Poštni urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenfurt lihaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1.30 šil., mesežna naročnina S šilingov P. b. b. Ljudsko štetje -kričeča diskriminacija avtohtonih mednarodno priznanih manjšin v Avstriji Popis prebivalstva ali — kakor smo vajeni reči — ljudsko štetje samo ©a sebi gotovo ni nič slabega. Toda v Avstriji, vsaj na določenih ozemljih, kjer pač poleg večinskega naroda žive tudi drugonarodne skupnosti, je tudi tak popis izpostavljen različnim zlorabam. V gotovem smislu postane del splošnega načrta za postopno ponemčevanje »enemških državljanov, to je načrta za sistematično »računsko" likvi-dacijo narodnih manjšin. To dokazuje vsa dosedanja zgodovina ljudskih štetij v Avstriji in to potrjujejo posebno zgovorno okolnosti ob letošnjem ljudskem štetju, ki so še bolj kot doslej z vso jasnostjo pokazale: očitna zloraba ljudskega štetja proti narodnim manjšinam ni omejena na razne »zasebne" akcije, marveč ima ta zloraba tudi in celo pretežno uraden pečat. Zato ljudsko štetje 1971 pomeni kričečo diskriminacijo manjšin in je Avstriji, ki se tako rada ponaša s pravno in demokratično ureditvijo, lahko samo v sramoto! »vzvišen', da ni čutil potrebe oz. dolžnosti sploh odgovoriti na te zahteve, kakor tudi ni odgovoril na skupno vlogo obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, ki sta že pred mnogimi tednli opozorili na diskriminacijski značaj 'ljudskega štetja. 'Kričeč primer diskriminacije narodnih manjšin in njihovih jezikov je predstavljala predvsem tudi oblika povpraševanja po tako imenovanem občevalnem jeziku. Tukaj si je Avstrija namreč dovolila nekaj, kar še sploh nima primere v VABILO Dijaki Državne gimnazije za Slovence priredijo v nedeljo, dne 23. maja 1971, ob 14.30 uri v veliki dvorani Delavske zbornice v Celovcu ŠOLSKO AKADEMIJO Na sporedu so glasbene in pevske točke, deklamacije in recitacije ter fantovski in dekliški telovadni nastopi z vpletom ritmičnih vaj in plesov ob domačih melodijah. V žalni komemoraciji se bomo spomnili rajnega prof. dr. Franceta Czigana. V prostorih pred dvorano bodo naši dijaki razstavljali risbe in ročna dela. Vstopnice dobite v šolski pisarni Državne gimnazije za Slovence in pred prireditvijo pri blagajni. Vljudno Vas vabijo učenci, profesorji in ravnatelj Državne gimnazije za Slovence zgodovini ljudskih štetij, ne v naši Ne bomo govoriti o tem, kako so urad deželne vlade pristojnost in s državi ne drugod v svetu. Pristojna • statističnega' genoci- ©emškonadonailnl krogi pripravljali tem tudi vso odgovornost enostav- 0b|a5t je posebej priznata samo da ^ ■ f(^jpj1|co bo||j vredna naj- •Ustrezno vzdušje" in kako je bil Popis dejansko izveden; omejiti se hočemo na uradne diskriminacije hi na uradno zlorabo ljudskega Štetja proti narodnim manjšinam. Pri tem kar v začetku poudarjamo, da tukaj v morebiten zagovor ali Opravičilo ne more biti jalovega iz-9ovarjanja na »demokratični u-stroj" (kakor se to dogaja v najrazličnejših primerih protislavenske-9o delovanja organizacij iin posa-n'eznikov), kajti tokrat je zavestno *© načrtno kršenje zakonov iin ustave zagrešila oblast sama. V našem listu smo že ponovno opozorili na diskriminaoijskii značaj Popisnih tiskovin pri 'letošnjem 'ljudskem štetju. Očitna zapostavljanje ©enemških narodnostnih skupin je Pomenilo že samo dejstvo, da tiskovine na dvojezičnih ozemljih niso bile dvojezične. S tem je oblast, ki je bila pristojna in odgovorna za izvedbo ljudskega štetja, zavestno kršila določila § 3 člena 7 držav-©e pogodbel Odgovori, ki so jih Prejeti posamezniki na svoje zahteve po dvojezičnih tiskovinah, pa So naravnost klasičen primer 'lice-©lerstvo, ki prihaja do Izraza v od-©°su do narodnih manjšin v Avstriji. V teh odgovorih so občine, okrajna glavarstva 'in urad dežel-©e vlade ob sklicevanju na neko Odredbo notranjega ministrstva Sporočili, da se pri ljudskem štetju smejo uporabljati le tiskovine z ©eniškim besedilom, vendar bo (po-Slejfe, 'kako demokratični in široko-Srudni smo v AvstrijiI) za ljudi, ki ©emščlne ne obvladajo, po obči-©ah v pomoč »vešč števni organ". je oblast na vseh treh omenje-©*ih ravneh mirne duše kršila dotočila o slovenskem uradnem jezico (§ 3 člena 7 državne pogodbe, odlok ravnatelja deželnih uradov *© priporočilo deželnega glavarja), ho je na Slovenske vloge odgovorijo samo v nemškem jeziku, bodi °©ienjeno le ob robu. V ostalem so občine, okrajna glavarstva in Pred gradnjo poslopja slovenske gimnazije? Kakor smo Izvedeli, bo v pone-^©t|ek 24. 5. ob 14. uri komisloni-r°©je za izstavitev gradbenega do-^Jenla za gradnjo poslopja slo-v®©ske gimnazije v Celovcu. no prevalili na državno raven na Dunaj, ki pa je očitno tako Seja UO ZSO Celovec, 19. 5. 1971 — Na današnji seji je Upravni odbor Zveze slovenskih organizacij razpravljal po svoje-časno s strani zveznega kanclerja napovedanem nadaljnjem razgovoru med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki manjšine in sklenil tozadevne smernice. Poleg tega so biti sprejeti še sklepi glede nekaterih konkretnih akcij in je v nadaljnji obsežni razpravi bilo predvsem govora o odnosih med ZSO In levičarsko socialistično in narodnostno-sociai-no angažirano mladino. Po sklepu se bo razprava o tem vprašanju nadaljevala neposredno s prizadeto mladino, ki po lastni Izjavi želi imeti konstruktiven odnos do ZSO. nemščino, vse druge jezike pa je ostrejše obsodbe, ker prihaja vrgla v skupen lonec, ki ga je ime- uradne stmni. S tem si je Avstrija novara „andere (auch menrere mednarodno javnostjo sama Sprachen) und zwar". S tem je tu- tesfavi,|a spričevalo, da se celo pri d,i jezike avtohtonih mednarodno ljudskem štetju poslužuje sredstev, priznanih m zaščitenih narodnih kj SQ zoper duha sodobne politike manjšin postavila na isto pravno- do |n fudi pr6d medna- kvaliletno stopnjo s poljubnim jezi- rodno rnanc>stjo ,je prav foko sama kom vsakega le prehodno v Avstri- zaprav;te še zadnji videz znonstve-ji bivajočega tujca. In še več: ka- ne 1ehtnosti ;n verodostojnosti ugo-kor je razvidno iz spodnje slike, so tovitev iljudskega štetja, v kolikor bile za tujce (n. pr. turške sezonske se nonQŠalj0 na narodnostno ali je-detavce) na razpolago tiskovine v ziklovno stanje. njihovih jezikih, le za avstrijske državljane slovenske narodnosti ni bilo tiskovin v slovenščini. Kaže, da je oblast spet enkrat ubogljivo ukrepala po želji in zahtevi koroškega Heimatdiensta in podobnih protislovenskih krogov, ki so že večkrat poudarjali, da ni potrebe po priznanju enakopravnosti jezikom narodnih manjšin, saj vendar vsi avstrijski državljani obvladajo nemščino. Ob odnosu, ki ga je Avstrija pokazala pri letošnjem 'ljudskem štetju do narodnih manjšin, je za kulturnega človeka res težko najti izraze, ki bi bili vredni takega početja. To je praksa najhujšega diskriminiranja in zapostavljanja, fo Koroški Slovenci zato ie ponavljamo, kar smo nedvoumno povedali že pred ljudskim štetjem: da odrekamo veljavnost in priznanje vsakršnim iz kakršnekoli izjave pri ljudskem štetju izvirajočih zaključkov o narodnostnem stanju na Koroškem. Posebej poudarjamo, da rezultati ljudskega štetja nikakor ne morejo služiti kot podlaga za reševanje še odprtih vprašanj člena 7 državne pogodbe. Manjšinskih problemov namreč ni mogoče reševati s številkami in dvomljivimi statistikami; predvsem pa ni mogoče doseči zadovoljivih rezultatov in s tem res enakopravnega ter mirnega sožitja s prakso, ki se poslužuje kričečih diskriminacij! REPUBLIKA AUSTRIA REDOVNI POPIS STANOVNIŠTVA DANA 12. MAJA 1971 List ličnih podataka O u Adresa: poitanslu br. opJtina političici srez (gredeki stez) K H i is SAy'n*, Adrt,. 'Si: ■ s so ju izpustili. Postala pa sta bogatejša za izkušnjo, kako na na-sem ozemlju lahko postane sloven-Sci*ia „nevarna", če zadene ob uho Predstavnika oblasti, ki se n. pr. srnenuje — kakor v tem primeru — »službena številka 25.473". ključka, da mora koroška družbena skupnost v južni Koroški z večjimi investicijami omogočiti hitrejši razvoj industrije in s tem zagotoviti možnosti za dodatno zaposlitev. Izredno pomembne se nam zdijo zaključne misli v prispevku dr. Vladi mira Klemenčiča^ Avtor pravi, da 'si koroški Slovenci lahko zagotove svoj obstoj v nadaljnjem gospodarskem razvoju le, če bodo imeli enakopravne možnosti šolanja otrok v materinščini. Opozarja, da bo leta 1985 predvidoma 40 % avstrijske mladine doseglo popolno srednješolsko izobrazbo različnih smeri. V zgodovinskem delu dr. Fran Zvvitter omenja v svojem sestavku prevzem oblasti v noči med 7. in 8. majem 1945. Tedaj je namreč socialist Hans Piesch prevzel oblast iz rok namestnika gaUteiterja, da bi po besedah dr. Rainerja stare stranke mogle bolj uspešno voditi boj za .svobodno rn nedeljeno Koroško". Dr. Bogo Grafenauer je prispeval daljšo razpravo pod naslovom .Koroški Slovenci v zgodovini slovenske narodne skupnosti". Dr. Janko Pleterski je v knjigi priobčil dva sestavka, dr. Tone Zom ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■ ■ OBJAVA S Svet Psihiatrične bolnice Be- j ; gunje na Gorenjskem razpisuje POČITNIŠKO PRAKSO I za slovenske zamejske štu- ! [ dente medicine in dijakinje ■ S srednjih medicinskih šol. ■ Za podrobnejše informacije ■ S pišite na naslov: Ravnotelj- S ■ stvo Psihiatrične bolnice Be- | j gunje na Gorenjskem. Prim. dr. Jurij Zalokar S direktor pa je v teh sestavkih narisal novejšo zgodovino koroških Slovencev. Dr. Fran Vatovec je prispeva1! razpravo o slovenski časniški in časopisni besedi na Koroškem. J ez i ko vn o-l eposio v n i de l’ prikazuje doprinos koroških Slovencev k slovenski kulturi na tem področju. Dr. Tine Logar razpravlja o slovenskih koroških narečjih kot zgodovinski vezi med Slovenci tostran in onstran Karavank in pošteno razdre neznanstvene trditve o nekem samostojnem .vindišarskem" jeziku na Koroškem. Urbana Jarnika prikaže dr. Anton Slodnjak kot povsem drugega človeka, kot ga nam rišejo nemški sodeželani. Ti ga namreč hvalijo in postavljajo kot vzor človeka, ki je videl v procesu asimilacije nekaj povsem naravnega. Njegove besede o asimilaciji citirajo domala vsi avtorji, ki spregovorijo o koroških Slovencih. V jezikovno-leposlovnem delo najdemo pesmi in prozo vseh koroških pesnikov 'm pisateljev. Dr. Boris Paternu ob koncu razpravlja o problemu dveh tipov slovenske književnosti s posebnim ozirom na njen koroški del. V četrtem delu knjige je priobčena Spomenica koroških Slbvencev zvezni vladi republike Avstrije z dne 11. oktobra 1955 ter karta dr. Vladi mira Klemenčiča, ki kaže delež slovenskega prebivat- Levstikove i~T nagradekniiževnoit V sredo preteklega tedna je Mladinska knjiga v Ljubljani podelila Levstikove nagrade za leto 1970. Žirija za izvirno slovensko leposlovje, ki so jo sestavljali Franček Bohanec, Mitja Mejak in Ivan Minatti, je to priznanje namenila Francetu Forstneriču za delo „Srkač“ in Jožetu Šmitu za pesniško zbirko »Kako bomo umirali”. Likovna žirija v sestavi Zoran Didek, Jože Ciuha in Ivan Potrč je izbrala Iva Seljaka-Čopiča ter Marlenko Stupica; prvi