Poštnina plačana v gotovini Maribor, sobot? ?*. oktobra 1957 ' 'Zšt',"3BaaKSEass: Stev. 24?. leto X!. 'XV58U .. ".zzrj?': MARIBORSKI Cerna 1 Din v Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 21-55 Izbaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Veija mesečno prejemati v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Gori® slovanskega Benjamina ob priliki 17. obletnice koroškega Plebiscita smo povdarjali, kako so ravno slovanske države, oni državni organizmi, Jer ni enakopravnosti in dobropočutja Sajno za državljane slovanske narodne jjriPadnosti, ampak tudi za one državlja-C’ ki so druge narodnosti in ki uživajo v Polni meri pravice narodnih manjšin v smislu obveznosti, ki jih nalagajo narod-jjomanjšinski meddržavni dogovori. Tega ejstva ne bo mogel nikdo zanikati, kdor ickaj objektivno presoja narodno manj-sniske probleme in prilike po drugih dr-/'avah, ki niso slovanske. Tukaj prihaja-Predvsem v poštev Italija, Madžarska, •Avstrija in Nemčija. Žal ni možno v okvi- 11 tesnega prostora na dolgo in široko j^Pravljati o teh vprašanjih, ob katerih e je nagromadilo obtežilnega materiala ^a cele folijante. Naj zadošča samo ugo-Ovitev, da bi bili naši rodni bratje on-‘fan meja zelo, zelo zadovoljni, če bi l‘j deležni vsaj skromnega odstotka °Di'h pravic in svoboščin, ki jih uživaio .nas razne narodne manjšine. Treba ‘e samo za 24 ur stopiti na tla našega ob-^ j n ega Maribora, pregledati terern in voievrstne razmere, odpotovati zatem ekam drugam ter potegniti paralelo ... } Gornje trditve niso floskula in niso pra-marnje. Nov krik prihaja namreč iz iz področja, kjer biva slovanski el>iamin in kjer je veliko gorja. V zad-Jem £asll čutijo Lužičani vse ostreiše adzorstvo rajhovskih policijskih in obla-T 5.nih organov. Utesnjevanje svoboščin r Ličanov se nanaša na vsa podroojr na-P3nega bitja in žitja, delovanja in nehajo Razpustu lužičko srbskega društva uoniovina« je sledil razpust »Matice srb Nova poteza Londona in Pariza Umote vedi Akciia za premine v ŠpanUi PARIZ, 23. oktobra. Tukajšnji tisk ugodno komentira EdenOv govor v spo dnji zbornici. V tukajšnjih političnih krogih računajo, da bodo komisije, ki pojdejo v Španijo, že v teku 6 tednov lahko predložile svoja poročila. Glavno ie v tem meddobju, da Uveljavljajo nevtralitetno stališče predvsem one države, ki so doslej pošiljale največ prostovoljcev in vojnega materiala v Španijo. Zelo bi bilo želeti, da se v tem meddobju reši tudi problem premirja in bosta storila primerne korake v tem cilju pariška in londonska vlada in sicer tako v Va-lenciji, kakor tudi v Burgosn. Iz Barcelone je prispela semkaj delegacija katalonskega parlamenta, ki išče v Franciji pomoči za vpostavitev miru. PM mitjem ljudi se i&d m Ut md ŠANGHAJ, 23. oktobra. Pol milijona vojakov se bori pred Šanghajem na življenje in smrt od severozapadnega dela mesta do Vpsunga. Borba, ki se je pričela z najnovejšo japonsko taktiko, ka- tere smisel je prodreti kitajske obrambne postojanke pri Tasangu, se nadaljuje z ne zmanjšamo srditostjo. Japonci trdijo, da se jim bo to prebitje kitajske fronte posrečilo. ske« izpust v v Budišinu. Prepovedano je delo-?nie dobrotvorne organizacije, ki je pod rala lužičke srbske dijake. Sledil je j. zPust tiskarne in založništva v Budi-ki je bilo v lužičko srbskih rokah. Obl vi^ s0 e<^lni luž>čko