NOVEMBER
15 P Albert Mag. IG T Edmund
17	S Gregorij, čud.
18	č Roman	©
19	P Elizabeta +
20	S Feliks Val.
21	N
22	P
23	T
24	S
25	č
26	P
27	S
27. pobink.
Cecilija Klement
Janez od Križa Zahvalni dan Silvester + Maksimij
28	N
29	P
30	T
Prva Adventna
Saturnij Andrej, apostol
štev. (no.) 221.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Getlo; Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagšl
GLASILO SLOV. KATOH DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V D ENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
■AjSTAKEjSl IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST ▼ ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH
chicago, ill., torek, 16. novembra —« tuesday, november 16, 1937
LETNIK (VOL.) XLV1.
Japonska užalila velesile, ko je odklonila sodelovanje z bruseljsko konferenco. — Sprejela se izjava, s katero se Japonska obsoja. — Konferenca utegne sprejeti gospodarske sankcije proti Japonski.
Bruselj, Belgija. — Vojna v Orientu grozi povzročiti resne mednarodne zapletljaje, kakor kaže položaj, ki se je razvil zadnje dni. Velesile, ki zborujejo v tukajšnjem mestu, so namreč odločene, da pod-vzamejo energičen nastop proti Japonski, da jo prisilijo k spoštovanju pogodb, katere je ta s svojim napadom na Kitajsko tako brezobzirno kršila.
Da so se velesile odločile k temu nastopu, je dala povod Japonska sama, ker je njih povabilo, naj se pridruži konferenci, da se spor hitro in mirnim potom reši, enostavno odklonila, rekoč, da se bo zadeva rešila najlažje z direktnimi pogajanji med njo in Kitajsko. S tem je na prikrit način dala velesilam vedeti, da ne želi njih posredovanja, in jim namignila, naj drže svoje roke proč od nje in od njenega vojnega pohoda, s katerim "rešuje" Kitajsko.
Zastopniki treh glavnih velesil na konferenci, Anglije, Francije in Zed. držav, so na ta odgovor objavili izjavo, s katero so direktno obsodili Japonsko, češ da se hoče izogniti določbam pogodb. Ta izjava je bila nato odobrena od večine zborujočih držav in tako bodo velesile prisiljene, da nekaj podvzamejo.da spravijo Japonsko na kolena.
Te dni se bo odločevalo o tem, v čem naj obstoja nastop Proti Japonski. V skrajnem slučaju se utegne zgoditi, da se bodo proti njej napovedale ekonomske sankcije, kakor svoječasno proti Italiji. K te-mu koraku pritiska zlasti Kitajska, ki povdarja, da bi bilo dovolj, ako bi se le pet držav držalo teh sankcij, namreč Zedinjene države, Anglija, Francija, Nizozemska in Kitajska. Te države namreč kupijo 65 odstotkov celokupnega Japonskega izvoza in bi torej Japonski kmalu grozil gospodarski polom, ako bi se viri iz teh držav ukinili.
-o--
kdo je zdaj pravi
soprog?
London, Anglija. — V neki Pfesbiterijanski cerkvi v Kille-ter» severna Irska, se je zad-/>i petek izvršila poroka, ki
ŠE EN POZIV BREZPOSELNIM
Brezposelni naj se gotovo pri-glase ta teden.
Washington, D. C. — V govoru po radio, ki ga je imel v nedeljo zvečer, je predsednik Roosevelt ponovno pozval k sodelovanju, da se doseže uspeh s štetjem brezposelnih, katero se bo vršilo ta teden. Povdaril je, da je neobhodno potrebno, da se ve, koliko je ljudi brez dela, predno bu mogoče zadovoljivo rešiti problem brezposelnosti. Nujno se zato še enkrat opozarjajo vsi tisti, ki so popolnoma ali delno brezposelni, da izpolnijo tiskovino, ki jo bodo ta torek ali sredo dostavili pismonoši v vsak dom v Ameriki.
-o-
BEGUNSKI OTROCI SE
VRAČAJO London, Anglija. — Med obleganjem baskovskega mesta Bilbao v severni Španiji je bilo okrog 4000 tamkajšnjih otrok poslanih v Anglijo, da jih rešijo pred grozovitostmi vojne. Zdaj, ko se je v tistih krajih vojna polegla in imajo nacijonalisti mesto pod kontrolo, so se pričeli ti otroci pošiljati nazaj. Prva skupina, 160 otrok, je odpotovala pretekli petek. Kakor se izražajo njih varuhi, so otroci skrajno neradi nastopili povratno pot in nekateri dečki so grozili, da se raje med potjo vržejo v morje, kakor pa gredo nazaj v Bilbao.
-o-
ARGENTINA POBIJA KOMUNIZEM
Buenos, Aires, Argentina. — Tukajšnja vlada je zadnji teden izdala ukrep, s katerim se prepoveduje pošiljanje po pošti literature za razširjanje ali za brambo komunizma. Odredba se nanaša na domačo, kakor tudi na tujezemsko poŠto.	iii^ti
OTVORITEV KONGRESA
Predsednikova otvoritvena poslanica se prečitala v obeh zbornicah.
Washington, D. C. — Ta
ponedeljek se je otvorilo izredno zasedanje kongresa, za katerega je izdal predsednik Roosevelt poziv pred dobrim mesecem dni. Točasno predsednik ni. osebno nastopil pred kongresom, marveč se je njegova otvoritvena poslanica le prečitala v obeh zbornicah. Med glavnimi zadevami, s katerimi se bo imel kongres ba-viti, bo zakonski predlog glede delavskih plač in ur in pa predlog za odpomoč farmarjem.
-o-
BRAZILIJA NE BO FAŠISTIČNA
Rio de Janeiro,Brazilija. — Ko se je zadnji teden proglasilo, da se v tukajšnji državi uvede diktatorski vladni režim, se je splošno domnevalo, da bo ta diktatura fašistična. To domnevo pa je zadnji petek razblinil predsednik Vargas, ko je odredil, da se mora fašistična stranka razpustiti. Takoj nato je vodja fašistov, Salgada, objavil, da bo njegova stranka v političnem oziru prenehala poslovati, pač pa, da bo še delovala na polju moralne in fizične vzgoje.
-o-
WISCONSINSKI GOVERNER OKREVAL Colon, Panama. — Gover-ner države Wisconsin, Ph. F La Follette, je toliko okreval, da se je lahko preselil iz tukajšnje bolnice v svoj hotel in ta ponedeljek nastopil povratno pot domov. Governer je na svojem potovanju nevarno zbolel na influenci in je bil prepeljan v bolnico 1. novembra.
-o-
Širite in priporočajte lisT 'Amerikansk iSIovenec"!
VABIJO DRŽAVE, DA SE PRIDRUŽIJO BRITANIJI
London, Anglija. — Eden članov liberalne stranke v parlamentu je objavil, da bo ta teden stavil apel, naj poizve, ali ni morebiti kje kaka država, ki bi se rada priključila kot članica k angleškemu imperiju, kar JdI se dalo izvesti v obojestransko korist.
PO K AT. SVETU
—	Woodland, Me. — Žalostna smrt v ognju je doletela zadnji teden 49 letnega župnika fare sv. Janeza, Rev. Fr. McLaughlina. V župnišču je namreč izbruhnil ogenj in župnik, ki je skušal ubežati iz spalnice v 2. nadstropju, se je vsled dima onesvestil in zgorel.
—	Budapesta, Ogrska. —
SIJAJNO USPELI KONCERT
Poleg domačega zbora nastopili pri koncertu še trije drugi zbori. — Dan veselja in lepe domače pesmi.
Chicago, 111. — Chicažani smo imeli preteklo nedeljo zopet dan, katerega ne bomo tako kmalu pozabili. Dan slovenske pesmi je bil to in navadno, kadar se naša slovenska . pese;n oglasi med nami, takrat ona tudi kraljuje in naša srca in čustva se ji vdajo brez pridržka ter vsrkavajo vase njeno lepoto.
Kdor je bil v nedeljo v naši šolski dvorani, se pač ni mogel pritoževati, da je več pričakoval, kakor pa je videl in slišal. Program je bil namreč tako pester in bog^t ter tako raznoličen, da se mora reči, da so ga v resnici mojsterske roke sestavile. Zani-
Šolske oblasti so odločile, da se bodo šole prihodnje leto za mivošti"so%Vvrstile druga~"za
drugo v tako umetniško izbra
iz JugosEavijm
Žalostna smrt slaboumne ženske iz Brinja pri Slovenski Bistrici, ki je skočila v 25 metrov globok vodnjak. — Huda avtomobilska nesreča pri Bledu. — Smrtna ko-Nezgode, nesreče in drugo.
sa.
dva tedna zaprle, in sicer za radi evharističnega kongresa, ki se bo vršil tukaj od 25. do 29. maja.
—	Praga, Čehoslovaška. — Prihodnjo pomlad in poletje se bodo vršili širom praške nadškofije po raznih mestih enodnevni katoliški kongresi v čast Kristusu Kralju.
—	Vatikan. — Zdravniki so zadnje dni podvojili svbjo skrb za zdravje papeža Pija zaradi hladnega vremena, ki je nastopilo. Sv. Oče na zunaj sicer krepak izgleda, vendar se mu je obnovilo otekanje nog, na čemer je trpel zadnjo zimo.
-o-
NEMIRI V JERUZALEMU Jeruzalem, Palestina. — Zadnji teden je prišlo v tem mestu do ponovnih bombnih napadov, vsled česar so bile oblasti prisiljene, da so prepovedale vsako zbiranje na cestah in so začasno celo prodajalne zaprle.
