OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 17 9 3 6 R!Z '":"•-- TURIZEM Informativno glasilo Centra za o v E D N • Tema meseca: STANJE SLOVENSKEGA TURIZMA NA ZAČETKU POLETJA 1998 - Povišanje cen ima za posledico nekoliko manjši obisk, vendar boljši prihodek .................................. .......................................................................................................................................... 2., 3. In 4. Stran • Hoteli: Hotel Habakuk; edinstvena mariborska pridobitev, Velenje ima naposled pravi "city hotel", Novosti v Termah čatež ......................... 5. stran • Dobrodošli. Doma.: Turistični delavci ugodno sprejeli izziv CPTS in NTZ, Na enajstih seminarjih v podporo akciji "Dobrodošli. Doma." je nastalo kar 358 turističnih programov kratkih počitnic - 99 programov gre v trženje takoj, Raziskava v okviru akcije "Dobrodošli. Doma.": Slovenci smo narod izletnikov, Start projekta turističnih informacij TiPS ................................................................................................. 6. stran • Sejmi in borze: RDA: Avsenik navdušil nemške partnerje, Pozor: novembra se gre tudi v Tokio!, Tabela preostalih sejmov v letu 1998 ......... 7. stran • Zadnja stran: Deutsches Turnfest in obisk Leona Štuklja, Več potnikov z Adrio Airways, Še en novi vodnik o Sloveniji v italijanščini, Podčrtano, črna pika, Kje je kdo ................................................................................................................................................................... 8. stran Mectnarod~a konferenca O inves 1fin - ·v"tur1zem·-,iNovfEvro· V konferenčnem centru GH Emona v Portorožu bo med osmim in enajstim oktobrom letos potekala mednarodna konferenca TOURINVEST '98, ki jo organizira Zveza evropskih finančnih centrov (Association of European Financial Centres EEIG). Konferenca bo potekala v obliki delavnice, ki bo združila najbolj zanimive pred- loge za investiranje v turistično infrastrukturo v evropskih državah na prehodu - torej tudi Slovenije - in investitorje iz zahodno evropskih držav. "Najbolj zanimive" pravimo, saj bo število udeležencev na ponudbeni strani omejeno (največ sto). Kotizacija za sodelovanje na konfer- enci je 630 evrov oziroma 1200 DEM, čas za pri- javo pa je do 31. julija. Več informacij dobite pri Tonyju O'Rourku (tel./fax 0044-1786-47 4-312, E- mail: aefc@campbell.demon.co.uk in pri Milanu Iliču (Dunaj), tel/fax: 0043-1-216-2417. I' III I 1 1 1 ~ Na nedavni konfer- enci Svetovnih trgovinskih centrov v c;rn,,p=======~=====~==-i-"' ; ~ glavnem mestu Čila Santiagu, je strokov- na žirija ocenjevala · Touristic Poster Exhibition 135 t u ristični h A,fost Trllint Posttr posterjev, ki so jih na natečaj poslal i WTC- ji. Med njimi je bi l poster Pirana, ki ga \.--Vorld Trailt C1.,11ttr Ljubljmlfl je izdal Center za promocijo turizma Slovenije (in obliko- val lmago), na natečaju pa z njim sodeloval ljubljanski WTC, izbran za "najbolj izraznega". Glavni nagradi sta šli WTC Santiagu in WTC Zagrebu . ~,,,?-✓~~ - Či/e-;rvag_rada ~? plakat Pira~a ... so sporočili predstavniki nemškega avtomobilskega kluba ADAC - Sekcije za navtični turizem MUnchen na nedavni tiskovni konfe- renci v prostorih Grand hotela Emona. Letošnjega 29. srečanja se je udeležil tudi predsednik ADAC za deželo Schleswig - Holstein Stich in novi podpredsednik za turizem pri ADAC, pristojen za področje navtičnega turizma. Sticha je v GH Emona obiskal tudi državni sekre- tar za turizem Tomaž Zajc. , •.. Die Or1g111,1l O:,, · Happy-H:;1;, 1G.OO L,'.; 1elm Brause GmiJf-' 4 • ' Kandidaturo so predsedniku Zveze nemških avtobusnih prevoznikov (RDA) na nedavni kolnski borzi predstavili državni sekretar za turizem Tomaž Zajc, direktor CPTS Franci Križan in direktor predstavništva CPTS v MUnchnu Janez Repanšek. (Foto: Rok V. Klančnik) Celje - skladišče Per II 17936/1998 III I III III III III III III I III III l l lll lllll 1111111111111111 5000006319 ,22 COB ISS CD Uvodnik Prezgodaj za mračne napovedi Strategija promocije slovenskega turizma je povsem jasna: slovenska turistična ponudba ni namenje- na množicam, temveč si prizadevamo, da bi k nam pri- vabili čim bolj kakovostne tržne segmente. Dejstva, da so slovenske (avto)ceste vsaj ob koncih tedna polne, prav tako hoteli, da so (cenene) zasebne prazne ali pa soboda- jalci gostov ne prijavijo kot bi morali, da se povečuje število individualnih turistov, potrjujejo, da smo vendarle na pravi poti. Poleg tega se povečuje dohodek turističnih podjetij, torej tisti pokazatelj pravega stanja. Prezgodaj bi bilo trditi, da bo letošnja turistična bera slaba. Le drugačna bo. V prvih poletnih dneh so mnogi mediji kar te- kmovali v tem, kdo bo resneje opozarjal na slab začetek poletne turistične sezone. Statistika res kaže nekoliko slabše številke kot lani v istem času, vendar je treba položaj pogledati z vseh zornih kotov. Razlogi za domnevno sta- gnacijo gibanj v Sloveniji so naslednji: zelena zima 97/98, povišanje cen (ki pa pri nekoliko slabši zasedbi namestitvenih kapacitet pomeni višji prihodek!), brezposel- nost v nekaterih zahodnih državah, finančna kriza in zato še nižje cene v daljnoazijskih turističnih ciljih, strah pred razširitvijo krize na Kosovu v bližino Slovenije, precenjen tolar, nemara pa tudi lizbonski Expo in svetovno prvenstvo v nogometu ... Gibanja turističnih prihodov in prenočitev so v prvih štirih mesecih resnično nekoliko nižja, kot v istem obdobju lani. Na kratko pa lahko ocenimo, da smo pač ponovno preživeli "zeleno zimo", ko se tudi starost in utru- jenost žičničarske infrastrukture pozna mnogo bolj, kot v belini "normalnih" zim ter da, so stagnacijo predvsem pokazali prvi trije m~seci, medtem ko so gibanja aprila že pozitivna. Mednarodni trgi so občutljivi. Zelo hitro se odzovejo na še tako majhna povečanja cen in del slovenskega turističnega gospodarstva se je pred nekaj meseci odločil