srbski dnevnik. , °!astva so zaplenila ves sokolski »nVeii t r» koliko ga jo še ostalo po razpustu J"'eza lužičko srbskega Sokola. V sokol . ;h telovadnicah so se pojavili Organi °r(w- IK>i‘CIJ? *er zaplenili vsa telovadna Dusf*3 'n PriPrave> ki so še ostale po raz-iih 1 navedene sokolske zveze in ki so ^ Posamezna sokolska društva shranila » Cas, ko bodo slovamskemu Benjaminu i lepši časi. ^ krnjevanje narodnih svoboščin pa se-ne Cclo v zadeve osebnega značaja in se Ven°^iuje s« no na utesnjevanje društ-’i’a]-e in °^e nar°Jno kulturne svobode. !iie'° 5,2 ^°Saja, d? se previdno in stoo-it;r’a odvzemajo potni listi vsem ekspo-tii 111111 zavednim lužičko srbskim jav-bii0 Bavcem. Kakor bi v danem slučaju kjerniOKoSe razumeti te ukrepe v državi, r0tj Je do skrajnosti zatrt vsak polet na-tak"2'?a t)°'nos'a ia narodne samozavesti, v0°,je na drugi strani povsem neumlji-nja* a so deležni tega postopka in ravna-«ki |UCv P°Polnama neeksponirani rajhov-{^ajl Pavijani lužičko srbske narodnosti. tlaielv°Vska oblastva pa gredo celo tako iatijC' da Sklanjajo vsako nadaljnje izda bre.C 110vih potnih listov lužičkim Srbom k y ?z’ra na to, če zahtevajo potni list kinsi-t 0v os,ehnega, poslovnega ali rod Ha(j-'CSa značaja. Ob mejah je i>oostreno malodame popol-oStU|U sključen vsak stik Lužičanov z tn Predvsem slovanskim svetom. Hovsk^'1- k' sa zasledujejo pri tem raj-Si0v a oblastva, je povsem prozoren. — iZglirn . ^enjaniln n'a-i hi bil popolnoma pq Sodnik Za!ame|ski“ (K nocojšnji preanieri.) Kar ie Shakespeare za angleško, Cor-neille za francosko, pomeni Calderoii za špansko gledališče. Anglija, Francija in Španija so se ponašale že od začetka šestnajstega do srede, osemnajstega stoletja z nacionalnim odrom, dočim ga Italija in Nemčija nista imeli. Seveda bi bilo nesmiselno pri petih. največjih kulturnih narodih Evrope, jemati kot merilo za kulturni podvig njihovo duhovno nadarjenost ter s tega vidika pripisovati Nemcem in Italijanom duhovno manjvrednost od ostalili treh. Temu odločno zoperjuje dejstvo, da sta imeli poslednji dve državi prav toliko pomembnih in znamenitih glav kakor prvi trije narodi. Na ta duhovni duševni in umetnostni podvig prvih treh držav so vplivale tedaj pred vsem gospodarske razmere, ki so največkrat odločilnega pomena za razvoj in razmah velikih kulturnih dogodkov. Po dolgi noči srednjega veka, je pri vseh evropskih narodih napočilo nenavadno živahno in bogato duhovno življenje. Ta preobrat, to vstajenje, pa so povzročile in stvorile gospodarske prilike: začetek kapitalističnega gibanja, industrija in trgovina so strmoglavile fevdalni red srednjega veka, ustvarile meščanski razred, mu dale ugled, svobodo in moč. S srednjeveško družbo je padla srednjeveška država, z meščansko družbo je nastala nova, meščanska država. V tej »novi« državi sc je v narodih začel vzbujati tudi čut njihove narodne pripadnosti in sicer v tem večji meri, kolikor bolj sta naraščajoča trgovina in industrija navezali skupne interese po vsej državi. Skupni interesi pa so bili gonilna sila tudi za politično centralizacijo. Šele v nacionalni, ljudski državi, je bila mogoča nacionalna drama velikega stila, in ker so si ustanovile Anglija, Francija in Španija spričo gori omenjenega razvoja, velike nacicnaine države, so se lahko tudi povzpele do velikih nacionalnih umetnin in