je bil nagrajen za izvirne ilustracije v otroškem periodičnem tisku, druga pa za risbe v »Krojačku Hlačku” Leopolda Suhodolčana ter slikanicah »Številke” in »Babica v cirkusu”. Anton Polenec, Mitja Rotovnik in Marjan Krušic pa so kot ocenjevalci izvirnega poljudnoznanstvenega dela prisodili nagrado Jovanu Hadžiju za »Razvojna pota živalstva”. V OKVIRU KULTURNE IZMENJAVE: OPERA SNG IZ LJUBLJANE GOSTUJE V CELOVŠKEM GLEDALIŠČU Kakor smo v našem listu že poročali, bo v nedeljo ob 19.30 uri gostovala v celovškem Mestnem gledališču Opera SNG iz Ljubljane. Prireditev bo v okviru uradne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo. Ljubljanski operni ansambel bo koroškemu občistvu predstavil opero »KATARINA IZMAJLOVA" ruskega skladatelja Dimitrija Šoštakoviča, s katero je v tej sezoni zabeležil največji uspeh tudi pri domačem občinstvu v Ljubljani. Uprizoritev je pripravil Hinko Leskovšek, dirigira prof. Ciril Cvetko, za odrsko opremo odgovarja Maks Kavčič, kostume je poskrbela Mija Jarc, zbore pa vodi Jože Hanc. V glavnih vlogah nastopajo tudi pri nas že dobro znani solisti: Vilma Bukovčeva (Katarina Izmajlova), Dragiša Ognjanovič (Boris Izmajlov) in Rudolf Franci (Sergej). Ljubljanski operni ansambel je v zadnjih letih že večkrat gostoval v Celovcu in vedno posredovol visoko raven glasbeno-odrske umetnosti. Zato smo prepričani, da bodo obiskovalci nedeljske predstove spet deležni resničnega kutturno-umetniškega užitka. Vstopnice za nedeljsko prireditev so po rednih opernih cenah v predprodaji pri blagajni celovškega Mestnega gledališča. sfva na jezikovno mešanem ozemlju južne Koroške po popisu leta 1951. Zbornik »Koroška iin koroški Slovenci" bo gotovo pripomogel k širokemu spoznavanju slovenske pre- teklosti 'in sedanjosti na Koroškem, saj po svojem Informativnem značaju posreduje vsestranske 'informacije o koroških Slovencih. Knjigo ilatvko naročite v knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, VVulfengasse. Letos že 3. mladinski teden Letos bo od 24. do 29. maja v Križankah v Ljubljani že tretji mladinski teden, ki sodi v okvir Ljubljanskega festivala, ki traja celo poletje. Že lansko leto so se mladinskega tedna udeležile skupine mladih iz bližnjih in oddaljenih krajev Slovenije; za 'letošnji teden pa pričakujejo še večji odziv, saj je tudi program bogatejši in pestrejši. Prvič nastopajo na mladinskem tednu tudi gosti iz Inozemstva, kar daje prireditvam še dodatno vrednost. Ni pretirana trditev, če pravimo, da bo letošnji mladinski teden osrednja kulturna prireditev v Sloveniji v mesecu mladosti. Prireditve bodo vsak dan in to dopoldne, popoldne in zvečer. Program pa je naslednji: Ljubljanska Opera bo uprizorila »Seviljskega brivca" in »Prodano nevesto", balet ljubljanske Opere se bo predstavil z baletom »Navihanka", nastopi'1 pa bo tudi baletni ansambel Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Simfonični koncert z domačimi in tujimi sofisti bo izvedel orkester Slovenske filharmonije, svoj koncert pa bodo imeli še Plesni orkester RTV Ljubljana, ansambel Bele vrane ter Harmonikorski orkester iz Šentvida. Mladinsko gledališče iz Ljubljane bo uprizorilo »V 80 dneh okoli sveta, SLG Celje pa musioal »Sekira”. V program sodi tudi svečan sprejem pionirjev v Zvezo mladine Slovenije, od tujih ansamblov pa bo imel več nastopov ciganski ansambel pesmi in plesov Rajko iz Madžarske ter godalni kvartet iz Varšave. J3e.t#ooa lazstaDa V SLOVENJEM GRADCU Kakor smo v našem listu že svoječasno napovedali, je bila včeraj v Mestni galeriji Slovenj Gradec odprta retrospektivna razstava koroškega slikarja prof. dr. Wernerja Berga. Razstava je zelo obširna, saj obsega okoli 300 eksponatov — oljnih stik, lesorezov, akvarelov, skic in risb — ter posreduje zanimiv pregled ustvarjalnosti umetnika, ki ga je slovenjgraška občina pred leti posebej počastila s tem, da ga je imenovala za svojega častnega občana. Prof. dr. Berg bo osebno vodil po razstavi v nedeljo, in sicer ob 11. in ob 16. uri. SVETINA PRVA KNJIGA Walf je mislil na žensko, ki je zbudila v njem Iluzije, ^dina, ki ji je prizanesel in mu za to ni bilo žal. Celo vesel J® bil, 'k0 ga je prosila, naj ne poruši vsega lepega s tem, da bi 'jo vzel kot žensko s ceste. Vrnita mu je svetlo vero ^ žensko, ki jo je spričo procesije preračunljivih hotnic in C'P> ki jih je imel, že skoraj povsem izgubil. Rekla mu je: »Vaša bom ob svidenju. To naju bo povezalo in nabavilo močna." Saj je bilo zanj lepše tako, brez česar pa srečanje 2 drugimii ženskami ni imelo pomena niti veljave. Bila je ®dini človek, s katerim je govoril tako, kot se je pogovarjal ? *On»im seboj in ni bil v strahu za svoje misli. Zavoljo nje j® hregail vpad v sovražno zaledje in se ga sam udeležil. more brez nje. To akcijo bo napihnil in razvpit' in ge-®6rol mu bo pomagal. Že davno je vedel, da tudi velike 5hrari ne pomenijo nič, če jih ne razvpijejo in jih ne obesijo f1a kolo reklame in propagande. Le tako jo bo obdržat v ^voji bližini. Celo za ženo bi jo vzel, še preden jo je poji0! na tvegano pot, če ga ne bi ovirat rasistični kodeks. S® re mu bo posrečilo, bo nadaljevdl svoje veliko skrito *'vljenje, ne da bi ga pokopali mali duhovi, ki mu pijejo r' kakor sestradani komarji. Ko je na vogalu soteske zagledal okrdjek brane na *®dlu, go je prevzelo čustvo nestrpnosti. Skozi njegovo za- vest so brzele podobe njegovih odnosov z njo in mu vzburite kri. Pred njim 'so drsali žeblji okovank mnogih nog in njihov šum je odnašata voda. Nenadoma se je na pobočju nad njimi ipotrkljal kamen po skalah in v velikem loku padel v potok ter preklat tišino pohoda. Stotnik je ustavit kolono, da sam ni vedel zakaj, da bi prisluhnil in ugotovil, ali je človek ali žival sprožila kamenje. Na ukano, da hoče premeteni nasprotnik streljati na stoječe in ne na premikajoče se cilje, ni niti pomislil, čeprav je som pogosto postavljal zasede. Soteska je molčala. Nekdj mrzlega je 'lezlo majorju po hrbtu, ko se je ozrl v stene. Skate iso bile podobne obrazom s posneto kožo. Drevje po skalovju se je zdelo kot vojaki, ki so se v temi pokazali na okopih. Nehote so strmeli v molčeče pobočje kredastih skal z redkim drevjem in strmeli v bledi mesec, ki je zvedavo kukal izza roba. Iz sence skalnatega nosu pa je v sotesko švignila raketa kot razbesnela kača in jih oslepita. Po vsej dolžini je z nedostopnih skal zarjovelo orožje in prve bombe so tlesknile mednje. Pljusk krogel jih je zajel kot dež majsko procesijo sredi polja. Zaklonov, razen v strugi potoka m za redkimi skalami, posejanimi ob stezi, ni bilo. V mrtve kote pa so treskale bombe z oglušujočim truščem. »Umiki" je zavpil stotnik, presenečen, ker je vedel, da skal ne more naskočiti, prav tako pa se ne prebiti naprej po soteski. V čelo kolone sta dve strojnici brizgati hudobno belo svetlobo. Po prvih strelih se je Walf pognal v potok in skušali dobiti zavetje na drugem bregu. Sredi potoka pa ga je zadelo v prsi, tik pod ramenom. Zamajal se je, kot bi ga udaril boksar težke kotegorije, v naslednjem koraku je spodrsnil in padel v vodo. Grabil je z rokami, lovil sapo, požiral vodo in se davil, dokler se ni ujel za kamenje na obrežju in se ustavil. Kapo mu je odnesla voda in lasje so se mu lepili čez čelo na oči. Na slepo se je zavlekel med skale in utrujeno omahnit z glavo na prod. Krogle so treskale v vodo in dvigale vodne curke. Rezek rafal se mu je zažrf tik ob glavi, ga oglušil, preskočit potok ter podrl enega od dveh gorskih lovcev, ki sta stoje streljala z brzostrelkami v skale. Vsi so na slepo tolkli po nevidnih strelcih v pobočju ter se umikali. To je povzročilo še večjo zmedo v enoti, ker se je streljanje zlilo, in nihče ni vedet, kakšna sila jih je napadla. Vse je bežalo proti izhodu. Tam so se urejali, zavzemali položaje in krili umikajoče. Mimo Wolfa so bežali težki koraki in se mešati med krike in psovke. Majorja je prevzel strah, da ga bodo pustiti. Zbral je vse moči in zatulil: »Prekleti psi, vzemite me s seboj!" Nihče ga ni slišal. Ob misli, da bi ga lahko ujeli živega, ga je obšla groza. Zbral je vse sile in se dvignit na zdravi roki. Prek oči mo je curljala voda z mokrih las. Nad hribom je zagledal drobne, mežikajoče zvezde, s pobočja pa se je nenehno pobliskavalo. Bolečina ga je silovito presunita. Z roko je segel k prsim, kjer je kljuvala bolečina in si zamašil rano. Zaman je klical. Njegov glas se je razcefran izgubljal v vrtincu pokov. Ob vhodu v sotesko je stotnik zbral vse mitraljezce in z njimi tolkel na pobočje. Mimo njih so drveli umikajoči in iskati mesta in kritja, da bi vstopili v boj. Potok je nosil trupla in niže spodaj so jih nekateri lovili in jih vlačili na breg kot hlode, ki jih je vzela povodenj. »Kje je major?-" je rjul stotnik. Ko je kurir obšel vse, kar jih je bito na položaju, in ga ni našel, se je stotnik odločit, da gredo ponj. Vzel je deset mož in prodiral po potoku, ‘kjer so bili delno v kritju pred kroglami, nazaj v sotesko. RAZGOVOR NA DUNAJU Pri lanskem razgovoru med predstavniki zvezne in deželne vlade ter zastopniki slovenskih organizacij je bilo napovedano, da bo do ponovnega takega razgovora prišlo meseca Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu vab! na predstavo Držičeve komedije TRtPČE DEUTOLČE ki jo bodo v nedeljo 23. maja 1971 ob po! osmi uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu uprizorili igralci SPD »Zarja” v Železni Kapli. Vsi, ki sta jim pri srcu dobra igra in pristna zabava, prisrčno vabljeni! Društveni odbor Vabilo Vljudno vabimo na uprizoritev Držičeve komedije TRtPČE DE UTOLČE v nedeljo 23. maja 1971 ob 9.30 uri dopoldne v farni dvorani v Št. Lipšu. Nastopili bodo igralci SPD „Zarja" v Železni Kapli. Prijatelji lepe igre in zdravega humorja prisrčno vabljeni! Igralci in prireditelji maja 1971. Da bi se s pomenom in vsebino takih razgovorov seznanili tudi slovenski študentje na Dunaju, so za petek 14. maja povabili v svoj klub predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Francija Zwittra. Predsednik ZSO se je povabilu odzval in razvil se je živahen razgovor tako o načelnih vprašanjih kakor tudi o konkretnih nalogah slovenskih organizacij. Na začetku je dr. Zwitter podal nekaj uvodnih misli, nato pa se je začela diskusija, ki je potekala brez slepomišenja in v kateri je vsakdo odkrito povedal, kar je mislil. Pri tem je prišla do izraza že znana kritičnost študentov, ki pa bi bila brez dvoma še mnogo bolj utemeljena in razveseljiva, če bi bila povezana z aktivnostjo za odpravo kritiziranih napak in pomanjkljivosti. Če pa je namesto konstruktivne zavzetosti za iskanje boljših rešitev slišati le »argumente", da to ni važno, da o tem ne razmišljajo itd., potem je seveda razumljivo, da so precej enostransko izzvenele tudi kritične opazke, ki so bile s strani nekaterih študentov izrečene na primer na iznašanje dr. Zwittra, da je ZSO predvsem narodnostna organizacija (spoznanje, da manjšinskega vprašanja ni mogoče reševati zgolj na narodnostni podlagi in da je borba za nacionalno enakopravnost najtesneje povezana z bojem