za restrukturiranje potrošnje in s tem za nekoliko višje cene. Toda, medtem ko si to nekateri lahko privoščijo (portoroški Hoteli Palace in GH Emona) in s tem tudi povečajo svoje prihodke, pri drugih to lahko takoj pomeni znižanje tujih turističnih prihodov. Podatki pa že kažejo tudi (kratkoročne) učinke nekaterih promocijskih akcij Centra za promocijo turizma Slovenije, saj so se po kampanji v lanskem decembru začele dvigovati celo številke na doslej pregovorno "nepre- makljivem" hrvaškem trgu, ki je za slovenski turizem kar na četrtem mestu. Od 12- do 20-odstotno povečanje beležijo tudi Velika Britanija in ZDA, kjer od začetka leta potekata strateško usmerjeni "PR" kampanji. Ruski trg je "prispeval" kar 52 odstotkov več gostov kot lani v istem času, rast pa se lahko še poveča, in sicer na račun posledic uspešnega nastopa na moskovski borzi MITT, marca letos. Porast turističnega obiska iz oddaljeneih dežel je verjetno najpomembnejši razlog za bistveno povečan devizni priliv turističnih podjetij v prvi tretjini leta. Ta je petnajst odstoten in je sploh edini vir turističnih deviz, ki se je povečal v primerjavi z lani in to ob dejstvu, da so samo hoteli na obali povečali cene za povprečno deset odstotkov. Slabši začetek še ne pomeni, da bo celotna letošnja turistična bera slaba, bi lahko strnili mnenja slovenskih turističnih predstavnikov v tujini. če opazimo, da so bili prvi trije meseci "sušni" za slovenski turizem, nas lahko že april navda z zmernim optimizmom. Svoje pa bo nedvomno prispevala tudi akcija tržnega komuniciranja "Dobrodošli. Doma.", ki pa bo prave rezultate pokazala šele jeseni. Franci Križan 1 ; L, ~ I L, '" 2 TEMA MESECA: STANJE SLOVENSKEGA TURIZMA NA ZAČETKU POLETJA 1998 Povišanje cen ima za posleaico nekoliko manjši obisk, vendar boljši prihodek Nekaj dni po tem, ko je Anglija izpadla iz nadaljevanja svetovnega pokala v nogome- tu, je Angela Rennie, direktorica britanske agencije Slovenija Pursuits (specialist za Slovenijo) dejala: "To je neverjetno. Nekaj tednov nas ni poklical nihče, potem pa smo v nekaj dneh zabeležili izjemen porast telefon- skih klicev ljudi, ki so se zanimali za letovan- je v Sloveniji. In kar je še najbolj razveselji- vo: sprejeli smo veliko konkretnih rezervacij za počitnice, že v letošnjem poletju." Svetovno prvenstvo v nogometu je le eden od razlogov za nekoliko slabše rezultate v prvih petih mesecih letošnjega leta. če smo čisto iskreni: v Evropi velja, da ženske in otroci narekujejo kraj počitnikovanja, enkrat na štiri leta (kadar poteka nogometno prven- stvo), pa se zavoljo miru v hiši popusti moškemu ali moškim in se večina družin na pot odpravi po zaključku tekmovanj, saj moški nogomet radi spremljajo v družbi pri- jateljev. Druga dva, verjetno pomembnejša razloga za domnevno stagnacijo, pa sta v višjih cenah številnih slovenskih turističnih podjetij, kar zlasti moti tour operatorje in hkrati naraščanje individualnih prihodov. Najprej si oglejmo (predhodne) podatke za prvih pet mesecev, nato pa bodo sledile podrobne analize stanja na trgih, ki so jih zagotovili predstavniki CPTS in direktorji informativnih uradov v tujini. Oanuar, vključno z majem, predhodni podatkO indeks indeks prihodi 98 98 99 prenočitve 98 98 98 PRIMARNI IN SEKUNDARNI TRGI, / - IV 1998 indeks prihodi 94 90 83 89 105 Švica 88 Italija 104 Velika Britanija 109 ZDA 125 102 145 indeks prenočitve 94 84 78 88 108 88 100 113 123 103 135 Poročila s trgov: ·- 1. NEMČIJA: Turistični trg v zrcalu trga delovne sile in razpoložljivih mark "Prvi štirje meseci ne morejo biti pokazatelj za vse leto, saj je naša ponudba izrazito sezonska in se večina turističnega prometa odvija v poletnih mesecih," je sporočil direktor predstavništva v Munchnu Janez Repanšek. Trenutni rezultati zaostajajo za lanskim letom, kljub temu, da se je že aprila trend popravil (turisti +6%). Tudi skupni indeks za štiri mesece je boljši od prvih treh. Razlogi za rdeče številke pa so po mnenju pred- stavništva sledeči: • slabe snežne razmere v zimskih mesecih, • zaskrbljenost zaradi visoke nezaposlenosti (v Nemčiji), • preveliko povečanje cen v Sloveniji, • precenjen tolar, • razmere na Kosovu, o kateri vsi mediji nenehno poročajo, Nemci pa nas še vedno nekako vidijo v okviru nekdanje Jugoslavije, • odločitev nekaterih hotelirjev, da v letu 1998 več kapacitet namenijo nenemškim trgom, novih turističnih postelj pa praktično ni, • konkurenca Hrvaške, ki je v osnovi veliko cenejša in zlasti neprimerno več oglašuje ter subvencionira. Trendi v poletnih mesecih se lahko popolnoma obrnejo, saj so glavne šolske počitnice na Bavarskem šele v avgustu in prvi polovici sep- tembra. Povpraševanje v predstavništvu je zaradi oglaševanja in rednih stikov z novinarji približno 50 odstotkov večje od lani. "Res pa je tudi, da veliko ljudi, zlasti iz nekdanje Vzhodne Nemčije, izrazi presenečenje nad visokimi cenami." Veliki organizatorji potovanj pričakujejo rezultate na ravni lanskega leta, ker zaradi pomanjkanja kapacitet in povišanja cen niso mogli povečati programa za Slovenijo, pri obstoječih programih pa že dobivajo prepoved prodaje (stop booking) za določene termine. Zagotovo lahko ugodno vpliva na gibanja iz Nemčije nedavna glasbena oddaja Lustige Musikanten, ki jo je ZDF posnela v Piranu. STANJE NA NEMŠKEM TRGU Po pregledu poslovanja v 1755 potovalnih agen- cijah v Nemčiji je skupni promet v prvih petih mesecih letošnjega leta za 0,9°/o manjši od primerjalnega obdobja v preteklem letu, prodaja turističnih programov pa za 3,4°/o zaostaja za lan- skim letom. Stanje po petih mesecih je sicer boljše kot v obdobju januar - april, ko je znašal skupni minus kar 10,7%. Posebno se je popravila majska prodaja potovalnih agencij v deželah Baden-Wurtenberg (plus 8,4°/o), Hamburg (plus 8,0%), Bavarska (plus 6,1%) in Severno Porenje- Westfalija (plus 5,6%). Velik padec prometa pa je registriran v Schleswig- Holstein (minus 20,1%), Berlin (minus 9,8%) in dežele vzhodne Nemčije (minus 4,9°/o) . Po štirih mesecih letošnjega leta le Špan.ija in Grčija beležita porast v primerjavi z lanskim letom, vse ostale destinacije pa imajo negativen trend, najbolj Turčija (-27,1%) in prekomorske dežele. Zadnji podatki se nanašajo le na letalski turizem in ne zajemajo držav, kamor prevladuje prevoz z osebnimi avtomobili, avtobusi in vlaki. Tudi izgle- di za sezono niso najboljši, saj je brezposelnost vse višja in med ljudmi vlada precejšnja nego- tovost. STANJE REZERVACIJ: TUi - trenutno zaostaja za 10%, položaj pa se izboljšuje in računajo na lanski rezultat ali malo slabši. Kljub temu povečujejo program za 1999. • Neckermann - Prodaja je na lanski ravni, trdijo, da bi imeli večjo, če ne bi od slovenskih hotelov dobili zaustavitev bookinga v večjem delu juni- ja in od 22. 