SteV. 32. P"**"'"« olaPans r gotovini. Ljubljana, dne 9. avgusta 1933. teto XIV. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 1. Telefon toter. št. 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Držav« in havleli Mi preživljamo že nekaj let hudo gospodarsko in denarno krizo, ki je zajela že vse sloje, vse poklice in vse gospodarske panoge. Delavci trpe vsled brezposelnosti in vsled nizkih mezd, kmetje zaradi nizkih cen svojih pridelkov, obrtniki zaradi pomanjkanja naročil in tako trpi vsak po svoje. Na površju se pa drži le eden in to je organizirani kapital (veleindustrije, velebanke itd.). Obračuni velepodjetij niso neugodni, kljub krizi! Da, rekli bi skoro lahko, da je sedanja kriza za organizirani velekapital pravi božji blagoslov, kajti dobički — dividende — mnogih velepodjetij znašajo še vedno po 10, po 20, in če smemo verjeti časopisnim poročilom tudi še po 50 procentov (sladkorna industrija). To kričeče nasprotje je moglo nastati le vsled tega, ker je kapital organiziran, konzumenti pa ne. Najmočnejša organizacija kapitala pa se izraža v kartelih. Kartel je organizacija podjetnikov sorodnih strok, v svrha reguliranja produkcije in cen. Vsako kartelirano podjetje ve, koliko sme na leto producirati in ve tudi, kam in po kakšni ceni bo svoje izdelke prodalo. Vsaka konkurenca, ki bi pritiskala cene navzdol, je torej izključena. Konzument je kartelu izročen na milost in nemilost. Pomaga si laifko edino s tem, da od kartela izdelovanih predmetov ne kupuje. Najbolj znani so pri nas karteli pivovarn, sladkornih tovarn in v najnovejšem času še kartel fabrik za izdelovanje nogavic. Kdor hoče popiti vrček piva, mora plačati od kartela diktirano ceno. Kdor hoče piti kavo s sladkorjem, mora plačati za sladkor od kartela diktirano ceno. In tako naprej. Karteli omogočajo torej neomejeno izkoriščanje konzumentov, brez ozira na to, ali je kruh cenejši ali dražji ali pa če so delavske plače in davki itd. višji ali pa nižji. Takšnega neomejenega izkoriščanja širokih ljudskih mas pa ne more in ne sme mirno gledati država, ki predstavlja organizirano celoto vseh državljanov in za katerih dobrobit se mora država brigati tudi s tem, da ureja tudi gospodarske odnose med posameznimi gospodarskimi skupinami, kajti to ne gre, da bi neorganizirani kmet dobil za svoje pridelke le neko beračijo, kapitalist pa naj dobi samo za predelavo kmetskih proizvodov milijone! Mi nismo nasprotniki industrije in vemo, da je potrebna. Smo pa odločni protivniki »karteli ranega oderuštva« (tako piše neki češki list!) in zato odločno zahtevamo od državne oblasti, da z vso odločnostjo in strogostjo nastopi proti brezsrčnemu odiranju šibkejših slojev. Sredstev ima država dovolj na razpolago. Na Češkem bodo postavili »predebele« industrije pod državno nadzorstvo in država bo tista sila, ki bo diktirala ne samo cene, ampak tudi višino dobičkov! Taka kontrola je mogoča tudi pri nas. Če se na eni strani zahteva znižanje obrestne mere pri denarnih zavodih, se morajo znižati tudi čisti dobički karteliranih industrij na dopustno in znosno mero. Na Islandskem so določili letos, da nihče ne sme imeti višjega dohodka kakor 8000 (danskih) kron na leto — vse drugo zapade davku. Mar mislite, da kaj podobnega ne bi bilo mogoče tudi pri nas? Proti demagogiji. — Skrbite za politično izobrazbo naroda! V nedeljskem »Jutru« smo brali dopis iz Maribora, kjer pripoveduje dopisnik, kako snujejo neki gospodje v Ljutomeru novo »kmetsko-delavsko« politično stranko in kaj vse »zahtevajo«: blagajne vseh denarnih zavodov naj se takoj odpro in vloge naj se izplačujejo; odpravijo naj se trošarine; uvede naj se brezplačno zdravljenje naroda; vse revne državljane naj redi država itd. Tako poroča g. dopisnik »Jutra« svojemu listu. človek, ki zna le količkaj misliti, se mora začuden prijeti za glavo in se pri tem branju vprašati: Ali je to res? Ali je to mogoče? Da se najdejo še danes pri nas ljudje, ki trosijo take budalosti med narod, in pa ljudje, ki jim verjamejo? žalibog moramo priznati, da za varanje ljudstva in za demagogijo menda nikjer na svetu niso tla tako ugodna kakor pri nas. Ni je zlepa traparije, ki je ljudje ne bi verjeli, posebno če jo izreče hujskaški demagog na kakšnem političnem shodu! Pametna, resna in premišljena beseda ne zaleže nič — sijajno pa uspevajo pri nas stvarno še tako neutemeljene »zahteve« in nemogoče »obljube«. Med vzroki za ta neverjeten in žalosten pojav naj omenimo le dva: Tiha želja vsakega človeka, da bi se mu godilo dobro, in pa silno pomanjkanje politične in gospodarske izobrazbe. Kmet dela in živi težko. Delavec dela in živi težko. Obrtnik dela in živi težko. Drago je vse, davki so visoki. Ali je čudno, če v težkih gospodarskih razmerah, v kakršnih živimo danes vsi, ljudje kaj radi slišijo iz ust demagogov izgovorjene besede: O, kako bi bilo lepo na svetu, če ne bi bilo treba plačevati nobenega davka, nobene trošarine, nobenega zdravnika? To bi mi lepo živeli: kar jedli bi in pili noč in dan in sa veselili in nič trpeli... Take lepe sanje niso nikomur neznane — vsak jih je že sanjal. Toda če so sanje še tako lepe, mora pameten človek vendarle ve- deti, da sanje ostanejo le — sanje, resnica je pa vse drugačna! Spoznavanje resnic in spoznavanje dejstev, pa če so še tako neprijetna, nam pa omogoča samo solidna politična in državljan« ska izobrazba. Kdor vč, kaj je občina (dežela, država), ta ne bo sanjal o odpravi davkov in trošarin, ker se zaveda, da brez skupnih prispevkov ni mogoča prav nobena javna upr a-1 va. In kdor vč, da so »država« pač le državljani in da država ni neka blagajna brez dna, ampak da državna blagajna daje od sebe lahko le to in toliko, kar državljani vanjo znosijo v obliki davkov, ta ne bo zahteval, naj ga tista čudodelna »država« zdravi zastonj ali pa mu naj še kupi na dan po par litrov »dalmatinca«... Pri nas v najnovejšem času mnogo govorimo o narodni vzgoji. To je prav, ampak za praktično življenje je to premalo! Brez temeljite državljansko - politične izobrazbe, ki bo omogočala ljudem, da si s svojimi možgani sami ustvarjajo lastno in resno sodbo o vseh javnih zadevah, ne bomo nikdar imeli državljanov in tudi ne države v pravem in polnem pomenu te besede. Dobra žitna letina v Evropi Po podatkih mednarodnega kmetijskega urada bo letošnji pridelek pšenice večji kakor lansko leto. Podatki zadevajo 11 evropskih držav in se nanašajo na stanje žita, kakor je bilo sredi julija. Letina je povsod razen v Španiji boljša kakor lansko leto. V imenovanih državah bo pridelek za 18 milijonov stotov večji, kakor lansko leto, za 17 milijonov stotov pa večji kakor povprečni pridelek v letih 1927 do 1931. štiri obdonavske izvozne države, ki so v omenjenih podatkih že upoštevane, bodo imele okoli 27 milijonov stotov pšenice več kakor v letu 1932., čeprav ne bo dosegla ta letina povprečne letine v omenjenem petletju. Ker so zaloge žita v podonavskih državah pošle, računajo, da bodo te države lahko izvozile okoli 12 milijonov stotov. Ta številka se lahko poviša, ako bo pridelek koruze dober. Dobro letino napovedujejo v Nemčiji, na Grškem in na Holandskem; na Poljskem, v Angliji in na češkoslovaškem bO letina boljša kakor lansko leto. Splošno bo tudi kakovost pšenice boljša kakor lani. Pridelek rži in ječmena bo približno tako