gledališč, dočim' se Italija in Nemčija nista mogli ponašati s takimi gledališkimi umetninami in gledališči prav za to, ker sta bili radi gospodarskih neprilik razcepljeni v nešteto državic. Jasno je, da so drame Shakespearja, Corneilleja in Calderona po svoji strukturi in vsebini močno različne, kakor je bil različen kulturni in politični razvoj njihovih držav. Shakespeareove drame imajo aristokratski, Gorneilleove dvorski, Calderonove pa verski značaj ali nadih. Španija sedemnajstega stoletja je bila v svojem zgodovinskem razvoju močno povezana s papeško svetovno monarhijo, vsled česar se je razvijala in rasla kot moderna država v katoliškem duhu. V atmosferi španskega katolicizma se je razvijalo tudi Calderonovo dramatsko ustvarjanje. Iz tega ozračja jg. rasla Cal-deronova drama tako sigurno in dognano, kakor je poganjala grška drama svoje korenine iz duha grških pravljic, Kalida-sova drama pa iz sveta indijske religije. Bilo bi pa docela zgrešeno smatrati ali nazivati Calderona kratkomalo — katoliškega pesnika, t. j. kot tendencioznega pesnika, ki mu je zgolj do poveličevanja katolicizma. Ce bi ta enostranost držala, bi Calderon nikoli ne pomenil tega, kar je pomenil in pomeni še danes za svetovno literaturo. Umljivo je, da je Calderon, ki je bil tako neposredno povezan in zlit z verskim ozračjem svojega stoletja iu svoje dežele, v svojih osebah, situacijah in rešitvah svojih dramatskih del, računal z družbenim ustrojem in mišljenjem svojega časa kot z neovržnim dejstvom. V tem smislu učinkuje španski nojem »čast« v neštetih njegovih dramah kot vzvod za razgibanie oseb in odrskih situacij. Za Calderona je pojem »čast« iieobhodno potreben rekvizit vsega javnega življenja. V »Sodniku iz Zalaineje* je pojem časti tako dramatsko stopnjeval, da podobne primere ne najdemo v svetovni literaturi. če hočemo docela razumeti Calderp-novo pesniško ustvarjanje, se moramo poglobiti v svetovno verski nazor tistega časa. V Calderonovih dramah fcrna smisel tragičnosti poseben poudarek; vse človeške konflikte, vse situacije je treba gledati pod lupo večnosti. Vse zaprek vse zagonetke, spori, uedognanja, * M. Senkovič Nihče bi ne verjel, da praznuje ta mož to dini svoj 70. rojstni dan, ker nas varata niegova žilava vnanjost iu izredna č;-lost. Prav tako čvrst in prožen je njegov duh v neprekinjeni delavnosti, ki popolnoma izloča ono od mnogih penzijonistov tako neželjeno dolgočasje. Je to eden od redkih duševnih kovariev v doslednem miselnem snovanju: Doma in na rednih sprehodih, sam ii.i v družbi razglablja o delikatnem in kompliciranem problemu mladinske vzgoje, razpravlja in objavlja svoje obsežno pedagoško znane. Njego- vi nazori o sodobni izobrazbi mladine, so mladi, sodobni, njegov optimizem in volja sta neuklonljiva in jaka gonilna sila njegovi produktivnosti. Na našem pedagoškem polju je zarezal vidno brazdo v pravcu moderne življenjske vzgoje, ki ji je utiral pot s knjigo »Prosto spisje«, izšlo že pred vojno, in z vso doslednostjo nadaljeval z neštetimi prispevki v publikacijah »Šel. Matice«, v »Popotniku«, ki mu je nekaj let sem ured nik itd. Zaslužnemu delavcu-pedagogu tudi naše priznanje z željo, da bi se še dolgo plodonosno uveljavljal pri tako pomembnem vprašanju naše vzgoje. ■* Šol. Matica in Ped. centr. se jutri poklonita znanemu pedaeogu-poborniku mo derne