8. do 5. 9. • ADAC Reisen - eni redkih, ki so zadovoljni. Porast za skoraj 50%, vendar je osnova rela- • Po analizi bavarske Deželne cen- tralne banke se je kupna moč nemške marke zmanjšala v večini turističnih držav. Za eno marko se dobi največ na Češkem 1,21 (1,26), v Španiji 1,10 (1,10), v Italiji 1,07 (1,08), Tunisu 1,6 (1,16), na Nizozemskem 1,05 (1,06), v Grčiji 1,03 (0,97), na Madžarskem 1,03 (1,09), v Sloveniji 1,02 (1,09), na Portugalskem 0,99 (0,99), Franciji 0,98 (0,98), v Avstriji 0,90 (0,90), ZDA o,88 (0,94) itd. V oklepaju so vrednosti iz lanskega leta. • Iz analize vidimo, da se je tudi konkurenčnost Slovenije močno zmanjšala, saj je dobil nemški turist lani za eno DEM blago in storitve v vrednosti DEM 1,09, letos pa le za 1,02 DEM. Od naše turistične ponudbe so torej cenejše španska in celo italijanska in nizozemska. • To stanje se odraža tudi pri prodaji turističnih aranžmajev za Slovenijo oziroma vpliva na odločitev individu- alnih gostov (ki so v Sloveniji v večini), o tem, kam bodo potovali na dopust. Prodaja Slovenije povsod zaostaja za lanskim letom ali pa je približno na isti ravni. Izjemi sta ADAC Reisen in Alpetour. Res je, da se Nemci vse pozneje odločajo za dopust in se položaj lahko popravi, razlogov za velik optimizem pa ni veliko. Kot pomemben razlog za to ,vsi brez izjeme navajajo cene. tivno majhna. Program za 1999 bodo povečali. Obalo prodajajo bolje kot gore in jezera. • ITS - Minus 1,5 do 2%. Problem je v zaustavitvi bookinga. • BFR - Plus 6%, vendar na nizko osnovo. • Schmetterling Reisen - Dobrna močno zaostaja za preteklimi leti (več kot 20%). Rogaška je na isti ravni, obala se dobro prodaja in zato skup- no računajo na lanske rezultate. • BG -Tours - Rezultati na lanski ravni • Kontinent Reisen - Rezultati na lanski ravni. • Alpetour - Po rezultatih so že v šestih mesecih dosegli skoraj celotni lanski promet. Če bo tudi jesen dobra, bodo presegli lanske rezultate. • DER TOURS - na lanski ravni • KOMPAS lnternational Reisen - 4 do 5% manj kot lani. V predstavništvu je bilo povpraševanje v juniju za 36,4°/o večje od lani, predvsem zaradi letošnjega oglaševanja in PR akcij. Kaj se bo iz povpraševanj uresničilo, pa je težko oceniti. Močno povečanje cen od lani, povečanje cestnin sredi sezone, položaj na Kosovu, gotovo ne pomagajo k boljši prodaji. Sloveniji tudi močno konkurirajo letalski aranžmaji, ki so vse cenejši, potniki pa lahko letijo s skoraj vseh tudi lokalnih letališč in zato močno konkurirajo avtobusnim prevoznikom, ki so za Slovenijo poglavitni način organiziranega turizma iz Nemčije . Poleg nave- denega nam močno konkurira tudi Hrvaška, ki subvencionira organiziran prevoz do svojih letovišč. V pred- in posezoni je treba peljati samo nekaj kilometrov južneje od Portoroža in avtobus- ni prevoznik dobi od Hrvaške približno 2000 DEM po vsakem prevozu. Hrvaška subvencionira tudi letalski in pomorski promet. Pri prodaji počitnic pa je poleg osebne varnosti najpomembnejši fak- tor prav cena, še posebej v gospodarskem položaju, kakršen zdaj vlada v Nemčiji. NEMCI MORAJO VARČEVATI Znani inštitut za raziskavo prostega časa B.A.T. iz Hamburga ugotavlja, da se veči na Nemcev raje odloči za cenejše ali krajše počitnice, kot pa da bi se jim odpovedala. Kljub temu pa se je povečalo število tistih, ki letos ne bodo potovali. Leta 1996 je 52% vprašanih izjavilo, da bodo šli na dopust, lani celo 53%, letos pa je takih le še 48%. Povečanje brezposelnosti in zmanjševanje real- nih dohodkov se nujno odraža tudi pri od ločitvah, kje, kako in koliko dni počitnic si lahko privoščijo. Povprečno število počitniških dni se zmanjšuje, od 15,8 dneva (1995), preko 15,4 dneva (1996) na 15,0 dneva v preteklem letu. Letos bodo počitnice še krajše in pravijo, da bodo "od najlepših tednov v letu ostali le še najlepši dnevi". Lani je bilo 17°/o vprašanih na počitnicah manj kot dva tedna, 3°/o devet do trinajst dni, 8% le sedem do osem dni, 6% pa jih je bilo po petih do šestih dnevih spet doma. Klasične tritedenske počitnice si lahko privošči le 19°/o vseh, ki se odločijo za dopust, kar predstavlja le desetino vsega prebi- valstva. Temu trendu se morajo prilagoditi tudi organizatorji potovanj in pri ponudbi upoštevati tako manjšo kupno moč kot števi lo dni, ki si jih ljudje lahko privoščijo. Turističnr trg se zrcali v trgu delovne sile in razpoložljivih dohodkov. Prihaja do vse večje polarizacij~ med tistimi, ki lahko potujejo in drugimi, ki ostajajo doma. Kar 49°/o upokojencev ne bo šlo na počitnice in 50% tistih, ki nimajo zaposlitve. Za Slovenijo je zaskr- bljujoč predvsem podatek o odločitvah seniorjev, saj je med našimi nemškimi gosti nadpovprečno visok odstotek upokojencev. Zanimivo je, da je želja po potovanju večja pri vzhodnih Nemcih, saj so pripravljeni tudi na skromnejše počitnice, medtem, ko bi zahodni Nemec raje ostal doma. Vzhodni Nemci porabijo med dopustom okoli 85 DEM, zahodni Nemci pa v povprečju sto mark dnevno. 