UD K 911.3:167(436.6 = 863) = 863 NEKATERI ASPEKTI NAŠE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI MED KOROŠKIMI SLOVENCI Avguštin Malle Po proslavah, ki so potekale ob 50. obletnici koroškega plebiscita, posebno pa še po "Ortstafelsturmu" , se je med znanstvenimi delavci v Avstr i j i po- večalo zanimanje za probleme koroških Slovencev in za prostor, ki ga po- seljujejo. Nastala je vrsta novih raziskav, ki so v bistvu potrdile razisko- valne rezultate slovenskega zgodovinopisja in jih obogatile še s številnimi podatki iz avstrijskih arhivskih fondov, obenem pa so se uspešno vključile v raziskovalno delo druge veje znanosti kot npr. sociologija, psihologija, pedagogika itd. Ta razvoj nakazuje določen kvaliteten premik na raziskovalnem področju. Zavzemanje za klasične manjšinske pravice, kot so to zlasti pravica do enakopravne uporabe slovenskega jezika pred uradi in pred sodišči ter pra- vica do vseh oblik institucionalizirane socializacije v materinščini, se za- vestno in utemeljeno povezuje s problematiko globokih sprememb v socialni strukturi prizadete manjšine. Navidezno naravni mehanizmi asimilacije se razkrivajo kot premišljeni posegi določenih interesnih skupin, da pripadni- ki slovenske manjšine ostajajo v podrejenem družbenem položaju. V ospredje raziskovalnih naporov stopa tudi problematika premagovanja podrejenosti slovenščine, ki realno obstaja v vseh družbenih in življenjskih položajih pri- padnikov manjšine. Ravno zadnji primer pa ponovno potrjuje staro ugotovi- tev, da oblast dosežke asimilacije na Koroškem v današnjem času še vedno pravno ščiti. To nam dokazujejo zakon o narodnih skupnostih iz leta 1976 in njemu sledeče odredbe iz leta 1977. Nenazadnje pa je koroškim Slovencem zaprt - ali pa jim je zelo okrnjen - dostop do medijev masovnega obveščanja, ki danes sooblikujejo jezikovne navade in komuniciranje. Vsi ti ukrepi sloven- ščini krčijo uporabnost in ji s tem jemljejo družbeni ugled. Na splošno velja ugotovitev, da je vsak modernizacijski val odtujil koroškim Slovencem tisti njihov del, ki ga je za je l . To velja za izobraženstvo, za de- lavstvo in nazadnje tudi za kmečko prebivalstvo. Navidezno naravne mehanizme asimilacije najbolj stavljajo pod vprašaj dvoje- zična ljudska šola, Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu ter vsi tisti, ki se odločajo na drugih srednjih in višjih šolah za dvojezičen pouk odnosno za alternativni obvezni predmet ali prosti predmet slovenščino. dr. f i l o . , Slovenski znanstveni inštitut, Celovec, Avstri ja, glej izvleček na koncu Obzornika 95 Če razni raziskovalci ugotavljajo izboljšanje socialne strukture slovenskega prebivalstva na Koroškem, potem temeljijo njihove ugotovitve pogosto na re- zultatih ljudskih štetij, ki pa so glede na veliko število slovensko govorečih, ki niso razvili slovenske identitete oz. zavesti, zelo problematični. Šele v zadnjem času se raziskovalci ukvarjajo bolj sistematično s problemi razvoja identitete odnosno zatajitve lastnega izvora. Ravno vprašanje identitete odnos- no narodne zavesti bo treba intenzivnejše raziskovati in revidirati po potrebi tudi lastne ocene in nevzdržne obsodbe nezavednega dela slovenskega prebi- valstva. Znanstveno bomo morali opisati tudi položaj pripadnika manjšine, ld se mora tkr. dnevno podvreči priznavalnemu načelu in ki je zlasti v maj- hnih socialnih skupinah podvržen kontrolnim mehanizmom tudi lastne skupine. Izraz tega stanja je nenehno ugotavljanje, kdo da je še "naš" v obeh sloven- skih tednikih na Koroškem v smislu priznavanja k skupnosti in aktivnega življenja v njej . Znotraj narodne skupnosti pa se ta miselnost potencira v smeri ideološke pripadnosti k "naprednemu" odnosno "konservativnemu" ta- boru - "napreden", "moderen" pa je v smislu narodne prebuje 19. stoletja že na poti v narodno odtujitev. Priostreno pa se potem pesnikuje o "našislih" in avtomatično se vsiljuje besedna povezava s fašisti. Razpolagamo