za gospodarsko in socialno enakopravnost, namreč ni šele od danes!). Posebno ostra je bila kritika na račun stikov, ki jih ZSO navezuje s socialistično stranko. Govora je bilo tudi o znanstvenem inštitutu koroških Slovencev in je bilo ugotovljeno, da je svoječasna diskusija okoli tega vprašanja precej utihnila, odkar je njen glavni pobudnik dobil stalno službeno mesto. Predsednik ZSO je študente pozval, naj se vključijo v delo tudi na tem področju, nakar so študentje predlagali, naj ZSO razpiše mesto strokovnjaka, ki bi opravil potrebne priprave za ustanovitev takega inštituta in ki bi koordiniral že obstoječe delo. Razgovor je trajal pozno v noč, sestanek pa se je zaključil z ogledom novih klubskih prostorov, ki si jih je uredil Klub slovenskih študentov na Dunaju. Št. Jakob v Rožu Pred nedavnim je imel občinski odbor sejo, na kateri je pod predsedstvom župana Gressla obravnaval celo vrsto vprašanj 'in na podlagi razprave sprejel ustrezne sklepe. Na tej seji je občinski odbor soglasno sklenil članstvo pri obeh domačih kreditnih ustanovah, namreč pri Raiffeisenkasse ter pri Hranilnici in posojilnici. S tem — kakor je bilo poudarjeno — naj bi bila manitestirana pripravljenost na sodelovanje obeh narodnostnih skupin na dvojezičnem ozemlju. Med drugim je odbor razpravljal o novi mrtvašnici, 'ki naj bi bila še letos dograjena; zato je odredil ustrezno oddajo naročil za mizarska, inštalacijska in druga dela. S prevzemom poti od novega dravskega mostu pri Podgorjah do Dragožič ter od dravskega mostu do Suhe je bila uresničena želja mnogih interesentov. Svoje razumevanje za odgovorno delo gasilcev pa je občinski odbor znova dokazal s tem, da je gasilskemu društvu na Breznlici soglasno odobril subvencijo za nakup novih uniform. Župan Gressl je poročal tudi o nakupu zemljišč na Tatah, iin sicer skupno 26.000 m2; ta zemljišča je občina predvidela za morebitno naselitev kakega industrijskega podjetja. Kladivo Komite... Iz danega povoda na izrecno željo zastopnikov Kladiva In študentske mladine v zvezi z našimi kritičnimi pripombami k pisanju Kladiva ob prezideniških volitvah sporočamo, da Kladiva in slovenske študentske mladine ni istovetiti s Komitejem za razkrivanje zakritih konfliktov, ki edini odgovarja za poznane akcije. Opozarjanje do obveznosti . • • ... ki jih je Avstrija prevzela z državno pogodbo, torej obveznosti iz mednarodne pogodbe in ustave, gotove ljudi na Koroikem očitno spravlja iz ravnotežja. Zveza slovenskih organizacij je v dneh okoli obletnice podpisa državne pogodbe s po* sobnimi lepaki (slovensko besedilo: Zvesti državi, zvesti narodu terjamo izpolnitev člena 7 državne pogodbe; nemiko besedilo: Rechtsstaatlichkeit und Demokratie erfordern die ErfUllung des Artikel« 7 des Staatsvertrages 1955) opozorila na potrebo po izpolnitvi določil čl. 7. Kako gotovi ljudje razumejo načela pravne države in demokracije, kaže zgornja slika (iz Dobrle vasi); pa tudi v mnogih drugih krajih so MprimernoM pokazali, kako taki ljudje mislijo o izpolnjevanju mednarodnih in ustavnih obveznosti, kadar gre za določila v korist koroikih Slovencev. Res zgovoren dokaz ..iirokogrudnosti” in ..tolerance” na Koroškeml r ■ < Letovanje naših otrok na Jadranu Tudi letos bo letovala ena skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. I. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti: — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno izkaznico s sliko in — režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 500.— (za ostale je treba plačati šil. 1000.—j. in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Celovec-Ktagen-furt. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme bili izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega: — primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, — prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, — v težkih primerih takojšnji prevoz v najbfižnji zdravstveni zavod. Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani. Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalaus-vveis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo In potrebna nadaljnja navodila. Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni tersocialni potrebi. Libuče Mladina SPD »Edinost" v Pliberku vabi na DOMAČO KULTURNO-DRUŽABNO PRIREDITEV ki bo dne 30. maja 1971 (binkoštna nedelja) ob 19.30 uri pri MARINU v LIBUCAH. Pričakujejo Vas mladi domači igralci z veseloigro »Mutasti muzikant" (enodejanka) ter pevci-doma-čini, za ples pa Vam bodo igrali znani muzikantje Celjski fantje. Domačini! Mladina! Pričakujemo, da se boste v obilnem številu odzvali našemu povabilu. Ne bo Vas »grivavo"! Društvena mladina Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: OKI .Helmut, Helmut!" ga je klical vsakih nekaj korakov. Potem je maijor le zaslišal svoje ime in zdelo se mu je, da mu to ime še nikdar v življenju ni tako prijazno zvenelo kot tokrat. Val ginjenosti ga je zali!. Sam se je že plazil po obrežju navzdol. Iz vseh pljuč je z onemoglim srdom zarjul kakor bik v areni, ki so ga zabodli. V rahlem svitu jih je zagledal, kako tečejo sklonjeni navzgor in preskakujejo od skale do skale. Kmalu je bil stotnik pri njem v zaklonu. Njegovi pa so ju ščitili z ognjem. S pobočja je vsekala strojnica, vendar je tolklo prek njih. Kljub temu pa je Kniecke zarjul. .Uničite mi tega hudiča nad glavo, zdaj, ko bom vlekel majorja!" Stotnik je zgrabil V/alfa in mu zatulil v uho: .Kam ste ranjeni?" „V ramo!” .Vrgel vas bom na hrbet, oklenite se me z zdravo roko okoli vratu. Greva takoj, ko odprejo ogenj." Ko je začutili majorjevo svinčeno težo na hrbtu, je zavpil: .Ogenj!" Oglasile so se strojnice in avtomati in mrak soteske se je prepregel s svetlečimi izstrelki. V skalni skledi pa je bobnelo, da so oglušeli. Bila sta že precej naprej, ko jima je mimo glav privršala bomba in pljusknila v vodo. 'Eksplodirala je im zazvenelo je, kot bi kdo brcni! v izložbeno okno. Vol vode ju je obrizgnil in za hip ustavil kot nenadna ovira pobesnelega konja. Toda trenutek nato je stotnik spet čofotal po vodi proti krikom im poveljem tistih, ki so ga ob vhodu ščitili z ognjenim zastorom. Major se ga je držal za vrat, kot bi ga z verigo priklenil nanj. Stotnik je komaj lovil sapo in so mu moči že začele pojemati. Wa!f je stiskal zobe. Ker mu je napel rano. ga je skelelo, kot bi bil pretrgan od ramena do pasu. To so bili le trenutki, ki pa so se vlekli kakor večnost in o katerih bo lahko razmišljal dolga leta še davno potem, ko bodo minili. Zdaj sta oba otrplo sledila le nagonu samoohrane. Major Walf je prišel k sebi šele, ko ga je stotnik spustil s sebe v roke vojakov, ki so ga prestregli v šotorsko krilo in ga prav previdno odnesli z drugim ranjencem. Tu so ga sprejeli stoki lin ječanje tistih, ki jih je zadelo bolj kakor njega in so se borili za življenje. Stotnik se je vrnili k vhodu v sotesko, kjer ije vodil umik ranjenih in mrtvih. Kredasto pobočje, s katerega so bili napadeni, pa je utihnilo, kot bi na mah na njem vse umrlo. To ga je osupnilo. V soteski so bili še vedno njegovi im posebno ranjenci so bili dobra tarča. Zato je zarjul: .Ustavite ogenj!" Nenadoma jih je objela mrtva tišina. Le voda je šumela, prav tako kot takrat, ko so vstopili v sotesko. Iz teme so začuti stoke ranjenih, ki so ostali. Stotnik se je dvignil izza skale in zagledal je v mesečini, kako se glazijo po tleh zlomljena telesa. Ni verjel v tišino. Slutil je novo ukano nevidnega sovražnika. .Kakšna satanska taktika pa je to?" je pomislil ob zoprnem občutku, da ga iz teme slede oči, ki samo iščejo, čakajo, da bodo šli znova v sotesko po ranjence. Ker ni vedel, kakšna sila ga je napadla, se je zbal, da ga bodo počakali še kje niže, ko se bo umikal z ranjenci. S surovim glasom je pretrgal tišino: .Ranjenci, paslušajtel Privlecite se ven! Dajte povelje naprejl Deset minut vas ščitimo z ognjem!" Njegove besede so preplavile vhod in zamrle v skalah in šumu vode. Tisti, ki so ga slišali, so vpili naprej v globino soteske, ven pa je bilo slišati le ubiti odmev glasov kot renčanje zastreljene zveri v brlogu. Nekaj minut je počakal. Objela ga je tišina z rojem mrzlih zvezd na nebu. .OgenjI" je zapovedal stotnik. Vse cevi orožja, razporejenega v loku okoli vhoda v sotesko, so bruhale snope svetlečih krogel v drevije in kamenje. Ko je točno čez deset minut stotnik ustavil ogenj, je spet vladal nad sotesko nerazumljiv mir. Medtem so se izvlekli vsi tisti, k* so imeli še kaj moči in niso biti zadeti pregloboko v soteski. Skalovje, od koder so bili napadeni, pa je molčal®-Po razpokah kamenja se je plazil strah. Preveč je bilo vse nenavadno, zato je bil stotnik ves zbegan in ni vedel, kaj bi še ukrenil. Še enkrat se je dvignil izza skale In zavpili naj se oglasi, če je še kdo v soteski. Izza skal je prišlo pritajeno stokanje. Oglasila sta se dva hudo ranjena, k* sta skoraj ob izhodu omagala. Poslal je panju skupin® mož. Prišli so do njiju in ju s precejšnjim hrupom vleki* ven, vendor tudi nanje ni padel strel. Kot bi jih napadli duhovi, se je zdelo stotniku, ki se je odločil, da se bodo vrnili. Kolono je zavaroval s predhodnico, pobočnicami in zaščitnico. Vso pot je hodil poleg majorja, ki so ga nosil' štirje možje na zasilnih nosilih. Od časa do časa jih je nahrulil, če je major preveč stokal. Sredi noči se je v kasarnah končal lajni izpad gorskih lovcev, katerega cilj j® bil ugonobitev štaba korpusa. 18 Majorja Walfa so po njegovi želji odnesli v stotnikovo sobo. Tom so ga hitro preoblekli, spravili v posteljOi zdravnik pa ga je preobvezal. Rana ni bila huda, ker \° krogla prebila le mišice in ni ranila kosti. Ker mu je odteklo nekaj krvi, je postal prosojno bled, pod očmi pa s° se mu zarisali črni kolobarji užaljenosti, ob ustih pa dve potezi zaničljivega besa. Bilo je prvič v njegovem življenju, da se je smilil samemu sebi... Kako se je to zgodilo, ni mogel razumeti. Neprestan® je preklinjal in komaj je čakal, da bo prišel Kniecke, -je delal red pri enoti, da bi se izkašfjal. Razjedal ga j® občutek nejevolje, ne zavoljo krivde za poraz, bal se j® Einige Bemerkungen zum Minderheitsschulwesen in Karaten ...................................................minuli.. iiiiiimiiiiniiiimit (5. Fortsetzung) Das Erkenntnis des Verfassungsgerichtsho-‘es ist hochinteressant und gibt dieser Ange-*egenheit neue Aspekte. Leider ist es sonst nir-gends — nur im erwahnten Memorandum — ^rvahnt; andere Unterlagen aus 1948 sind dem Verfasser momentan nicht greifbar. Die ^esetzeskraft der Verordnung steht aber aufier ^Weifel. Eine Aussage beziiglich ihrer Anwen-“ung hinsichtlich der grundsatzlichen Unter-fichtserteilung in der Muttersprache und des Austnafies der zweiten Landessprache ist vom ''erfassungsgericht aller Wahrscheinlichkeit nach nicht verlangt und von diesem auch nicht 8egeben worden. Auf diesen Komplex ist be-reits friiher eingegangen worden. Der Erlafi vom 22. September 1958 hat die Aarntner Slowenen, aber auch den Gesetz-geber (und damit alle Beteiligten) vor eine neue Sachlage gestellt. Das Unterrichtsmini-sterium hat die Rechtmafiigkeit des Erlasses ®*cht iiberpriift, sondern die neu geschaffene . Se zur Kenntnis genommen. Was jahrelang Jiicht gelang, haben die Politiker (allerdings °bne Zustimmung der Minderheit) in kiirze-Zeit geschafft: bereits nach einem halben -™r (19. 