velik, kakor je bil povprečno za časa omenjenega petletja, medtem ko bo pridelek ovsa manjši kakor lansko leto. Ljubljana dobi novo gimnazijo Z ukazom Nj. Vel. kralja se na predlog prosvetnega ministra otvorijo: v Ljubljani popolna III. realna gimnazija, v Banji Luki nepopolna ženska realna gimnazija, v Subo-tici se nepopolna spremeni v popolno realno gimnazijo, v Beogradu se otvori IV. ženska realna gimnazija. Enako se otvorita popolni ženski realni gimnaziji tudi v Nišu in Skoplju. Občinske volitve v movav~ ski in vvbaaki banovini V nedeljo, 6. avgusta, so se vršil© v morav-Bhi in v vardarski banovini občinske volitve. Volitev se je udeležilo okoli 60—70 odstotkov volilnih upravičencev. V ogromni večini občin so imagali kandidati Jugoslov. nacionalne stranke. Opozicija je dobila naravnost malenkostno število občin v tvoje roke. Glede teh volitev moramo v splošnem na-glasiti dvoje: 1. Volitve so se izvršile v smislu novega zakona o občinah tako, da je vsaka skupina smela neovirano postaviti svoje kandidatske liste, in 2. udeležba volilcev je bila velikanska Iz teh dveh dejstev sledi, da je opozicija (mnogo šibkejša kakor so nekateri domnevali. Dalje sledi, da so se tudi Srbi odločili za novo Pretekli teden so poročali listi, da je do-lOila francoska vlada v svoje roke važne dokaze, da se Nemčija prav naglo oborožuje, čeprav stanje nemške armade in njena oborožitev ne sme presegati v mirovnih pogodbah določene višine. Nemčija ne plačuje danes nobene vojne odškodnine več. Zato pa lahko porabi težke milijarde zlatih mark za novo oboroževanje, ki se je še pomnožilo, odkar je nastopil svojo vlado Hitler. Hitler je namreč milijonom brezposelnih obljubil delo in zaslužek, svoje obljube pa ne more drugače izpolniti kakor da izdeluje orožje. Za Nemčijo pa ne delajo orožja samo doma, ampak tudi v nekaterih sosednih državah. Iz vseh podatkov, ki jih ima francoska vlada v rokah, je razvidno, da so nemške priprave za bodočo vojno jako obsežne in resne. A tudi Hitlerjeva notranja politika je vsa usmerjena za vojno. Poročali smo, kako je Napetost med Avstrijo in Nemčijo se še jii polegla, ampak še vedno raste, zlasti odkar se Nemci poslužujejo tudi letal in radia, da hujskajo avstrijsko prebivalstvo proti sedanji vladi na Dunaju. Nemško propagando v Avstriji pa smatrajo velesile za nedovoljeno vmešavanje v notranje avstrijske zadeve in zato sta se v Berlinu proti temu nemškemu postopanju v imenu svojih vlad pritožila francoski in angleški zastopnik in sta opozorila nemško vlado na morebitne neprijetne posledice. Nemška vlada pa se izgovarja, da o ka- oooroževanje na morju Politično napetost, ki se v Evropi vedno bolj zgoščuje kljub vsem napisanim in nenapisanim sporazumom, zna Japonska silno spretno izrabljati za svojo politiko na daljnem vzhodu. Preteklo leto so si Japonci prisvojili znaten del nekdanjega kitajskega cesarstva. Japonsko prodiranje na azijsko ozemlje pa Ze-dinjenim državam ni prav in Japonci tudi računajo z odporom Amerike proti njihovi ©svajalni politiki. Zato so začeli znatno po-večavati svojo vojno mornarico. jugoslovansko politiko. Vidi se pa tudi to, da ljudje ne marajo več prekrižanih rok stati ob strani, ampak da se hočejo na vsak način v javnem življenju aktivno udejstvovati in sodelovati pri javnih poslih. Za Dravsko banovino je posebno važen zadnji moment: aktivno udejstvovanje v javnem življenju. Kdor stoji ob strani, ne doseže ničesar. Res je sicer, da je za nekatere ljudi prav prijetno samo godrnjati, »tati brezdelno ob strani in kritizirati, toda ljudstvo od tega nerganja nima nič! Politika je poleg drugega tudi umetnost, da se zna človek prilagoditi novim razmeram in da se zna tudi v novih razmerah uveljaviti. Kdor pa čaka, da se bo kolo časa začelo sukati nazaj, ta čaka zastonj, ker pojde kolo časa preko njega! Hitler hitro zatrl vse politične stranke, češ da morajo biti vsi Nemci v prvi vrsti le zavedni Nemci! Hitlerjevci hočejo pa predvsem reorganizirati vzgojo mladine, ki naj bo popolnoma vojaška, tako da bo vsak šolan človek v Nemčiji ob enem sposoben za častnika. Tudi telesna vzgoja vse nemške mladine gre za tem, da bodo slabotnejši izumrli ter da bo vse prebivalstvo krepko in zdravo. Taka »enotnost«, kakor bi jo rad dosegel Hitler, pa zelo spominja na dobo pred začetkom svetovne vojne. Tudi takrat je rekel nemški cesar Viljem H.: »Jaz ne poznam nobenih »strank« več, ampak poznam samo Nemce! V Avstriji pa so prav tako hoteli izbrisati s sveta Cehe, Poljake, Slovence itd. in so nam govorili, da smo samo še Avstrijci! če pojde v Nemčiji tako naprej, ne bo trajalo dolgo in Nemčija bo ena sama velika vojašnica kakor je bila pred vojno. Takšna Nemčija pa utegne biti za mir v Evropi prav nevarna in zato opazuje vsa Evropa z veliko skrbjo, kako se stvari v Nemčiji razvijajo. kih nemških letalih nad avstrijskim ozemljem nič ne ve, češ, tista letala so morala biti zasebna, za katerih početje pa vlada ni odgovorna. Hitlerjevci nadaljujejo med tem svoje delo med avstrijskim prebivalstvom in kakor zatrjujejo dobro poučeni ljudje, z velikim uspehom, tako da je Avstrija danes v resnici že vsa hitlerjevska. Hitlerjevci v Avstriji baje samo še čakajo na odločilen trenutek, ki pa še ne utegne tako kmalu priti, ker uživa sedanja avstrijska vlada vso podporo zapadnih velesil. Zedinjene države seveda niso molčale, ampak šo odgovorile Japoncem s tem, da so takoj dovolile sredstva za gradnjo novih, velikih vojnih ladij. Kadar pa gre za prvenstvo na morju, tudi Anglija (kot otok) ne more ostati mirna in tako bodo tudi Angleži svojo vojno mornarico znatno pomnožili. Angliji pa bodo sledile tudi ostale evropske države po svojih močeh. Oboroževanje na kopnem in na morju pa jasno dokazuje, kako prav so imeli oni, ki na uspeh razor oži tvene konference niso verjeli. 40 ur dela na teden — na Češkem Češkoslovaška vlada je sklenila zahtevati od vseh podjetij, ki delajo za državo, da vpeljejo 40-urnik. To se pravi, da bodo delali delavci v vseh teh podjetjih le po 5 dni na te-, den in sicer na dan po 8 ur. Njihov tedenski zaslužek pa mora ostati po odredbi vlade ne-izpremenjen. Na ta način hoče vlada delodajalce prisiliti, da zaposle več delavcev, kar bo brezposelnost zopet znatno omililo. Omožene uradnice bodo ob službo To pa se ne bo zgodilo pri nas (vsaj tako kmalu še ne), ampak na češkem, češka vlada je namreč sklenila odpustiti iz državnih služb vse uradnice, katerih možje so tudi v državni službi in ki prejemajo dovolj visoko plačo za vzdrževanje svoje rodbine. S tem odlokom bo odprtih lepo število službenih mest za tiste, ki so doslej zastonj iskali zaslužka, zlasti pa za mladi, šolani naraščaj. Koso napol zastonj 1 dobiš, dokler traja zaloga, pri EKONOMU Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7 Trgovska pogodba z Grčijo sklenjena Dne 20. p. m. je bila podpisana grško-jugoslovanska trgovinska pogodba. Pri tej priliki je minister za narodno gospodarstvo podal izjavo, v kateri je izrazil svoje zadovoljstvo, ker je prišlo do podpisa trgovinskega sporazuma. S tem je podan nov dokaz o obojestranskem razumevanju, da je potrebno čim tesnejše trgovinsko sodelovanje med obema državama. Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc-Jožefova« grenčica, zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec in čreva. V Španiji borba proti fašiatom Na Španskem so zadnje dni aretirali okoli 5000 ljudi, večinoma fašistov, ki so pripravljali prevrat ter se hoteli tako polastiti oblasti in terorizirati ljudstvo. Težke skrbi?! V Braziliji pričakujejo tudi letos obilno že-tev kave. Obilna žetev dela veleposestnikom in kavinim magnatom hude skrbi. Za kurivo se kava ni obnesla, tudi za izdelovanje plina ne velja mnogo. In »gospodje« so sklenili, da bodo kavo pometali v morje, ker je ni mogoče prodati človeštvu s profitom. — Torej vse zaradi ljubega osebnega profita; kaj če bi se produkcija kave socijalizirala? Zobni atelfe dentista Filip Ogrie-a v Novem mestu (pri pošti) ne sprejema strank do konca avgusta 1.1. Prijavite se po tem pismeno. Španija in Rusija Kakor poročajo listi, je Španija te dni priznala sovjetsko Rusijo. Ruski časopisi pripisujejo temu priznanju velik pomen, ker je to zopet dokaz, kako se Rusija vedno bolj uveljavlja v mednarodnem življenju. ^Vezzičz/cz se pripravi/a Izdelovanje orožja v Nemčiji. — Duhovna priprava. — Vojaška vzgoja mladine FvancijcL in ŽlnglijaL ppeiz JVemci/i Spor zaradi Avstrije. — Velesile hočejo neodvisno Avstrijo iDopbt Zoper vročino sv&že perilo Nič ne osveži boij kakor sveže perilo, kadar je vročina. Seveda — mora biti zares sveže, čisto in mora propuščatf zrak. Zato ga moramo prati z dobrim milom, ki se da do čistega izplakniti iz perila in ne zadela vlaken. Šele tedaj je perilo res čisto in zadosti luk-njičasto za vroče poletne dni. Samo hI E LA TERPENTINOVOMILO CTO 9'SZ PER/LO č/sro IN Velik kmetski labov na Sledu Kakor vsako leto se bo vršil tudi letos na Bledu velik Kmetski tabor, združen s konjsko dirko, razstavo živine, razstavo mlekarskih in sirarskih izdelkov, na dan Malega šmarna t. j. 8. septembra. Udeleženci bodo imeli po vseh železniških progah 50°/o popust. Podroben program prinesemo v prihodnji številki Kmetskega lista. Brusnice. Pretečeno nedeljo smo priredili v Brusnicah lep političen sestanek JNS, na katerem je poročal o delovanju skupščine domač narodni poslanec tovariš Anton Kline. Brez posebnih vabil je prišlo na sestanek toliko ljudi, da so bili šolski prostori skoraj premajhni. Tov. poslanec nam je v j ako poljudnih besedah tolmačil delo v parlamentu. Na vrsto so prišla tudi razna druga pereča gospodarska vprašanja, katerim smo s posebno pazljivostjo sledili. Tov. poslancu se tem potom za poset prav iskreno zahvaljujemo ln ga prosimo, da nas kaj kmalu zopet obišče. Vaščani. Rob pri Vel. Laščah. Prostovoljno gasilno društvo v Robu pri Vel. Laščah je preložilo svojo letno prireditev radi Društva kmetskih fantov in deklet v škocjanu pri Turjaku, ki je imelo tekmo koscev 6. t. m., na dan Velikega šmarna, t. j. 15. avgusta. Prijatelje gasilstva od blizu in daleč vljudno vabimo, da nas za naše človekoljubno delo počaste v čim večjem številu. — Na pomoč! Iz Zagradca. V nedeljo 6. avgusta, ki je bila najbolj topla izmed vseh letošnjih, so se fantje iz sosednih vasi Tolčane in Cešence kopali v Krki, med njimi tudi brata Jože in Ciril Papež iz Tolčan. 22 let stari Jože, ki je komaj pred 14 dnevi odslužil kadrski rok 18 mesecev v Beogradu, je bil med prvimi, ki se je razpravil in odšel v vodo. Nad meter visokim slapom je reko Krko že prehodil na desno stran brega, vračajoč se nazaj, mu je na sredi naravnega slapu, ki je precej izrezan od lahkega kamenja, spodrsnilo, ga je voda potegnila pod slap in le parkrat ga je bilo nekoliko videti na površju, dvignil je še enkrat roko iz vode in zginil je v globočino. Kljub temu, da je bilo veliko fantov v vodi in poleg, mu niso mogli rešiti življenja, ker se je vse tako hitro odigralo, da se fantje sploh niso mogli zavedati, kako bi mu pomagali. Največja napaka je bila, ker nobeden ni znal plavati. Po dve in pol urnem iskanju so ga potegnili iz 6—8 m globoke struge, komaj 10 korakov od mesta nesreče. Elektrarna je dala čoln na razpolago, ker brez njega je bilo iskanje nemogoče in brezuspešno. Banovinska kmetijska šola v Sv. Juriju ob juž. žel. opozarja prosilce za sprejem v enoletno kmetijsko šolo in prosilke v lOme-sečno gospodinjsko šolo na tukajšnjem zavodu, da naj čimprej vlože svoje prošnje direktno ali preko sreskega kmet. referenta, kjer dobe tudi pojasnila glede event. prispevka sreskega kmet. odbora. Pouk se začne z oktobrom. Podrobna navodila so bila v dnevnem časopisju ter v štev. 10. od 15. junija 1933 »Kmetovalca« in št. 6. »Sadjar in vrt«. Podzemelj. Po zaslugi nar. poslanca g. Daka Mlakarja so je pričela 17. prejšnji mesec dolgo pričakovana premestitev klanca na banovinski cesti v Podzemlju. Omenjena preložitev je velike koristi za našo okolico. Dela lepo napredujejo. — Kmetska sokolska četa praznuje svoj drugi javni nastop na praznik 15. avgusta z javno telovadbo in tekmami domačega članstva. Sodelovala bo godba iz Metlike. Orehovica. V nedeljo dne 7. t. m. je obiskal naš kraj narodni poslanec tov. Anton Kline. Na sestanku, ki smo ga imeli, nam je poročal o delu v skupščini. Na razna vprašanja se je dotaknil tudi drugih perečih gospodarskih vprašanj, zlasti se je veliko razpravljalo o kamasaciji občin. Kmetje so z velikim zanimanjem sledili poročilu tov. poslanca, ki se je h koncu spremenilo v ljubeznivo domače kramljanje. Tov. poslancu se tem potom najlepše zahvalimo za poset in njegova zanimanja vredna poročila. Prvi kmečki praznik na Murskem polju Naš prvi kmetski praznik, ki se bo vršil v nedeljo 3. septembra na Cvenu pri Ljutomeru, se bo praznoval po sledečem sporedu: Ob 8-15 slovesen sprejem g. ministra Puclja in drugih gostov na postajališču v Ljutomeru. Nato se razvije velika povorka skozi Ljutomer v eno uro oddaljeni Cven. Pri tej povorki bodo g. ministra, senatorje in narodne poslance spremljali na Cven kolesarji, fantje v narodnih nošah na konjih, razne skupine vozov, društvene korpo-racije, godbe in drugo občinstvo. Iz raznih do-sedaj došlih prijav bomo videli v povorki razne vesele narodne običaje in opravljanje različnega kmetskega dela. Pokazati hočemo živo sliko iz življenja naših Muropoljcev pri delu in oddihu. Takoj pri prihodu povorke na Cven bo slavnostno zborovanje tamkajšnje konjerejske zadruge, ki proslavi na ta dan 251etnico svojega obstoja. Obenem hočemo manifestirati za našo jugoslovansko idejo in dati duška naši narodni zavednosti. Izvršila se bo tudi razdelitev nagrad za premirane konje in govejo živino. Ob 13. bo skupen obed pri g. Katiki Rajh na Moti Popoldne se vrši velika dirka, katero priredi »Kolo jahalcev in voznikov«. Pristopajte h Kmetijski Matici. Neugoden položaj za izvoz perutnine Naš izvoz perutnine je bil doslej v glavnem navezan na Italijo in Avstrijo in v manjšem obsegu na Švico. Začasni trgovinski dogovor z Nemčijo nam bo morda spet odprl tudi nemški trg. Letos je naš izvoz perutnine slabši, kakor je bil lani. Italija dela naši perutnini velike ovire in italijanska oblastva' rada vračajo vagone našega blaga z motivacijo, da je naša perutnina okužena, ker so nedavno našli v našem vagonu nekaj mrtvili piščancev. Piščanci pa so poginili le zaradi velike vročine. Razen tega postaja tudi za-« radi velike konkurence holandske, madžarske in rumunske perutnine na italijanskem trgu položaj naših izvoznikov perutnine ved-« no težavne j ši. Izvoz naše perutnine v Italijo bo, kakor kaže, še dalje slabel. Treba bo zato iskati nove trge. Tako naj bi se izkušali od Francije izposlovati kontingenti za uvoz naše perutnine. V zadnjem času so bile cene žive perutnine v Italiji 2-50 do 3 lire kg frankO Postojna. Po teh cenah naši izvozniki ne morejo prodajati blaga brez izgube. ČE ŠE KAJ DOLGUJETE na naročnini za Kmetski list, vas prosimo, da nam zaostanek čimpreje nakažete, da se vam redna pošiljatev. lista ne ukine. 