdatkov. Zlasti težko je z otroci, ki bi potrebovali to in ono in v svoji nerazsodnosti le težko razumejo, da jim roditelji ne morejo ustreči, čeprav se jim pri tem krči srce. Cesto ni sredstev na razpolago niti za vsakdanji kruh. Bliža se zima in začetek novega šolskega leta. Nakupiti bi morale Potrebne knjige za učenje, plačati ‘šolske takse, preskrbeti za zimo kurivo, ki bo pozneje najbrže še dražje, vrhu tega ipa bo težko dobiti premog in drva. Vsak dan smo postavljene pred težje naloge, kljub temu pa se še vedrro tolažimo, da bo že boljše. Toda položaj se vedno b:;lj zaostruje. S 'tarnanjem seveda se ne bo zboljšal naš položaj. Spominjam se številnih apelov, ki jih je objavila »Delavska Politika«, da se naj delavci organizirajo! Žal se večina delavstva še vedno ne
  	zaveda, da Posameznik ne pomeni ničesar in
takšne injekcije ni "dobiL*Po°8 ”dneh"^e	zdrav-	Hal	del,	kjer	bi	se	lahko	okužil s	tetanusom.!	da je rešitev le v skupnosti. Marsikaj bi lahko
kot	zdravedn	in	soosobneda1 Tudi	z	drugo	rano,	ki	je	bila odprta,	se	je	bilo drugače, če bi bilo med delavstvo že pro-
obrat, katerega moramo šteti med skrajno okužene s tetanusovim baciloim. Jurgec je delal neposredno pri predelavi živalskih kož. V takem obratu morejo biti okuženi s tetanusovim bacilom ne samo obratni prostori, marveč tudi cestišča tovarne, vrt, itd. O Jurgecu
po bareli, v kateri so kuhali neke strupene kemikalije za obrat. Pri popuščanju klešč se je Jurgec tudi vščipnil v kazalec leve roke.
Roka ie Jurgecu posinela in iz' rane je krvavelo. Šele čez poldrugo uro je prišel zdravnik, ki je Jurgeca obvezal in ga dal v bolniško ' stanje. Pokojni je sicer prosil zdravnika za
injekcijo proti tetanusu, toda zdravnik je po	.	...	,	,	n
trditvah vdovine tožbe injekcijo odklonil, češ, čiščenju cestišč, vrta obrata in drugod, ro pri da so injekcije »drage«. Dejstvo je, da Jurgec! čah pa je dokazano, da Jurgec doma ni oprav-
je dokazano, da je bil zaposlen, ne samo v obratnih prostorih, marveč tudi izven njih pri
nik javil delavca kot zdravega in sposobnega za nadaljnje delo in je Jurgec nastopil zopet ; lahko Jurgec okužil v obratu, katerega mora službo, čeprav rana še ni bila zaceljena in mo P° bistvu šteti med skrajno okužljive s hodil vsled tega z obvezano roko na delo. —! tetanusovim bacilom. Smatrati ,e tore], ker Rana se je gnojila še naprej in se ie zacelila i kaka druga okužba ni dokazana, da se je Jur-šele čez kakih 14 dni, potem ko je bil Jurgec j gec okužil v obratu, najverjetnejše s prvo rano, črtan iz zdravniške oskrbe. Na palcu pa je ki je ostala dalj časa odprta in dostopna ba-
ostala modra krvna potplutba v velikosti pšeničnega zrna še naprej. Bolečine na roki so trajale naprej in Jurgec je tožil napram dela’v-cem in ženi, da roka ni več tako gibčna.
Zastrupljenje je naglo napredovalo.
Dne 19. novembra pa Jurgec že med delom 1 ren{a naenkrat ni mogel več odpreti ust in užiti v tovarni kruha za južino. Naslednje jutro je dobil bolečine v tilniku, kjer ni mogel več pregibati, nakar so bolečine prešle v prsni koš,
cilom. S to rano je delal vso dobo do akutnega obolenja s tetanusom.
Sodišče se je zato pridružilo mnenju izvedenca, da se je Jurgec okužil s tetanusom v obratu in umrl na posledicah obratne n4zgode. Zato pristoja tudi vdovi in hčerki zakonita
Sodba.
Sodišče je prisodilo vdovi vdovsko rento mesečno po din 221.25 od 26. novembra 1938
da so ob pol 9. uri poslali po zdravnika, ki je naprej do smrti ali' ponovne možitve in hčerki prišel čez dve uri ter ugotovil pri Jurgecu za- I P° ^jn. 165.93 do izpopolnjenega 16. leta. 2e strupljenje po tetanusu (zemeljski smrtnone-! doslei^ jei zapadlo vdovi in hčerki okrog 8000
varni bacil) in dal Jurgecu dve injekciji ter odredil prevoz v bolnico. Bilo pa je že prepozno. Dne 26. novembra je Jurgec umrl na zastrupljenju po tetanusu.