z nekaterimi parcialnimi prikazi, da in kako avstrijski družbeni razvoj vpliva na oblikovanje zavesti slovenskega prebivalstva na Koroškem - padla je v tej zvezi tudi beseda o "mentalni avstrifikaciji" koroških Sloven- cev, ne da bi jo bil avtor podrobneje opredelil - ni mi pa znano besedilo, ki bi na kateremkoli nivoju ovrednotilo vpliv družbene dinamike v SR Sloveniji na koroške Slovence, če izvzamem kulturno področje - medsebojni vpliv je nedvomen in gospodarski sektor, kjer se sogovorniki iz Slovenije večinoma zadovoljijo z ugotovitvijo, da gospodarski sistem v Sloveniji za koroške Slo- vence ni stimulativen. Koroški zagovorniki pa so veseli , da ne živijo v tako zaostrenih ekonomskih pogojih. Na osnovi obstoječih raziskav bi lahko rekli , da se bo socialna struktura manjšine stalno nekoliko razlikovala od večinske. Dejstvo je , da je bila na- rodna zavest gibalo za vrsto staršev, da so dali svoje otroke na ZGS v Celov- cu. Problema ti žira ti pa bi morali trditev, da so koroški Slovenci prehiteli večinsko prebivalstvo na področju visoke izobrazbe. Če to drž i , bi to mora- li znati tudi obrazložiti in se ne bi smeli zadovoljiti z obstoječimi razlagami. Izobrazbena struktura prebivalstva bo v bodoče še pomembnejši pokazatelj stopnje njenega razvoja. Prav zaradi tega je angažma raziskovalcev na vzgoj- noizobraževalnem sektorju, ki ga doživljamo, tako obetaven. Poznanje zgo- dovinskega razvoja je pogoj za premik k oblikovanju lastnega vzgojnega in izobraževalnega koncepta. V tej zvezi je umestno tudi vprašanje, ali in v kakšni meri bo koroški Slove- nec v bodoče doma v dveh družbenih sredinah in kako bo v njih izoblikoval svojo posebno identiteto. Ob tem je treba ugotovid, da slovenske univerzi- tetne ustanove med slovenskimi študenti domala niso prisotne kljub sorazme- roma neproblematičnemu priznavanju visokošolskih diplom. Slovenski univerzi bosta morali ponuditi prilagojene in atraktivne študijske programe za slovenske 96 študente na Koroškem ali v sodelovanju s celovško univerzo ali pa tudi sami. Sorazmeroma malo se vključuje politologija v proučevanje manjšinske pro- blematike na Koroškem. Menim, da je notranja politična diferenciacija manj- šine že zdavnaj prerasla organizirane strukture koroških Slovencev. Nastale in pojavljajo se nove, posebno problematično pa se mi zdi, če se kaka sku- pina sama razformira. Tako so v preteklih letih izginili iz slovenskega dru- žbenega življenja na Koroškem domala popolnoma duhovniki, dolga desetiet- ja nosilci narodnega življenja. Najprej so se hote ali nehote abstinirali iz političnega in gospodarskega življenja,v preteklih letih pa so zapustili tudi kulturni sektor. Ta umik je zelo enostranski, če upoštevamo, kakšen vpliv ima cerkev na raznih področjih družbenega življenja na Koroškem in v A vstri-* j i . So pa tudi krogi, ki zavestno" odklanjajo stike z osrednjimi organizacijami. Kdo se bo z metodami politološke znanosti npr. lotil nujno potrebne notranje- manjšinske diskusije? Pomanjkanje notranjemanjšinske diskusije hromi dina- miko razvoja manjšine. Občasna poročila o posvetih o možnosti bolj poglo- bljenega sodelovanja npr. med obema političnima organizacijama so navadno zelo skopa, ne povedo nič in v bistvu sugerirajo, da neko poglobljeno sodelo- vanje itak obstaja. Manjka pa osnovni načrt sodelovanja. Raziskave tudi povedo, na katerih sektorjih bi morali pristopiti k načrtnemu usmerjanju oziroma kadrovanju. Pogosto ugotavljanje o velikem številu manjšinskih organizacij bi morali opravljati racionalnejše v smeri njihovih identičnih aktivi te t in v smeri vpra- šanja usposobljenosti funkcionarjev. Ob tem bi ugotovili, da je strokovnih organizacij premalo in da poteka diskusija med koroškimi Slovenci zlasti o njihovi poklicni dejavnosti najpogosteje v nemščini in pogosto le v institucio- naliziranih strokovnih organizacijah (npr. raznih zbornicah). Tudi gospodarstvo in gospodarske vede so