3. 1959) wurde vom Parlament das »Minderheiten-Schulgesetz fiir Karnten" be-^hliossen. Man mufi sich da tatsachlich fragen, j denn eine Anderung des friiheren Zustan-auf einwandfrei legistischer Basis (also ■°hne den September-Erlafi 1958) nich moglich SeWesen ware, wenn man es in der Folge so rasch schaffte. VEITER sagt auch (S. 706), dafi mit dem tr*afi vom 22. September 1958 die Schulver-®rdnung von 1945 »mit ihren fiir die Minder-ett vollig entsprechenden Lehnplan aufrecht taeb.“ Die zweispracbige Volksschule aus y‘j'5 hat niemals einen Lehrplan erhalten — ? misb bei den Entwiirfen. Unterrichteit wur-m Anlehnung an den geltenden allgemeinen ,°lksschullehrplan. Fiir den Slowenischunter-lcht an Hauptschulen gab es allerdings einen °m Bundesministerium fiir Unterricht verjeten Lehrplan (»Provisorischer Lehrplan Ur den Unterricht in slowenischer Sprache an en Hauptschulen des zweisprachigen Gebie-Karntens" — Vbl. fiir das Schulwesen in karnten, Nr. 74/1947). Die mit dem Erlafi vom 22. September 1958 seschaffene Lage, die den „Sprachenzwang“, die Erlernung auch der slovvenischen , Prache in der Schule als Verpflichtung auf-j°b> gmg nach VEITER (S. 707) „weit iiber as hinaus, was der Verfassungsrechtslage ent-Jjtach", weil aus einem falsch verstandenen hernrecht, das die objektiven Merkmale vohanj negiert, die Schule beauftragt wird, ‘e bewu8t beabsichtigte Germanisierung der ^■hiiler durch die Schule durchzufiihren. Das »Minderheiten-Schulgesetz fiir Karn-^eri“ vom 19. 3. 1959 hat dieses falsch verstan-, ^e Elternrecht zementiert und ihm Gesetzes-tatt verliehen, wenn es in seinem § 7 unzwei-ijfg bestimmt, dafi im ortlichen Geltungs-■«^r®'ch dieses Gesetzes »ein Schuler nur mit dlen seines gesetzlichen Vertreters verhal-®n tverden kann, die slowenische Sprache als Unterrichtssprache zu gebrauchen oder als Pflichtgegenstand zu erlernen." Das Kind ist in dieser Hinsicht vollkommen dem Willen des gesetzlichen Vertreters iiberantwortet; beziiglich des gesetzlichen Vertreters und der damit verbundenen Problematik bei unter Vor-mundschaft stehenden Kindern miifite es bei VEITER auf Seite 720 in 2. Absatz (vorletzte Zeile) wohl heifien, dafi die Kindesmutter „in jedem Fali (nicht »in keinem Fali") mafigeb-lich zu horen ist." Das Aufgeben der Muttersprache und die Entnationalisierung des Kindes sind in Karaten unter den Begniff des »freien Volkstums-bekenntnisses" eingereiht und fiir den Bereich der Pflichtschule durch den oben angefiihr-ten § 7 sanktioniert. So ist es verstandlich, wenn VEITER schreibt (S. 721), »dafi es gar nicht mehr ein gemischtsprachiges Gebiet in jenem Ausmafie gibt, wie es 1945 noch be-stad (hier unterstrichen — Anm.) und dafi die Gemeinden mit zsveisprachiger Schule rasch abnehmen." Diese Feststellung stimmt; dieUrsachendafiir sind allerdings nicht nur bei der slowe«ischen Volksgruppe zu suchen, sondern auch in der die slowenische Volksgruppe keineswegs for-dernden Haltung des Mehrhedtsvolkes und sei-ner Vettreter. Der Artikel 7 des Osterreichi-schen Staatsvertrages 1955 beinhaltet keine direkten Forderungsmafinahmen fur die darin genannten beiden Minderheiten; er zahlt nur ihre Rechte auf. Der 5. Absatz beinhaltet allerdings den Auftrag an die Republik Oster-reich, dafi die Tatagkeit von Organisationen, die darauf abzielen, der slotvenischen oder kroatischen Bevolkerung ihre Eigenschaft und ihre Rechte als Minderheit zu nehmen, zu ver-bieten ist. Das heifit, dafi nicht bestimmte Organisationen zu verbieten sind, sondern ihre Tatigkeit in der Richtung, die darauf abzielt, der slosvenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft als Minderheit zu nehmen. Wenn nun die Zweisprachigkeit immer mehr zuriickgeht, so wird natiirlich „der slowenischen Bevolkerung ihre Eigenschaft genommen" — es sind da »Organisationen" am Werke, die die slowe-nische Volksgruppe dezimieren, weshalb ihre Tatigkeit abzustellen und sie zu bestrafen waren. In dieser Bestimmung ist nun schon die staatliche Forderung der Volksgruppe enthal-ten. Darin ist auch enthalten, dafi einerseits der Gesetzgeber in der Ausfiihrungsgesetzge-bung zu bestimmen hatte, was strafrechtlich verfolgt wird, und andererseits hatte der Gesetzgeber auch Forderungsmafinahmen fiir die Erhalutng der Volksgruppe festzulegen. Die slowenische Volksgruppe wird immer kleiner und ali das soli — man vergleiche nur die aufgezeigten Zahlen Muttersprache Slowenisch 1937/38 10.292 Schuler und 1948/49 6.733 Schuler mit den von VEITER genannten Schiilern, die an den Pflichtschulen im Schul-jahr 1969/70 auch Slosvenisch lern-ten: es sind 1.803 Schuler, wozu noch die Schuler des BG fiir Slowenen kommen, was insgesamt rund 2.250 Schiiler ergibt — zufriedenstellend sein, zufriedenstellend fiir beide Teile. Es ist in Wiifklichkeit fiir beide Teile recht unbefriedi-gend. Die Gleichberechtigung der Sprache kann doch nicht nebensachlich sein Es gibt auch anderswo Minderheiten, auch solche, die schon totgesagt wurden, wie z. B. die kleine slawische Minderheit der Lausitzer Sorben in der DDR. Nicht, weil die DDR ein kommunistischer Staat, sondern weil Osterreich ein demokratischer Staat ist, sei hier der Artikel 40 der Verfassung der DDR zitiert: »Biirger der Deutschen Demokratischen Republik sorbischer Nationalitat haben das Recht zur Pflege ihrer Muttersprache und Kultur. Die Ausiibung dieses Recbts wird vom Staate gefordert." Und im zweisprachigen Gebiet der DDR gibt es iiberall zweisprachige topogra-phische Aufschriften (und sogar zweisprachige Poststempel!), die kein Staatsvertrag vorge-schrieben hat. Es konnte eingewendet werden, dafi solche Aufschriften nebensachlich sind. Dem ist entgegenzuhalten, dafi gerade solche Aufschriften der Entnationalisierung ganz tve-sentlich entgegenwirken wiirden und ihre Nichtanbringung die Sprache der Volksgruppe als unwesentlich und unnotwendig klassi-fiziert, was mit ein Grund fiir die Assimila-tion ist, insbesondere fiir die Assimilation der Jugend, die nirgends in der Offentlichkeit ihre Sprache schon rein optisch als gleichberech-tigt dargestellt findet. Alle Uberlegungen VEITERs bezuglich »paritatischer Fe9tstellungskommissionen“ fiir die Schuler (S. 719, 720) sind reine Theorie und fiihran zu keinem Ergebnis. Warum die Festlegung des ortlichen Geltungsbereiches des „Minderheiten-Schulgesetzes“ durch den Bun-desgesetzgeber unklar erfolgt sein soli (S. 720), ist nicht recht verstandlich, da die Schulen ein-deutig feststehen. Allerdings sollten die beiden Grofiparteien bei der aus varschaedenen Griin-den (z. B. neue Lehrerbildung) langst falligen Novellierung des »Minderheiten-Schulgesetzes" den Mut aufbringen, die in diesem Gesetz (und im Gerichtssprachengesetz) angekiindigte „amtliche Minderheitenfeststellung" bei dieser Gelegenheit zu streichen, da ihre mafigeb-lichen Personlichkeiten oft genug erklart haben, dafi eine solche Feststellung nicht durch-gefiihrt werde, weil sie nicht zielfiihrend ist und von der Minderheit abgelehnt wird. Die Schulstatistik tveist fiir 1967/68 (S. 720) nicht 75, sondern 76 zweispracbige Volks-schulen aus. Zur auf Seite 727 gebrachten Statistik der Minderheits-Pfliichtsschulen fiir 1969/70 ist zu sagen, dafi die Fufinote 56 un-richtag ist: die genannte Statistik ist vom Amt des Landesschulraites fiir Karnten erstellt (nicht von der Kamtner Landesregierung) und von diesem auch Prof. Veiter zur Verfiigung gestellt worden. Der Landesschulrat fiir Kara- ten ist keine Landes-, sondern eine Budesbe-horde, der allerdings der Landeshauptmann von Karnten kraft gesetzlicher Vorschrift als Prasident vorsteht. Unrichtig i9t auch (S. 720, 721), dafi beziiglich der Errichtung einsprachiger oder zwei-sprachiger Parallelklassen der Schulleiter allein dariiber entscheidet; es wird in solchen Fallen immer nur im Einvernehmen mit der Dienst-behorde der Landeslehrer (Landseregierung) und der Schulaufsichtsbehorde (ortlich zustan-diger Bezirksschulrat und Minderheiten-Schul-abteilung des Landesschulrates) entschieden. Unverstandlich ist, wie VEITER die An-ordnung im § 11 MSchG (es ist das eine Ver-fassungsbestimung!), tvonach die Vorsorge fiir den Unterricht an den zvveisprachigen Volks-schulen (Volksschulklassen, Volksschulabtei-lungen) gemafi § 12 lit. b und c des MSchG als eine „ Kann vorschrift" anspricht, »die als Mufivorschrift ausgelegt wird“ (S. 721). Der diesbeziigliche Text lautet: »Die Vorsorge hinsichtlich der im § 12 lit. b und c genannten Schulen (Klassen, Abteilungen) Ist auf jeden Fali zu treffen (Hervorhebung — der Verf.).~ »Dies bedeutet ,“ um Sekt. Chef Dr. KOVESI zu zitieren, »dafi an den im § 12 Lit. b und c genannten Schulen (Klassen, Abteilungen) ein Unterricht in slowenischer Unterrichtssprache auch dann zu fiihren ist, wenn nur ein ein-ziger Schiiler hiezu angemeldet wird.“ Da das eine klare Gesetzesvorschrift ist, kann nicht von einer »Kannvorschrift" gesprochen wer-den, auch ist der Himveis auf den Ausschufi-bericht fehl am Platze, wenn damit falsch-licherweise gemeint wird, dafi es sich nur um eine eingebiirgerte Praxis handle. Auf Seite 721 wird die Frage der Zwei-sprachigkeit einer Schule behandelt. Wann ist eine Volksschule bzw. Klasse zweisprachig? In einer Klasse mit einsprachigen und zwei-sprachigen Schiilern bilden die einsprachigen Schiiler die einsprachige Sprachabteilung, die ztveisprachigen Schiiler die zweisprachige Sprachabteilung. Die einsprachigen Schuler haben nur deutschspracbigen Unterricht, wah-rend fiir die zweisprachigen Schiiler noch der slotvenischsprachige Teil des Unterrichtes hin-zukommt. Da der Leiter der Schule die erste Vertretungsreserve ist, wird die Leitung von Volksschulen im ortlichen Geltungsbereich des »Minderheiten-Schulgesetzes fiir Karnten" ztveisprachig ausgeschrieben. Fiir die nicht zum ztveisprachigen Unterricht angemeldeten Schuler ist der Unterricht auch an einer Schule, deren Leitung zweisprachig ausgeschrieben worden war, nur deutschsprachig. Allerdings lafit sich nicht verhindern, dafi diese Schiiler den slotvenischsprachigen Teil des Unterrichtes, da er im gleichen Raum erteilt wird, auch horen. Auf die methodisch-didaktischen Fragen der Unterrichtsarbeit in einer Klasse mit zwei Sprachgruppen (das gilt nur fiir die ersten drei Schulstufen, da ab der 4. Schul-stufe Slowenisch als Unterrichtsgegenstand einsetzt) kann hier nicht eingegangen werden. Diese Frage ist vom fachlichen Standpunkt aus gelost. (Wird fortgesetzt) ^°ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA __________________________________________ Tone Svetina: UKj ^6nerai|a. Videl se je pred njim s pokornim tilnikom Ln vda-,,rr|i očmi. In generala, kako ga nepremično gleda z vo-, %rvimi očmi in se mu cinično posmehuje: „Mojor Wolf, ^nčno ste naleteli na mino in se temeljito osmešili!" »Da, gospod general! Da, gospod general! Da, go-^Pod general!" Slišal se je, kako mu navaja tisoč razlogov 11 9a prepričuje, da po verjetnostnem računu včasih iz-P°dle,ti tudi kakšna zelo premišljena akcija. Zaželel si je samote, zato je odslovil sanitetnega pod-loinja, ki mu ga je pustil zdravnik. Skušal je razjasniti ^Zr°ke iznenadenja. Kakor koli je misllil in sklepal, mu je .rbr>ec sovraštva prinašal vselej najbolj verjetno možnost, Q ie Ana klonila. Kadar se je misel dotaknila nje, ga je ^Qbole|0 ko.f ,| <1° V* kg svinjskega mesa in govedine zmeljite na stroj* čku hkrati z manjšo glavico žebule in kosom zrneh* Žane kruhove sredice. Po okusu posolite in pop0* prajte, dobro premešajte in zvaljajte v obliki klobd* se na deski, ki ste jo potresli z drobtinami. Pecite v dobro pomaščenem pekaču in ves Jo* prelivajte pečenko z njenim lastnim sokom. Po P°* trebi dolijte tudi malo vrele vode. čez pol ute p'*’ lijte pečenko s kozarcem kisle smetane in pecH* do konca. JETRNA PAŠTETA četrt kilograma govejih ali telečjih jeter zmeijil* s približno 10 dkg namočene bele kruhove sredic*-Dodajte glavico dobro sesekljane čebule, S cel* jajca, po okusu soli in popra in žlico masti. Vs* skupaj penasto vmešajte in pecite v dobro nont** ščenem pekaču, ki ste ga posuli z drobtinicami-Drugi dan zrežite pašteto na rezine. DROBNI NASVETI ■ Porcelanasta skleda v pečici ne bo ipočila, če jo damo na pločevino, potreseno s soljo. BI Sir, ki se posuši, denimo v mleko, omehčal se bo in bo spet užiten. B| Pik mrčesa natrimo takoj s česnom ali čebulo. meningitis in ljudje, ki so bili zdravljeni * rentgenskim obsevanjem. Za ženske pa še tole — zmerno zagorel® polt je neprimerno lepša od temnorjaver trde in razpokane kože. Kis - gospodinjski pomočnik ali drsanje. Če ne gojimo nobenega od teh športov, si pomagamo s hojo. Nedeljski izleti s pet do šest ur hitre hoje, hoja v službo ali šolo, hoja v višje nadstropje bloka ali stolpnice, vse to nam bo pomagalo do uspeha. Ko hodimo po stopnicah, ne pozabimo, da je najbolje stopati na prste, ne na ves podplat. Barvo kavčem in naslonjačem osvežimo z malo kisa, ki simo ga dodali vodi, v kateri namočimo večjo belo krpo. Ko jo dobro ožmemo, jo položimo na tapetniško 'blago in z majhnim iztepačem ali daljšo šibo nalahno tolčemo po sedežih in naslonjalih. Krpo večkrat preložimo, vmes operemo in nazadnje še s ščetko čez krpo prekrtačimo vse dele, kateri so težje dostopni. S kisom osvežimo tudi barve preproge. Penasto gobo pomakamo v kisovo raztopino in z dobro ožeto predrgnemo vso preprogo, potem ko smo že temeljito iztepli prah. V kuhinji si s kisom bogato pomagamo. Zoprn duh, ki so ga v hladilniku pustile klobase, kislo zelje, ribe ali kakšna kuhana jed, odstranimo s kisom. V hladilnik postavimo za 24 ur kozarec kisa, naslednji dan pa ves hladilnik obrišemo s krpo, namočeno v kisu in ožeto. Termos steklenice, ki jih poredkeie uporabljamo, včasih neprijetno dišijo. Žlica soli, žlica kisa in malo vode jim bodo odvzele vsak duh. Lonec, ki ga uporabljamo za gretje vode, kmalu obda siva plast kotlovca. Kozarec kisa, prgišče soli in vroča voda bodo čez noč omeh- čali nelepo oblogo in drugi dan bo lonec P°' polnoma čist. Na bakrenih predmetih in posodi zdrgne^ mo zelena mesta s krpo, ki smo jo nainocu1 v nerazredčen kis. Ko dušimo meso za golaž, mu prilijemo zb' co kisa, da bo hitreje mehko. Če poči jajce, ko ga damo kuhati v vrel® vodo, dolijemo nekaj kisa; beljak takoj zakrkne in ne leze več iz jajca. Kis je koristen tudi v kopalnici. Gobe> ščetke in krpe, ki jih uporabljamo za kopa' nje ali umivanje ter jih vsak dan milimo, b®" do izgubile neprijeten vonj, če jim privošc1' mo 'kisovo kapel za nekaj ur. Medtem se b®" do raztopili tudi vsi koščki mila, škriti v luk' njicah, razpokah in vdolbinah. Zamaščene ovratnike moških suknjičev ul* ženskih kostimov predrgnemo z mlačno vod® in kisom ter dobro zbrišemo s suho krpo. Ta' ko obleko obvarujemo pred pogostim kernic' nim čiščenjem in prihranimo izdatek, če sice še ni potrebna temeljitega čiščenja. Če otrok polije črnilo, blago najprej izpe^ remo z okisano vodo. Nekoliko starejše madfi' že pa predrgnemo s samim kisom. Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: UKANA - Tone Svetina: 0» „Ki se je za vas še kar dabro končal." .To pomeni, da se bo slabo zanjo," je dejal Woll žalostno 'in dopolnil: .Erich, učile se na mojem primeru. Bolje je pasti v roke vašemu pasjemu dreserju kakor v roke blodne ženske.” Kniiecke pa je s tragičnim izrazom dejal: .Slabo vedo ženske za čast. Se bolj pa jim je tuja zvestoba. Vse po vrsti so cipe. Nič ni bolj bedastega pod so-ncem, kot je ženska. Vsa njena pamet ije med nogami." .Dobro povedano, Erich. Tragično pa je tam, kjer tega še med nogami ni." .Toda ta je je Imela, če sva pri stvari, gotovo preveč. Verjetno 'je zopodla zakonu spremembe. Kar mrazi me, če se spomnim nanjo," je stotnik z užitkom mučil majorja. Walf je premaknil roko in zastokal. Nova bolečina mu je prebodla telo. Stotnik ije vznemirjeno stopil k njemu, ker se Ije zbal, da je šel morda predaleč. Wolfu so oči tlele, z neutolažljivo bolečino v glasu je dejal: .Kaj so vse žrtve, ki smo jih Imeli, proti temu, kar je ta ženska nopravila meni. Edina je, ki se lahko pohvali, da me je zavrgla. To govorim samo vam. Pijan sem in vročičen. Toda dobro vem, kaj govorim. Zaklinjam se, naj ne bom Wolf, če je ne najdem. Iskal jo bom in privlekli mi bodo živo. Zato, da jo bom dobil, ne bo previsoke cene in ne prevelike žrtve." Njegov glas je bil togoten, poln strasti in sovraštva, da je bilo celo stotniku tesno, ker je nekaj zvedel, kar bi bilo lahko nevarno tudi zanj. Zato ga je skušal pregovoriti: .Umirite se, majorl Vročica vas trese. Dol vam bom žganja, da ukrotite prehlad in tablete proti bolečinam. Ni dobro, če se razburjate." Ko ije popil, je tonil v pijanem občutku bolečine in maščevalnega gneva. .Kaj, če 'ji delam krivico? Kaj, če so jo dobili 'in je izgubila življenje?" Tisoč možnosti se je vrtinčilo v kolobarju dvomov. Iz štaba je prišel kurir s sporočilom, da kličejo stotnika. Preden je odšel, se je oglasil Wolf: .ErichI zakopljite na dno svojega spomina in zaklenite s tremi ključi vse, kar sem danes govoril! Ne zlorabite zaupanja! To bi vas prekleto drago stalo!” 'je renčal kot ranjen lev. Ze ko je stotnik vzel kapo in stopil k vratom, se je še enkrat oglasil Walf: .Predlagajte jim v štabu: razbijte jih v soteski in v sedlu s topništvom in aviacijo." .Razumem gospod major, da jih razbijemo s topništvom in aviacijo," je pritrdil stotnik in odšel. Wolf pa je ugasnil luč. Globoka tema je blagodejno napolnila njegove oči. Počutil se je olajšan. Veke so postale težke. Bolečine so popustile in zagrnila ga je prijetna omotičnost. Zdaj ko je bil sam, so mu misli, ki jih je imel nakopičene, delovale naprej. Jezno je stisnil ustnice in mrmral: „Če je res, kar sumim, potem gorje tej ženski brez duše. Kaj vse bom počel z njo, 'ko mi pride v roke? Vse to si moram šele izmisliti. Tako nekako ji bo moralo biti kot ribi na suhem. Tudi vredna je nekaj posebnega. To modrooko, dolgolaso, pretkano seme. Potem so se mu začele besede mesti, stavki so postali nevezani in nazadnje je utihnil. Zagrmita ga je tema. 19 Jutro je modro obarvalo stene neba nad sotesko in sedlom. Po dolini se je vlačila rahla jutranja megla. Nad hribi je vzšlo sonce in pršeča svetloba je obsijala korita dolin in debri. Zavel je veter 'In razpršil meglo, ki je pale-gala po strmih pobočjih. Soteska je bila samotna in tiha. V njenem dnu se j® penil potok. Med kamenjem se je vijugala steza, obarvan® s curki krvi. Na zgornjem koncu so ležali mrliči, ki jih gorsr lovi niso mogli odvleči. Po skalovju je samevalo drevjer okleščeno od izstrelkov. S smolo In sokom je zalivalo ran® in kapljice so polzele po skorji. Po vejah so se vrane in krakale. Spreletavale so se vse bliže in ogleda' vale mrliče. , Med skalami se je pokazala rjava lisa. Lisica se J spustila v sotesko. Z dvignjenim repom je obstala in mokrim smrčkom vonjala duh, ki je prihajal iz vode. ’ ® tem je tekla navzdol in se pri mrličih ustavila. Hitro j stekla mirno mrtvih obrazov, ki jih je umivala voda. ZanJ^ je bilo preveč novo In sveže in tudi vsega preveč. Zato šla, kot bi jo gonili psi, in na koncu soteske izginila gozdu. 0 Za njo so se ojunačile vrane. Opogumila se je d®f^ ptica in zajadrala k mrliču na bregu potoka. Roko mu i preplavljala voda, glavo pa je imel na kamnu, kot bi ga podložil za zglavje. Bil je plavolas, zelo mlad in ^eC^| Modre oči so razprte strmele v steklo neba, obraz je okrvavljen. Vrana mu je sedla na prsi, kjer je imel dr®9 roko, položeno k srcu. Preskočila mu je na obraz in.*® ostrimi kremplji oprijela brade in ust. Zazibala se j® zakrakala. Svetle oči so jo razveselile. Odskočila j® ® vrat in z močnim kljunom udarila v izzivajočo svetlob®" Nekajkrat je to ponovilo, potem pa je bil obraz resnic® mrtev. Prazne votline so strmele k črnim previsom v lovju. Krakajoča vrana je privabila še druge. Zožvižg®1 so krila in jata ptic se je vsula kot listje v jeseni z drev®\ Zdaj mrličem ni bilo več samotno. Ko se je cunjo* ^ megla dvignila že do sedla, je soteska oživela v igri *® in svetlobe. (Nadaljevanje sled1) 21 • moj 1971 \/-eA± kar tli v globini, izraz °dhčja, ki je razodevalo nekakšno dsotno zamaknjenost in odmik v Preteklost, ko je bilo še vse po sta-fem in je vzhajanje sonca (zdaj zdaj Posvetilo z vso močjo izza temnih ®brisov gorovja v dečkov okameneli . .raz) pomenilo tudi radost prebu-Jaj°čega se življenja. Kako je bilo ,raj vse, kar ga je obdajalo, kar je .lvelo okrog njega, brez vsakega smi-kakor posmeh turobnih in kri- , Očeta ni več, ubili so ga vojaki, je podpiral partizane. Zanj ni ?del, kje je pokopan. Eden izmed ‘Jegovih bratov je v internaciji, dru-8‘>v starejši, je partizan. Domačija je P°Zgana, živino so ukradli vojaki in j° °dpeljali s seboj. Njega ni bilo j?tna> ko so prišli požigat in ubijat. dil se je s pastirji visoko v pla-v.1.*11- Ko je prišel domov, je doma-*Ja ze gorela. Obstal je kakor uko-m oči so se mu od groze široko ^aZprle. Goreča hiša je bruhala tople *We zraka, njemu pa je bilo tako rasno hladno, da so mu šklepetali obje. Sesedel se je v travo in leže, e£ibno opazoval ples zubljev. , Gorelo je njegovo mlado življenje. JUbil je to hišo. Ko je zaškrtal po-i rajoči se les, se mu je zdelo, ka-• °r da bi škrtale kosti zvestega pri- Kako pošastno preprosto je ,• nekega dne pridejo sem gor v P anine tuji vojaki in ti ubijejo očeta zažgejo domačijo, potem spet r j~ejo, kakor da se ni nič zgodilo, j *0r da so opravili dobro in bogu jj^Padljivo delo. Nikdar v življenju , n ni jn ne ho poznal, ničesar dega jim ni naredil, oni pa so mi-°8rede in kot za šalo poteptali nje-o°vo življenje, kakor da bi pohodili ®tico ob poti. ^ Goreča hiša se seseda. Kot velik ,/es je, ki ga kurijo pastirčki na sa-že0t'bh pašah. Tako velikega kresa ni bilo v tem kraju. j V^tere ni poznal, umrla je, ko mu "no osem mesecev. Oče mu je bil atl> mehak je bil do njega, skoraj t j]nehak za kmečkega fanta, ki posuje trde vzgoje. - ^ tisti kamrici, ki ravno zdaj Asketa v ognju in se zvija v smrt-Hz l rčih’ Sa je oče tolikokrat vzel te . °‘fna in mu pripovedoval o ma-St.l’ ki je tako zgodaj umrla. Pred-vhal si jo je kot lepo ženo, v nje-e °eeh je sijal čudežen ogenj. Milojk noči je presanjal o njej. Na paši, Ju pekel krompir v žerjavici, je ,rat zaspal v travi in sanjal, je Sa je obiskala mati. Poljubila ga j^’ 'Pobožala po licih, stisnila k sebi Pripovedovala pravljice. Oče ni nikdar pripovedoval pravljic. r^?.