OUZD pa odklanja vdovi in hčerki rento.
Preostala vdova in 13 letna hčerka sta nato prosili pri OUZD za vdovsko in otroško rento, ker je Jurgec umrl vsled obratne nezgode.
Koncem decembra 1939, torej šele po enem letu, je dobila vdova odlok Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, s katerim ji odklanjajo za njo in za hčerko vsako rento,
din, ki jih mora OUZD izplačati takoj po pra-
drla ta zavest, tako pa moramo sedaj prenašati posledice nezavednosti delavstva v naj-večji meri me delavske žene in matere. Kdaj bo prodrlo spoznanje, da se mora delavec za vsak košček kruha boriti, rrav tako pa se mora boriti tudi za svoje politične svoboščine.
Zavedna žena.
Sedaj bo kmalu napočil čas, ko si gospodinje rade napolnijo police z domačimi konzervami. V naslednjem podajamo par navodil, ki ne zahtevajo mnogo truda in dajejo zadovoljive rezultate.
Zeleni paradižniki s papriko
1 kg zelenih paradižnikov, 4 kupice zrezane zelene paprike, 4 kupice zrezane rdeče sladke paprike, 4 kupice zrezane čebule, 4 kupice zrezane zelene, 1 kupico soli, 7 kupic sladkorja, 2 žlici belega gorčičnega semena. 2 žlici zeleninega semena, 1 žlico stolčenega cimeta, 7 kupic kisa.
Odstrani cvetne konce paradižnikov, toda ne lupi jih. Umij jih in zreži. Lahko porabiš za to mesni mlinček. Posoli vso zelenjavo in pusti čez noč. Drugi dan dobro odcedi in dodaj ostale sestavine. Daj vse v lonec in na ognjišče, da se zelo počasi kuha. Pusti na ognju približno eno uro. Kadar se zgosti, je gotovo. Imej steklenice pripravljene in sterilizirane, kakor za vse konserve. Vrela voda jih sterilizira. Napolni steklenice in dobro zapri.
Zmes iz paprike
6 kupic zrezane zelene paprike, 6 kupic sladke rdeče paprike, pol kupice hude rdeče paprike, pol kupice soli, dve kupici drobno zrezane čebule, dve kupici in pol sladkorja.
Prereži paprike po dolgem in odstrani seme. Drobno jih zreži ali pa bolj debelo zmelji. — Stresi nanje sol in jih pusti pokrite deset minut v kropu. Potem odcedi. Dodaj ostale sestavine in hitro kuhaj 25 minut. Vlij v pripravljene steklenice in takoj dobro zapri.
Zrele kumare
3 kg zrelih kumar, pol kupice soli, dve četsti hladne vode, 8 kupic sladkorja, 2 kupici vrele vode, 4 kupice dobrega kisa, četrt kupice celega cimeta, tretjino kupice celih klinčkov. 2 žličici dišave, 2 zrezani limoni.
Izberi lepe, velike, zrele kumare. Zreži jih na šitri dele in odstrani večje seme. Potem jih zreži na majhne kese, za palec velike, ali pa še manjše. Stresi nanje sol in polij s hladno vodo. Pusti jih tako čez noč. Drugi dan jih odcedi, pokrij s čisto vodo in jih počasi kuhaj, da se malo omehčajo. Odcedi jih in kuhaj ostale sestavine pet minut v vreli vodi. Potem dodaj kumare in kuhaj, dokler se vse skupaj ne izčisti, pa pazi, da se ne zmehča preveč. Napolni pripravljene steklenice in takoj dobro pokrij in zamaži z voskom.
tez pol leta bo stopila Amerika v vojno
  ______(	^	Bivši	poslanik	Zedinjenih držav Ge-
vomočnosti sodbe, proti kateri pa je še do- rard, ki je do leta 1917. zastopal Ame-pustna pritožba na Vrhovno sodišče.	riko	v Berlinu, je te dni v nekem go
Poduk za delavstvo iz tega žalostnega konjiškega slučaja:
Pazite pri vsaki nezgodi, da si zagotovite potrebne dokaze po pričah in nato takoj zahtevajte smotreno zdravljenje in dajatve, za katere ste zavarovani pri OUZD. — Posebno usnjarji naj bodo previdni pri delu in zahtevajo pri vsaki ranitvi takojšnjo injekcijo proti tetanusu.
Razne
voru dejal, da bo Amerika v teku šestih mesecev stopila v vojno.
Turtija samostojna in odloina
Pisanje turških listov.