2. ITALIJA: "M~terij Ferragoste" Na splošno bi lahko trdili, da vsi italijanski organi- zatorji potovanj znajo prodajati morje v avgustu. Tu ni prav nikogar (razen morda Open Road), ki se ne bi pohvalil, da je "Portorož v njegovem progra- mu povsem razprodan". Zato pa ima večina težave s prodajo naših gora. Edini, ki se pohvali s porastom na skoraj vseh slovenskih destinacijah, je lanski nagrajenec CPTS na borzi BIT v Milanu, II Piccolo Tiglio iz Vigevana, kar pomeni, da nas lahko dobro prodaja tisti, ki nas dobro pozna oziroma ki je za Slovenijo specializiran. Kaj pravijo organizatorji potovanj? Kompas Benetke slabo prodaja gore in jezera, medtem ko ima na morju kar 20-odstotno povečanje prodaje; Marlene Travel iz Mirana (VE) prodaja "vse, kar je dobro", na Bledu pa je imel maja skoraj 600 oseb; Open Road in Milana, hčerinska firma "I Viaggi del Ventaglio", prodaja slabo; Aemme iz Predazza (TN) se bolj pritožuje kot ne, imel pa je maja skupino 50 oseb v Portorožu; Clipper iz Milana (z glavnim sedežem v Benetkah) pravi, da mu gre slabo, a da ima avgust na slovenskem morju razprodan; Frase Viaggi iz okolice Bergama, je imel v Portorožu že 250 oseb, in mu tudi za polet- je na morju kaže dobro; Firma Tour iz Riminija ima v gorah zastoj, zato pa ji gre dobro v Lipici in pred- vsem avgusta na morju, medtem ko ji Bled upada zunaj poletnih mesecev, za poletje pa so s proda- jo zadovoljni; tržaški UTAT je do prvega junija pro- dal okoli 300 paketov na morju, v gorah pa samo osem (lani 119!); Personal Tour je letos imel že štiri skupine (tudi do Maribora), po dve pa še pripelje v juliju in avgustu; II Piccolo Tiglio pa ima povprečno povečanje kar za 135 odstotkov, v odnosu na lansko leto - na Otočcu v "špicah" tudi po štirikrat več, v Lipici pa do trikrat več! "Glede na zgornje in na individualno povpraševanje, ki ga imamo v predstavništvu, menim, da moramo biti zmerni optimisti," ocenju- je direktor predstavništva v Milanu Boris Bajželj "Če bo avgust, ki sam prinese skoraj 30 odstotkov italijanskih celoletnih prenočitev, nekoliko boljši kot lani, nas ne bo treba skrbeti za tiste tri odstotke, ki so nam manjkali v prvih štirih mescih." Bajželj tudi pravi, da se bodo letošnja vlaganja na italijanski trg gotovo poznala v letu 1999, kajti pozitivni učinki delujejo počasi, nega- tivni pa še prehitro. PROMOCIJA V TUJINI: ITALIJA PRITISKA NA PLIN Italijanski nacionalni turistični organizaciji (ENITI denarja "bo in ne bo manjkalo": triletni proračun predvideva 59 milijard lir (skoraj 60 milijonov mark) za leto 1998, 65.563 milijonov lir (66,5 mil- ijonov mark) za leto 1999 in skoraj 72 milijard (skoraj 73 milijonov DEM) za leto 2000. V rimski centrali namreč trdijo, da jih skrbi že to, da "imajo Francozi več denarja". Po turističnem prilivu se je Italija lani s 30 milijar- dami dolarjev zasidrala na drugem mestu na svetu. Predsednik ENIT-a Amedeo Ottaviani je podatek povedal z vidnim zadovoljstvom na obrazu. "Nemški trg se je z 31-odstotnim deležem, kar pomeni 8,3 milijona prihodov, utrdil na prvem mestu. Nemci so lani v Italiji porabili 10 milijard mark. Takšne rezultate smo dosegli tudi zahvaljujoč stabilnosti naših cen in inflaciji, ki je ostala na ravni 1,8%." Italija je torej v zelo vital- nem obdobju in ENIT ima resen namen, narediti vse, da bi ta zlati trenutek trajal čim dlje. V trilet- nem načrtu vlaganj v promocijo številke namreč govorijo o zelo spoštljivem proračunu: 58,961 mil- ijard za leto 1998, 65,563 za leto 1999 in 71,973 za leto 2000. In poleg tega so prvič predstavništvom ENIT-a v tujini naložili natančne cilje. "Predvsem pa," razlaga Peirgiorgio Togni, generalni direktor ENIT-a, "polni izkoristek dodeljenih sredstev. Potem pa strateški stiki z lokalnimi operatorji in mediji, študjska potovanja za novinarje in spo- znavna potovanja za tour operatorje, publikacije za določene ciljne skupine, iniciative za promoci- jo imidža in podpora pri komercializaciji, opre- mljanje, itn. Nobene poti ne bomo zanemarili in naš poseg na tržiščih bo zelo širok." Največ bodo investirali na nemškem tržišču (kjer se je te dni začela operacija Dober dan, Italija, v sodelovanju z veleblagovnicami Kaufhof; ENIT bo stala 200 milijonov lir, Kaufhof pa 20 milijonov mark) s proračunom 14,042 milijarde lir letos, 15,670 milijarde prihodnje leto in 17,188 milijarde leta 2000. Sledijo, s skoraj razpolovljenimi zneski, azijski jugovzhod, Rusija, Latinska Amerika in švedska. Vlaganja, ki jih je predvidel ENIT, bodo imela za cilj tudi spodbujati povpraševanje, ki je v nenehnem razvoju : lani se je namreč rahlo zmanjšalo povpraševanje za "sun&sand" počitnice v korist kulturnega, poslovnega in 'spe- cial interest' turizma, še posebej na ameriškem, britanskem in japonskem trgu. Vendar je za spodbujanje povpraševanja prej potrebno natančno analizirati trge. ENIT je nedavno končal z raziskavami v Nemčiji, Avstriji in Švici, na vzorcu 2340 agencij in 260 avtobuserjev. Ugotoviti želijo, kako deluje posredovanje pri pro- daji "produkta Italija"; razumeti, kje je moč in kje so slabosti italijanske turistične ponudbe, pa tudi, kakšni so trendi v turističnem razvoju italijanskih pokrajin; in ne nazadnje, preveriti konkurenco na teh treh tržiščih. Raziskava je pokazala naslednje: močno nemško nagnejnje k ponudbi, vezani na odprte površine; švicarsko dajanje prednosti nastanitvi v hotelskih objektih; Španija, Francija in Grčija so hude konkurentke Italije na nemškem, Hrvaška in Turčija pa na avstrijskem trgu; na vseh treh trgih kaže najbolje Toskani. Vprašane nemške potovalne agencije se največ pritožujejo nad krhkim razmerjem med cenami in kakovostjo storitev; premalo da je ponudb za družine, otroke in samske osebe, premalo je čarterjev in sploh poletov na jug Italije. Nato med slabostmi produkta Italija sledijo še onesnaženje, kriminal, hotelske storitve so drugačne, kot so navedene v katalogih, slaba asistenca in cestnine na avtocestah. Za švicarske agencije je glavni problem možnost kopanja in onesnaženje, razmerje med cenami in storitvami, kriminal, stavke in