šole. upokojenemu šol. inšpektorju g. M. Benkoviču. rodne grude takoj ob prevratu odzvali pozivu svojega generala, ki je klical svoje zveste fante na pomoč. Ne smemo prezreti dejstva, da so mnogi naši borci — bas takrat, ko jih je najbolj nujno potrebovala naša domovina, zamudili najlepšo priliko, zasigurati si svojo bodočnost. Mnogi od teh vrlih pionirjev, ki so nam z osvoboditvijo Maribora, Koroške in naše severne meje zgra dili temelje za lepo bodočnost in naš današnji obstoj, trpijo danes pomanjkanje in glad. Kot brezposelni tavajo po raznih tovarnah in podjetjih ter prosjačijo za košček kruha, s katerim bi ublažili glad svojim lačnim in raztrganim otrokom. Kako tesno in nerazdružljivo je javnost zvezana s svojimi borci v drugih državah! S kakšnim pompom poveličujejo ob vsaki priliki zasluge svojih borcev, ki se ne dajo v nobenem slučaju primerjati s požrtvovalnostjo naših vrlih borcev! Radi tega je dolžnost naše mariborske javnosti, da ob vsaki priliki pokaže pred svetom, da ve tudi ona pravilno ceniti zasluge in požrtvovalnost naših borcev! To maj pokaže s tem, da se drevi polnoštevilno zbere v Narodnem domu in da podpre hvalevredno akcijo v prid revnim Maistrovim iborcem. Mtdm ušmmkm Kljub nizki naročnini našega lista, • možnosti vsestransko informira nase n _ ročnike, imamo mnogo neporavnane n i ročnine, ki nam nalaga poslovne »^ všečnosti. Opozarjamo na to prizadete -prošnjo, da poravnajo zaostanke, sic bomo prisiljeni prekiniti nadaljno posiJ* nje lista. Špmm Tik pod Pohorjem Iskra zanet*ia p 70!efitfco zaslužnega slovenskega šolnika g. Matije 3-nkcviča, obl. šol. nadzornika v p. proslavita v nedeljo 24. t. m. ob 10.30 uri v slavnostni dvorani dr. 'učiteljske šole v Mariboru Slovenska šolska Matica in Pedagoška centrala. Vabljeni so vsi šolniki in slavljenčevi prijatelji! Maj n® bo- Mariborčana ... Ni ga gotovo Mariborčana, ki mu ne bi bil pri srcu lepi del naše domovine z Mariborom, koroško in severno mejo, ki so ga naši vrli borci leta 1918/19 s svojo junaško požrtvovalnostjo osvobodili izpod tujega jarma. Mnogo tovarn in industrijskih podjetij, ki se v našem lepem Mariboru oziroma v severnem delu naše domovine vedno v večjem obsegu razvijajo in jih še čaka v naši osvobojeni državi najlepša bodočnost, prav gotovo ne bi bilo danes in tisoče družinskih očetov ne bi imelo zaslužka na osvobojenih tleh, da se niso naši borci, prežeti z nacionalnim duhom in iskreno ljubeznijo do SCsranraboS s smršrsim izidom V četrtek sta se vračala posestniški sin Ploj Ludvik iz Ljutomerc pri Gornji Radgoni ter delavec Ščavničar franc iz Gor. Radgone na svojih dvokolesih proti domu. Oba sta vozila vštric in po levi strani. V mesebojnem razgovoru sta preslišala signal avtomobila ravnatelja slatinskega zdravilišča, ki se je vračal iz Gor. Rdgone. Avto je zavozil tik ob rob ceste, toda mesreče ni mogel preprečiti. Zajel je Ploja, ga potegnil s kolesom vred pod kolesa avtomobila. Težko ponesrečenega in z zlomljeno nogo so Ploja odpremili v bolnišnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Ščavničar je pri karambolu zadobil lažje poškodbe. Uredništvo in uprava »Večern>ka« in tuk. podružnice »jutra« imata odslej samo telefonsko številko 24-55 (ne več 24-40). V Berlin na svetovno lovsko razstavo bo vozil posebni vlak! Vožnja, prenočišča, zajutrek Hd. le Din 1.575.