Z ozirom, na različne politične dogodke iz zadnjega časa v Evropi piše turško časopisje, da je Turčija za dobre odnošaje z Italijo in Nemčijo, prav tako V Budimpešti pričakujejo, da bo Mo-	pa	tudi	odločena	varovati	»voje	intere-
Nasprotniki demokracijo	pravijo	ojskva v kratkem povabila na razgovor J se,	nedotakljivost	in	neodvisnost lastne
njej z zaničljivostjo,	da sc	sestoji	iz; delegate madžarske vlade, o čemer po-	države.	— \ ,
'jamih knttinrrvmiem;*	nipni	Hranilci	»/a ročaio tudi nekateri madžarski listi. Ob
T. G. Masaryk:
Kompromisi
MadZarl pričakujejo vabila iz Moskve
samih kompromisov; njeni branilci to priznavajo in vidijo v tem velik plus. Tudi v tej zadevi sem že davno izrazil
ročajo tudi nekateri madžarski listi. Ob tej priliki se bo razpravljalo tudi o vprašanju avtonomije, ki jo namerava mad-
svoje mnenje; v političnem življenju so j žarska vlada dati podkarpatskim Ru
kompromisi potrebni, ne kompromisi som, osnovnih načel, ampak praktični kom-
promisi. Najbolj radikalni .ljudje sklepajo v praksi kompromise — velik zgled: Lenin. Politika zavednih in odgovornih strank ne bo delala kompromisa med protislovjem in skrajnostjo, ampak bo naredila kompromis za izvedbo programa, ki je nastal iz zgodovinskega spoznanja in celotnega položaja države, naroda, Evrope in vsega sveta. Načrt se ne sme zadovoljevati z zlato sredino, ampak mora imeti jasen cilj. Med kompromisom in kompromisom je razlika. Pošten človek se bo sramoval kompromisa v osnovnih načelih in zahtevah, ne bo pa proti kompromisu v manj važnih in postranskih zadevah. Demokracija se razvija in < hra-nja v mišljenju in sodelovanju vseh; in ker ni nihče nezmotljiv, pomenja demokracija kot sodelovanje prizanesljivost in sprejemanje vsega dobrega, od kjerkoli pač prihaja. Če pa pripravljajo kompromise ljudje brez cilja in prepri-čanja, ljudje, ki so brez mnenja ter politično kratkovidni, je kompromis nesmiseln in grd. Kajti delovanje takih ljudi in nihanje od prepričanja v prepričanje, nejasno iskanje srednje poti, ki je največkrat le skok iz enega tabora v drug in vse to pa pomeni le nc-značajnost in bojazljivost.
V Litvi ie komisar Sovjetske vlade prevzel v državno last vse tovarne in druga industrijska podietja.
KokoSja In iloveSka
morala
Pod tem naslovom beremo v švicarski »Volksstimme«:
Če zboli kokoš, takoj gredo druge nad njo, jo kljuvajo ter končno preženejo. Če se tepeta dva petelina ter eden podleže drugemu, so takoj vse kokoši na strani zmagovalca. To je čisto posebna morala, ki občuduje le uspeh, pa četudi je samo slučajen.
Človeška morala je drugačna, pa ne na prvi pogled. Tudi med nami ljudmi so kokošje duše in kurji možgani, ki vidijo čudeže v surovem nasilju. Da pa taka sodba ni pristno človeška, dokazuje človeštvo v svojih narodnih pesmih. Velike narodne pesmi vseh ljudstev ne govorijo o zmagah, temveč o porazih ter zbujajo spomin na tiste, ki so bili premagani.
Največja grška pesnitev je pravza prav poveličevanje Hektorja, ki je padel »bojujoč se za hišne oltarje«. Francoska narodna pesem pričenja s pesnijo o izdanem Rolandu, ki zaman iz daljave kliče svoje prijatelje na pomoč. Velika in krasna narodna pesnitev Srbov se suče okoli Kosovskega polja, kjer so Turki zavojevali Balkan. Nemška narodna pesem ne poje o zmagi, ampak o zatonu Nibelungov.
U1UM k. u« t h t Hi 1.1 »ti *
Zaplemba imetja fran coskih političarjev
Francoska vlada je sklenila zapleniti imetje političarjev, ki so brez poseb
nega dovoljenja bežali v inozemstvo. j JUCJ- aš Kras posledica podobne malomarnosti? Teh politikov je doslej 23. Seveda s tem jn a|[ ni pogozdovanje tudi za nas važen pro-krivda poraza še ni ugotovljena.	!	blem?
Očitki dr. Benešu. DNB prinaša daljši članek o premoženju prezidenta dr. Beneša in mu očita, da ie imel pri raznih denarnjh zavodih, zastavne liste v zneskih po 50.000 in 100.000 kron ter v Taboru hišo, žena Hana Benešova Pa hišo v Pragi, ki jo ie kupila leta 1935. — Nadalje pravi članek, da premoženje, ki ga je spravil dr. Beneš pravočasno v tujino, v tena seznamu ni obseženo. Znašalo je okrog 6 mili-jonov švicarskih frankov, to je okrog 40 milijonov kron.« — Kaj bližjega poročilo ne navaja, v čem je to premoženje obstojalo in kako se je Benešu posrečilo spraviti ta denar v tujino.