pomanjkljive zveze z jugom. Italija se na mednarodnem trgu srečuje z naslednjimi tekmicami, po vrstnem redu: Spanija, Francija, Hrvaška, Turčija, Grčija, Tunizija, Portugalska, Slovenija in Madžarska. Italijanske dežele z najboljšimi možnostmi pa so Toskana, Sicilija, Kalabrija, z najmanjšimi pa Furlanija- Julijska Krajina, Marke in Molize. Samo sedem odstotkov vprašanih meni, da bi v Italijo v prihodnosti lahko prišlo manj turistov. Za 58% bo razvoj italijanskega turizma stabilen, medtem ko jih 35°/o predvideva porast. Kar pa zadeva prenočitvene strukture za počitnice v Italiji, jih 65% stavi na hotele, 34°/o na apartmaje in samo en odstotek na kampe. PRORAČUN ENIT? "Prvič po dolgih letih nam je vlada povečala sred- stva. Letos imamo približno 15 milijard več kot leta 1997 (skupaj okoli 58 milijard lir ali 58 mili- jonov DEM). To je znamenje, da izvršna oblast spoštuje naše delo. Vendar to ni veliko že zato ne, ker imajo Francozi trikrat toliko kot mi," pravi gen- eralni direktor ENITTogni. NAJPOMEMBNEJŠE AKCIJE V LETU 1997? Nova predstavništva v Moskvi in Berlinu, organi- zacija workshopov na Japonskem, v ZDA, Kanadi, Avstriji in na Ceškem, pa sporazumi z Alitalio, zunanjim ministrstvom, z Zavodom za zunanjo trgovino in ISTAT (Italijanskim statističnim uradom). Potem so izoblikovali skupine produ- ktov ("clustre") za različne vrste turizma (kultura, jezera, kongresi, in drugo), Načrt za Jubilej, Hotelski imenik in na Internetu odprli odmevno spletno stran (www.enit.it) ter začeli aktivno zasledovati povpraševanje po Nemčiji. Omeniti velja še "Triletni načrt promotivnih dejavnosti", "Petletni izvedbeni načrt" in novi statut. Dejavnosti ENIT-a v letu 1997: • 15,800.000 stikov z informacijami za splošno javnost, • 7,000.000 razdeljenih prospektov, • 550.000 razdeljenih plakatov, • 3000 opremljenih izložb, • 12.150 redakcijskih člankov, • 30 sejemskih nastopov, • 318 srečanj za pospeševanje prodaje, • 287 "italijanskih tednov". Italijanske zaokrožene ponudbe (clustri, club di prodotto): zgodovinska mesta, zeleni turizem, zdravstveni turizem, jezera. Skupine produktov, ki bodo kmalu izdelane: aktivne počitnice, enogastronomija in nakupi, poslovni turizem-kongresi-motivacijska potova- nja (incentivi), navtični turizem in križarjenja. 3. AVSTRIJA: Občutljivost na cene "Manjši obisk smo na avstrijskem trgu zabeležili le v prvih treh mesecih, medtem ko je april pri prenočitvah pokazal šestodstotno rast," opozarja direktor predstavništva CPTS na Dunaju Jan Ciglenečki. Po njegovem mnenju je avstrijski trg občutljivo reagiral na preveliko povečanje cen hotelskih storitev v nekaterih močnejših sloven- skih tur i stičnih podjetjih med januarjem in marcem. Lanska inflacija v Avstriji je znašala le 1,9 odstotka, tako da avstrijske goste v Sloveniji vsako povišanje cen neprijetno preseneti. "Naš tolar je poleg tega precenjen in kot takšen kvečjemu negativno deluje na povečanje inozem- skih turističnih tokov," ocenjuje Ciglenečki. Dodaja, da je k zaostritvi na avstrijskem trgu zagotovo prispevala tudi izredno močna navzočnost Hrvaške s hotelskimi ponudbami, ki so za tour operatorje za 20 - 30 odstotkov ugod- nejše od slovenskih. Negativno delujejo tudi višje cene bencina v Sloveniji, ki so samo še 10 odstotkov nižje od avstrijskih in avstrijska uredba o najvišjern možnem uvozu cigaret, ki je uvoz znižala z 200 na 25 cigaret. Ciglenečki kljub temu v prihodnjih mesecih pričakuje tri do pet odstotno povečanje avstrijskega obiska v Sloveniji. POLOŽAJ NA AVSTRIJSKEM TRGU V POLLETJU 1998 Po rezultatih raziskave pri uporabnikih interneta (Austrian Homeshop) je ugotovljeno, da namera- va 35% vprašanih Avstrijcev dopust preživeti doma v Avstriji, 33,3% jih vleče na jug v Sredozemlje, 30% pa jih svoj dopust načrtuje v oddaljenih, prekomorskih destinacijah .. Leta 1997 je znašal odstotek tistih, ki so počitnice preživeli v Evropi 44°/o, za prekomorske dežele pa 17°/o. Anketa je bila izvedena marca in aprila letos. Med udeleženci je bilo 50% uslužbencev, 25% študentov, ostali pa so bili v svobodnih poklicih, podjetniki, iz tehničnih poklicev, s podrocja komunikacij ... AVSTRIJSKI "INCOMING" (RECEPTIVA) SE POČASI IZBOLJŠUJE Po podatkih centralnega statističnega urada je prišlo v zimski sezoni 97/98 do 1,2% povečanja prenočitev v primerjavi z enakim obdobjem leto prej. Gre za prve pozitivne številke v Avstriji po štirih zimskih sezonah, ko so prikazovali zgolj padec prihodov. Da se povpraševanje po domačih destinacijah ven- darle povečuje, prvi opažajo tour operatorji, na primer TUi, Neckermann, 1ST, saj beležijo povečanja, večja od 10%. Veliki tour operatorji imajo največja povečanja pri "ali inclusive" paketih. Veliko računajo tudi na rezervacije v zadnji minuti ("last minute booking"), ki ponekod postaja že pravilo. Pri avstrijski nacionalni turistični organizaciji (Osterreich Werbung) menijo, da gre povečanje pri njih predvsem na račun nekaterih sredozemskih destinacij, kot sta Turčija in Tunizija. Kje tičijo vzroki za pozitivna gibanja? "Ali inclusive" produkti se prodajajo odlično. K pozitivnemu tren- du pripomorejo različne ugodnosti, kot jih zago- tavlja na primer Karnten card. Veliko pomaga spre- menjena, bolj fleksibilna censka politika turističnih podjetij. Pri tem je zanimivo, da imajo največji porast ravno hoteli višjih kategorij, kar pomeni, da Avstrija ne postaja cenena destinacija. Ugodno za Avstrijo deluje tudi uvedba Eura. Dežele z mehko valuto, kot je na primer Italija, ne morejo več uporabljati padajočega tečaja v vlogi marketinškega orodja. Tako je italijanska Južna Tirolska v letošnji zimi že utrpela 3,1% zmanjšanje števila nočitev. Prav gotovo pa avstrijski promociji še posebej pomaga usmeritev na teme "pohodništvo - plani - narjenje", "družinske počitnice" in" doživetje na- rave". Tako je leta 1994 27°/o avstrijskih gostov označilo njihove poč i tnice v Avstriji kot pohodniške, leta 1997 pa jih je bilo