'Priznanje 5V/. Veh hvalja in kvaljice delu kmetske^ delavske mladine Uspela tekma žanjic v Škocjanu pri Turjaku V nedeljo dne 6. t. m. je priredilo Društvo kmetskih lantov in deklet v Škocijanu pri Turjaku krasno uspelo tekmo žanjic, združeno z zborovanjem. Društvo se razvija v najtežjih razmerah izmed vseh Društev kmetskih fantov in deklet v Sloveniji, ker ima v tamošnjem g. župniku najhujšega nasprotnika. Ze dovoljkrat smo povedali in povdarili, da kratka tekma žanjic ali koscev nikakor ne more biti kršitev cerkvenih sapovedi o spoštovanju Gospodovega dne, saj tudi telovadba ali nogomet ni prepovedan ob nedeljah. Vsekakor pa je tekmovanje v kmetskem idelu za kmetskega človeka najplemenitejše razvedrilo, ki ga more biti sam Bog vesel. Kljub vsemu se je udeležilo lepe tekme 6 tekmovalk. Ob 2. uri po,poldne se je vršil sprejem gostov, nakar je krenila lepa povorka s Šentjursko godbo na pihala na čelu pred gasilski dom, kjer se je zbrala za tamošnje prilike res velika množica. Otvoril je zborovanje predsednik društva Zmagovalka-žanjica tov. Mici Severjeva tovariš Polde Lunder, ki je pozdravil navzoče tov. poslanca Komana in Mravljeta, sreskega načelnika za ljub. okolico gda Žnidaršiča ter ostale, ki so se v tako lepem številu udeležili. Nato je prečital tov. predsednik sledeča pozdravna pisma Nj. Vel. kralja in kraljice: Njegovo Veličanstvo Kralj blagovolil mi je ukazati, da Vam za poslano vabilo na Vašo kmetsko slavnostno tekmovanje in zborovanje ki se vrši 6. avgusta izjavim Njegovo najtoplejšo zahvalo. Njegovo Veličanstvo Kralj je z velikim zanimanjem in zadovoljstvom sprejel Vaše vabilo za to izvanredno lepo kmetsko narodno tekmovanje ter Vam kot vsem članom Vašega društva v Kraljevski želji za uspešno tekmovanje pošilja Svoje Kraljevske pozdrave. Pozdravno pismo Nj. Veličanstva kraljice Njegovo Veličanstvo Kraljica je z velikim zanimanjem sprejela Vaše vabilo za tekmovanje žanic ter mi je blagovolila odrediti, da Vam izjavim Njeno najtoplejšo zahvala. Njegovo Veličanstvo Kraljica je blagovolila podariti eno ročno uro za darilo najuspešnejši tekmovalki pri žetvi. Pismeno so se zahvalili za povabilo tudi g. minister Kramer, g. podban dr. Pirkmajer, prež. župnik Barle in gospod ban dr. Drago Marušič s sledečim pismom: Vašemu ljubeznivemu vabilu, da bi se osebno udeležil tekme žanjic in Vaše prireditve, se, žal, ne morem odzvati, ker me službena dolžnost kliče na Bled. Prepričan sem, da bo Vaša prireditev prav dobro uspela in da ne bo samo revija uspehov Vašega dosedanjega požrtvovalnega dela, ampak Vam bo tudi v vspodbudo, da s podvojenimi močmi nadaljujete Vaše tako uspešno začeto delo. V tem smislu Vas vse prav iskreno pozdravljam dr. Marušič. Pri čitanju pozdravnih pisem je narod z vsem navdušenjem dajal izraza hvaležnosti, zlasti Nj. Vel. Kralju in Kraljici, ki sta pokazala toliko pozornost. Zatem je zaigrala godba državno himno, nakar je bil z navdušenjem sprejet predlog, da se odpošlje udanostna in zahvalna brzojavka Nj. Vel. Kralju in Kraljici. Zatem so govorili šol. upr. g. Zupane, nar. poslanec tov. Mravlje, ki je sporočil iskrene pozdrave ministra Puclja, narodni poslanec Koman in drugi. V tekmi žanjic je prejela prvo nagrado — srebrno zapestno uro, dar Nj. Vel. kraljice Marije — tovarišica Mici Severjeva, drugo Ela Sever, tretjo Pepca Sever (po dom. Baldova), četrto Vida Marinšek, peto Pepca Sever (po dom. Hribarjeva), šesto pa Mici Lunder. Po tekmi se je razvila prijetna poštena kmetska zabava. Mogočna mladinska manifestacija v Celju Celje. V nedeljo sta priredili društvi kmetskih fantov in deklet Celje-okolica in Trnovlje tekmo koscev, ki je jasno pokazala, da kmetsko-delavsko gibanje dan za dnem pridobiva novih prijateljev in pristašev. Ob 3. uri se je pri Zelenem travniku izvršila slavnostna predaja zve-zinega prapora po delegatu Zveze praporščaku tov. Vrečku. Članica društva je privezala spominski trak z napisom: »Ne kloni pred silo besnečo, vodi nas k solncu skozi vihar! Celje 6. avgusta 1933.« Nato se je formirala povorka, ki je šla skozi mesto na tekmovališče, kjer so že bili zbrani številni gledalci, med njimi minister g. Ivan Pucelj, nar. poslanec g. Prekoršek in sreski načelnik g. dr. Vidmar. Prvo nagrado je prejel tov. Jesenek Fran, in sicer srebrno uro, darilo narodnega poslanca g. Prekorška, drugo nagrado tov. Ostrožnik, tretjo tov. Žlicar. Tudi vsi ostali tekmovalci so dobili lepe nagrade, prav tako grabljice. Veliko veselja in smeha je vzbudila tekma škricev, v kateri se je šest škricev potegovalo za naslov prvaka škricev celjske okolice. Zmago si je priboril tovariš Čoki Henrik iz Celja. Po tekmi je bilo mladinsko zborovanje, ki ga je otvoril tov. Klanjšek v imenu prirediteljev. Za njim je minister g. Pucelj v krajših izvajanjih opisal težkoče pri organiziranju kmetskega ljudstva in povdarjal pomembnost kmetskega ponosa in mladinske borbenosti. Tov. Podgoršek iz Ponikve je v svojem temperamentnem govoru razčlenjeval današnje razmere, iz katerih sledi nujna konsekvenca: složnost kmetsko-delavskih vrst je za dobrobit obeh stanov nujno potrebna. Kot zastopnik celjskega pododbora je govoril tov. Turnšek, v imenu Zveze pa tov. Kreft. Celotna prireditev je uspela nad vse pričakovanje, posebno če pomislimo, da je bilo v Celju na isti dan več večjih prireditev. Mladima društvoma častitamo k častnemu nadaljnjemu delu, za kmetsko-de-lavski pokret čim več uspehov! Pri kolesarski tekmi sta zmagala tov. Lam-pret Slavko (dirkalna kolesa) in tov. Dubrovnik (težka kolesa). * Prva tekma tesačev Društvo kmetskih fantov in deklet v Toplicah na Dolenjskem je priredilo zadnjo nedeljo tekmo tesačev, ki je uspela nad vse pričakovanje v popolno zadovoljstvo množice gledalcev iz vse doline in tudi tekmovalcev, ki so vsi prejeli lepe nagrade. Srečna misel prirediti tekmo tesačev, neumorne priprave, uspešna reklama — 12 tovarišev konjenikov je z okrašenimi konji dopoldne okrožilo vse okoliške vasi — in velika naklonjenost g. Auersperga in g. dr. Konvalinke je pripomoglo do nepričakovanega uspeha. Lepa povorka s kolesarji, konjeniki in okrašenimi vozovi je ob pol 3 krenila ob vriskanju in zvokih harmonik na prostor, kjer je bilo pripravljenih 11 hlodov. Zapele so plankače svojo pesem, ki jo je tako vajeno uho tamošnjega ljudstva in že po pol ure je lahko šla ocenjevalna komisija, obstoječa iz strokovnjakov, na delo. Prvo nagrado je prejel tov. Pugelj Miha iz Drganjih sel, drugo tov. Mavsar Jože iz Meni-ške vasi, v ostalem pa so vsi tekmovalci od prvega do zadnjega v približno enakem času izvršilo svoje delo res mojstrsko. Po tekmi se je vršila v parku Zdraviliškega doma zelo dobro obiskana kmetska veselica, kjer je neumorni tajnik tov. Jože Lavrič razglasil rezultate in razdelil nagrade, in nato je v imenu Zveze kmetskih fantov in deklet z učinkovitim govorom pozdravil zbrane tov. Jože Bradač. * Kmetska mladina iz Bele Krajine na delu Gradac v Beli Krajini. Preteklo nedeljo se je vršila v Gradacu tekma žanjic, ki jo je organiziralo novo ustanovljeno Društvo kmetskih fantov in deklet s sodelovanjem tov. društva iz Miak. Ker je to bila prva večja prireditev našega društva v tem okraju, je Zveza poslala po svojem delegatu tudi zvezin prapor. 