°Varjal se je z njim kot z od-»a/un. Vendar je bil do njega dru-en kot do bratov. Slutil je, da ne bo najmlajši nikoli kmet, da rase v njem človek, ki mnogo misli. »To imaš po materi," mu je večkrat dejal. »Hotela je, da bi šel študirat." Dobri in obzirni so bili z njim; z obzirnostjo in dobroto so mu hoteli nadomestiti to, kar je izgubil z materino smrtjo. Hiša se je sesedla. Ogenj je na novo zagorel, vendar je bil zdaj že znatno nižji; kmalu bo ostalo le še črno pogorišče. Kriknil je v noč, odmev se je turobno pretikal v oddaljenih drevesih. Prsti so krčevito grabili travo in telo, osvetljeno v pojemajočem ognju, se je zvijalo kot črv. Zdaj šele se je bolečina popolnoma izvila iz njega. Nekje v dolini so hripavo lajali psi, veter je pozibaval osmojene veje bliž- Kjer se velikani pretepajo, se jih pritlikavci lahko otepajo- 9 Zoper neprijetne resnice je le eno zdravilo: sprijazniti se je treba z njimi. 9 Moški razumejo besedo konverzacija kot umetnost pripraviti druge tako daleč, da začno govoriti; ženske pa razumejo s to besedo umetnost, kako pripraviti druge, da umolknejo. • Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti; sreča se je rodila kot dvojček. 9 Tudi norec lahko reče: tako pameten sem, da me nihče ne razume. 9 Gentleman ne bo nikdar povedal ženski, kaj misli o njej, bo pa tako ravnal. # V mladosti se trudimo spoznati ljubezen s pomočjo ženske; pozneje upamo, da bomo spoznali žensko s pomočjo ljubezni. 9 Nobena umetnost ni biti mlad, ko imamo dvajset let. 9 Strpnost pomeni oprostiti napake drugih, takt pa, jih sploh ne opaziti. Domislice 9 Svoboda je sadež, ki ga je treba obirati vsak dan, sicer bo zgnil. 9 Ženske imajo rade tragične junake zato, da jih lahko rešujejo. O Še v krtovi luknji je nekaj prostora. 9 Vzvišenemu človeku je poglavitna krepost, neumnežu pa udobnost. • Kdor ženski kaj zaupa pod prisego molčečnosti, je sadist. 9 Otroci, ki jih ne ljubimo, bodo postali odrasli, ki ne bodo ljubili. 9 Pri komur ne moremo govoriti o delu, govorimo o življenju. njih dreves. Deček je jokal pretresljivo in nedopovedljivo turobno. Zavijal je kot volčič, ki so mu lovci ustrelili mater in ga pustili samega v gozdu. Solze so mu drle po licih, začel je kričati divje in bolestno. Iz njegovih blaznih krikov je zvenela neizmerna bolečina. Odgovarjal mu je prizadeti molk gozda in zvezd, prasketanje gorečega lesa je spremljalo njegovo gorje. Obležal je v travi in od utrujenosti zaspal. Ogenj je dokončaval svoje opravilo: velikih zubljev ni bilo več. Tlela so le še posamezna bruna in deske. Na nebu so se pričeli zbirati oblaki. Hlad je prebudil dečka. Dvignil se je in se stresel od mraza. Z rokami si je podrgnil noge in hrbet ter odšel na pogorišče. Prevrnil je še žgoči kamen in sedel na njegovo hladno stran. V noge mu je šinila prijetna toplota dogorevajočega okolja. Ni več zatisnil oči. Zavihal si je ovratnik ter odsotno strmel v zvezde. Čemu se zbirajo oblaki, si je rekel, čemu zavija veter, čemu se prebuja jutro, čemu čepim na tem ožganem kamnu in čakam, sam ne vem česa? Ničesar več se ne da spremeniti: vse je črno in zoglenelo in življenje se ne bo več povrnilo v tem onečašče-nem kraju. Kako se leskečejo zvezde samot-nice na sinjem nebu, kako prijazno žubori potoček (še pred dvema dnevoma sem lovil v njem ipostrvi!). Ničesar ne ve o moji žalosti, o tem, da sem izgubil očeta in dom. Skaklja in žubori in šepeče pesem v zgodnje jutro. Tako sam sem, si je dejal, pogovarjati se moram z zvezdami, z oblaki in s potočkom, drugače mi bo vedno huje in bom umrl od tesnobe. Strmel je predse in se šepetaje pogovarjal z drevesi in z vsem, kar ga je obkrožalo. Tako je čakal dneva, kaj mu bo prinesel. Kaj mu naj vendar prinese, kaj mu sploh more prinesti se tako lep in svetel dan? Sonce je zmagoslavno napovedalo prihod dneva in razpredlo svojo zlato svetlobo na pogorišču. Ko je posijalo dečku v bledi obraz, ga ni niti najmanj razveselilo. Izraz je ostal isti: top, odmaknjen in izgubljen; le val toplote, ki ga je zajel, je zganil toplo telo. Tedaj se je njegovega ramena rahlo dotaknila moška roka. Obrnil se je: pred njim je stal partizan. Bil je njegov brat. Nedaleč od njega so stali še trije partizani. Eden izmed njih je imel dve puški. Brat se mu je nemo zazrl v oči. Tako sta se gledala dolgo. Njegov pogled pa mu je govoril: Razumem te, brat. Resnica je bridka. Tega, kar se je zgodilo, ne boš pozabil nikoli. Toda jokali bomo pozneje, zdaj ne utegnemo! Nisi več deček, čas te je spremenil v moža. Stisni pest in spomni se, kaj bi ti rekel oče, če bi še živel: pokonci glavo, sinko, še vse bo dobro! Deček je gledal svojemu starejšemu bratu v velike, jasne oči in njih govorica je prebudila odreveneli izraz njegovega obličja. Rahlo se je nasmehnil, se dvignil s kamna in dejal: »Pripravljen sem!" Brat je stopil k najbližjemu partizanu. Ta mu je izročil puško in se z njo vrnil k najmlajšemu bratu, ki ga je ena sama noč spremenila v moža. Obesil mu jo je preko rame in rekel: »Zdaj si partizan!" Dečko se je vzravnal in stisnil puško k telesu. Brat pa se je obrnil vstran; njegov vlažni pogled se je srečal s pogledi partizanov, ki so stali v jutranjem soncu, na videz trdi in neprizadeti, v resnici pa so jim drhtela srca, obtežena z bombami in puškami. Vzpenjali so se navkreber, po ozki 9tezi. Na veliki jasi so se odpočili. Deček ni odložil puške kot so to storili njegovi spremljevalci. Krčevito jo je stiskal k sebi, kakor bi se bal, da jo bo izgubil. Globoko pod niimi je bilo pogorišče; majhna črna pika. Se en pogled, še en objem — potem bo nosil to piko samo še v svojem srcu in ni sile na svetu, ki bi jo mogla od tam pregnati. Nadaljevali so pot molče in razkritih glav. Veter jim je žvižgal krog ušes in nekje v bližini je pela strojnica. Moj in tvoj Vietnam Tvoje oči so trdne in trudne; v njih ni več upanja v svetlobo prihodnosti, ni več spominov iz preteklosti, v njih je sedanjost, ki ji je ime SMRT; in Smrti je ime Pozaba, a v pozabi je združeno tisoč pozab: čustev, neizrečenih besed ljubezni, tisoč mrtvih nekdaj ljubljenih prijateljev, tisoč in več lačnih, pohabljenih, nikdar rojenih otrok. Na tvojih ustih je le ena beseda, ki se dviga, ki ti daje moč — SVOBODA. V srcu ti gori ena sama svetla luč, ena sama ljubezen — DOMOVINA, tvoja poteptana, izžgana domovina. O, tvoja domovina! Njena polja so uničena in voda njenih potokov zastrupljena, vsaka gruda je prepojena s krvjo tvojega naroda, s solzami tvojih mater in deklet; v zraku plava tisoč in več kletev, tisoč prošenj... in eno samo upanje. Boriš se, umiraš, toda ne kloniš in vem, da ne boš nikdar klonil. Ti veš zakaj trpiš in veš: nekoč mora biti drugače! Občudujem te, ti ponosni neuklonljivi Vietnamec, občudujem tvojo borbo in trpim s teboj. Vendar: to je premalo, rada bi ti pomagala, a kaj, ko sem le neznaten drobec v masi življenj. Če umiraš, se dvigaš v očeh vsega sveta, ki je hotel že pozabiti nate. Ne, ne boš ostal vedno sam, kajti verjamem v ČLOVEKA, verjamem v to, včasih najnizkotnejšo žival, da se bo nekoč nekaj zganilo v njej in da se bodo brezbrižna srca prebudila ter se z vso silo človeškega bitja zagnala v zveri, ki sedijo na visokih stolčkih tisoče kilometrov proč in odločajo o tvoji usodi. Ni te strah smrti, ker veš, zakaj umiraš, pač pa je strah tisoče vojakov, ki jih pošiljajo nadte. V tebi je ena sama misel: boriti se! Nočeš živeti pod tujcem, biti teptan in zaničevan, zate ni življenja brez svobode. A oni drugi? Ti ne vedo, zakaj se sploh bore, zakaj umirajo, ne poznajo svojega cilja, strah jih je. Slabiči so, ki pod krinko morije in grozodejstev skrivajo strah in sram pred seboj, strah pred tvojo nedoumljivo borbo. Stoletja že traja tvoj boj. .., stoletja trpljenja, ponižanja so za teboj, stoletja teme in odrekanj in smrti in solza in krvi..., a sonce noče posi-jati. Blodiš v temi močvirnatih pušč, med drevesi smrti, mimo požganih domov, posiljenih deklet in tvoje oči so uprte naprej, tvoje žalostne oči strme v prihodnost. Morda bodo otroci tvojih otrok nekoč lahko srečni... in bodo imeli topel dom in dobrega očka; morda ne bodo poznali lakote in smrti ter ne bodo vedeli za vse nizkotnosti življenja. Morda bodo lahko hodili v šolo in se, kot vsi otroci sveta, ukvarjali s svojimi „velikimi“ problemi ter iskali odgovora na svoj večni ZAKAJ. In morda bo iz teh otrok nastala generacija, ki bo v pomladi svojega življenja lahko prisluhnila klicu prve ljubezni ter se mu odzvala; generacija, ki bo, kot vsi mladi, preko mladostnih problemov, spoznanj in razočaranj, vstopila v svet odraslih, kasneje na njihova mesta ter s svojim mladostnim elanom in entuziazmom pomagala utreti pot v svetlo prihodnost svojega naroda. MORDA, vse je le morda — in zanj ti umiraš. To so le tvoje sanje, ki jih sanjaš z odprtimi očmi med bombnimi napadi, sanje, ki jih nosis v srcu, ko hodiš mimo iznakaženih trupel in trupelc, katerih podobe te prebujajo ponoči iz morečega sna; sanje, ki morajo postati resnica, kajti življenje brez svobode je kot dan brez svetlobe. In vi, ljudje, ki vsak zase pravite, da ste ČLOVEK, gledate vse to skozi prizmo neprizadetosti in pozabljate, da nekje daleč od vas umirajo milijoni nedolžnih!? Ste se v tem prekletem tempu življenja, drveči in hlepeči za cim višjim standardom in materialnimi dobrinami, kdaj pogledali v ogledalo? Ste že kdaj na svojem čelu zasledili kaplje krvi onih, ki tako daleč proč umirajo, kdo ve, morda tudi za vas? Boste kdaj dojeli, kako brezsmiselno je živeti v okviru lastnih problemov in v okovih nepisanih zakonov dvajsetega stoletja? Borite se za čim višji standard, z obupanimi napori si prizadevate storiti vse za tem lepšo in gladko utrto pot svojih orok, za njihovo svetlo bodočnost, a pri tem tako pogosto pozabljate, da bomo mladi živeli v svetu, ki ga vi ustvarjate, v svetu, v katerem se je do sedaj nabralo toliko nasprotij in krivic, da se bo nekoč nekje nekaj pretrgalo in izbruhnilo na dan v katastrofo, katere posledice bodo strahotne. Nosilci posledic pa bodo mladi rodovi, otroci vaše krvi! A mi, mladi? Pozabljamo na vse grozote, ki se gode po svetu! Živimo v praznini materialnih dobrin, v atmosferi light shozvov, undergrounda in svobodnega seksa. Ob vsem tem padamo iz ekstremov v ekstreme in iščemo svoje zadovoljstvo v vsem, kar je novega. Zahtevamo več in več privilegijev ter že skoraj nemogočo stopnjo razumevanja, obenem pa se navdušujemo za mini in maxi, za