—. Na potovanju ogled Miinchena, Potdama, Hamburga, Dresdetia in Prage. Prospekti, in formacije in prijave pri »Putniku« Mari bor - Celje - Ptuj. v bližini Vvuttejeve domačije je imel malo hišico delavec Gregom. Ker sta n;oZ. I in žena odšla po opravkih, so ostali otroc. sami doma. Iz zakurjene peči je nenadn Šinila iskra na posteljo, kjer je prič®1 tleti. Postelja je bila kmalu vsa v ot0' otroci so zbežali na prosto. Medtem P* je plamen zajel vso opravo in je bila n*' šica na mah v ognju, ki je uničil t3fv' gornovo skromno domovje, še prednoso mogli sosedje prihiteti na pomoč. Šk0^0 cenijo na 10.000 dinarjev. ; Blast&kova »Velika pratika« za ie.° 1938 je izšla in se razpošilja za ceno D111 5.— za vsak komad. Naročila na tiskaj' no J. Blasnika nasl., Ljubljana, Breg v 10—12 in se dobi tudi v trgovinah. To J® najbolj priljubljeni in najbolj razširienl slovenski ljudski koledar že od nekdaj. V prekrasne Haloze prireja »Putnik* izlet z modernim avtokarom v nedela dne 24. t. m. Vožnja in kosilo na MaJ' skem vrhu le Din 85.—. Takojšne prijav“ pri »Putniku« Maribor. KINO KAVARNA KINO BAR Varijetc velikomestni, glasba prvorazredna, jedače in pijače izvrstne, postrežba odlična. Kaj hočete še? Vsako nedeljo popoldanski kon‘e,t * varijetnlm sporedom l Posetite Dunaj ob priliki izleta »Putni* ka« z modernim avtokarom od 4. do '• novembra. Vožjna in vizum le Din 260.-Zasigurajte sl mesta! Informacije in Pcl' jave pri »Putiku« Maribor - Celje - PtUJ: Matere in očetje! Pri vzgoji in n^gl vaših otrok vam bo najboljši svetova*® mesečnik »Roditeljski list«. Celoletn® naročnina je 24.— din. Naročite £a pr Pedagoški centrali v Mariboru. dejo rešitev v Bogu. Pri takem pojmovanju je umljivo, da Calderon v svojih delih pogosto zanemarja dinamično razgibanost oseb, radi česar pa se nujno stopnuje lirična stran nastopajočih. (Klasična primera liričnega nastrojenja je šesta slika v »Sodniku Zalamejskem«.) Za Calderona, ki pozna »višjo resničnost«, dramatski zapletki in njihovi vzročni raz-pletki zunanjih dogodkov niso bistvenega pomena, zato zaide včasih v tem pogledu pesnik v tehnične nelogičnosti. Cal-deronu je glavno, da pride do veljave idejna stran njegovih del, zato se zdi češče tehnična stran njegovih dram današnjemu okusu anahronistična in večkrat morajo poseči vmes čudežni dogodki za nadaljnji razvoj dejanja. Calderonove posvetne drame so kot umetnine na sredi med antično grško dramo in dramo današnjega časa. kakor se je biia razvila od Shakespearja do danes. Z dramo Grkov imajo Calderonove dramatske stvaritve skupno samo verski kult. Pri Grkih ko pri Calderonu nimajo ljudje in njihova dejanja vpliva na potek dogodkov, temveč* nadčloveške in nadnaravne moči so gonilna sila vsega dogajanja in dognanja. Ločijo pa se Calde-ronove pesnitve od grških in se približujejo našemu času po pojmovanju posameznih karakterjev v drami. Dočim skušajo grški klasiki odvzeti svojim osebam individualne poteze na račun splbS- ustvaril ta genij s svojim »Sodnikom Za-lamejskitn« tako močan dramatski umotvor, v nekem pogledu tako rekoč revolucionarno dramo, kakršne ne pozna niti klasično gledališče Angležev in Francozov. Do neke mere bi »Sodnika Zalamej-skega« mogli imenovati celo moderno dramo in zato ni čuda, da jo še danes' uprizarjajo največja reprezentančna gledališča. Borba za poštenje, pravico