2e sama povorka je pokazala, da se med kmetsko-delav-skimi dekleti in fanti budi nova misel, misel medsebojne sloge in stanovske zavesti. Na tek-movališču se je zbralo nad 1000 ljudi, kar dokazuje zanimanje ne samo za tekmo nego tudi za društvo samo. V imenu zveze kmetskih fantov in deklet je govoril tov. V. Kreft, ki je v svojih izvajanjih razložil namen naših društev in ob koncu pozval vse, da pri gibanju sodelujejo bodisi moralno bodisi materijalno. Prva nagrada je bila določena tov. Anici Kralj, druga tov. Mici Mavsar in tretja tov. Kataiini Muc. Komaj par tednov ustanovljenemu društvu je treba častitati in mu želeti tudi vnaprej tako hitrega uspešnega pohoda. Zanimivo je tudi to, da ima društvo že svojo kmetsko himno, katere besedilo je sestavilo članstvo samo, skomponiral pa jo je član društva — samouk. Društveni pevski zbor je himno zapel ob trenotku predaje prapora praporščaku. * Zveza absolventov kmetijskih šol priredi dne 15. avgusta ob 10. dop. v Mariboru na vinarski in sadjarski šoli sestanek absolventov kmetijskih šol ter vabi vse tovariše, člane in nečlane, da se ga polnoštevilno udeležijo. Posebno tisti tovariši, ki se radi oddaljenosti ne morejo udeleževati sestankov v Ljubljani, naj pridejo vsi na ta sestanek, kjer se bomo sešli nekdanji sošolci ter se pogovorili o naših stanovskih zadevah in o organiziranju podružnic ZAKS. Zato vsi na svidenje! Mladinski praznik v Beli cerkvi Bela cerkev. Agilno društvo kmetskih fantov in deklet v Beli cerkvi je priredilo 26. junija svoj praznik — tekmo koscev. Impozantna prireditev je v vsakem, vsesakor pa v moralnem oziru najbolje uspela. Delavni fantje in dekleta mladega društva so se vrgli z vso silo na delo, da proslave ta praznik čim veličast-ineje, tako, kot je treba obhajati praznik, ki ga človek najbolj spoštuje. Lepi mlaji in slavoloki ob veseličnem prostoru so dokazali, da razumejo ti mladi fanje in dekleta, nada in fundament bodočnosti, zakaj delajo in zakaj se trudijo. Napis na vhodnem slavoloku je dosti pričal o tem: >Kmetska mladina zboruje, načrte bližnje bo- 191etna Tončka Verbič iz Breške vasi z 29 točkami; za nagrado je prejela narodno nošo. Drugo mesto si je pridobil Ignacij Pavlic iz Družinske vasi z 28 točkami. Pripomniti je treba, da je bil ta odsek najslabši za košnjo, vendar jo je posebno kosica rezala med izpod-bujanjem vsega občinstva, nad vse junaško. Lansko leto je bila pri tukajšnjem društvu prvič uvedena tekma koscev-možakarjev, letos pa tekma ženskih koscev. Za obe novi tekmi je vladalo obakrat največje zanimanje. Kosica Tončka Verbič je obenem prva zvezina tekmovalka in zmagovalka-prvakinja in ji je treba na vsak način k temu ponosu častitati. Po dobro dočnosti kuje!« Brez izjeme prav vsemu članstvu moramo k tej sijajni prireditvi, ki bo, kot izgleda, postala tradicionalna, najlepše čestitati. Tekma se je vršila, kot lansko leto, na travniku tov. Zorkota. Tekmovalo je 11 fantov in dva možakarja in ena kosica (ženski kosec). Izmed koscev-fantov si je pridobil 1. darilo z 31'5 točkami tov. Martin Rodič iz Kronovega, prejel je lepo uro, dar društva; 2. darilo si je osvojil tov. Jože Ivančič iz Kronovega z 29-6 točkani; 3. darilo z "29 točkami Jože Judež iz Cikave (Gotna vas) in 4. darilo z 28 točkami tov. Matija Rodič iz Pomarje vasi. Ker je bil ženski kosec brez konkurence, se je uvrstil med kosce-možakarje (nad 55 let stare). V tej skupini je med splošnim odobravanjem in ploskanjem, ki kar ni moglo prenehati, zmagala nad možakarji Vsi na kmetski praznik v Šmart-nem pri Litiji Šmartno pri Litiji. Društvo kmetskih fantov in deklet v šmartnem pri Litiji priredi dne 20. avgusta t. 1. veliko kmetsko delavsko manifestacijo z bogatim dnevnim redom in sicer: Dopoldne istega dne bo ob 8. uri razstava in premovanje plemenske živine pred občinskim uradom v Litiji za kmetovalce celega sodnega okraja Litija. Ob enajsti uri zbirališče za slavnostni sprevod, ki bo krenil točno ob eni uri iz Litije v lepo okolico šmartna na tekmovališče koscev in kolesarjev. Med tem sprevodom bo ocenila posebna komisija okrašene kmetske vozove, ki bodo prejeli tudi lepe nagrade. Po dospetju na tekmovalni prostor bo ob tretji uri velik kmetski tabor, kjer bodo nastopili razni govorniki, nakar bo tekma in nato velika ljudska veselica. Ker bo premovanje in razstava živine v našem kraju prva tovrstna prireditev in ker bo delovala pod strokovnim vodstvom gg. Ruppla, upravitelja na banovin-skem posestvu v Ponovičah, in Al. šuštarši-ča, sreskega kmet. referenta, se vabite že danes vsi kmetovalci, da priženete na to razstavo vašo lepo živino. Okoliška društva pa prosimo, da ta dan ne delajo drugih prireditev in da se naše prireditve v čimvečjem številu udeleže. uspeli tekmi se je vršilo manifestacijsko zborovanje kmetske mladine, ki ga je otvoril tov. Cvetko Zorko, pozdravil navzoče, posebno pa še sreske poslance A. Klinca, novomeškega župana g. dr. J. Režeka, župana iz Gotne vasi g. J. Matka, delegata kmetske prosvete iz Novega mesta dr. J. Trošta, kakor tudi vse ostale. Predlagaj je in odposlali sta se udanostni brzojavki tov. min. I. Puclju in tov. banu. dr. D. Marušiču, za kar je bilo splošno odobravanje. Po govorih je bil oficialni del končan, nakar se je pričela kmetska veselica, pri kateri je bilo najlepše razpoloženje in kmetsko rajanje, ki se je zaključilo z narodnim kolom, ki so ga plesali domala vsi. Drugi dan, na predvečer Vidovega dne pa so se člani zbrali in zažgali kres, ki je daleč po okolici spominjal na ta zgodovinski Na Mrzlico Društva celjskega pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet priredijo v nedeljo, dne 13. t. m. izlet na Mrzlico. Iz Ljubljane napravi Met istotja skupina članstva Kmetskega prosvetnega društva »Brazda«. Vsa tovariška društva celjskega pododbora naj skrbijo za številno udeležbo. Pridite z vozovi, kolesi in avtobusi do Št. Pavla pri Preb., kjer bo na trgu zbirališče in skupen odhod točno ob šestih zjutraj. Da bo izlet prijetno razvedrilo za vsakogar, in»ejte s seboj harmonike in druga glasbila, pa nekaj dobre volje (skrbi pustimo doma) ter kake krače, da bo čim manj stroškov. Kdor bi se od Ljubljančanov ali okoličanov udeležil izleta, naj se radi znižane vožnje pismeno, ustno ali telefonično prijavi na Km. prosv. društvo »Brazda«, Kolodvorska ul. 7, Ljubljana (tel. 3259), do sobote ob 12. Iz Ljubljane odhod z vlakom v nedeljo zjutraj. Zbirališče ob 5-10 zjutraj pred Mikiličem. Povratek v Ljubljano zvečer ob 21-56. Za nedeljo torej velja za Štajerce in Ljubljančane: Vsi na Mrzlico! Ko bi se vsi kmetje zavedali svoje ogromne gospodarske in politične moči, hi izdajali namesto tednika največji dnevnik. Ml J w * R 11 J H V TT''^PSi. Gospod Ivan Pucelj, minister socijalne politike in narodnega zdravja, nastopi začetkom prihodnjega tedna svoj letni dopust in prosi, da se ta čas pošta ne naslavlja na njega, ker bi ostala neprečitana. Toča v Banatu. V sredo