-o-
Katoličan brez »katoliškega časopisja je kakor vojak brez puške.
nem sporedu, da so nam potekle tri ure, predno smo se sploh zavedali.
Ker se je koncert vršil pod pokroviteljstvom domačega pevskega društva "Adrija", so bili tudi nje pevci prvi na programu in so nam zapeli tri ljubke domače pesmice. Med nadaljnjim programom so naši pevci ponovno in ponovno nastopili, bodisi v zboru, bodisi v dvo-spevu ali v solospevu. Priznanje se mora izreči njih pevovodju, Mr. Račiču, kajti nastop je bil res dober.
Gostovali so to nedeljo trije zbori iz treh tujih naselbin. Takoj za Adrijo je nastopil cerkveni zbor iz La Salle, 111. Ta zbor se še posebno postavi, kajti vodi ga — dekle, namreč Miss Agnes Baznik. Pač nismo vedeli, da znajo pri sv. Roku tako "fejst" zapeti, kakor smo to zdaj slišali, i Drugi zbor, ki je gostoval, je bila "Zarja" iz So Chicage pod vodstvom Mr. J. H. Sterbentza, katerih nastop nas je tudi v resnici prijetno presenetil. Tretji pa je bil zbor "Lira" iz Wauke-(Dalje na 2. strani)
DELO MODERNE "CIVILIZACIJE"
> : , • ■■■■■
r
NA ŠPANSKIH FRONTAH MIRNO
Hendaye, Francija. — Koncem zadnjega tedan je vladal ••e bila prav svojevrstna: Po'na vseh frontah v sosednji Poroki namreč niso mogli ugo- Španiji mir, toda splošno se toviti, kdo je pravzaprav ne-j domneva, da je to le mir pred ^estin mož. Ko so pred poro- jyiharjem. Cuje se namreč, da čakali v cerkvi na pastor- namerava gen. Franco ta te-Ja' se je skupina zmešala ta-'den započeti splošno ofenzivo.
ko
da je tovariš, neki Albert ki bo naperjena predvsem pro-
^uldoon, stal na mestu ženi- iti provinci Kataloniji, katere
na ob nevestini strani. Ženin glavno mesto, Barcelona, je
j1® bil boječ in tih in tako je točasno tudi sedež španske
udi tovariš odgovarjal name- vlade.
®to njega na vprašanja, ki jih	-o-
•je stavil pastor. Ker pastor
Judi ni osebno poznal, je na-
o izrekel poroko med — tovariš^.« •	i-
SPREMEM-
duhovniška ba
Med oo. frančiškani se je arišem in nevesto. Pomoto so te dni izvedla mala izpremem-°dkrili šele po poroki v zakri- ba, namreč, da je župnik fare ji in pastor je odredil, da Male Cvetke v Johnstownu, Se mora poroka še enkrat Pa., Rev. Benigen Snoj, prebiti, češ, da jo je razlika'stavljen v Lemont, njegovo fn°d tovariševim in ženinovem mesto pa prevzame Rev. To-^enom napravila neveljavno, maž Hoge.
Slika nazorno kaže "sijajni napredek" človeštva na polju tehnike: Cele hiše se lahko poženejo v zrak, kakor bi bile zgrajene iz kurjih peres! Z njimi seveda frčijo tudi razmesarjena človeška telesa, pa to je malenkost! ->■ Slika je bila vzete ob nedavnem bombardiranju Šanghaja od japonskih aeroplanov.
Čudna usoda globokega vodnjaka
Ljubljana, 26. okt. — Iz Slovenske Bistrice nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je odigral v Brinju pri Slovenski Bistrici. Včeraj zjutraj je oskf*bnik Vromacherjevega posestva v Brinju opazil zraven 25 metrov globokega vodnjaka, ki leži na hribu, tuje ženske čevlje. Pogledal je v "vodnjak ter je prestrašen o-pazil na vodi nekaj temnega. Poklical je domače in soseda, prinesli so močne vrvi in eden od njih se je spustil v globino. Dognal je, da je temen predmet, ki ga je bilo videti 2 vrha, truplo utopljene ženske. Privezal je truplo na vrv ter so utopljenko potegnili iz vodnjaka. Spoznali so v njem 40 letno Marijo Pušnik iz Brinja. Pred tremi tedni se ji je omračil um, pa je izvršila sa-moumor s skokom v vodnjak.
Tja vodnjak ima sploh zanimivo in usodno zgodovino. Pred 20 leti je skočila vanj neka vzgojiteljica ter je v njegovi globini našla žalostno smrt. Pred 120 leti, za časa vladanja takratnega avstrijskega cesarja Franca I. pa je služil vodnjak kot skrivališče ponarejenih srebrnikov, katere so vanj spuščali ponarejevalci ter jih tako skrivali pred varnostnmi organi, ki so jim bili za petami.
-o-
Dve smrtni žrtvi
Gorje pri Bledu, 19. okt. — Danes ob pol 6 zvečer se je eno uro od Gorij zgodila huda nesreča, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi. Tovorni avtomobil trgovca Resmana iz Za-puž je peljal koks v Gorje. Nazaj grede pa je na avto naložil nekaj ljudi, ki so se peljali v Zapuže. Na cesti se je avto srečal z vozom, kateremu se je hotel umakniti, pa je po nesreči zavozil pod cesto. Pri tem sta našla smrt Kunstelj Jakob, trgovec iz Gorij, in Kenda Ivan z Bleda. Težko se je ponesrečila tudii gdč. Verica Sodja iz Mrzlega Studenca, ostali pa so odnesli težje in lažje poškodbe. Nepoškodovana sta ostala šofer in pa Ulčar Matko, ki je z otrokom skočil o pravem času iz avtomobila.
Ivan Kenda je bivši lastnik "Park hotela", blejskega gradu in jezera — Jakob Kunstel je bivši župan v Gorjah, kjer je imel gostilno in trgovino. Pokojni Kunstel je brat rajnkega misijonarja Kunstla' iz Družbe Jezusove.
i-o-
Jubilej na Radni
V nedeljo 17. okt. so sale-zijanci na Radni, blizu Sevnice, slavili tridesetletni jubilej obstoja njihovega zavoda, ki je v nekdanjem gradiču
Tariških grofov. K slavnostim se je nabralo veliko okoliškega ljudstva!.
-o-
Smrtna kosa
V Št. Juriju pri Grosuplju je umrl dne 21. okt. po kratki bolezni župnik Anton Medved v starosti 64 let. Rojen je bil v župniji Št. Vid pri Stični. V mašnika je bil posvečen leta 1893. Služboval je v Mirni peči, na Sv. Gori pri Litiji, v Banjiloki pri Kočevju in slednjič v Št. Juriju pri Grosuplju.
-o-
Nenavaden čin
Neki delavec v Vuhredu se je v gostilni napil, nato pa vzel mišnico in jo zavžil z besedami: "Da bom enkrat hin,." Nato je v pijanem stanju šel domov, pa mu je mati, potem ko ga je oštela da vse zapije kar zasluži, zaprla vrata. To ga je raztogotilo da je začel z roko pobijati šipe in se pri tem tako porezal, da mu je kri brizgala iz šil. Šele ko je od slabosti obnemogel, so mu mogli 'zvezati roke, da ni popolnoma izkrvavel.
-o-
Obsojen
Na dve leti in pol robije mali kazenski senat v Ljubljj ni obsodil 21 letnega Avgusta Zupančiča iz Velikih Poljan pri Moravčah, ker je letos meseca julija s kolom potolkel na tla svojega prijatelja Jožefa Brinovca, da je ta zadob-ljenim poškodbam podlegel v bolnici.
-o--
Foerster ima spomenik
V Ljubljani so pred kratkim odkrili skladatelju Antonu Foersterju spomenik in sicer v parku pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici, ki je postavljen poleg spomenika p. Hugolina Sattnerja, s katerim sta veliko let v najlepšem soglasju sodelovala, tako za prospeh svetne, kakor tudi cerkvene glasbe.
"Iznajdba"
Srbski list "Politika," tako poročajo iz Ljubljane, je pred kratkim prinesel popis "nove preslice za konoplju i vunu" ki da se poganja z nogo, katero je baje izumil neki šva-ba iz Filipova v Bački. Ta nova preslica pa ni nič drugega kot preprosti kolovrat, ra nožni pogon, ki je splošno udomačen v Sloveniji že od leta 1770, medtem ko so južni bratje vse do danes predli preprosto na roke. — Omenjeni dnevnik je prinesel to vest kot veliko senzacijo praktičnega "izuma" ki južnim bratom pač še ni bil znan; Švaba pa dela s kolovrati dobre kupčije, kot da prodaja kako patentirano in monopolizirano robo.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Stran 2
amerikanski Slovenec
Torek, 16. novembra 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in anevov po praznikih.
Izdija in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
NaSlov Uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina ?
Za celo leto ...„.............................—$5.00
Za pol leta ...........------------------------- 2.50
Za četrt leta ........................-..........- 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ________________j-------------$6.00
Za pol leta ------------------------------------- 3.00
Za četrt leta ...........-....................— 1.75
Posamezna številka .......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year For half a year For three months
Chicago, Canada and Europe:
For one year --------------------—---$6.00
For half a year __________________3.00
For three months _____________________ 1-75
Single copy ------------------------------- 3c
sekcije nekateri naši rojaki v Pittsburgh!! pri listu "Naprej u". Ta list je dvignil zastavo, na katerih kar mrgoli vseh mogočih antifašističnih gesel. Mi bi tako gibanje prav toplo pozdravili, saj smo z vsemi štirimi tudi proti fašizmu, ampak, za temi antifašističnimi gesli je skrit komunistični volk, kateri ta gesla porablja kot ovčje oblačilo, da z njimi liči svoj pravi neprijazni komunistični obraz.