in čast je v »Sodniku« kljub nekaterim tehničnim pomanjkljivostim tako jasno in močno prikazana, da tudi človek našega stoletja s pridom uživa to umetnino. Posamezni značaji so z ostrimi potezami tako določno zarisani, da,na prvi pogled razodevajo genija. Pedro Crespo, sodnik Zalamejski je bogat, ugleden, daleč naokoli spoštovan kmet. čast je njegova maksima. Kupil bi si lahko plemiški naslov, ki bi ga rešil vojaške nadlege in drugih nevšečnosti, toda ne! Svojemu sinu pravi: »Nič! Ponarejena čast: ne maram je. Živim na svojeni, domu, očetje moji vsi so bili kmetje, Tn kmetje naj ostanejo sinovi!« Z zaničevanjem gleda Pedro Crespo na nagnito in propadajoče plemstvo. Po vzorcu Dona Ouijota jc pesnik mojstrsko upodobil nadutega plemiča Menda in njegovega parazita Nunjo, ki štrlita kakor nosti, zna Calderon sigurno in krepko ! dve prepereli ruini v moderni svet me- ! NČunstva. Tudi druge osebe so posrečeno | orisane, n pr; moški vagabund v vojaku irsbcPer!" 1,1 -^n-ski v niarketenderici | Cliispi; d-i.-. .»icklinjajoči in rohneči, to- postaviti na oder na odločilno mesto !: di z močnimi individualnimi črtami. Ki:' verski mistiki, ki ji je zapade! • naj-1 zlasti zadnja leta svojega življenj:*, da pošteni in z vojaškim zamosom Pr<\ žeti general Don Lope. Ves živ je PrC uami tudi gospodarsko in moralno Pr(^ padli plemič Don Alvaro, ki se jc udin!a_ kot stotnik vojaštvu ter se na racu kmečkih žuljev šopiri in uganja P°-razvratnosti. In ko se ta naravstvei . propali plemič v častniški suknji sponi na fevdalno »pravico prve noči«, 11 .L »sodnik« zvezati podleža, ga vreči v in ker kljub sodnikovi prošnji noče vrn * časti sodniku in njegovi hčeri, ga kra:;1 komalo obsodi na vešala. Kralj je spr^0 nejevoljen na to samovoljno sodbo, a spozna, da je Crespo ravnal po vsej P vici, proglasi hrabrega maščevalca sv in hčerine časti za sodnika za vse z* dni v Zalamcji. Na prvi poglod se j1 * zdi kraljev nastop kot deus ex macn ■ brez potrebne življenjsko odnosno o ske upravičenosti. Zamisliti pa se nio mo v Calderonove čase, ko so kmetje meščani živeli v globokem prepnea^j da so kralju zato na svetu, da brantf ščitijo kmetiški in meščanski stan i . nazadnje tudi varujejo pred £*fynsuDo-izgredi vojaških najemnikov. Ce to števamo, narn je ob koncu drame ra Ijiva tudi ta »apoteoza« kralja. Calderon de la Barcai se je rodil le » 1600 ter učakal 81 let. Živel je ■ ^ tovnjak, vojak in nazadnje kot d in je v tem času napisal preko - ,v0. ličnih del. Izmed vseh njegovih urn rov pa je najmočnejša, I]aiJvld.1’erJ's „• v5j-popolnejša njegova ljudska iega formata »Sodnik ZalamejskK. Jože Kov.i-*- V Mariboru, dne 23. X. 1937. ^mer"” -»iSKEaSS** Naročnikom in čitateljem .tVečernika*' Ker nam ob sobotah h tehničnih vzrokov, predvsem radi razlogov pravočasne 1 dostavitve lista zuanjim naročnikom ni1 mogoče izdati lista v večjem obsegu, sta 1 se odločila uprava in uredništvo našega usta, da nadoknadita čtivni obseg lista na ta način, da bo sobotna številka izhajala redno na šestih straneh, da pa bo radi tega »Večemik« vsako sredo izhajal tudi na šestih straneh. S tem upamo, da bomo ustregli čitateljem in naročnikom. I. banovinski sadni sejem otvorjen! Kino »UnH>n«. Veličastni film prekrasne vsebine »K novim obalam« Žarah Le-yder Willy Birgel. Na Vse svete v Gra-z! Dvodnevni izlet »Pučnika« z luksuznimi avtokari. Od 31. okt. do 1. novembra. Vožnja in vizum le Din 110.