že 33%. AVSTRIJSKI "OUTGOING" (INICIATIVA) V PRVIH PETIH MESECIH LETA 1998 Po destinacijah imajo največjo rast: Francija - 59°/o Grčija-18% Španija -10% Nemčija - 4°/o Italija, sicer po številu gostov še vedno na prvem mestu, le -3% Tunizija - 3°/o Hrvaška -ni podatkov, predvidevamo manjši padec, Velika Britanija -12% Turčija -18% Zanimiv je podatek za število gostov v Avstriji, ka- terih število je v aprilu še naraščalo za okoli 3%, nato pa je v maju prišlo do padca za 6%. V pogovoru s predstavniki zgoraj navedenih držav, smo izvedeli, da so imeli vsi boljše rezultate v prvih štirih mesecih, pri vseh pa je prišlo do padca oziroma stagnacije v maju. Podoben padec kot avstrijski incoming (receptiva) smo ugotovili tudi pri avstrijskih gostih v Sloveniji. Vzroki: • Odziv na povečanje cen naših hotelskih storitev v prvih mesecih letošnjega leta, ob tem, da je bila inflacija v Avstriji lani 1,9°/o, • Povišanje cen naftnih derivatov v Sloveniji in avstri- jska uredba o najvišjem možnem uvozu cigaret. • Namesto treh državnih-cerkvenih praznikov v lanskem letu, je bil letos v maju le eden (binkošti so segali že v juniD, • Izredne vremenske razmere -vročina na Dunaju 38 stopinj celzija, nato močne ohladitve niso pomagale k pospešitvi turističnih tokov - izjema v Avstriji je bilo G radiščansko z Nežiderskim jezerom, kjer so zabeležili močno povečanje, • Gospodarske razmere v Avstriji: varčevalni ukrepi avstrijske vlade, neplačevanje nadur, kar se zelo pozna pri dohodkih avstrijskih družin, ki so močno zadolžene zaradi kreditov za stanovanja in avtomo- bile, povečana brezposelnost, velik dvom in strah pred uvedbo Eura. Negotovo ekonomsko situacijo je občutiti celo v trgovini. • Šele v juniju in še bolj v juliju je računati na večje povpraševanje, rezervacije je mogoče pričakovati v zadnjem trenutku. Poleg tega zadnje raziskave avstrijskega statističnega urada kažejo, da namerava v primerjavi z lanskim letom kar 20% več Avstrijcev letos ostati doma. JUNIJ 98, POLLETJE 98 NA AVSTRIJSKEM TRGU, OCENA TOUR OPERATORJEV, KI VOZIJO V SLOVENIJO • Reiseclub Celovec, najmočnejši touroperator za Slovenijo na avstrijskem trgu ima v petih mesecih letos v Sloveniji več kot odlične rezultate. V tem času je v Slovenijo pripeljal 6900 gostov, kar je za 41% več kot lani. Ti gostje so v Sloveniji opravili 40.000 prenočitev. Poleg tega ima agencija tudi odličen booking za jesenske mesece, tako, da svojo prednost pred ostalimi avstrijskimi tour operatorji še povečuje. • KOMPAS Turizem preko svojih avstrijskih partner- jev in svojega predstavnistva KOMPAS Touristik Wien ocenjuje dosedanje povečanje števila gostov za okoli + 18%. • UNION Dunaj beleži 15% povišanje pri zdraviliščih, hkrati pa delni padec povpraševanja na obali. • PLATZL, St.Marien, ki je lani v Slovenijo pripeljal kar 5100 Avstrijcev, vozi samo v zdravilišča, največ v Moravske Toplice, letos beleži nekaj odstotni padec. • RUEFA, ki ima v programu le hotele na naši obali, ima 18% upad rezervacij. Gre za podate( ki velja skupaj za Hrvasko in slovensko obalo. Glavni razlogi za tako stanje: visoke cene, ki .so na isti ravni kot tiste v Italiji, njihove goste zanimajo pred- vsem kvaliteta morja in plaž ob relativno ugodnih cenah. • TERRA Reisen, Salzburg, ima rahel padec pri pro- daji zasebnih sob, vendar izboljšanje pri hotelih, tako da se giblje nekje na ravni lanskega leta. • DIETRICH Reisen iz Telfsa na Tirolskem vozi tako avstrijske kot nemške go~te v Slovenijo in krepko presega lanske rezultate. Zal nam t6čnih podatkov še niso dostavili. Seveda je stanje pri posameznih organizatorjih potovanj zelo različno. Precejšnje pluse beležijo tisti, ki so uspeli ohraniti raven cen oziroma je prišlo do novih vsebin v ponudbi (Portorož!). Pri programih, ki so jih hoteli censko povečati za pet ali več odstotkov pa prihaja d(l slabše prodaje. Primarno gre za slovenska zdrJvilišča, ki se tako po cenah vedno bolj približujejo avstrijskim. Ta pa so letos cene ponekod tudi znižala. "V zadnjem času v Sloveniji na vrsti ostalih tržišč beležimo zelo dobre rezultate. To seveda omili slabše rezultate na avstrijskem tržišču. Menim, da moramo pozicijo na tem trgu najmanj zadržati, če ne celo izboljšati. To pa je mogoče le z velikim posluhom za dogajanja na tem področju in seveda na prvem mestu ustrezno cenovno politiko. Višje cene so možne le ob zagotovitvi dodatnih storitev oziroma nove kvalitete! Ko ocenjujemo celotno situacijo na avstrijskem tržišcu, lahko ugotovimo, da so rezultati pri tour operatorjih zelo različni, vendar relativno opti- mistični. Ker pa je njihov delež le okoli 25°/o celotne- ga prometa iz Avstrije, bo za nas še vedno odločujoč individualni gost in njegova odločitev za dopust. Da obstajajo velike možnosti za pozitivni preobrat v naslednjih mesecih, nam kaže že veliko povpraševanje v našem uradu v juniju 1998, ki je bilo kar za 90 višje od lanskoletnega," ugotavlja Ciglenečki. KAM NAMERAVAJO POTOVATI AVSTRIJCI V LETU 1998 (REZULTATI RAZISKAVE INŠTITUTA MITROPA) Letos Avstrijci po tej raziskavi na potovanjih ne bodo ravno varčni. Tretjina vprašanih namerava za dopust porabiti več denarja, četrti na podobno kot lani, 8% jih namerava zapraviti manj. Seveda jih je bilo kar nekaj, ki o tem še niso razmišljali. Anketiranci bodo počitnice namenili sprostitvi, uži- vanju kulturnih dobrin, zabavi, športu, zdravju in preventivi (wellness). Kar 46% jih namerava dopust preživeti v Avstriji. 47°/o je tistih, ki bodo odšli na oddih v eno izmed evropskih dežel. 26% jih bo letovalo v prekomorskih deželah. Izmed e'{ropskih dežel bodo največ potovali v Grčijo, Turčijo, Spanijo, Portugalsko in Francijo. Na vprašanje o številu potovanj v letu so odgovorili : 31% jih potuje enkrat, 49°/o potuje dvakrat, 13% jih potuje trikrat. Letni oddih traja običajno 2 do 3 tedne, 44°/o anketiranih letuje 14 dni in 32% jih letu- je 21 dni. Drugi del dopusta je običajno krajši, en teden in ga praviloma izkoristijo pozimi. 