Zdaj, ko vemo kdo stoji za sličnim gibanjem v Sloveniji, ve lahko vsak tudi, kdo stoji za antifašističnim gibanjem v Pittsburgh!! in kdo mu drobi srebro v njegovo koritce.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	____
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.

Nameni komiterne
Komunisti so zadnje leto zopet prišli na svetlo z vsemi mogočimi načrti, da osvoje svet s svojimi prevratnimi idejami. v Parizu, kjer je zdaj glavni stan za zapadni del Evrope vedo poročati, da so tam napravili načrte, kako bodo z antifašističnimi gesli lovili kaline na svoje limanice.
Švicarski list "L'Action Nationale" tako le poroča o komunističnih direktivah za Slovenijo:
"Aprila 1937 je bil v Parizu shod vseh vodilnih osebnosti balkanskih in srednjeevropskih komunističnih strank. Dimitrov je poslal tjakaj nekaj najzanesljivejših svojih prijateljev Maeedoncev. Na tem shodu, ki se ga je udeležila tudi francoska komunistična stranka, so sklenili, da se začne hitra in uspešna akcija za boljševizacijo Balkana in v prvi vrsti Jugoslavije, "nove prijateljice fašističnih dežel.
Dimitrovi macedonski poslanci so poudarili, da razdiralno delo komunistov na Balkanu ne bo uspešno, če ne bodo upoštevali jezikovnih in narodnih posebnosti ljudi, ki prebivajo v teh krajih.
Zadnji cilj, namreč diktatura proletariate, zahteva, da se prejšnja navodila Kominterne spremene.
V bodoče bo imela država toliko komunističnih strank, kolikor ima narodnostnih in jezikovnih skupin. Delegati CKKPJ (Centralnega komiteja komunistične partije Jugoslavije) so takoj pristali na decentralizacijo jugoslovanske komunistične stranke. Novi načrt veleva, naj se ustanove hrvatska, macedonska, srbska in slovenska komunistična stranka.
Vse te stranke pa so odvisne od glavne komunistične stranke za Jugoslavijo, ki bo v bodoče tudi "Zveza balkanskih komunističnih strank". Ta pa ne bo več dobivala povelj iz Moskve, pač pa iz Pariza.
Decentralizacija, ki jo veleva program, se je začela z ustanovitvijo "Slovenske komunistične stranke" (K. S. SI.). Glavni odbor te stranke je bil imenovan maja v Parizu. Sestavlja ga 58.3% delavcev, 16.7% kmetov in obrtnikov ter 25% duševnih delavcev in uradnikov.
Ta je vrgel med Slovence manifest, ki je bil skrivaj odposlan iz Pariza slovenskim komunistom. Razposlal ga je neki Rezmond Paly, čigar urad se nahaja v neki kavarni v Due des Recollets 9. Druga centrala deluje v An-versu v Rue Veneuva 4. Ta izdeluje besedila za letake in podobno. V Franciji sta poleg teh še dve posebni delavnici, ki pomagata voditi to skrivno delo za Slovenijo. Ena se nahaja na Rue Arthur-Rozier 9, druga pa na Rue La-faytte 97.
Že v prvem manifestu nove stranke nam takoj pade v oči njegovo prenapeto govoričenje o narodu in demokra* ciji.
Ne govori mnogo o razrednem boju in socialnih zahtevah, pač pa o jezikovni in narodni zapostavljenosti Slovencev. Na vse kriplje opominja slovenski narod, ki je "stiskan od treh fašističnih dežela: Italije, Srbije in Avstrije, katera bo kmalu postala provinca Hitlerjeve Nemčije."
"Eno izmed najvažnejših vprašanj slovenskega naroda, pravi manifest, je nevarnost, ki grozi Sloveniji od dveh fašističnih strani: Nemčije in Italije ... Ker pa nevarnost ne grozi za jutri ali pojutrišnjem, ampak že za danes, se je treba že danes boriti in se ji upreti. Gre namreč za srečo, neodvisnost in bodočnost slovenskega naroda." Ustanovitev komunistične stranke "naj olajša slovenskemu narodu izpolnitev njegove zgodovinske naloge, s tem da bo v sebi združila vse pozitivne in razvojne sile v borbi za enakopravnost in srečo naroda". Ta nova stranka hoče "rešiti slovenski narod pred grožnjami Hitlerjevih in Mussolinijevih krvnikov. Hoče tudi uresničiti njegovo narodno samostojnost, s tem da ga bo rešila uboštva in ropanja ter mu zagotovila veselo in dostojno življenje."
IZ ZAPADA PIŠEJO
Loon Lake, Wash.
Nadloge in nesreče ki nobenemu ne prizanašajo, so tudi mene občutno zadele. Lansko leto sem pogorel, letos sem pa zbolel in bil cele tri tedne v bolnišnici, k zdravniku pa moram še sedaj hoditi. Ze sem mislil, da ne bom več prebiral Amerikanskega Slovenca, pa kakor kaže, hvala Bogu, ga bom še bral.
Letino smo imeli letos tukaj še precej dobro, pa kaj pomaga, ko nimajo pridelki skoro nobene cene. Seno je po $5.00 tona, če je zvezano v bale po $8.00. Živina in prašiči so padli v ceni za polovi co. Kljub temu pa trgovci ne gredo s cenami doli in tako je kmet vedno na slabem, Zaposlenih delavcev je pa že polovica odpuščenih. Ne vem kaj nas še vse čaka. — Jaz sem 66 let star in sem dobil starostno pokojnino, kar mi ju prav prišlo. Sedaj se nameravam preseliti bližje Valleya, Wash. — Ostajam še za naprej vaš zvesti
naročnik.
-o- x
KAJ NOVEGA V MONTANI Walkerville, Mont.
Pred oltarjem sta si obljubila dosmrtno zvestobo dva mlada para. Prva nevesta je Miss Mary Kotze, ki si je izbrala ženina angleške narodnosti in ju je dne 30. oktobra poročil č. Father P. MacDo-nald. Nevesta je hčerka Mrs. Mary Kotze iz Walkerville. — Druga nevesta je Miss Ju-iija Muhvich, ki si je izbrala ženina slovenske narodnosti. Poročena sta bila V nedeljo ■31. oktobra in ju je poročal Father Joyce. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. John Muhvich iz Butte, Mont. — Obema mladima paroma želimo mnogo sreče in zadovoljstva v zakonskem stanu.
Poročevalka
-o--
NOVICE IZ MINNESOTE Ely, Minn. Iz vasi Belci vrh pri Draga-ušu je dospela družina rojaka Matije Tkalčiča, namreč ;oproga, hči in sin. Omeniti mi je, da je imel Mr. Tkalčič mnogo posla in skrbi, predno ■?e mu je posrečilo, da je dobil družino iz starega kraja.
V nedeljo 31. oktobra je bila tukaj silna električna ne-
vihta, kar je za naš kraj v severni Minnesoti nekaj nenavadnega. Med to nevihto je strela vžgala trgovino železni ne in pohištva lastnikov Champa in Mrhar ter je ogenj povzročil za $10.000 škode ki je krita z zavarovalnino.
Stavbeniki in zidarji so imeli preteklo poletno sezono veliko dela. Postavljenih je bilo več novih hiš. Mnogo dela bo pa ostalo še za drugo leto.
J P.
Tako torej komiterna pričakuje, da zajame male narode v Evropi z svojimi mamljivimi gesli. Ta ton komunističnega gibanja slišimo zadnja dva meseca tudi v Ameriki, ki so ga začeli izvajati potom hrvatske komunistične
SPOMINI NA POTOVANJE
V STARO DOMOVINO
Oglesby, III.
(Piše Theresa Dušak) Ladja "Normandie" mi ne bo šla iz spomina, dokler bom živela, kajti bilo je na njej zares lepo. Nekega dne nas je peljal g. Zakrajšek po celi ladji, da smo si ogledali razne zanimivosti. Ogledali smo si kapelo, dalje zimski vrt, na katerem so cvetele številne vrtnice vse na okrog in druge cvetlice ter rastle palme itd. Tam so prepevali kanarčki, precej jih je bilo, in v vodi so plavale zlate ribice. Med cvetlicami in zelenjem so postavljene mizice in stoli, vse iz najfinejšega marmorja. — Seveda, to je vse le za bolj bogate kot sem jaz. — Razkošno je vse, ampak lepo, pripravno pač za milijonarje. Na ladji so imenit ne dvorane. Videli smo velik, zlat ali pozlačen kip kateremu so rekli "statua of prosperity". — Menda bo že res, da je tam isti korner, za katerim je rekel predsednik Hoover, da se skriva prosperiteta. — Na ladji je tudi tenis igrišče, imajo plese, kinematograf, konjske dirke in sploh dobiš tam vse kar srce poželi. Hrana je lepo servirana. Na mizi so sveže cvetlice, lepi stoli, čiste servijete in srebrni pribor; dober vsak dan sveži kruh in steklenice polne dobrega vina. Na razpolago so tople kopeli. Nekaj krasnega je na morju opazovati sončni vzhod in zahod. Sončni vzhod sem videla dvakrat in bilo je nad vse lepo. Med potjo smo došli ladjo "Aquita-nia", katero smo pa kaj hitro pustili od zadaj; bilo je ravno ob sončnem vzhodu. Zelo rada bi bila ostala vsaj še en mesec na morju, vse prehitro smo prišli na suho.
Francozi so z nami Slovenci zelo galantni. Fino so nas spre. jeli in nas imenitno postregli. Dopadlo se nam je to, ko so pregledovali našo prtljago in ko je
naš spremljevalec g. Zakrajšek rekel da smo Slovenci in da gremo v Jugoslavijo, niso potem nič več pregledovali, ampak nas pustili naprej. Neki uradnik mi reče "passee". Mislila sem da je rekel "prase" in sem ga gledala. On mi pa še enkrat reče: "finiš, passee, passee". Menim da to pomeni po francosko pojdi, dojdi.