—_ Prijavite se takoj pri »Put-iku« Maribor - Celje - Ptuj. Otroški veziiki, nainovejši modeli najceneje pri ■OBNOVA* Jurčičeva ul'ca 6 Vaša deca ne bo več kašljala... ker dobite že danes toplo obleko po neverjetno nizkih cenah pri Turadu, Ateksan-drova cesta. ODDOLŽIMO SE MAISTROVIM BORCEM za leto 1918.-I9. ko so prostovoljno doprinesli največ je žrtve za o®v obolenje Maribora in naše severne meje ter poselimo drevi njih prireditev v Narodnem dom«, da s tem podpremo njihove bedne člane. Lntkovni odsek Sokola Maribor - matica, ponovi igrico »Rdeča kapica in čarovnica«, v nedeljo 24. tm. ob 3. uri pop. v Narodnem domu. Spominski večer prezidenta Masaryka. V ponedeljek- 25. oktobra priredi ljudska univerza v zvezi z Jč ligo v Mariboru prcdavan-ie prof. Šedivega: Masaryk kot voditelj in simbol Čehoslovaške. Ker je s tem proslavljen tudi češki narodni praznik, prosi Jč liga svoje članstvo, da obišče to predavanje. Pred šestimi leti so pod vodstvom šolskega upravitelja Kramerja Šentpetrčani prvič razstavili svoje sadje v amerikan-skih zabojih, in sicer z namenom, da se sadje vnovči. Ta prvi korak je dal pobudo kmetskim in sadjarskim podružnicam, da so pO tem uspehu'stalno prirejali take sadne razstave. Po trdi borbi proti raznim predsodkom so si kmetje na področju sreskega načelstva Maribor levi in desni breg uredili svoj tradicionalni sadni sejem in tako uresničili njih dolgoletni sert. Z neznatnimi podporami (lansko leto niso prejeli niti banovinske in niti državne podpore), so si znali pomagati in razvil tako propagando, da so Mariborski sadni sejmi znani ne le v dravski banovini, ampak po vsej državi in še daleč čez meče. Tako so se prepričali tudi vsi merodajni faktorji o gospodarski važnosti te prireditve. Letos se je odločilo Sad jarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani, da z izdatno banovinsko in državno podporo priredi letošnji sadni sejem, kateremu se je pridružila velika sadna razstava, katere, se udeležuje vsa banovina in tudi nekaj zadrug iz drugih banovin. Svečana otvoritev I. banovinske sadjarske razstave in sadnega sejma se je vršila danes dopoldne ob 10.30 in so se zbrali ob tej priliki na razstavnem prostoru na verandi Union predstavniki civilnih in vojaških oblastev ter zastopniki gospodarskih, nacionalnih in kultur- nih organizacij. Razstavo je otvoril predsednik Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani vpokojeni sadjarski inšpektor g. Martin Humek, ki je uvodoma pozdravil pokrovitelja prireditve bana dr. Natlačena, nadalje med drugim sreskega načelnika dr. Šiško in. Popoviča, policijskega šefa dr. Trstenjaka, podžupana Zebota in magistratnega direktorja RodOvška kot zastopnika mariborske mestne občine, prošta dr. Vraberja ter msgr. Umeka, podpolkovnika Ktlerja in Maslača kot zastopnika vojske, ravn. Loosa in Golouha kot zastopnika zadruge Mariborski teden, veletrg. F. Pinterja kot zastopnika zbornice za TOT, veletrg. Oseta kot zastopnika Združenja mariborskih trgovcev, državnega tožilca dr. Zorjana, predsednika okrož. sodišča dr. Žiherja, ravnatelje mariborskih sred. šol dr. Herica, Mastnaka in Kadunca, zasto-pniike Prizada in ministrstva trgovine in druge. Nato je g. Humek v daljših izvajanjih prikazal prizadevanje Sadjarskega društva