šele v zadnjem desetletju odkrile slovensko manjšino na Koroškem kot lasten dejavnik. Seveda to ne velja za hranilnice in posojilnice ter za kmečki zadružni sektor. Južna Koroška je glede tega kot obrobna pokrajina v težavnem položaju. Z razliko s Slovenci v Italiji koroški Slovenci še niso razvili svojega lastnega gospodarskega pro- grama in ga v trenutnih razmerah verjetno tudi ne bodo. Vendar obstaja ravno na tem področju ogromno strokovne literature. Država, dežela, občinske skupnosti in posamezne občine imajo svoje predstave gospodarske rasti. Ob pozitivnem razvoju tki. mešanih družb odnosno podjetij z udeležbo jugoslo- vanskega kapitala bi morali polagoma usposobiti lastni raziskovalni potencial tudi na gospodarskem področju. Gotovo je v preteklosti tudi neizgledlnost za- poslitve v domačem okolju odvračala študente od študija ekonomije. Ta zavo- ra je delno odpadla, čeprav seveda velja reč i , da tudi v bodoče ne bo možno zaposliti vse absolvente ekonomskih univerz in fakultet v domačem okolju, koristili pa bi lahko vsaj občasno ali pa kar permanentno njihovo znanje. Številne raziskave koroškega vprašanja, ki smo jim priče, seveda niso opra- vili le slovenski študentje v okviru svojega študija odnosno slovenski razisko- valci v okviru svojih delovnih obveznosti, temveč se je v razglabljanje vklju- 97 cila vrsta pripadnikov večinskega naroda, ki so se deloma aktivno ali vsaj pasivno naučili slovenščine. Zanimivo bi bilo npr. raziskati, kako je nemški prevod Prušnikovih Gamsov na plazu vplival na raziskovalno in publicistično dejavnost na Koroškem in v Avstr i j i . Monopola glede raziskovanja koroške- ga vprašanja ni. Problem je zainteresiral v preteklosti širše kroge v Avstr i - ji. Zato postaja vse bolj nujno, da čimbolj usposobimo lastne, slovenske raziskovalce za odprt dialog z vsemi, ki se ukvarjajo s slovensko manjšino na Koroškem. V zadnjih letih opažamo tudi tendenco, da se pristo|xi raziskovanju manjšin- skih vprašanj interdisciplinarno, lo velja tudi za koroške Slovence. Seveda ob vsem tem 110 moremo prezreti številnih raziskav, ki so jih o Ko- roški in koroških Slovencih v preteklih letih opravili znanstveni delavci v SR Sloveniji. Ponovno je bila izražena želja po detaljnem pregledu teh dejavno- sti, ker so pač številnim interesentom znana le standardna dela, ne pa kopi- ca informacij, ki se skriva o Koroški in koroških Slovencih v raznih priroč- nikih in publikacijah, ki imajo svoja težišča pač drugje ali pa zajemajo ves slovenski etnični prostor. Lastno raziskovalno delo jo pogoj vsakega sodelovanja na znanstvenem podro- čju. lirez lastnega znanja in objav ter brez razpolaganja z nekim osnovnim fondom informacij in podatkov danes v raziskovalnem svetu ni obstanka. Nivo lastnih raziskav in obseg razpoložljivih informacij stopnjujeta tržno vrednost posameznega raziskovalca in raziskovalne institucije. Ni naloga slovenskega znanstvenega inštituta, da izoblikuje lasmi raziskovalni kader na vseh sek- torjih, njegova bistvena naloga je , da združuje in povezuje raziskovalce - v našem konkretnem primeru koroškega vprašanja - in registrira njihove znanstvene napore in dosežke, obenem pa mora skrbeti za stike med sloven- skimi raziskovalci, ki delajo na različnih znanstvenih področjih. Pri svojem raziskovalnem delu moramo izhajali iz tega, da je bazična razi- skovalna dejavnost pogosto le posredno aplikativna. Številne raziskave o šolstvu koroških Slovencev, ki nikoli niso bile napisane za neposredno "po- rabo", nam danes olajšujejo zagovarjanje obstoječega dvojezičnega šolstva in omogočajo, da zahtevamo njegovo boljšo materialno osnovo. Ob zaključku velja opozoriti na potrebo kontinuiranega raziskovalnega in do- kumentacijskega dela. Univerzi v SR Sloveniji bosta morali v večji meri upoštevati specifična vprašanja koroškili Slovencev, jim nudili posebne štu- dijske programe in jih usposabljali za najrazličnejše raziskovalne dejavnosti. 98 J