Lepo smo se vozili po železnici v prijetni družbi. Najbolj kratkočasni so bili g. Zakrajšek, Cekuta. — Bog ve kje je on sedaj, vedno je mislil na ženo in otroke; g. Valenčič, Trška-nov, Mrs. Schloser in stric Ri-benčan. Tudi eden Škot je bil z nami in je vedno pel. Ne vem vsem imen, toda rečem pa, da so bili vsi luštni, med njimi še najbolj neka Hrvatica iz Clevelan-da. V taki družbi je kaj hitro potekel čas in kmalu smo bili v Ljubljani.
Nad vse lep sprejem so nam napravili, ko se je ustavil vlak na ljubljanskem kolodvoru. Za-igrla je godba tako lepo, da nam je izvabila solze v oči. Na kolodvoru je bilo mnogo ljudstva; g župan in drugi mestni možje so nas pozdravljali. Tudi Father Odilo Hajnšek in še mnogi dru gi. V hotelu Miklič smo imeli lepe sobe in dobro hrano. Ko smo se nekoliko umili in pomirili smo vzeli vsak svoj kovček in se razkropili vsak kamor je bil namenjen. Moj cilj je bil — Brežice. Prav vesela sem bila, ko zagledam postajo Brežice. Hodim naprej, — bilo je mnogo ljudi, toda nisem nobenega poznala. Pridem do občinske hiše in spomnim se, da je bil tukaj moj oče za občinskega tajnika. Težko mi je bilo ob tem spominu, ker tukaj sem zadnjikrat poljubila in pozdravila svojega očeta leta 1920, lto.sem odhajala v Ameriko. — Grem dalje in zagledam ob cesti na kolodvor lep kamenit spomenik, ki je postavljen v večen spomin padlim vojakom v svetovni vojni. Pred spomenikom obstoj im, se pri-mem za cipreso ki raste poleg in berem: "Postavil Ivan Šetinc, občinski tajnik". — Brala sem ime svojega očeta in imena vseh padlih fantov, katere sem dobro poznala. Ko sem prišla do konca preberem še enkrat in se razjokam, kajti občutki so me prevladali. — Ko stopam naprej ogledujem lepe hiše, ki so tako moderne, da jih niti spoznala nisem. Ko se peljem proti domu, srečam najprej brata. Gosp. Deržič mi je dal na razpolago kočijo in konje in me pelje domov. Brat me ni poznal in ko ga g. Deržič pokliče in pove kdo da sem, se je zasmijal, me pozdravil in se — razjokal. Sestra me je spoznala in bila zelo vesela. Komaj sem dobro prišla domov, se je brat takoj odpeljal na Bi-zeljsko v vinograd in pripeljal dobrega vina, njegova žena, dobra kuharica, je pa začela hitro kuhati in peči race, peteline, šunke, — vsega je bilo na razpolago.	(Dalje prih.)
IZ POŠTNEGA URADA
Splošno popisovanje nezaposlenih in le delno zaposlenih oseb, ki je bilo predlagano v kongresu in sprejeto od predsednika, se bo pričelo v torek 16. novembra in končalo 20. novembra. Da se kar najbolj natančno izve za število nezaposlenih in le delno zaposlenih oseb, ki bi radi več delali kot jim je dano sedaj, kakor tudi onih, ki so zaposleni pri WPA., NYA. in CCC. so vsi naprošeni, da vestno izpolnijo vpraševalno polo> ki bo 16. ali 17. novembra po poštnem slu dostavljena na dom vsaki družini.
Kar je zlasti važno za tujerodne osebe je to, da med vprašanji ne boste zapazili nikjer vprašanja, ste li ameriški državljan ali ne, niti kako in po kakšni poti ste prišli v Združene države in koliko časa ste v Združenih državah. Popolnoma zagotovljeni bodite, da se vam zaradi tega po pisovanja nezaposlencev, m treba bati kakega postopanja nasproti vam kot tujerodcu ali tujemu državljanu. Pač pa naj vas pri tem izpolnjevanju vprašanj vodi zavest, da tem, ko poslano polo izpolnite, pomagate s tem administraciji točno ugotoviti dejanski stan delavstva, koliko je nezaposlenih in koliko takih, ki bi rade volje več delali. S tem bote pomagali administraciji, ki bo gledala na to, da se kolikor mogoče več delavstva zaposli. Verno torej izpolnite vsa vprašanja z zavestjo, da izvšujete svoio dolžnost v korist sebi in vsemu delavstvu.
Če bi morda kakega vprašanja dobro ne razumeli, lahko vprašate poštnega slugo ali kakega drugega poštnega u-službenca, ki vam bo povedal kako in kaj napravite.
Dogodki
sftsd Slovenci po Ameriki
A. Murn v bolnišnici
DAN SLOVENSKE PESMI V
CHICAGI
List "Am. Slovenec" je last nina katoliških Slovencev \meriki. Kdor podpira katoliški list "Am. Slovefoca," pod >ira katoliške Slovence v Ameriki.
(Nadaljevanje s 1. str.) gana, 111., pod vodstvom Mr. Johna Kovačiča. Ta zbor je naš dober znanec že od prej in se tu di vedno razveselimo, kadar ga imamo priliko slišati.
Težko bi bilo ugotoviti, kateri zbor je bil najboljši. Ker tekmovali so namreč med seboj, kateri nam bo bolj ugajal, in ugajali so nam vsi, da jim moramo biti prav hvaležni za lepe urice, ki so nam jih nudili. Naj zadostuje to površno poročilo za ta čas: upamo, da se bo spustil v podrobnosti kak drugi presojevalec.
Posebej naj še omenimo posrečeno idejo skupnega petja, ko cela dvorana poje z zborom. To pripomore, da se čutimo vsi kot ena sama družina, in obenem pridejo tudi udeleženci do svojega. Saj vemo, da smo Slovenci taki, da tudi sami radi kako "rečemo" in ne samo poslušamo. In v nedeljo se je res pelo, da je grmelo po dvorani.
Posebno priznanje gre pa tudi našemu č. g. župniku, Fathru Aleksandru, ki je vršil vlogo napovedovalca in predstavljatelja zborov. Ta posel bi pač ne mogel biti v bolj spretnih rokah. Da bi
Rev,
Chicago, 111.— Rev. Anzelm Murn, O.F.M., ki se je zadnje mesece nahajal na Willardu, Wis., in bil precej časa v bolnišnici v Marshfieldu, Wis., se nahaja sedaj v tukajšnji bolnišnici sv. Antona,, kjer ga njegovi prijatelji lahko obiščejo. C. g. želimo, da bi se mu zopet povrnilo ljubo zdravje, da bi nada-jeval svoje delo v vinogradu Gospodovem.
Ubit od eksplozije
Cle Elum, Wash. — Tukajšnji rojak Frank Črnič, je pred kratkim dobil iz Ancho-raga v Alaski žalostno vest, da je bil v tamkajšnjem premogovniku po močni eksploziji ubit njegov 29 let stari sin Josip. Nesreča se je zgodila že 29. sept.
Obisk
Chicago, 111. — Te dni se je mudil v Chicagi Mr. Math Brunsky, ki živi v Tiffin, O. in je obiskal tudi naše uredništvo. Mr. Brunsky, je že dolgo let član tukajšnjega društva sv. Štefana št. lv KSKJ. in je eden prvih društvenih članov. Prišel je na pogreb svoje soproge, ki mu je umrla 3. nov. in bila pokopana, v soboto 6. nov. na Resurrection pokopališče v Forest Park, 111.
Pohitite
Chicago, 111. — Poštni urad mesta Chicago javlja tem, kateri mislite pošiljati kaka darila v Jugoslavijo, da ta darila oddaste na pošti najkasneje do 6. decembra. Če torej kateri- namerava poslati doma-v stari kraj kako darilo
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(144)
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOlIghs
Vsa trda je postala Kali Bwana, Wo Je videla da je iz džungle pokukal leopard. Krvoločna zverina pa, ko je ugledala človeški plen, se je vrgla na trebuh, iz žrela ji je pa prihajalo divje renčanje. Od prevelike poželjivosti po sveži krvi so se leopardu zasvetile rumene oči in žrelo se mu je odprlo.
Kmalu nato se je divja zver dvignila nekoliko od tal in se začela prihuljeno plaziti naprej proti Kali Bwana čudno se zvijajoč in presunljivo grgrajoč. Lahko bi bil leopard brez vseh teh predpripravljanj napadel svojo žrtev, toda izgledalo je, da s*e hoče zver a svojo žrtvijo še nekoliko poigrati.
Bližje in bližje je prihajal krvoločni leopard. Kali Bwana, ki jo je minil prvi strah, se jc previdno sklonila in pobrala na tleh lok v katerega je nastavila pšico ter pomerila proti prihajajočemu leopardu. Kljub silnemu razburjenju je deklica še precej dobro merila in se ji roka ni preveč tresla.
Leopard je prišel že v toliko bližino* da se je začel pripravljati k napadu, Kali Bwana pa še vedno ni izstrelila pšice. Pomišljala jc, bo li zadela ali ne, in četudi zadene, ali bo kaj pomagalo? Ne bo li s tem zverine samo ranila in jo s tem še bolj' razdražila? —. Oh, zakaj ni sedaj Walterja tukaj 1
V
cim
v zavoju ali paketu, naj istega pravočasno odda, da bodo tam res za praznike dobili.