svobodni seks, hipije, LSD, skratka za novotarije, ki mejijo že na nenormalnost in bolezen iz prenasičenosti. Spremeniti hočemo svet, a vendqj dopuščamo, da nas spreminjajo drugi. Dovzetni smo za vse kar je novega, ne glede na to, ali je dobro ali slabo — za vsako ceno hočemo biti moderni. Ob vsem tem pa postajamo slabši in slabši, vedno bolj prazni in odmaknjeni od sveta. Pri osemnajstih letih so za nami že vsa mogoča spoznanja o človeku, ljubezni itd., ki pa še zdaleč niso prava. Siti smo, prenasičeni vsega in premnogokrat si zastavljamo absurdno vprašanje, zakaj sploh živimo, ko nimamo več kaj pričakovati od življenja. Vsi problemi, s katerimi se srečavamo na poti v življenje, se nam zdijo gromozansko veliki in nepremostljivi in kadar se nam zgodi krivica, se strašansko smilimo sami sebi. Otroci dvajsetega stoletja smo, otroci, ki so jim dane najbolj idealne možnosti za uspeh in so jim odprta več ali manj vsa vrata, mi pa se zapiramo v svoj krog in živimo kot ko-čijaški konj brez plašilcev, smo brezbrižni in premnogokrat neprizadeti ob vsem, kar izključno ni namenjeno nam samim. Ne vidimo sveta okrog sebe, ljudi, ne znamo razumeti sočloveka, a ne le to: tudi ne poizkušamo ga! Ne vidimo krivic, ki se gode, grozot in ne zavedamo se, kako odločilni so vsi ti pojavi za našo prihodnost in za prihodnost človeštva na sploh. Ne znamo se zamisliti nad vsem tem. Sram me je, če pomislim, kolikokrat klonim pred vsakdanjimi problemi in vidim le sebe, moj uokvirjeni jaz, ki se mi reži iz vseh strani, ter se počutim pobito, prazno in kar je najhuje — brez volje; nekje daleč pa v istem trenutku umirajo moji sovrstniki. Zaskeli me, ker vem: nihče od njih se ne bo nikdar kot mi učil aksiomov, integralov, slovnice in kaj vem še česa, nikdar ne bo občutil nežnega stiska roke in prvega pomladnega vznemirjenja, nikdar sanjaril ob sončnem zatonu in nikdar ne bo spoznal vseh čudovitih iluzij in raznobarvnih odtenkov sreče. Da, naši vrstniki so, a tako drugačni od nas, starejši, zrelejši, stari kot svet. V njih je združeno vse trpljenje sveta, vse neizjokane solze, vsa negotovost, temina prihodnosti. Moj in tvoj Vietnam imiiiimiiiiiinMimiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiiiiimmiiiiiiHiiniii11 Športni vestnik AVSTRIJA PODLEGLA ZAHODNI NEMČIJI V TEKMI ZA DAVISOV POKAL V evropski coni tekmovanja teniških reprezentanc je minuli teden v drugem kolu tekmovanja skupine B nastopila reprezentanca Avstrije proti reprezentanci Zahodne Nemčije. Tekma v Augsburgu bi se lahko končala s senzacijo, toda avstrijska reprezentanca z Beljačanom Karyjem na čelu se zadnje dva dni ni mogla tako uspešno uveljaviti, kakor se je to zgodilo ob začetku. Igre so bile povsem dramatične in so se Avstrijoi izkazali enakovredni Nemcem. Rezultat 4:1 je izpadel previsoko v korist Nemcem. Pri Avstrijcih se je izvrstno odrezal 21-letni Hans Kary, ki je premagal znanega Kuhnkeja z rezultatom 4:6, 2:6, 0:6, 0:6 in 7:5. V drugi igri je Kary podlegel nesrečno Bungertu z rezultatom 3:6, 6:3, 6:3, 6:2 in 5:7. Kljub porazu z Bungertom je Kary navdušil gledalce, ki so uživali igro evropske elite. Pred tekmovanjem v Nemčiji, je Kary prišel z velikega potovanja po inozemstvu, kjer je nastopil proti najboljšim igralcem sveta. V avstrijski reprezentanci so nastopili še Peter Pokorni in v dvojici Blanke ter Hosko-wetz, ki pa so vsi želi poraze. V tekmovanju za Davisov pokal so nastopili tudi teniški igralci Jugoslavije, ki so premagali reprezentanco Italije s 3:2. Dvoboj je bil odločen že po drugem dnevu, ko so Jugoslovani zmagali s 3:0. Jugoslovanska reprezentanca v tej medconski igri ni nastopila z znanim Franulovičem, kar se je po zadnjem dnevu močno poznalo. 0BLEIS SVETOVNI PRVAK 33-letni Avstrijec Adolf Obleis je v soboto dokončno postal svetovni prvak v dirkanju s konji, v zelo mladi športni disciplini. Avstrija je z njim dobila novega svetovnega prvaka, ki jih je tu le malo. Zmaga Avstrijca ni izpadla tako učinkovito, kaikor je bilo pričakovati po 17. tekmovanjih, ko je vodil s 526 točkami pred Američanom Haugbtonom, ki je do tedaj zbral le 263 točk. 30 dirk obsegajoče tekmovanje se je namreč v korist njegovih nasprotnikov podaljšalo kar za štiri tekmovanja. V sobotnih dirkanjih si je Obleis dokončno osvojil z zadnjimi točkami najvišji naslov. Adolf Obleis je v 34 tekmovanjih po Ameriki in Kanadi zbral 680 točk in s prednostjo 42 točk postal svetovni prvak. Drugo mesto je zasedel Američan Haugh-ton (638) pred Wolfendenom iz Nove Zelandije (519). Drugi najboljši Evropejec, Italijan Ossani, je zasedel šesto mesto. Da je težko osvojiti naslov svetovnega prvaka, priča dejstvo, da dobi vsak dir-kalec pred dirjanjem izžrebanega konja. S tem so stavljeni vsem tekmovalcem enaki pogoji. KEGLANJE 16. maja je bil v Dresdenu v Nemški demokratični republiki dvoboj med kegljaškima reprezentancama NDR in Jugoslavije. Kegljaška reprezentanca NDR, ki nosi naslov vicešampiona sveta, je tako v moškem kakor tudi v ženskem tekmovanju premagala ekipi Jugoslavije. Moška ekipa je izgubila dvoboj z razliko 296 kegljev, ženska vrsta pa z razliko 372. Največji uspeh med jugoslovanskimi tekmovalci je imel Mariborčan Steržaj, ki je v neposrednem dvoboju premagal vse nekdanje nemške svetovne prvaike in vrhu tega postavil nov rekord na dresdenskem kegljišču. EVROPSKO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI V ponedeljek zvečer se je v Madridu končalo IX. evropsko prvenstvo v gimnastiki za moške. Za zbiralca kolajn se je na tem evropskem prvenstvu izkazal Andri-janov (Sovjetska zveza), ki je osvojil dve zlati, dve srebrni in eno bronasto kolajno. Nekdanji svetovni prvak in sedanji evropski prvak Voronin (prav tako Sovjetska zveza) se je moral zadovoljiti z eno zlato kolajno, dvema srebrnima in eno bronasto. Novi evropski prvak v parterju je postal Bolgar Hristov, ki se je izkazal že na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Na krogih je zmagal Voronin, na konju pa se je izkazal njegov rojak Andrijanov. Najboljši pri preskoku je bil ponovno Andrijanov, na drogu in na bradljah pa sta osvojila naslov evropskega prvaka vzhodni Nemec Koste oziroma Italijan Carminucci, kar je bila velika senzacija. Velike upe Jugoslavije je zapravil Vratič v vajah na konju, ko je po dobrem predavanju napravil v odskoku napako in zasedel samo peto me- sto ooooo V četrti avtomobilski dirki za evropsko prvenstvo v formuli-II je Avstrijec Dieter Quester v Jarami blizu Madrida zasedel odlično drugo mesto. Prvo mesto je osvojil Braziljanec Emerson Fittipaldi, ki je vozil izven konkurence. Drugo mesto Questerja pomeni hkrati prvo mesto v tekmovanju za evropski pokal. Drugi Avstrijec, Niki Lauda, je v tej dirki zasedel 7. mesto RADIO CELOVEC Poročilo: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba in dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 Se vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 Šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 Šport Iz vsega sveta. Sobota, 22. S.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Voščila — 18.00 Majhna solistična parada — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 ..Valčkov sen" — 21.30 Dunajska glasba — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 23. S.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Nov dan se začenja — 7.35 Kadar petelin zapoje — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Kaj je novega — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 čajanka ob modi in glasbi — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Pogovor o umetnosti — 18.45 Zborovsko petje — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija. Ponedeljek, 24. 5.: 5.05 Vesel začetek dneva — 9.00 Učenje in nadaljnja izobrazba — 10.00 Enodejanke svetovne književnosti — 11.00 Koroške pesmi — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Koroško pesništvo — 15.00 Komorna glasba — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.15 In ljudje so tako prijazni — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.00 Ljudska glasba iz Avstrije. Torek, 25. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Svetovna književnost iz Skandinavije — 9.30 Dežela ob Dravi — 10.00 Kulturna zgodovina živil — 10.20 Kaj naj napravim? — 11.00 Ljudske pesmi — 14.30 Pro Austrla — 14.45 Razgovor o znanstvenih knjigah — 16.15 Za ženo — 16.30 Otroška oddaja — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 In kaj pravite vi? — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Brez strahu pred sosedi. Sreda, 26. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Bele puščave — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Po Dravski dolini gor in dol — 14.30 Srečanje — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Avstrijsko kmetijstvo dobavlja polnovredno hrano — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 19.55 Nogomet Švedska-Avstrija — 20.45 Pro Austrla. četrtek, 27. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 Primerjalna književnost — 9.30 Vesele note — 10.00 Veseloigre v svetovni književnosti — 10.30 Nova glasba za otroke — 11.00 Pomlad najlepši čas — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Diletto musicale — 16.15 Avstrijsko kmetijstvo dobavlja polnovredno hrano — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Pogodbe in pravne zadeve — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Na obisku pri koroških zborih — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 28. 5.: 5.05 Veselo zaigrano — 9.00 šolska oddaja — 10.00 Avstrijska zgodovina v pripovedki — 10.30 Mi in država — 11.00 Zabavno in pestro — 14.30 Vaš konjiček — 14.45 Koroški avtorji: Lorenz Mačk — 16.15 žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaj'a delavske zbornice — 19.15 Veselo in zabavno — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina — 22.20 Okretnica jugovzhod. Slovenske oddale Sobota, 22. 5.: 9.00 Za jugoslovanske delavce v Avstriji — Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 23. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 24. 5.: 13.45 Informacije — Mesečna gospodarska panorama. Torek, 25. 5.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Za krmilom. Sreda, 26. 5.: 13.45 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev. četrtek, 27. 5.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad. Petek, 28. 5.: 13.45 Informacije — Kulturna panorama — Arije iz znanih oper. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 — 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih): 4.30 Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila In zobavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 22. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Orkester ..Boston Pops" — 12.10 Iz jugoslovanske simfonične literature — 12.40 Poje tenorist Gašper Dermota — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in pleši jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Klavir v ritmu — 18.15 Simfonični plesi s koncertnih odrov — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Ansambel štirje kovači — 20.00 Spoznavajmo svet in domovino — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za noše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 23. 