Prezident. dr. Bene? je v petek prvič ofici-jelno kot češkoslovaški prezident obiskal češkoslovaško vojsko v severno zapadni Angliji in imel na njo svoj prvi nagovor, ki so ga prenašale tudi angleške radio postaje.
Angleška protiletalska obramba je glasom Reuterja v četrtek sestrelila 28 nemških letal, doslej največje število v enem dnevu.
75.000 do 80.000 Nemcev se bo izselilo iz zasedene Besarabije in Bukovine v Nemčijo.
Amerika pogozduje puščave. V Ameriki so z gozdovi nespametno gospodarili. Okoli 55 milijonov hektarjev gozdov so izsekali prejšnja leta in svet je postal pust in prazen, ki ga je polagoma zasipal hudourni pesek. Nastale so obsežne pustinje. Šele pred par leti je vlada odredila pogozdovanje teh pokrajin. Zasajenih je bilo doslej dve milijardi dreves ter se uvaja posebna služba za pogozdovanje. V nekaj letih bo opravljena mnogo dela. — Ali ni deloma.
Delavski pravni svetovalec
Neplačani dopust (Novo Mesto)	I uredbi ustanovljen pri vsakem okrajnem
Vprašanje: V tovarni pohištva sem bil za-| dišču. Šele ta odbor sklepa o prošnjah in > poslen mesec dni, nakar so mi dali 7 dni »do- rešuje. Občina pa ni upravičena odločaj pusta«. To je bilo že meseca aprila, pa^ me še
niso poklicali na delo. Ali lahko zahtevam
plačilo?	.	. , , • i
Odgovor: Tak »dopust« mora delodajalec v smislu S 220 o. z. plačati, ker niste delali po krivdi delodajalca. >
Podpora ob orožnih vajah (Zagorje) Vprašanje: Nekateri vpoklicanci na orožne vaje so vložili pri tukajšnji občini prošnjo^ za podporo njihovim rodbinam. V zadnjem času pa občina teh prošenj noče sprejemati. Ali uredba o podpori rodbinam oseb, vpoklicanih v vojaško službo, še velja? Ali je občina u-pravičena zavračati prošnie?
Odgovor: Uredba o podpori rodbinam oseb, vpoklicanih v vojaško službo z dne 3. 10. 1939 še velja. Prošnjo za podporo smejo vložiti le one rodbine, katerih hranilci so vpoklicani na orožne vaje in so zato ostale brez nujnih sredstev za življenje. To podporo sme;o uživati le dokler so v stiski, naidalie do odpusta hranilca iz vojaške službe. Prošnjo smejo vlagati zakonska žena, hranilčevi potomci ter njegovi stariši, ki jo morajo vložili pri občini, v kateri hranilec prebiva. Prošnja se lahko vloži tudi na zapisnik. Občina je dolžna take prošnie sprejemati in jih najkasneje v 43. urah odposlati odboru zn podpore, ki je po navedeni
prošnjah. Zato se pritožite na pristojno ST_e~ sko načelstvo, če postopa vaša občina drugače.
Uporaba tujega orodja pri delu (Borovec)
Vprašanje; Izposodil sem si vodno tehtnico, ki sem jo pri delu na strojih nujno rabil. Delovodja mi je obljubil, da bo podjetje tehtnico odkupilo. Zato sem tehtnico preuredil, primerno za svojo uporabo. Podjetje pa tehtnice ni odkupilo. Lastnik tehtnice ni hotel več sprejeti, ker je bila preurejena. Radi tega sem imet precejšnje izdatke in tudi advokat zahteva, da mu poravnam njegove stroške opomina. Ali moram opominske stroške plačati in ali lahko od delovodje, odnosno od obrata zahtevam povračilo teh izdatkov?
Odgovor: Če podjeljc lastniku vodne tehtnico' ni odkupilo, odgovarjate za vso škodo lastniku Vi sami, če ste si tehtnico izposodili v svoje'" imenu. Če Vas pa je podjetje odnosno delovodja poslal k lastniku, izposoditi si tehtnico, odgovarja napram lastniku podjetje odnosno delovodja. Ako je podjeljc, odnosno delovodja le napram Vam obljubil, da lahko prosto uporabljate tehtnico, ker jo bo podjetje odplačalo, je podjetje odnosno delovodja dolžan poravnati vso škodo, ki jo radi tega imate. Primerne onnminske stroške ste dolžni (poravnati, če ste bili v zamudi.
Za konzorcij izdala in urejuje 'Adolf Jelen v Maribora. Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.