3 AVSTRIJSKO ZDRUŽENJE HOTELIRJEV Avstrijski hotelirji ugotavljajo, da bodo njihove aktivnosti v prihodnosti v znamenju sledečih za njihov razvoj pomembnih tem: 1. sodelovanje med hišami s podobno speciali- zirano ponudbo, seveda skupaj s bsterreich Werbung, 2. internet in ostali novi mediji ... vse več mednar- odnih poslov se odvija preko novih medijev. 3. drugačen način plačila storitev. Brezgotovinski način in različne elektronske metode plačeva­ nja današnji gost preprosto vnaprej pričakuje od gostitelja. Zaenkrat se pojavlja problem pri preveliki stopnji provizij, zato zveza predlaga trda pogajanja s podjetji, ko izdajajo kreditne kartice. 4. uvedba valute Euro je praktično že realnost. Zato je zveza avstrijskih hotelov s kolegi iz Evropske unije na aprilski konferenci na Dunaju govorila o lobiranju v EU. 5. "Small but beautiful" tipično avstrijski atributi so pri konkurenčnih primerjanjih: majhnost, osebni stik z gostom, zaupljivost povezana z relativno ugodnimi cenami. Seveda to velja za določene kategorije prenočitvenih kapacitet. S kategorijo "preisgUnstiger Urlaub" (ugoden dopust), želi zveza podpreti majhne in srednje hiše posebno tam, kjer bo prišlo do različnih oblik sodelovanja. Zagotovili jim bodo primerne programe šolanja. 6. kategorizirana kvaliteta V Avstriji je od 17.900 prenočitvenih objektov kategoriziranih 12.000, kar je v svetovnem mer- ilu enkratno in seveda daje gostu dober občutek v povezavi z ravnijo storitev. Seveda pa je ta klasifikacija še posebej dobrodošla na "elektronski trgih". 7. biti fleksibilen in pozoren na trgu Edino, kar se danes priznava na tržišč u, je po- znavanje želja, pričakovanj gostov in to, da se ta takoj vključujejo v strukturo ponudbe. Tako pričakujejo hotelirji, da jim bo v skladu z ostrejšo zakonodajo glede dovoljene stopnje alkohola za voznike, dovoljeno opravljati pre- voze gostov in da bo resorni minister omilil zakonodajo na tem področju . NOVA PONUDBENA SKUPINA NA AVSTRIJSKEM TRŽIŠČU - 50 PLUS HOTELS Cilj omenjenega združenja hotelov je, da se go- stom starejšim od 50 let omogoči udobno počitniško življenje. Združili pa so se hoteli, ki stoje na kulturno in pokrajinsko zanimivih lokaci- jah in so družinsko vodeni. Gost dobi že pred prihodom v hotel poseben vprašalnik, preko katerega sporoči hotelu svoja pričakovanja . Ti hoteli še kako upoštevajo poseb- ne želje gosta. Seveda se razume, da servis vključuje tako organizacijo prihoda in odhoda gosta, prenos prtljage in organizacijo izletov. Vsebinsko ti hoteli ponujajo pohodniške pro- grame, kolesarjenje, golf, programe za zdravje. še bolj podrobno: Sprehodi po poteh književnikov, sprehodi po Kneippovi metodi, preizkušanje v golfu, golf za seniorje, kegljanje, iskanje zdravil- nih zelišč, pogovori z domačini. Pri cenah programov je zanimivo to, da ne zaračunavajo dodatka za enoposteljno sobo. Zaenkrat je v združenju 36 hotelov, izdajajo svojo revijo, ki jo delijo v Avstriji, Nemčiji in Švici. Naklado ima 800.000 in jo prilagajo tistim časopisem, ki imajo največji procent bralcev nad 50 let. lt• ŠVICA: Več individualcev, manj skupin Direktor informativnega urada iz ZUricha poudar- ja, da na švicarskem trgu že dolgo ni bilo toliko storjenega kot letos. "Zelo odmevno smo nastopili na treh turističnih sejmih (ZUrich, Bern in St. Gallen), izvedli smo nekaj oglaševalskih akcij, organizirali smo uspešna novinarska potovanja, ki so povzročila številne objave v tisku in na tele- vizijskih postajah. število organizatorjev poto- vanj, ki imajo v programu Slovenijo, se je povečalo (fCS, COOP), kar za 40 odstotkov pa se je povečalo povpraševanje po informacijah v predstavništvu. število potnikov na poletih Adrie Airways iz ZUricha v Ljubljano se je povečalo za 45 odstotkov." Zvone Petek omenja možnost, da bi bilo lahko kaj narobe z metodologijo zajemanja podatkov, razen tega pa do tretjine švicarskih turistov v Slovenijo prihaja z nešvicarskimi potnimi listi. Absolutne številke v prvih mesecih so nizke, toda lahko se hitro spremenijo. Vsi kazalci obetajo boljše rezultate v poletnih mesecih, zanesljive napovedi pa ni mogoče podati. Dejstvo je, da je Slovenija za švicarske organizatorje potovanj obrobna, rezervna destinacija, če pa bi to žele li spremeniti, bi morali na švicarski trg vložiti bistveno več sredstev, ocenjuje Petek. DEJSTVA NA ŠVICARSKEM TRGU Podatki za prvih pet mesecev za švicarski trg (- 8%, nočitve -6%) so sicer slabi, vendar niti ne tako zaskrbljujoči. Po lanski 13 odstotni rasti smo glede na uspešne nastope na sejmih v ZUrichu, Bernu in St. Gallenu pričakovali nadaljno rast števila švicarskih turistov. Naš optimizem so pod- krepili tudi novi organizatorji potovanj, ki so v svoje programe vklljučili Slovenijo, vendar se napovedi niso uresničile. Vzrokov za to je več, osnovni pa verjetno leži v tem, da smo na tržišču še vedno premalo prepoznavni, kar je rezultat naše neprisotnosti na tem trgu v preteklosti. TOUROPERATORJI: • Kompasu, kot največjemu specialistu prodaja pada, zlasti julija (kot vzrok navajajo svetovno prvenstvo v nogometu). Poleg tega je na tržišču še vedno veliko "last minute" -cenenih ponudb, portoroški hoteli pa so tudi dvakrat dražji od hotelov na Cipru in Malti, tako da kljub ugodni IT ceni, ki jo daje Adria Airways, paketna ponudba ni konkurenčna. • Avtobuserji: Walliser (Portorož) vsak teden pušča v Portorožu od dva do šest turistov, ostale odpelje dalje v Istro, ostali opravijo eno do treh voženj v pred- in posezoni. CTS Trave! je kot edini novinec obstal kljub ne najboljšim rezultatom in vlaga veliko denarja v promocijo (Rogaška, krožna potovanja, Portorož), ostali trije pa so po slabem začetku prodaje obupali in nas č rtali iz programov (IT Trave! - čarter za Portorož, Coop Extra - Portorož, Marti - Portorož). • Najbolje gre specialistom: Eurotrek (kolesarjen- je, rafting) beleži porast, v avgustu pa ima celo nekaj večjih skupin, Agrar