5.: 6.00 Dobro jutro — 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Umetniška pripoved — 8.50 Skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnim orkestrom — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Klavir v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 15.30 Radijska igra — 16.50 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite z nami — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 24. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic In zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Pojeta Elda Viler in Lidija Kodrič — 12.40 Angleška pihalna godba — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Poje mešani zbor ..Glasbene matice" Iz Ljubljane — 16.40 Iz operetnega sveta — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Viški fantje — 20.00 Charles Gounod: Faust, opera — 21.40 Lahka glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 S popevkami po svetu. Torek, 25. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Rado Simoniti: Kolednica mladinskih brigad — 9.50 Pesmi za glas in orkester na stara narodna besedila — 12.10 Iz Simonitijeve opere ..Partizanka Ana" — 12.40 Lepe melodije — 14.10 Tribuna mladih — 14.30 Godala v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violinist Vladimir škerlak — 16.40 Rad imam glasbo Novi rekordi pri ODK Avstrijska družba dravskih elektrarn (ODK) je v prvem četrtletju 1971 zabeležila spet n?" ve rekorde v (proizvodnji električne energir Proizvodnja v mesecu marcu je znašata 3“ milijon kWh, kar predstavlja doslej najvdjp mesečno proizvodnjo v zgodovini DDK-stveno je k temu uspehu prispevala kaloncn elektrarna v Št. Andražu, kii je z 89 milijo® kWh meseca marca prav tako zabeležita dosiej najvišjo mesečno proizvodnjo. _ ^ V prvem četrtletju je proizvodnja pri OD raznašala skupno 925 milijonov kWh, kar v prl merjavi z lanskim letom pomeni porast z* okoli 75 milijonov kWh; od tega odpade ■> milijonov samo na kalorične elektrarne, 'ki 50 porabile 224.750 in v prve® meseca marca četrtletju 695.350 ton premoga. Da bi za sv°" jo kalorično elektrarno v Št. Andražu tudi z bodoče zagotovila potrebne količine premog*’ je ODK sklenila ustrezno pogodbo s pren®, govnikom v Velenju, od koder bodo prevaža lignit v Št. Andraž. ODK pa je zanimanje domačih in inozo® skih strokovnjakov pritegnila tudi s tem> ® je novo dravsko elektrarno Bistrica-Bilčo ’ opremila z napravami za avtomatično upr* Ija-nje. Te naprave si je prejšnji mesec ogled® tudi delegacija jugoslovanskega elektrogosp°j darstva. Naprave Reifieck pa je pred ned* nim obiskala celo delegacija (iz Sibirije. :illlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!llllll!llllllllllllll|llll>lll] — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18-2® ^ torek nasvidenje — 1B.45 Družba in čas — 19.15 A sambel Henčka Burkata — 20.00 Prodajalna me — 20.30 Radijska igra — 21.23 Lahka glasba - 21 Staroangleška glasba — 23.15 Priljubljene evrop5 popevke. .. Sreda, 26. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna n> ^ neja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz 0'® benih šol — 9.40 Pojeta Tereza Kesovija in Krunos® Slabinac — 12.10 Klarinetist Alojz Zupan igra W®^j pri klavirju Nada Oman — 12.40 Po domače — ' ' 14.35 Voščila — 16.40 Plesni ork®*# Lahka glasba RTV Ljubljana — 17.10 Jezikovni pogovori — 17-2* ! 10-letnlci festivala ..Slovenska popevka" — 18.40 razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 » fonični orkester RTV Ljubljana igra lahko in zabu'"1^ glasbo — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Malo norama nizozemske lirike — 23.15 Revija jugoslo?® skih pevcev zabavne glasbe. četrtek, 27. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan „ 8.10 Glasbena matineja — 9.05 O nastanku in raz?®)^ človeka — 9.35 Priljubljene slovenske popevke 12.10 Iz Bellinijeve opere ..Norma" — 12.40 Od v®^ do vasi — 14.10 Pesmi mladih — 14.40 Enajsto *® | — 15.40 Pesmi z britanskih otokov — 16.40 P°r* (]- skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 ^ cert po željah poslušalcev — 18.45 Naši znanstven pred mikrofonom — 19.15 Ansambel Jožeta Kamp — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napeV^ i — 21.00 Literarni večer — 22.15 Nova glasba * °j9 stran Atlantika — 23.15 Iz albuma izvajalcev j®1 J — 23.40 Plesni zvoki. Petek, 28. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna tineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 Slovenske nOf® j ne v raznih izvedbah — 12.10 Iz slovenske klavl® ^ glasbe — 12.40 Z ansamblom Mihe Dovžana — 1 1 Iz albuma skladb za mladino — 14.35 Voščilo ^ 15.30 Napotki za turiste — 16.40 Rad imam glasb® 17.10 človek in zdravje — 17.20 Ob 10-letnic! testi?® »Slovenska popevka" — 18.50 Ogledalo našega to — 19.15 Ansambel Beneški fantje — 20.00 Kore®Lj zbor RTV Ljubljana — 20.30 „Top-pops 13" — 2 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besed® zvoki iz logov domačih — 23.15 Jazz pred polno« Avstrija 1 Sobota, 22. 5.: 15.45 Za otroke — 16.55 Kaj morem postati — 17.25 Filopat In Patafil — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v sobffto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 češnja In koščica — 21.45 Šport — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Na obrežju greha, kriminalni film. Nedelja, 23. 5.: 14.45 Velika nagrada Monaka — 15.30 Flipper — 16.15 Kontakt — 17.20 Za družino — 18.05 Otrokom za lahko noč — 18.10 Bonanza — 19.00 čas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Adrlenne Mesurat — 21.40 Glasba iz gradov in parkov — 22.30 čas v sliki — 22.45 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 24. 5.: 18.00 Znanje aktualno — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije In Južne Tirolske — 18.50 Sllents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Novinarka — 21.00 Prometna vzgoja — 22.00 Čas V sliki. Torek, 25. 5.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Zahodno od Santa Fe — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop prosim — 21.05 Veliki zvon — 22.20 čas v sliki. Sreda, 26. 5.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Med sanjami in resničnostjo —• 11.00 Sedanska gos — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassle — 18.00 Francoščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrijo — 18.50 Pregled sporeda — 18.55 Nogomet švedska-Avstrlja — 20.50 Čas v sliki — 21.15 Panorama — 22.15 čas v sliki. četrtek, 27. 5.: 10.00 Jakob Prandtauer in njegov krog -— 10.30 Ureditev šolskega terarija — 11.00 Motivi pesništva — 11.30 Kuba — 12.00 Komentar k aktualnim dogodkom — 18.00 Italijanščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 športni mozaik — 18.50 Debelinko In Neumko — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 »Ugrabitev" — 21.25 Iz medicinske šole — 21.55 čas v sliki. Petek, 28. 5.: 10.00 Viri zgodovine —• 10.30 Na obisku pri Fritzu HochwdlderJu — 11.00 Mož Iz kluba služabnikov — 18.00 Orientacija — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije — 18.41 Oddaja sindikalne zveze — 18.50 Cesaričin sel — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Komisar — 21.15 Pro Austria — 22.15 Čas v sliki — 22.30 Ob koncu tedna na poti. Avstrija 2 Sobota, 22. 5.: 18.30 Obzorja — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Tri-stana, film — 21.55 Telereprize. Nedelja, 23. S.: 18.30 Iz moje knjižnice — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Pod povečevalnl-kom — 20.00 šah kraljevska igra — 20.15 Sedanska gos — 21.45 Telereprize. Ponedeljek, 24. 5.: 18.30 Kaj morem postati — 19.00 Komputer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Jaz, ponedeljek ... — 21.00 Napad na sonce — 22.30 Telereprize. Torek, 23. 5.: 18.30 Na obisku pri Ingeborg Bach-mann — 19.00 Pota do glasbe — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Big Valley — 21.05 Enaindvajset, quiz — 21.50 Telereprize. Sreda, 26. 5.: 18.30 Komentar k aktualnim dogodkom — 19.00 Mož iz kluba služabnikov — 20.50 čas v sliki — 21.10 Z dežnikom, očarljivostjo in melono — 22.00 Telereprize. četrtek, 27. 5.: 18.30 Viri zgodovine: Teurnlja — 19.00 Kontakt — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Beseda — 22.15 Telereprize. Petek, 28. 5.: 18 30 Na obisku pri Fritzu Hochvvdl-derju — 19.00 Stikalni načrt duha — 19.30 čas v sliki — 20.00 Ob koncu tedna na poti — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Potrebujem delavnico — 21.15 Ponovitev po želji. Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič) odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. J. Drava, Celovec - Borovlje. Jugoslavija Sobota, 22. 5.: 9.35 šolska oddaj® . 14.50 Nogomet Anglija-škotska — Obzornik — 17.45 Andrejev zak ||c poljski plesi — 18.15 Mladinski quiz — 19.15 M®* j5 — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik —■ 2 ’ y Beograjska pomlad, festival zabavnih melodij 22.05 Nepremagljivi — 22.55 Kažipot — 23.15 Por®2' Nedelja, 23. 5.: 8.55 Madžarski pregled — P-*® domače — 9.35 Kmetijski razgledi — 10.45 Mozal ^ 10.50 Otroška matineja — 11.45 Mestece PeV,0'!Mr 12.35 Kažipot — 18.15 Vesela leta z Laurelom *n »g}5 dyjem, filmska komedija — 20.00 Dnevnik — 'jj Mojstra — 21.30 Videofon — 21.45 Poročila — ** športni pregled. ^ Ponedeljek, 24. 5.: 9.05 Odprta univerza — ^ šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazb® ^ 14.45 Šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregl« r, 17.40 Tigerček Peter — 18.00 Risanka — 18.15 Ob ^ nlk — 18.30 Od zore do mraka — 19 00 Mozol 19.05 Mladi za mlade — 20.00 Dnevnik — 20.35 A-*9 f- na razprava — 20.50 Cilinder, drama — 22.00 K® ne diagonale. ^ Torek, 25. 5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 O5®8;} splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — .)} Vrtec — 17.40 Nina In Ivo — 17.55 Risanka — f0. Obzornik — 18.25 Devico tri kresujejo, slovensk® mance — 18.55 Roboti — 19.30 Dnevnik — 20.00 ^ mladosti — 21.10 Mali vojaki, jugoslovanski ,il,n 22.40 Poročila. Sreda, 26. 5.: 8.15 šolska oddaja — 16.15 — 18.15 Obzornik — 18.30 Pika Nogavička " ,#|r Mozaik — 19.05 Od filma do filma — 19.20 Po sJf >(t napredka — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših P®,d let — 21.35 Prebrisana vdova — 22.05 Poročilo- četrtek, 27. 5.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 *®J*j5 oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe —' Obzornik — 19.20 Vse življenje v letu dni — Dnevnik — 20.35 Lulgi Pirandello: Moj svet. n 0®' Petek, 28. 5.: 9.30 šolska oddaja — 14.40 šolsk® daja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe — 18*® žarskl pregled — 17.30 Vljavaja-rlngaraja •— p Obzornik — 18.30 Jazz portret — 19.00 Mestec® ^ ton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Laura, ameriški H 22.00 Glasba Iz studia B — 22.40 Poročila.