Smrt ga je pobrala
Cleveland, O. — V tukajšnji mestni bolnišnici je umrl Joseph Cernigoj v starosti 56 let. Doma je bil iz Lokavca pri Ajdovščini na Primorskem, kjer zapušča ženo, dve hčeri in več sorodnikov. V Ameriki je živel 27 let.
Roka roko umiva, pravi pregovor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpirajo njihbv katoliški list "Ara. Slovenec!"
nam mogoče dolgčas ne postalo, je Father izpolnjeval minute med odmori z izbornimi dovtipi, da kar iz smeha nismo mogli in so se ljudje izpraševali, kje neki take originalne pobira.
Take zabave, kakor smo jo imeli v nedeljo, že nismo dolgo doživeli; upajmo pa, da se nam bo enaka prilika kmalu zopet nudila, da bomo zopet videli vse te zbore, kakor smo jih ta čas, in morebiti še katere druge.
Torek, 16. novembra 1937 g*---
•AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran C
TRETJA NEDELJA V NOVEMBRU
Cerkveno leto se je nagnilo h koncu. Imeli smo sicer dolgo Pobinkoštno dobo, kar 27 nedelj. Kljub temu je zadnja nedelja tega cerkvenega leta hitro Prišla.
Vse mine, silno hitro mine. Komaj nam je zazelenela pomlad, že je listje odpadlo z drevja. In koliko let in stoletij je že Prešlo. Lani sem to nedeljo ma-seval v veliki noterdamski cerkvi v Parizu. Nisem se mogel "braniti misli, ki me je ves čas Nadlegovala: kakšna stoletja so kila, ki so to cerkev gradila in napolnjevala, a vsa so prešla. V istem jesenskem dnevu sem si ogledoval še ogromni Panteon, v Katerem so pokopani največji ■ancozi: tudi največji grobovi oznanjajo minljivost . . . Kmalu Pride konec tudi za naš.
Ta minljivost človeka kar zbe-5* in užalosti. Tako radi bi na-Sl1 neko oporo, trdna tla, da bi !\am ne bilo treba v negotovosti bloditi iz jesen.
Cerkev je spoznala te naše
j • Zato nam prav v svojem cerkvenem letu daje tale temelj
in oporo, ki nikdar ne mine in se nikdar ne zajame:
Jezusa Krista.
Njegova beseda ostane. Vedno znova govori vsakemu srcu, naj bo mlado ali staro, naj bo pomladno jutro ali zimski večer. Čeprav nas najde vsako leto starejše in bo našlo spet druge, ko nas ne bo več —
Jezus Kristus bo vedno isti, danes in jutri.
Zato je edino prav, da se Njega oklenemo. V cerkvenem letu ga spoznavamo, vsak teden bolj.
Ne gre za koledar. Človeško srce sploh ne pozna koledarja in se navadno tudi ustavi, ne da bi vprašalo pratiko za primeren dan. Zakaj tudi večnost ne pozna koledarja.
Gre le za to, da je Jezus Kristus naš temelj in naša opora, vsak dan. V pomladi in zimi, v mladosti in starosti. Od advent-ne do zadnje pobinkoštne nedelje.
Potem bo lep naš zadnji večer: ne bo nam konec, temveč začetek, jutro neminljivega praznovanja .. .
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
Proces proti tatovom
Šempas, oktobra 1937. — red sodiščem v Gorici se je vr-proces proti onim, ki so pred casom okradli cerkev v Šempa-Na zatožno klop so prišli >an Doljak iz Grgarja, star 27 eJ> Prane Filipič, star tudi 27 et> Ivan Zbona, star 25 let, Ja-.ob Sfrtoč, star 57 let iz Gorice ^ Terezija ter Klementina Zbo-' 12 Grgarja. Prvi trije so bili
^dolženi, da so se polastili ne-terih zlatih predmetov, ki so deloma pokradli tudi iz ta-Jrnaklja. V cerkev so vdrli ^ ozi okno sakristije, kjer so eje razžagali železno okovje.
še posebe radi nasilnosti e^i brigadirju in policijskemu ^entu, tretji je zbežal v Jugo-fcj^o, da bi se rešil kazni, če-1 ker je sprejel od Filipiča /Nadene predmete, da bi jih °dal in končno obe ženski, ker JJ Pomagali Zboni, da ga niso g^asti mogli takoj najti. Sodijo Je odmerilo sledeče kazni: j. 0'Jaku 3 leta zapora, in 3000 ce karne kazne ali pa 6 mese-* zapora; Filipiču 3 leta in 9 j secev ječe in 3000 lir kazni;
ječe1U Zb°ni 2 leti in 3 mesece 15 1-n 3000 ali 4 niesece in
i-av- zapora'ter 3000 lir za P°"
Dol Pole,
navo škode. Bertoču 1 leto in
Ječe in 1500 lir kazni. Vsi so
te&a dobili še eno leto nad-Va- Obe ženski sta bili

°ščeni.
Vinski davek
so bili vinogradniki st^eeni vinskega davka za 8 jj grozdja za vino, ki bi ga odi porabili doma. Senator Je tudi letos posredoval v finančnem in kme-t^' teftl ministrstvu, da bi ostala ve];.^na olajšava še nadalje v Ht lvi' Prav te dni pa je prejel so Ven odgovor. Ministrstva obj.^orila na to, da so uprave Co ln' ki imajo izključno pravi-i-a]e° vinskega davka, protesti-zaht	olajšavi in celo
dni, °Va'e države, da jim na-ladi škodo.
-o-
y	Utonil je
Uan k Bukova lia Cerk"
skem se je prjpetila huda
nesreča. Dva Štravsova fanta, 14 letni Tinče in 11 letniDrejče, sta se popoldne vračala domov. Morala pa sta preko Bače, ki je zaradi deževja močno narastla. Bila sta že sredi brvi, ki je zgrajena preko hudournika. Tedaj pa jima je obema hkrati spolzni-lo in oba sta omahnila v vodo. Tinče se je v zadnjem hipu oprijel odlomljenje veje, ki se je zataknila ob bregu, in se je obupno boril za življenje, Drejčeta pa so valovi pogoltnili. Čez pol ure so ljudje Tineta opazili in ga rešili. Trupla njegovega bratca še niso našli.
Dobra vinska letina
Gorica, oktobra 1937. — Kljub izredno deževnemu poletju se je letos trgatev zelo dobro obnesla. Sicer je grozdje izredno pozno dozorelo, saj je bilo ob koncu avgustovih dni še vedno kislo, toda kljub temu se je posestnikom ob bendimi nabralo v kleteh izredno dosti grozdja. Tako dobre in bogate trgatve ni bilo na Vipavskem že nekaj let. Toda malo upanja je, da bi vino lahko in po primerni ceni vnov-čili. To dela danes posestnikom veliko •*." bi. Zlasti ponekod je naš kmet popolnoma odvisen od pridelka grozdja, oziroma vina. Če tega ne more primerno vnov-čiti, potem pomeni za njega letina navno toliko kot slaba. Za enkrat ni po novem vinu še nobenega povpraševanja, zato bodo morali kmetje potrpežljivo čakati na boljše dni.
-o-
KRATKE NOVICE
V novi naselbini Raši, ki je nastala v času sankcij v la-binskem premogovnem revirju, so pričeli graditi celo vrsto javnih poslopij. Zaradi tega se je moral labinska občina, v katere področje spada tudi nova rudarska naselbina, zadolžiti za več sto tisoč lir. Poleg drugega nameravajo zgraditi v Kaši novo šolsko poslopje, nekaj novih, cest in kanalov, vodovod, električno omrežje.
_ Škocijan pri Divači. —
V letošnjem letu je bila Ško-
CERKEV UPORABLJAJO ZA MORITEV
300 svetih maš letno
rin'Vlje.niu in po smrti, so deležni Člani "Mašne zveze za Afriko". Clana-a enkrat za vedno 25c aa vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijonc, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo,_
Ti štirje japonski vojaki v Sanghaju so si izbrali stopnjišče neke razrušene cerkve za svoje strelišče, od koder, zavarovani za zidom, merijo na "sovražnika."
cijanska jama 6 krat popolnoma in svečano razsvetljena. Ob takih prilikah so se navadno vršile tudi domače ljudske veselice, ki jih je vodil dopolavoro. Namen teh svečanosti je bil, da bi zopet pritegnil nekdaj številne in hvaležne obiskovalce te svetovno znane jame.
*
— Zagorje. — Pod drevesom so našli mrtvega 27 letnega Josipa Milavca. Pri preiskavi so ugotovili, da ga je po nesrečnem slučaju usmrtila granatal, ki jo je našel. Imenovani je namreč spadal
n—«.—„;,—.,_„_„,_„„_, „_„_„,_„,_„,_
med one nesrečneže, ki si skušajo z iskanjem in prodajanjem "starih kovinskih ostankov, olajšati življenje.
Žrtev strele. Tudi po Krasu so divjale hude nevihte. V Čepnu pili IKošanfii ,je strela ubila kmečkega posestnika Antona Premrova. Vihar je :tam tudH, 'sicer napravil veliko škodo.
Nov grob. V Trstu je 10. okt. preminul g. Franc Besednjak, stric bivšega poslanca v rimskem parlamentu dr. En-gelberta • Besednjaka.
»■-—""——""-----nn UM m| n[1 , nn „r g,,-p?-[n—
I
t
TO IN M0 IZ DOMOVINE
Nov most
V	Kranju grade čez Kokro nov most in. sicer od župnišča proti severozapadu, kjer je na levem bregu Kokre v razmeroma kratkem času nastala popolnoma nova naselbina imenovana "Na planini." Most bo za enkrat lesen in bo stal 300,000 dinarjev.