je napravila toča % Banatu veliko škodo, posebno v vinogradih. Ne« kateri vinogradi so popolnoma uničeni. Velika množina strupenih kač v Bosni. Iz več krajev v Bosni in Hercegovini poročajo o veliki množini strupenih kač. Kače se kar spravijo po kmetskih hišah in so jih kmetje že veliko število pobili. Celo v mestu Banjaluki so se pojavile kače in so jih te dni v enem samem dnevu pobili okrog 80. Hudo neurje nad Prekmurjem in Medmur-jem. V torek popoldne je divjalo nad Prekmurjem in Medmurjem hudo neurje. Kmalu po 6. so je nebo nenadoma pooblačilo in začel je raz> sajati močan vihar, ki je lomil drevesa, prevračal vozove in pustošil polja in vinograde. Dramatski odsek Društva kmetskih fantov in deklet v Sv. Juriju ob Taboru vprizori 15. t. m. ob 4. uri popoldne pri g. Komarju p. d. Radišku v Kapli dramo »Stilmondskt župan«. Kot predigro vprizori Dekliški odsek enodejanko »čašica kave«. Vsa sosedna društva in vse ljubitelje dramatike vabimo! Polovična vožnja za »Mariborski teden« je odobrena in velja-za prihod od 3. do 15. t. m., za povratek pa od 5. do 18. t. m. Pri odhodu z domače postaje kupite celo vozovnico, ki jo pa pri prihodu v Maribor ne oddajte, ker vam bo' služila s potrdilom o obisku »Mariborskega tedna« na legitimaciji za brezplačen povratek. Uvozni kontingent svinj in masti v češko-, slovaško za avgust. Kvota za svinje je določena na 5000 ž rezervo nadaljnjih 2000 rilcev, katerih-razdelitev še ni izvršena. Od kontingenta 5000 svinj pride na Jugoslavijo 2300 rilcev, a 500 rilcev je še iz neizrabljenega majskega kontingenta. Kontingent masti znaša za avgust 125 vagonov; od tega odpade na Jugoslavijo 15 vagonov« Vsem čebelarjem, ki bodo prevažali svoja čebele na ajdovo pašo, sporoča Čebelarsko društvo v Ljubljani, da je izdala banska uprava posebno uredbo o prevažanju čebel na pašo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 2. avgusta t. 1. št. 62. Preskrbite si »Službeni list«, da vam bodo predpisi znani. Najvažnejše, najnujnejše delo vsakega prevaževalca je, da takoj prijavi svoje čebele pristojnemu županstvu tistega kraja, kamor misli prepeljati svoje čebele. S to uredbo so sedaj zaščiteni tako prevažalci čebel, kakor tudi domači čebelarji v pašnih krajih. Cene medu so poskočile. Te dni se prodaja v Vojvodini naš novi med po Din 11-— za 1 kg. Radi slabega vremena v poletju bo produkcija medu pri nas najmanj, za 20% nižja od lanske. Zato je verjetno, da se bodo cene dvignile. Inozemski kupci še nimajo nobenega interesa za naš med. Velik vlom v viniearijo. V zadnjem času vlomilci kaj radi obiskujejo nenaseljene viniča-rije. Tako je bil izvršen nedavno noč vlom v viniearijo v Gorenjskem vrhu v Halozah. Vlomilci se enostavno razbili s krampi in motikami oknice in šipe ter pobrali do malega vse, kar so lahko odnesli s seboj, škode je 3500 Din. Tri tatvine pri kopanju na Savinji. Ta teden so se dogodile na Savinji pri kopanju tri tatvine. Uradniku iz mestnega mlina je nekdo ukradel nove čevlje. Akademiku novo uro, ki jo je dobil šele pred par dnevi. Hčerki nekega celjskega odvetnika pa zlato zapestnico. Gozdni požar. V majšperškem gozdu, last župnika Rajmunda Brataniča iz Majšperga, je te dni izbruhnil požar, ki bi lahko postal usodepo-len za celo tamkajšnjo okolico, da niso vrli domači gasilci pravočasno prihiteli in pogasili ognja. Straža - Valta ras. »Društvo kmetskih fantov in deklet Straža - Valita vas« priredi v nedeljo, J3. avgusta, ob 8. uri popoldne plavalno tekmo na Krki za naslov društvenega prvaka. Po tekmi prosta zabava z godbo in plesom na vrtu gosp. »Ivana Rak ose v Straži. Vse prijatelje kmečke mladine vljudno vabimo, zlasti pa sosedna društva. 200 kg težkega jelena ustrelil. V četrtek je ustrelil gozdar pri vasi Rasinja blizu Koprivnice nad 200 kg težkega jelena, ki je najbrž preplaval Dravo in se priklatil v te kraje iz Madžarske. Velik gozdni požar je nastal minuli četrtek v hribu nad Kammioo. Gozd je last posestnice Šchmidererjeve. Gasilcem se je kmalu posrečilo ogenj udušiti, vendar je nastala škoda dokaj Velika. Kako je nastal požar, še ni dognano. Tihotapstvo denarja v Italijo. Na Sušaku so oblasti zasačile Ano Doldmanm, ki je tihotapila denar v Italijo. Pri njej so dobili 12.000, na njenem domu pa 60.000 Din. Pomagal ji je mož. Obsojena sta bila vsak na 100.000 Din globe. 14 dni peš, da bi videla sina. V vas Vrače blizu Zenice je prišla te dni k Salihu Cančari 801etna starka iz Hercegovine, ki je pripovedovala, da hodi že 14 dni peš in da je namenjena v Doboj, ker ji je sin obljubil, da ji pošlje denar, da ga bo lahko obiskala v Bački. Kmetje so ji zbrali nekaj denarja, da se je lahko odpeljala naprej z vlakom. ' i Koza povzročila smrt. Pri selu Dolana v okolici Bihača se je pod nogami koze sprožil kamen, težak pet kilogramov, ki je ubil devetletnega pastirčka Gojka Protica. Proti dvojnim službam. Občinski zastop v Splitu je sklenil, da odpusti iz službe vse upokojence, ki so kot kontraktualni uradniki usluž-beni pri mestni občini. Istotako je bil storjen sklep, naj se izdela nova pragmatika, v kateri bodo znatno znižani prejemki mestnih uslužbencev. 880.000 Din podpore bi bilo vsak mesec potrebno za najnujnejšo prehrano brezposelnih in revnih rudarjev v Trbovljah. To je ugotovila preiskovalna komisija, ki se je pred kratkim mudila v revirjih. Jakob Lapuh: 8 Peregrin Zavožen (Povest iz davnine.) (Nadaljevanje.) Potlej je govorila z vdano zastrtim glasom, kakor da prebira »Pasijon« pobožnim dušam kje daleč v somračni kapelici. Izvedel sem, da je ona sestra rajnega Teodorjevega in gospodarjevega očeta, viteza Riharda, Bog mu daj dobro! Bil je blag človek in je imel le to napako, da je denar zmeraj kopnel v njegovih rokah. Ljubil je življenje, pri tem pa se mu je manjšalo premoženje in je moral prodajati po cele vasi, da se je otresel upnikov. Tudi v izterjava-nju dajatev ni bil natančen in je bilo njegovim podložnim glede tega res zelo, zelo na mehkem postlano. In še to lastnost je imel, da se je rad oziral po dekletih preprostega rodu. Kjer si je ikatero izvolil, je oprostil slednjih dajatev ves njen rod. Tako so se mu stalmo krčili dohodki, bremena pa so rastla, da je revež plaval v večnem viharju. Še dokaj mlademu je umrla žena, Teadorjeva mati, ko ni imel dečetk še niti polnih osem let. Oče je upal, da si opomore z novo že-mitvijo. Margareta mu je skušala pomagati z doto in se je sama odrekla zakonski sreči zavoljo njega, pa tudi to ga mi moglo oteti. Izbral si je tedaj v drugi zakon žensko iz rodu, ki je vžival bolj razbojniški nego viteški sloves. Prinesla mu je v zakon obilo bogastva, ki pa je moralo biti ošferopljeno z nedolžno krvjo; kajti rodilo je več gorja kaikor sTeoe. Iz te zveze je ostal živ en sam otrok, Žiga, ki ga je nemara Bog udaril za grehe vseh njegovih prednikov. Deset let Vesti iz sveta Vihar uničil gozd. V bližini Osla je divjal strahovit vihar, ki je izruval okoli 1200 dreves. Uničen je gozd v dolžini 20 km in v širini 100 m. Z bobnarji nad slabe plačnike davkoT. Turška vlada je pri nedavni reviziji davkoplačevalcev ugotovila, da je izredno mnogo državljanov v zaostanku z davki. Kemal hoče odpraviti to malomarnost s posebno energičnim ukrepom. Turškemu parlamentu v Angori bo predložen osnutek zakona, po katerem bodo vsakega zamudnega davkoplačevalca