Reisen ("kmetijska" potovanja) načrtuje jeseni že tretjo skupino, Fly Fishing Adventure (ribištvo) javlja 20% več gos- tov, ki bi jih bilo še več, če bi našel partnerja, ki bi izposojal avtomobile po primerni ceni. VZROKI • Trendi v turističnem prometu Švica - Slovenija so torej jasni: • padec organiziranega turizma (avtobus, letalo), • nazadovanje destinacij takoimenovanega masovnega turizma, • rast prodaje pri specialistih (kolesarjenje, raft- ing, golf, ribolov, jahanje, razni drugi športi kot denimo jadralno letenje, pohodništvo, kampi- ranje), • izjemen porast zanimanja za notranjost Slovenije: Triglavski nacionalni park, dolina Soče, • večje zanimanje individualcev Po naši oceni je ta trend dober. Povprečni športni ribič porabi na enem potovanju v Slovenijo od 2500 do 3000 švicarskih frankov, kolesar do 1500, medtem ko avtobuserji ponujajo denimo Portorož v predsezoni za 390 frankov). Manjše število turistov vsaj s švicarskega trga še ne pomeni manjšega zaslužka, temveč nasprotno. Masovni turizem prinaša "veliko smeti in malo denarja". Iz Švice ga torej ni pričakovati in na tem trgu bomo skušali storiti vse, da bomo ob vse boljši kakovosti slovenske turistične ponudbe tja usmerili tudi kakovostne in za deželo in njeno kul- turo zainteresirane obiskovalce. S. MADŽARSKA: Slovenija je draga Po podatkih statističnega urada RS je Slovenijo v prvih štirih mesecih obiskalo 7715 turistov iz Madžarske, od tega približno 500 s posredova- njem različnih organizatorjev potovanj oziroma turističnih agencij. Indeks v primerjavi z lanskim letom je bil 104. Podobno je pri prenočitvah (31.950), indeks 106. Da trend ni boljši, je po mnenju informacijskega urada CPTS v Budimpešti krivo dejstvo, da je Slovenija za večino Madžarov predraga, tako življenje, kot zgolj namestitve. V Sloveniji ni na razpolago dovolj cenejših prenočišč, zlasti pa to velja za večja mesta. Tudi za mlajše goste Slovenija ni preveč zanimiva, ker primanjkuje mladinskih hotelov, če so, pa so odprti le med poletjem. Napoved za poletne mesece je podobna lanski, saj ne pričakujejo večjih odstopanj, zaradi zgoraj naštetih razlogov in pa zato, ker madžarski turisti poleti večinoma letujejo ob morju, slovenska obala pa se jim zdi predraga. V zadnjem mesecu se je zaradi nekaterih objavl- jenih člankov o Sloveniji povpraševanje sicer močno povečalo, vendar se vse prevečkrat ustavi na točki, ko ljudje vprašajo za ceno. Madžari v Sloveniji tudi pogrešajo posebne ponudbe, poceni družinske pakete, skratka vse, kar bi že v osnovi omogočilo nižje cene. Pregled trenutnega bookinga vodilnih tour opera- torjev: Winterman 1900 Tensi Tours 1400 ~mp~ 500 Globetour 330 Neckermann 180 Cartour 130 Express 15 Skupaj 4355 ·- 6. DRŽAVE BENELUKSA: Nizozemd letujejo v Aziji V prvih štirih mesecih je v Slovenijo prišlo iz Nizozemske 3455 turistov (index 86). Iz Belgije pa je v prvih štirih mesecih prišlo 2933 gostov (index 87). Do upada gostov je prišlo zaradi nekaterih okoliščin na mednarodnem trgu. Ena od pomem- bnih je izjemno povečanje daljno azijskih ciljev, (Tajska, Indonezija, ... ), k čimer so prispevale neverjetno atraktivne cene. Eden od razlogov, ki ga ni treba zanemariti je tendenca višanja cen v Sloveniji. če to postavimo v kontekst ostalih držav srednje Evrope, kjer cene ostajajo iste ali pa celo padajo, je to le del odgovora. Cena je še zmeraj eden od odločilnih faktorjev. Eden od raz- logov je tudi prenizek proračun za oglaševanje Slovenije v medijih. "Po reakcijah in telefonskih klicih, ki jih prejemamo v zadnjih tednih, menimo, da se bo število potnikov, ki se bodo odločili za bivanje v Sloveniji poveča lo in prišlo na lansko raven," ocenjuje direktor informacijskega urada v Rotterdamu Andrej Zupančič. 7. VELIKA BRITANIJA: Na počitek od nogometnega stresa V prvih štirih mesecih je Slovenijo obiskalo skoraj 4000 turistov iz Velike Britanije, kar je za 31 odstotkov več, prespali pa so 15 tisočkrat, kar je za 28 odstotkov več. Nekateri britanski tour ope- ratorji so z letošnjimi rezervacijami, zlasti na območju Gorenjske, kjer nesporno kraljuje Bled, zelo zadovoljni, zlasti pa gre tu za Crystal, Thomson in lnghams. Bled je pri Crystalu po priljubljenosti celo izpodrinil avstrijski KitzbUhel, ta britanska družba pa je Bled (mogoče tudi zara- di dobre prodaje) izbrala za kraj redne letne kon- ference svojih pogodbenih partnerjev. Po podatkih agencije Slovenija Pursuits, je povpraševanje in tudi čisto konkreten booking močno naraste! po tem, ko so Angleži izpadli iz nadaljevanja svetovnega prvenstva v nogometu. 8. ZDA: Izjemno dobri obeti Letošnje leto bo za Slovenijo, kot kaže, na ameriškem trgu v dosedanjih sedmih letih delo- vanja turističnega urada najuspešnejše. Do zdaj je imelo v programu Slovenijo v ZDA 12 ameriških tour operatorjev in turističnih agencij, za naslednje leto sta nas vključila v svoje kataloge še dodatno dva. V Kanadi zaenkrat samo Kompas lnternational - Montreal in njihovi poslovni part- nerji kot npr. Mariin Travel. Iz telefonskih pogovorov tako z zaposlenimi v tu- ristični industriji in individualci ugotavljamo, da je na prvem mestu vseh, ki bodo obiskali Slovenijo, že lja po tem, da odkrijejo nekaj novega v Evropi, saj so bili doslej že najmanj dva ·do trikrat na stari celini in želijo videti nekaj novega. Na drugem mestu so tisti, ki so že bili v Sloveniji v času Jugoslavije in hočejo videti "novo državo", na tre- tjem mestu pa je etnični turizem -predvsem obisk Kočevja z okolico (teh bo največ pripotovalo s Kollandrom, ki še vedno največ pokriva prav etnični turizem). , Napovedi ETC (European Travel Commission), katere članica smo že sedem let in bo leta 1999 praznovala 50. letnico obstoja v ZDA in Kanadi, so zelo optimistične: Pričakujemo, da bo letos obiskalo Evropo 10,5 milijona Američanov, cilj za leto 2000 pa je 12 mil- ijonov. Lani je obiskalo Evropo 11,7°/o vec Američanov kot leta 1997 (9,955,576 oziroma po podat1