-o-
Zlata poroka
V	Podbrezjah je obhajal zlato poroko Jožef Tomše, general v pokoju in zadnji še živeči sošolec pokojnega nadškofa dr. A. B. Jegliča.
■-o-
Volk raztrgal očeta in hčerko
V	Novem Pazarju se je 17 letna Sretna Gajičeva vračala s pašnika domov v Graničare pri Raški. Spotoma jo je napadel volk in jo raztrgal. Ker je živina sama pritekla domov, je šel Sretin oče Serafin pogledat, kje bi ostala hčerka. Našel je še samo sledove njene obleke in ko jih je pregledoval, je tudi nanj skočil
volk, kateremu se je pa stari postavil v bran. Ko je vpil na pomoč, so prihiteli nekateri ljudje, ki so ga rešili, vendar je bil silno razmesarjen.
-o-
Nov zdravnik Na zagrebški univerzi je bi! promoviran za doktorja vsega zdravilstva Jože Jaklič iz Št. Ruperta pri Mokronogu na Dolenjskem.
-o-
Do smrti povožen Nekega večera se je odpravil 23 letni delavec Franc Polž iz Domžal, s kolesom proti domu. Ko je bil pa v bližini železniških zapornic ob kamniški progi, je privozil za njim neki avto in s tako silo zadel v njegovo kolo, da je nesrečni France v velikem loku odletel daleč stran in obležal v mlaki krvi. Strt je imel prsni koš, razbito spodnjo čeljust, na levih sencih je pa zevala smrtnonevarna rana. Mrtvega je našel sin gostilničarja Janežiča. Sunek je bil
tako močan, da so Francet odleteli čevlji z nog in so jil našli na drugi strani ceste Brezobzirni avtomobilist, ze katerim poizvedujejo orožni ki, je pa odbrzel v temno noč ne meneč se za žrtev.
#-0-_ _ aML
Živahna kupčija
Na kirurški oddelek ljubljanske bolnice je bil pripeljan 36 letni posestnik France Strežak iz Sapa pri Šmarju na Dolenjskem, ki se je pri posestniku Jakobu Kastelcu pogajal za nakup slame, pa je pri tem prišlo med njima do zdražbe. Kastelic se je tako razburil, da je pograbil za gnojne vile in z njimi z vso silo zamahnil po Strežku, da se je ta pri tej priči zgrudil nezavesten na tla in so ga morali odpeljati v bolnico.
-o-
Slaba trgatev
Iz Haloz poročajo, da vinogradniki tožijo, da tako slabe trgatve kakoršna je bila letos v Halozah in v Slovenskih goricah, že dolgo niso imeli. Ne samo da je grozdje slabše in da gnije, tudi cene nima mošt, zato so vinogradniki tako potrti. Malo upanja pa le imajo, da se bodo cene zaradi pičlega pridelka z novim letom dvignile.
-o-
Pretepena Žrtev pretepa je postala Ana Zakrajškova', žena krojaškega mojstra iz Velike Nove gore. Pri tem je bila tako poškodovana,da so jo morali odpeljati v ljubljansko bolnico.
-o-
Nesreča na žagi
V mariborsko bolnico je bil pripeljan 29 letni Štefan Star-kuša, kateremu je pri žaganju cirkularka zagnala kos lesa v brado s tako silo, da mu je razbilo spodnjo čeljust.
rs
L
fes—
Slovenski Rim in ameriška Vrhnika sta imela besedo zdaj bo govorila Bela Ljubljana v Ameriki!
Korajžni fantje V neki gostilni pri Sv. Trojici so se fantje pri vinu tako razvneli, da se je končno med njimi razvila pravcata bitka, pri kateri sta obležala v mlaki krvi Ernest Fekonja ter Fr. Kavčič, oba iz Zg. Porčiča, katera so morali odpeljati v bolnico. Konec pretepa so napravili orožniki, ki so tudi prijeli devet pretepačev.
Nesreča z avtom
Ko sta se 23 letni šofer Karel 'Perša in 22 letni Ivan Vrt-nik sin mlinarja in posestnika na Bregu pri Ptuju vračala iz Celja, kamor sta peljala moko naročnikom, sta na cesti pri Poljčanah na ozkem ovinku zavozila z avtom čez škar-
Naš poročevalec iz Clevelanda nam javlja: "Prijatelji novega lista — mesečnika v Clevelandu so izdali ukaz za javno mobilizacijo vseh sil, s katerimi bodo udarili v kampanjo za novi list mesečnik. Slovenski Rim — Joliet in ameriška Vrhnika — Waukegan sta imelo besedo do zdaj — ampak zdaj pa bo spregovorila Bela Ljubljana in videli bote, da bodo naše bombe treskale, da se bo tresel svet. Tu Vam pošiljamo prvo bombo, ki je sicer majhna, ali sledile bodo večje in težje. Gorje Vam v Chicagi, pripravite se na naše bombe!"
Zadnji teden ste dobili šest naročnin, zdaj pa pošiljamo zopet 14 naročnin, ki so:
MRS. FRANCES JENKO ......................................$2.00
MR. JOHN BUDNAR ........................................ 2.00
MR. JOSIP ŠABEC .......:................2.00
MR. JOHN SODJA ....................... " " 2.00
MRS. ANNA ŠKOLAR ............................... 2.00
MR. ANTON GUBANC ......................2.00
MR. JOŽEF SERNEL .	2 00
MR. LOUIS KRAPENC ................................ 2 00
MRS. LOUISE MIL AVE C	......................... 2 00
MR. FRANK HRIBAR .	........................ 2 00
MR. JOHN Z ALAR	................................. 9 00
MR. GEORGE TURK ........................................ 2 00
, MRS. E. BRATINA . ......................................... ! O0
MR. LEO GRAJZAR ... ...................................100
v Tako toreJ se dviga zdaj tudi naša slovenska Bela Ljubljana nas Cleveland za novi list — mesečnik. V agitacijo sta stopila nasa naudušena prijatelja MR. JOHN PRIŠEL, naš hrabri in naudušeni zastopnik in pa naša prijateljica naudušena agitatorica bivša zastopnica MRS. MARGARET POZNIČ. Oba sta izkušena bojevnika v takih kampanjih, zato smo prepričani, da bo delo, ki ga vršita, obrodilo obilo sadu.. To kar se zdaj vrši v Clevelandu, naj se začne tudi po drugih naselbinah. Prijatelji katoliškega tiska, dvignite se in agitirajte za novi list mesečnik. Zdaj je cas dela. KDOR ZDAJ POMAGA — DVAKRAT POMAGA'
po, da je avto treščil v precejšnjo globino. Šofer in Vrtnik sta bila pri tem hudo poškodovana, da je moral lastnik mlina Vrtnik, poslati drugi avto, s katerim so ponesrečenca odpeljali v ptujsko bolnico.
Razdejanje
K posestniku Filipu Peršu na Grabonoškem vrhu je prišel močno vinjen posestnik Franc H. Ko ga je Perš prosil
naj se pomiri in odstrani, je to Franceta tako razburilo, da je pograbil motiko in Perša hudo poškodoval. Nato se je spravil na druge predmete in povzročil v hiši pravo razdejanje ter tako povzročil Peršu nad 2000 dinarjev škode.
rem
23 LET IZKUŠNJE
pregleduje oči in predpisuje očala*
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure rsak dan od 9. zjutraj} 8:30 zvečer.
I 1 S
I i n
S l
BOŽIČNA DARILA
vašim domačim v starem kraju bodo dostavljena hitro in točno brez kakega odbitka na naj bližnji poštni urad njihovega bivališča. Odpravite vaše pošiljke pravočasno. Včeraj so bile naš( cene:
V JUGOSLAVIJO:
Za	$ 2.55.................... 100	Din
Za	$ 5.00.................... 200	Din
Za	$ 7.20.................... 300	Din
Za	$10.00.................... 420	Din
Za	$11.65................... 500	Din
Za	$23.00....................1000	Din
Pri večjih svotah poseben popust.
ZA IZPLAČILA V DOLARJIH:
Za $5.00 pošljite............$5.75 — Za $10.00 poš-ijte.
Za $25.00 pošljite............$26.00
Vsa pisma pošijlte na:
JOHN JER1CH
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
V ITALIJO:
Za $ 6.50.................... 100 Lir
Za $ 12.25..................... Z00 Lir
Za $ 30.00.................... 500 Lir
Za $ 57.00....................1000 Lir
Za $112.50....................2000 Lir
Za $167.50....................3000 Lir
..$10.85
ifl g)
BOŽIČNI
IZLETI
v JUGOSLAVIJO
PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA.....27. novembra
NEW YORK .... 2. decembra HAMBURG .... 9. decembra EUROPA.....16. decembra
Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhayen zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
.hjOmbobmmebicm line]®
NOBTB fiEBMAN LLOYD
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
Družinska pratika
ZA LETO 1938
je dospela.
Zanimiva je kakor vsako leto. Ima 16 strani krasnih slik. Posebno zanimive so slike o pogrebu pok. nadškofa prevzv. Dr. Jegliča. Pratika stane s poštnino samo
25 centov
Naroča se od: Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.

Društvo §w sv. Jožefa
i
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) O.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek, pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji (ih-uštvo tudi razne vrste športa za mladino.
Lawrence Leskovec, preds. Matt Kostelc, podpreds.
John -Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave.
John Omerza, b.'ogajnik	John Trček, boln. tajnik
EgiSgimgiis
ZA LETO 1938
Smo ravno prejeli.