dan na dan opominjali bobnarji pred hišo na njegovo dolžnost do države. Bobnanje bo prenehalo šele potem, ko bo davkoplačevalec poravnal svoje obveznosti do zadnje pare. Korupcijska postavka. V departementu Yon-ne (Francija) so pri pregledovanju proračuna odkrili, da je bila že 20 let v proračunu letna podpora 10.000 frankov za gradnjo železniške zveze Jogny—Villeneuve, ki se sploh nikoli ni gradila. Postavka se je kljub temu vsako leto redno izplačala ter ima departement zaradi tega nad 1 milijon frankov skupne škode. Vihar vrgel kurjača z lokomotive. Iz Li-vorna poročajo, da je silni vihar, ki je divjal na toskanski obali, vrgel z lokomotive kurjača ekspresnega vlaka Pariz—Rim. Truplo so našli ob progi strašno razmesarjeno. Silna vročina na Španskem. Iz Madrida poročajo, da vlada tam že štirinajst dni silna vročina. Temperatura se stalno giblje med 37 in 38 stopinj Celzija v senci. Včeraj so v Cor-dobi in Badaiozu zabeležili celo 42 stopinj v Pri številnih težkočah ženskega spola povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica najboljšo olajša/o. Spričevala klinik za ženske bolezni dokazujejo, da se vporablja zelo milo odvajajoča »Franz Josefova« voda posebno pri porodnicah z izbornim uspehom. Dobiva se v lekarnah in špecerijskih trgovinah. je mlajši cd Teodorja, pa bi ga človek sodil za starca. Poslej so se vrstili večini prepiri in spletke zastiran dediščine. Ze s sklenitvijo ženitovamjsike pogodbe je druga žena hotela utrditi svojemu rodu dedno last vsega našega premoženja, v listini pa je vendar ostalo toliko nejasnega in dvomljivega, da je bilo leta in leta dovolj netiva za jezo. Da bi se ne vzgledoval nad takim življenjem, ga je oče prav kmalu poslal na dvor deželnega kneza. S prikupljivostjo si je Teodor pridobil v kratkem toliko naklonjenosti, da je kmalu zavzemal odlično mesto v kneginjinem spremstvu. Mnogo je potoval in še prilično mlad prišel na cesarski dvor, odkoder je spremljal imenitne dostojanstvenike daleč po svetu. Vesele nravi, kakor je še zdaj, se je povsod hitro udomačil in mu za rodni krov ni bilo dosti mar. Prav poredkoma je prihajal semkaj, ko pa nas je obiskal malo pred Rihardovo smrtjo in videl očetovo stisko, je hotel za vselej preprečiti družinske prepire. Svetoval je, naj o dedovanju odloči božja sodba. Kdor bo v zakonu poprej imel moško potomstvo, tisti naj postane nekoč očetov naslednik, bodi, da usoda določi njega ali Žigo. S tem je bilo videti, da bo konec viharjev in gorja. Zigima mati se je na moč podvizala in naglo oženila sina. Najsi ni bil nikoli prikupljiv, mu je le umela izbrati za nevesto res blago in zalo Hildo — »Ki jo je potlej Žiga spravil s sveta,« sem hlastnil v starkino pripovedovanje. »Odkod veš?« je Margareta plaho sklenila roke. »Klotilda mi je povedala —« Starka se je prekrižala: senci. V teh krajih je več ljudi umrlo za soln-čarico. Komunistična organizacija v Nemčiji. Nemški fašizem je izsledil izvedeno komunistično organizacijo v Nemčiji, ki je izdajala tudi svoj list. Aretiranih je bilo zopet mnogo oseb. Revolucionarni pokret v Nicaragui. Na vojaško municijsko skladišče je bil izvršen atentat. Nastala je eksplozija, pri kateri je bilo mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Vlada je zaradi tega proglasila nad mestom preki sod, nad vso Nicaraguo pa obsedno stanje. Najboljša strojepiska na svetu. V okviru svetovne razstave se je vršilo tudi strojepisno tekmovanje, na katerem si je pridobila naslov svetovne prvakinje Američanka miss Dorothy Dow. Napisala je na pisalnem stroju »Wood-stock« v 15 minutah trajajočem neprekinjenem tipkanju povprečno 96 besed na minuto. Ogromen gozdni požar v Franciji. V okolici Toulona je nastal ogromen gozdni požar. Več vasi je v nevarnosti. Oblasti so alarmirale vse bližnje garnizije. Promet na cesti Toulon-Marseille je deloma prekinjen. Znižanje obrestne mere v Avstriji. Na pobudo vlade so dunajske banke sklenile znižati obrestno mero za kredite industrijskim in trgovskim podjetjem z 12% na 9 in pol %, torej za več ko 20 odstotkov. Rusija in Jugoslavija bosta dobavili les za pivske sodčke Ameriki. Radi odprave prohibi-cije je v Ameriki nastalo veliko povpraševanje po sodčkih za pivo in po sodih sploh. Največ naročil lesa za sodčke je prejela Rusija, na drugem mestu je Jugoslavija. Izvoz zlata in srebra je rumunska vlada prepovedala. Prepoved se je izvršila na pobudo Narodne banke in zadeva zlato in srebro v kakršnikoli obliki. Brezplačni tramvaj za novoporočence. Rimski guverner je izdal naredbo, ki določa, da imajo vsi novoporočenci, ki pridejo v Rim ter uživajo 75-odstotne vozne olajšave na železnicah, v Rimu pravico voziti se pet dni na vseh tramvajskih in avtobusnih progah popolnoma zastonj. »Le kakšna nesreča te je gnala v te pasti?« V njenem glasu je živela drhteča skrb. Poprej tako mirna in vdana, je zdaj začela presunljivo ihteti. Hotel sem jo kakorkoli pomiriti in sem se ji pričel trepetaje izpovedovati. Kakor sem govoril, je padala teža z mene in slednjič mi je bilo tako toplo in hkratu tolikanj grenko v duši, da bi se bil najrajši tudi sam razjokal. Ko sem končal, sva dolgo oba molčala. Bilo je kakor v grobu in sem komaj dočakal, da se je vzdramil njen glas: »Tedaj ti res ne sme ostati prav nič prihranjeno —« Kar pomnim, je bila zdaj prvič kakor nekam zbegana, ko mi je pravila, kako da sreča ni dragulj, ki bd ga človek lahko kupil z denar, jem, ampak skrivnosten božji dar, roseč kakor vse milosti naravnost iz nebes. Segla je v pripovedovanju daleč nazaj, ko je Žiga doraščal. Še mlad da se je bil zagledal v Klotildo, ki pa je bila po svečami zaobljubi namenjena drugam. Njene matere da se je bil polastil zli duh in jo dolga leta imel v oblasti. Nobena zarotitev ni pomagala, niti darovi niti božja pota, dokler niso hčerke obljubili Bogu. Vsakdo pa ve, da ima Žiga »hudi pogled«, ki omami slednjega človeka, kogar se vitez loti. S tem je neki usužnjil tudi mlado Klotildo, da mu je bila na voljo ne le kot deklica, ampak tudi v samostanu. Pozabila je na častitljivost oblačil in svetost sitamu ter se vdala grehu. Nje družina je potlej bogato obdarovala samostan in žrtvovala celo za ustanovne maše, da je potolažila zgledovanje in preprečila najhujšo sramoto. Nesrečni sad greha ni smel zaživeti, ampak ga je sprejel grob naravnost iz materinega naročja. (Dalje prihodnjič.) MALE OGLASE do 20 besed bo prinašal Kmetski list svojim starim naročnikom, ki imajo naročnino naprej plačano, po enkrat na leto brezplačno. Naročniki poslužite se ugodnosti! Živinski trg v Italiji V prvih petih mesecih je Italija uvozila 41.306 glav živine, lansko leto v istem razdobju 32.390, toda vrednost izvoza je nazadovala, in sicer od 29 2 na 22-4 milj. lir. V juliju je uvoz živine v Italijo nazadoval zaradi vročine, kakor vsako leto. Cene zaklane živine so bile v juliju dovolj stalne. Cena treh navadnih kakovosti volov je bila 2-50, 2-20 in 1-90 lir za kilogram žive teže. To se pravi, da so bile cene enake kakor v juniju. Preteklo leto so bile cene 3-—, 2-50 in 2 liri za kilogram. V ostalem so cene živine nekoliko narasle, in to na 2 40, 210 in 1-80 proti 2 30, 2— in 1-60 v juniju. Padla je cena zaklanih telet in to od 4 90, 410 in 310 na koncu junija, na 4-50, 3-70 in 3 lire na koncu julija. V juliju lanskega leta so notirale iste kakovosti v Milanu 4-50, 3 90 in 2-50 lir, to se pravi, da se te cene v poslednjih letih niso mnogo spremenile. Rimsko tržišče kaže spričo sedanjega slabega časa čvrsto tendenco, tako da se morejo tudi precejšnji dovozi dobro prodati. Tržišče s svinjami je ostalo v juliju v glavnem nespremenjeno, le proti koncu julija je cena padla od 420 na 410 za kvintal žive teže in 485 za zaklano živino. Ako primerjamo te cene z lanskimi, ki so bile 380 in 435, opazimo izdatno poboljšanje. še bolje se prodajajo mršave svinje in svinje z mladimi prašički. Veterinarska razstava, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 2. do 11. septembra, bo prav za vsakega zelo zanimiva in poučna. To razstavo bo priredila dravska sekcija jugoslovanskega veterinarskega udruženja, kar nam jamči, da bo razstava obsežna in verna slika žavinozdravstva aH veterine, kakršne do sedaj tudi v visokokulturnem tujezemstvu še niso videli. Razstava bo obsegala sledeče: 1. Pogoji in pomen živinoreje v naši državi. 2. Embrijologija, porodništvo. 3. Nega in hranjenje mladih živali. 4. Razvojne in vzgojne boleizni. 5. Higijena nege živali. 6. Higijena prehrane. 7. Anatomija in fiziologija. 8. Pasme. (Konj, govedo, svinja, ovca, perutnina, kuncereja, čebele, ribe.) 9. Kužne bolezni. 10. Zatiranje infekcijskih in perazitarnih bolezni. 11. Druge bolezni. 12. Forenzična veterina. 13. Bolezni kopita in parkljev. 14. Veterinarska praksa. 15. Mazaštvo. 16. Higijena živil animalskega izvora. 17. Živalski promet. 18. Živalske sirovine. 19. Vsakdanje izkoriščanje zavali. 20. Druge male živali za šport in izkoriščanje, njih higijena in bolezen. 21. Veterinarski pouk in literatura. 22. šematizem veterinarjev Jugoslavije. Ze iz tega kratko navedenega programa je razvidno, kako važna bo ta prireditev za vse, ne samo za našega kmetskega gospodarja. Razstava bo obsegala dva razstavna paviljona v pribl. izmeri 2000 ms razstavnega prostora. gcspcdinfe Pri nas igra najvažnejšo vlogo med mladimi živalmi piščanec. Mlado žival (posebno pe-telinčke) visoko ceni meščan in kmet. Kadar pa je te čislane živali največ, cena navadno pade in takrat se tudi kmetom ne da očitati zapravljivost, Če si ob nedefljah privoščijo kakšen priboljšek. Pri nas so najbolj znani sledeči načini pripravljanja. Ocvrti piščanci. Piščanca zakolji že nekaj ur pred porabo, da se dobro ohladi. Še toplega piščanca ne pripravljaj, ker takšno meso ni nič prida. Ko je piščanec dovolj hladen in vležan, ga popari s kropom, ga lepo očisti in razreži v primerne kose. Glavo, noge, želodec, jetra, srce in vrat denejo ponekod na stran, da pripravijo juho. Druge kose pa povaljaj v moki, nato v raztepenem jajcu in potresi z drobtinami. Nato razbeli v kozi primerno količino masti — najboljša mast, pravijo, je surovo maslo — in ko je mast dovolj vroča, posamezne koščke ocvri. Poleg piščanca daj na mizo solato (to ali ono vrsto), ali pa toplo prikuho. Drobovino (srce, želodec, vrat itd.) sesekljaj na drobno. Pripravi prežganje z dodatkom potrebnih rastlin (majaron, peteršilj, čebula itd.) in potem stresi v kožico sesekljano meso in zalij. Tako skuhana drobovina da izborno juho. Piščanec v omaki. Hladnega piščanca osnaži in razreži. Potem razbefli v kozi primerno masti, dodaj peteršilja, čebule itd. po potrebi in okusu in nato vrzi v kožico meso, da se duši v svoji sopari, paziti pa moraš, da se ne osmodi. Ko je meso že nekoliko dušeno, posipaj z moko in ko moka nekoliko porumeni, zalij z vodo ali pa z govejo juho in skuhaj do kraja. Piščanec v papriki. V kožici razbeli primerno masti, razreži nekaj čebule in še predno čebula popolnoma zarumeni, daj v mast razrezane kose piščanca. Meso pusti, da se nekoliko zduši, potem pa zalij, osel i in dodaj paprike po potrebi. Ko je meso mehko, dodaj še nekaj smetane in par kapljic limonovega soka, če imaš limono pri roki, pusti, da vse skupaj dobro prevre in nesi na mizo. K piščancu v omaki daj na široko zrezane rezance ali pa male cmoke ali droben pečen krompir. Valute 1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Din 41-80 Din 13-65 Din 11-10 I Din 190-— Din 2-25 Din 1-71 Din 302 Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maj« 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati še 28/4 % na ime »prima<. To se pravi, ako pro« daš 1 ameriški dolar po kurzu Din 48-80 in do« daš še 28)4%, dobiš za dolar Din 62-70. To velja tudi za vse ostale tuje valute. Avstrijski šiling v privatnem kliringu D i* 8-85.________ Sejmi 14. avgusta: Leskovec. 15. avgusta: Fara pri Kočevju, Marija v Jare- nini. 16. avgusta: Sv. Rok pri Mokronogu, Lož, Va- če, Hotavlje, Šmarje, Planina, Trebnje, škof j a Loka, Cerklje, Vel. Lašče, Lem-bah, Mozirje, Soseska, Oplotnica, Sv. Rok pri Ptuju, Scvnica na Savi, Vuzenica. 17. avgusta: Svirca, Kapela pri Brežicah, Šmarje pri Jelšah. 19. avgusta: Mati Božja v Puščavi, Pekel pri Poljčanah, Središče, Slovenska Bistrica, Velenje. Iržne cene v Dravski banovini Voli, žive teže, I. vrste 1 kg Din 4-50 do 5-—' Voli. žive teže. II. vrste 1 kg Din 3*— do 4-—< Voli, žive teže, III. vrste 1 kg Din 2-— do 3-—< Krave, žive teže. I. vrste 1 kg Din 2"— do 3-50 Krave, žive teže. II. vrste 1 kg Din 190 do 2"50 Teleta, žive teže 1 kg Din 4-— do 5"50 Prašiči, debeli, živa teža 1 kg Din 8 — do 9-— Prašiči, debeli, zaklani 1 kg Din 9'— do 11'—• Prašiči, 3—4 mes. stari 1 kom. Din 200-— do 350-— Kokoši 1 ko z garancijo, izdelane iz najiinejšega švedskega jekla v staroznani tovarni kos in srpov Kajetan HLbačič v Tržiču nudi Kolodvorska ulica 7 Laneno oiie, firnez, emaline in ostale lake, oljnate barve, lanene tropine in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri MEDIČ-ZANKUl TOVARNE OLJA, FIRNEŽA, LAKA IN BARV LJUBLJANA • MEDVODE • DOMŽALE Ekspozitura Beograd • Podružnica: Maribor, Novi Sad • Lastnik: Franjo Metlic OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA v Hjubljami nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Tem potom javljamo žalostno vest, da je naš zaslužni ustano vitelj in prvi načelnik, gospod Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cementa posestnik v Ratečah št. 76 dne 8. avgusta t. 1. po kratki in mučni bolezni v starosti 39 let v Javni bolnici v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo 10. t. m. na farno pokopališče v Ratečah. Časten mu spomin! Rateče-Planica, 9. avgusta 1933. Vnovčevalnica za živino r. z. z o. z. Račun poštne hranilnice štev. 14.257 Telefon štev. 28-47 Brzojavni naslov: .KMETSKI DOM" Denar naložile najbolje in najvarneje pj?i domačem zavodu EtEGSSTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO v Ejuhljami,, Tavčarjeva (Sodna) ulica ifev. Z VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 6%, pri tromesečni odpovedi po 6%. večje stalne vloge po dogovoru klanje vlog nad 'Din 35,CCC.CCCm— O Rezerve "Din I,ICC.CCC- Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denaria Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE DRE: Ob delavnikih od 8—12'/, in od 3—41/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/. 'Podružnici v Kamniku, Slavni trg — v Mariboru, Slomškov trg 3 OGLASI v„Kmetskem listu" imajo siguren uspeli! Uredniki i o o ha « izdaja za Konzorcij Iste a gieo& — !«ka tiskarna Metkin igtcdsia\nik tiskarne; Q. Mihajek), Ljubljana,