Kakor vsako le ter je tudi letošnja zelo zanimiva. Krasi jo \eč slik. Naročite jo takoj, dokler ne poids. S poštnino stane
25 čentov
Naroča se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENEC
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Bfr*H!FW
AMERIK A?fSKI SLOVENEC
Torek, 16. novembra 1937
je
ROMAN 3
■wriv'v
Spisala B. Orczy Prevedel Pauluf
Obtožba zaradi nenravnosti pa mil je dajala možnost in pravico, da jo je smel braniti. — In branil jo bo, zagovarjal, zastavil vso svojo popularnost, na ljudstvo se bo obrnil. In rešil jo bo. Prosta bo, zapustila bo Pariz, srečn^ bo in pozabila bo prestane grozote in tudi njega.
Mirno je torej poslušal Tinvillovo obtožbo. Miren na zunaj, v njegovi duši pa je vrelo in kipelo in do skrajnosti napete mišice in zatekle žile na sencih so pričale, kako se mora premagovati, da-ne prekipi njegova razburjenost.
"Julietta Marny", je bral Tinville obtožnico, "toženi ste, da ste zlobno in hudobno obrekovali ljudskega zastopnika, da ste mu povzročili hišno preiskavo, da ste vodili za nos uradne osebe. In vse to ste storili, da bi se njega iznebili .in nemoteno živeli svoje pohujšljivo življenje. —
Toženi ste torej obrekovanja, nenravnosti in javnega pohujšanja. Dokaz za to so vaše lastne besede, da je vaša ovadba zoper državljana Deroulede zgolj izmišljena in brez predmetna, da imate znanje z več ko enim moškim, da si z njimi tudi dopisujete. To pričajo tudi papirji ki ste je sežgali.
Zato zahtevam kot javni tožitelj v imenu republike, da vas javno in pred očmi pariškega prebivalstva krvnik Samson pretepe s šibami in da se vas zapre v po-boljševalnico, kjer počakate na nadaljne odredbe odbora za javno varnost. Postava vam daje pravico, da se smete zagovarjati."
Smeh, kričanje, umazane šale in kletvice so pozdravljale Tinvillov govor. To je bil pravi užitek za sirove, pokvarjene, podivjane ženske, tako blatenje in onešča-ščenje ženskega dostojanstva in ženskega ponosa! In brezčutni možje in pohotni fantalini so z ogabnimi burkami ocenjevali Tinvillovo obtožnico.
Deroulede je mislil da bo znorel. Nohti so se zagrebli v meso, tako je tiščal pesti. Vpitje in smejanje umazane drhali se mu je zdelo kakor peklensko roganje. Vse usmiljenje do teh ljudi mu je na mah minilo in vsa njegova ljubezen do človeštva in do ubogih žrtev in trpinov revolucije —.
Zasovražil je revolucijo, zasovražil ljudstvo, ki je kričalo slavo Tinvillovim ogabnim in kričavim obtožbam, zahrepe-nel je po maščevanju, zahotelo se mu je, da bi videl te ljudi trpeti, stradati, umirati. —
Postal je njim enak, tudi on ni poznal drugega čuvstva ko sovraštvo, maščevanje —.
Le Julietta je ostala mirna.
Cula je obtožbo, čula je obsodbo, njen obraz je še huje prebledel. Pa niti za trenutek ni omahovala.
Niti ozrla se ni po poslušalcih. V njenih očeh je še svetleje zaplamtel ogenj požrtvovalnosti.
Nemir je polegel in Tinville je dejal:
"Julietta Mary, ali imate kak ugovor zoper te obtožbe in zoper obsodbe?"
"Ne!" — Mirno je odgovorila.
"Ste si izbrali zagovornika, kakor vam postava dovoljuje?"
Že je odprla usta, da bi odgovorila svoj ne.
Tedaj pa je skočil po koncu Deroulede.
Ure in ure je čakal in molčal in trpel. In sedaj je prišel njegov čas —.
Rešiti jo mora, vse bo zastavil zanjo, svojo dušo bo položil v zagovor —.
O, kako dobro je razumel in znal uporabiti Tinville pretkani načrt ljutega ja-kobinca! Deroulede je šel v nastavljeno past, — samega sebe je hotel izdati, samo da reši Julietto —.
"Državljanka Julietta Marny," je povedal, "je mene pooblastila, da jo zagovarjam. Pripravljen sem, da zavrnem obtožbo in da zahtevam v imenu ljudstva zanjo pravico in oprostitev —."
Završalo je po dvorani.
"Naš Deroulede bo govoril! Poslušajte —! Hej, Deroulede, postavi se!"
Kadar je govoril Deroulede, je bilo vedno zanimivo. In ljudstvo je rado poslušalo svojega ljubljenca.
K novemu zanimanju so se vzbudili tudi poslanci konventa, ki so, utrujeni in zaspani od dolgega poslušanja dremali po klopeh.
Robespierre se je smehljal s svojimi čutnimi ustnicami ter po strani gledal Merlina, češ, kako ti ugaja nenadni pre-okret. Vsi so vedeli, kako Merlin sovraži Derouleda, in vsi so opazili škodoželjni, zmagoslavni posmeh na njegovem licu.
Zadaj v kotu dvorane je stal na klopi dolgi, orjaški Lenoir. Z zadovoljstvom je zrl na prizor, ki ga je sam zasnoval in nasvetoval klubu jakobincev pretečeno noč.
Julietta je ostala na videz mirna in nihče menda ni opazil nežne rdečice, ki je zalila njen bled obraz, ko se je oglasil Deroulede.
Tinville je počakal, da se poleže nemir, nato pa je vprašal:
"Torej, državljan Deroulede, kaj hočete povedati?"
"Izjavljam, da obtoženka ni kriva ničesar od vsega tega, kar ste povedali!"
"In kako hočete to dokazati?" je vprašal Tinville z zbadljivo dostojnostjo.
"Cisto enostavno, državljan Tinville! Pisma, ki ste o njih govorili, niso bila njena ampak moja. Napisal sem jih za Marijo Antoinetto. Ko me je državljanka Julietta ovadila zaradi izdajstva, je govorila resnico. Res sem hotel osvoboditi Marijo Antoinetto in jo spraviti v njeno domovino."
Še ko je govorfl, se je zbudilo med poslušalci mrmranje in hrumenje. Naraščalo je bolj in bolj in njegove zadnje besede so utonile v oglušujočem kriku in viku.
Deroulede, prijatelj ljudstva, ljubljenec ulice, dobrotljivi oče sestradanih otrok, tolažnik vseh, ki so trpeli, "papa Deroulede" — pa izdajalec —?! Pisma piše vdovi Capet, ki je hotela izdati republiko sovražnikom —!
Izprva jim je kar sapo jemalo. Že to se jim je čudno zdelo, da hoče zagovarjati ničvredno žensko. In take reči so prišle na dan—!
(Dalje prih.)
-o-
Oglasi v Amerikanskem Slovencu imajo vedno uspeh-
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas lahko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM.
_ SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih
dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne citate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Iveri,
(Dalje)
Morija. Lani so avtomobili umorili nad 4000 otrok in jih 150 tisoč pohabili. Eddie Cantor zapiše pretresljivo, ko povoziš do smrti otroka. Namenoma tega pač nihče ne dela, pripeti se, morda ni dosti previdnosti. Da bi se mi ne pripetilo kaj sličnega! Ampak kaj pa z onimi, katere je ubila — kontrola? Bojim se, da jih je na sto tisoče, pa nimamo statistike, Cantor o njih ničesar ne piše, in vendar so to prav v vsakem slučaju nameravani umori, ne morda le slučajne nezgode, neprevidnosti. Ce se komu pripeti samole, se ne morejo dosti zgražati in ne morejo pozabiti in morda taki, ki imajo tam pri sicer skrivni kontroli tri, štiri umore na vesti,in umore prav lastne krvi. Ni čudo, da se tako dušijo, da za grmom smrti ni ničesar. Pa nič ne pomaga ta kričav materializem, bo, bo. . kakor je bilo nekoč, ko je prvemu morilcu udarilo na uho: "Kje je tvoj brat?" Bo, bo . . udarilo bo: "kjer je tvoj otrok, so tvoji otroci?" Morij je več vrst.
Še nekaj o — morijah. Ev-tanazija, kakor imenujejo to
morijo, je in ostane morija, ne morda, ker katoliška cerkev tako razglaša, ker je u-mor in ostane umor. G. Molek hudo lopne po cerkvi, ker baje cerkev ravna v teoriji tako, v praksi pa drugače. Kaže na Abesinijo, zdaj na Španijo, kjer mori Muso in mori Franco "dragocene stvari", in to zdrave in krepke, in ti "vati-kanci so tiho in še pritrdijo španskim škofom, ki opravičujejo to početje." Pristavi:
"Vatikanci so že tako navajeni svojega licemerstva da se ga ne zavedajo več." Grdi hinavci, ko proglašajo nekaj za umor, pa sami morijo.
Škoda bi bila vsake besede, ko bi kdo hotel g. Molka prepričati, da njegova sodba ni pravilna. Za zdaj bi prj sodbi ostalo in tudi za vedno, ako obvelja Molkovo naziranje,da ne bo druge sodbe. Ce pa ne bo šlo po materialističnem na-ziranju in bo še druga sodba, in ta nekako mora priti že radi Molkove sodbe, se bo sodba malo drugače glasila, in naj se g. Molek zdaj morda tudi nasmehne, poleg bo moral biti, ko bo sodba izrečena, kako je pri evtanaziji, in kako je bilo v Abesiniji in bilo na Španskem.
Naznanilo in zahvala
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede našo ljubljeno mamo
Katarino Gergisch
Svojo blago dušo je izdihnila dne 17. okt. 1937. v visoki starosti 76 let. Pokojna je bila doma iz Gorenje Podgore, fara Stari trg ob Kolpi pri Črnomlju, Bela Krajina. Pogreb pokojnice se je vršil dne 20. okt. iz župne cerkve sv. Cirila in Metoda na Calvary pokopališče. V dolžnost si štejemo da se zahvalimo č. g. Rev. Rudolf Potočniku za obiske na domu, za podelitev sv. Popotnice, za opravljeno sv. mašo zadušnico in pogrebne obrede v cerkvi in na pokopališču.
Iz srca se zahvaljujemo društvu Krščanskih žena in mater, kojega članica je bila pokojna, za opravljene molitve na domu in za udeležbo pri pogrebu ter za darovano sv. mašo zadušnico in za krasni venec, ki so ga položile na krsto svoji rajni sosestri.. Hvala Mrs. Anton Sterk Sr., ki je molila rožni venec.
Prisrčna hvala vsem tistim, ki so darovali za sv. maše in sicer: Za 3 sv. maše George in Bertha Gergisch, 2 sv. maše Mr. in Mrs. Besal, Derenchin family, Mr. in Mrs. John Besal Jr., Mr. in Mrs. Anton Sterk Sr., Joseph Kotnik. 1 sv. mašo: Joseph Fritz & family, Mrs. Meta Eržen, family Remshak, Mr. in Mrs. Jack Napotnik, Frank Kotnik, Mr. in Mrs. Tom Katanec, družina Droll, Mr. in Mrs. Frank Seiko, Mr. in Mrs. John Batina, Mr. in Mrs. Joe Suscha, Miss Mary Fritz, Miss Elsie Margola, Mr. in Mrs. Anton Stiglitz Jr., Jos Frančič, Mrs. Mary Margola, Joe Brulla, Rok Juriček, Mary Zagorc, Frances Zagorc, Joseph Margola, Mr. in Mrs. Ed Matzdorf, Mr. in Mrs. John Fiolich, Mrs. Frances Stokel, Schukanz family, Mr. in Mrs. Jacob Chopich, Mr. in Mrs. Wm. Oberle Jr., Mr. in Mrs. Anton Kopina, Mr. in Mrs. John Perhne, Mr. in Mrs. Progar, Mrs. Margaret Mervar, Mr. in Mrs. John Mervar, Mr. in Mrs. John Starich.
Lepa hvala vsem, ki so ji darovali krasne vence v zadnji pozdrav in sic*: Morrows Flowers, Urabec family, Mr. in Mrs. Joe Steinbruecker, Mr. in Mrs. Arno Steinbruecker, Mr. in Mrs. Wm. Steinbruecker, Mr. in Mrs. Frank Seiko, Mr. in Mrs. Julius Hodak, Mr. in Mrs. Matt Urlanic and family, Mr. in Mrs. Henry Gruden, Mr. in Mrs. James Schukastz, Mr. in Mrs. Joseph Finst, Mr. in Mrs. John Schutte, Arno Trester & family, Mary Fritz, Elsie Margola, Mrs. Geo. Lampe, Ross Glove Co. girls, Lakeland Mfg. Co. girls. Hvala tudi Frank Leskovsheku in Mr. in Mrs. Wilmer Roller iz Port Washingtona, ki so prišli pokojno kropit in so položili krasni venec na njeno krsto v zadnji pozdrav.
Lepa hvala vsem, ki so dali avtomobile na razpolago. Najlepša hvala vsem, ki so prišli blagopokojnico kropit, ki so čuli pri njej ter jo spremili k večnemu počitku. Posebna hvala še vsem tistim, ki so prišli našo mamo obiskat, ko je bila bolna. Naj jim Bog poplača, ker so s svojimi obiski pripomogli, da je pokojnica vsaj za nekaj časa pozabila na bolečine, ki jih je trpela. Najsrčnejšo zahvalo in hvaležnost izrekamo Mrs. Mary Urabec, Mrs. Jacob Chopich in Mrs. Mary Margola, ki so nam toliko pomagale v teh tožk;h dneh. Naj jim Bog stotero povrne.
Š2 enkrat hvala vsem, ki so nam na kakšen način pomagali v tei žalostni uri. Naj jim Bog stotero povrne.
Ti pa, ljubljena naša mama, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
GEORGE, JOHN, JOE, sinovi; ANNA, ROSE, omož.
CAREK, hčeri; BERTHA, AGNES, sinahi; PETER
CAREK, set. Vsi v Sheboygan, Wis.
Sheboygan, Wis.. 11. novembra 1937.
"Svobodomiselstvo in vzgoja". Glasilo S. Svobodomiselne P. Z. ima o tem članek. Vzgoja je vrlo važen, ampak tudi zelo trd oreh. Glede važnosti smo istih misli, glede podlage, pa gremo narazen, se ločimo kot noč in dan. Svobodomiselstvo — katolicizem, to je podlaga, da smo na jasnem, ker izrazi o dogmaticizmu, organizirani religiji so puhlice.
"Ne kradi", velja brezpogojno za obe podlagi. Ali poznate zakon, ki bi1 bil brez ekse-kutive? Katolicizem ima ek-sekutivo, deloma zdaj, deloma sega na oni svet. Tudi naš government ima zakon "ne kradi" in ima eksekutivo v podobi kaznilnic. Ali res mislite, da bi jaz ne kradel samole, ker se bojim, da bi se ne cvrl na peklenskem ražnju, ali pri vladni prepovedi,da bi ne moral kaše pihati? Kdor ne krade, dela za napredek, za lasten napredek in boljšo bodočnost človeške družbe, naj je potem katoličan, svobodomi-selc ali komunist. Kaj pa, če kljub prepovedi kdo krade? Noben svobodomiselc ne bo zanikal da se kraje ne dogajajo tudi med najbolj izraza-timi svobodomiselci, ki umejo svobodomiselstvo prav v vsem bistvu, kakor meni, da ga ume člankar sam. Krade katoličan, krade svobodomiselc, krade komunist. Gre le za teorijo, kako bo praktično, ne spada sem. Komunist nima ek-sekutive, s smrtjo, trdi, je vsega konec. Ce ne krade, je napreden, če pa krade, ekseku-tiva za njega ne obstaja, ni kazni za krajo. Katoličan ne krade, ker mu preti eksekuti-va,v bistvu ne krade radi vrlo čednostnega napredka, če pa katoličan krade, ga čaka ek-sekutiva, in hočeš nočeš ga bo dosegla. O peklenskem i*až-nju vihajte nos, kakor vam drago. Svobodomiselc ne krade. Vrlo dobro, sama čednost, sam napredek ga je. Ce pa le tudi krade? Nad eksekutivo katolicizma viha nos, hudo odklanja dogmaticizem. Ali je svobodomiselc komunist, materialist, ateist? Bogami, da ni, kakor sam trdi. To bi bila — negacija, "puhel in ciničen materializem, ki streže le svo-
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
jim živalskim nagonom," kakor zatrjuje člankar. Kaj bi se toraj moglo v praksi pripetiti svobodomiselcu, ko krade? Grdo bi bilo, napredka prav nič, in s tem bi bil konec, ker eksekutive zakona ima svobodomiselstvo toliko, kolikor materializem, nobene nima, saj slovesno odklanja vsak dogmaticizem, in katoliško naziranje o — eksekutivi je najhujši in najgrši dogmaticizem. Ni materialist, ni dogmaticist ta svobodomiselc. Kaj je potem? V resnici pač ni ne piš ne miš. Člankar sam poda dokaz. Poglejmo, Piše: "Otrok je nežna cvetka. Nepremišljena ali sirova beseda ga lahko za vselej rani ter po-uzroči, da zraste v puhlega in ciničnega materijalista, ki bo stregel le svojim živalskim nagonom, ali pa ga požene v naročje duhovne reakcije in bigotskega verstva. Ako te torej otrok vpraša o Bogu, ga ne zavrni z odgovorom, da je to "farška izmišljotina". I« tudi ne gre, da bi storili, kot je storil rojak, ki je potegnil dolar iz žepa in rekel: "Vidiš, to je Bog!" Na ta način se ne vzgaja značajev, še manj pa svobodomislecev.
(Dalje prihodnjič.)
Nepremišljeno dejanje
V Lendavi se je ustrelila 19 letna Nusika, hči bogatega posestnika Ivana Zerdika. Nekega dne se je po kosilu podala v vinograd, vzela s seboj -i'lobertovko in pozno popoldne so ic našli mrtvo z znatno rano na sencu.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404

| Kranjsko-Slovenska ||| Katoliška Jednota
► — —
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
posluje že 42 let.
! Giavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
skupno premoženje znaša nad $3,500,000.00.
solventnost k. s. k. jednote znaša nad 100%.
k S. k. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
skupno število krajevnih društev 184.
Skupnih podpor je k. S. k. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
i geslo K.s.K. jednote je: "vse za vero, dom in narodi'
Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or-» ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer sc J lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, Operacije, proti bolezni
» in onemoglosti.	. . , j0
K S J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. o« 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtmne._ _
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo Y*raz-! redu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo mzeK,
samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi za-» varoval nina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarova-I nega v razredu "A" se plača do $450 00 in zavarovanega v razredu t> se plača do $1000.00 posmrtnine.
bolniška podpora:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. I Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo J»" [ rezervo izplačano v gotovini. '
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseli nadaljnih asesmevntov-Jednota iiraa svoj lasten list "Ghr.ilo K. S. K. Jednote", ki izhaj? enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiv vsak član in članica.	. ^
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pn 'r k S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot Ce Se nisi član ali član-
>	ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristop takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi morato društvo, spadajoče h K. S. K Jednoti. Kjerkoli še nimate društva.
>	»padajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanov«
>	ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljn* [ pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: josip ZALAR,
i No. Chicago Street, Joliet, Illinois.	<