za dvig in napredek sadjarstva ter se končno zahvalil prireditvenemu odbofu ž ravn. Priolom na čelu, ki je organiziral tako krasno razstavo, ki ie doslej največja v naši državi. Nato je še spregovoril ban dr. M. Natlačen in proglsil razstavo kot otvorjeno. Številni odličniki so si nato ogledali sadni sejem in razstavo. Sedni sejm in razstava trajata do 1. novembra. Trgovske knjige, rednike, brzoveze i. t. d. izdelale najeenejše it III r IVI knjigoveznica ^ W LI A L Česky klub. V nedeljo dne 24. t. m. ob 15. uri se vrši v mali dvorani Narodnega doma, II. nadstropje, proslava našega narodnega praznika »28. fijna«, pri kateri Priliki se bodemo spominjali našega bla-iiopokojnega Prezidenta - Osvoboditelja T. O. Masaryka. Sodeluje vojaška godba. Cela češka kolonija na svidenje! Odbor. Predilniški tečaj. Narodno strokovna zveza v Mariboru otvori 1. novembra t.l. za svoje člane in ev. druge interesente predilniški tečaj. Tečaj bo vodil priznani in dolgoletni predilniški obratovodja in montažni mojster Lah z dolgoletno prakso v tu- in inozemstvu. Ta tečaj bo nudil vsem našim pod mojstrom, preddelavcem, praktikantom in delavcem predilni* ške stroke možnost, da se izpopolnujejo in naobrazijo v vseh predmetih predil-s*va, da zamorejo pozneje stopnjevaje za vzeti odgovorna odnosno vodilna mesta y predilniških obratih. Prijave se spreletim jo v Delavski zbornici Sodna ulica 9 III., desno, dnevno od 9. do 12. in od '5. do pol 19. ure. Ob nedeljah od 9. do ii- ure. Istota.n se dobijo tudi vse posebne informacije. Pulko-ModrlČ! Sobota, uedelja pojedina klobas, rižnate, krvavice in pečenice. Splošna uradniška menza v Mariboru Orožnova 11, vabi uljudno k obilnemu °nisku. Prostori so na novo urejeni in se nu
  • zmernih cenah. Celodnevnim meseč-nilu abonetom se priznava popust pri cenah. »Fave di inorte« sveče v trgovini "Bonbon«, Vetrinjska ul. 12. „ Mariborski trio, odlično komorno udru ^®nje, ki ga tvorijo priznani umetniki Fr. Jvoman Klasinc (klavir), Taras Po-‘J a n e c (gosli) in Oton B ajde (čelo) Priredi v nedeljo dne 3. nov. koncert komorne glasbe v vel. kazinski dvorani. — sodeč po velikem uspehu lanskega kon-Cf^-a' bo gotovo tudi letošnji našel med °&činstvom velik odziv in zanimanje. Odstranitev kurjih oči prepustite no-nolnama Bat’i. Kompletna pedikura Din 10.—. Opozarjamo na nocojšnjo premiero v .gledališču: vprizori 9e »Sodnik Zalamej-ski«, najpopularnejša Calderonova drama. Državnim uradnikom in članom lovskih organizacij, ki bi hoteli posetiti med narodno lovsko razstavo v Berlinu, je predsednik ministr. sveta dovolil desetdnevni dopust, ki se ne vračuna v redni letni dopust. Nove srečke dospele. Nove srečke državne razredne loterije (za drugi razred 35. kola) so dospele in se dobe v veliki izbiri v naši hiši sreče in pooblaščeni glavni kolektu.fi Bezjak, Maribor, Gosposka ul. št. 25. Žeparji zopet strahujejo. Posestnica Marija Horvatova iz Sv. Trojios v Slov. gor. je prijavila policiji, da ji je včeraj na sejmišču v Melju doslej še neznani zli kovec izmaknil denarnico z 282 dinarji gotovine. Policija poizveduje za storilcem. Razburjenje v Čopovi ulici. Sinoči je zavžila 23 leitna zasebnica Irma M. na svojem'stanovanju v Čopovi ulici večjo količino veronala. Poklicani reševalci so jo nezavestno opremili v tnk. splošno bolnišnico, kjer se zdravniki trudijo, da bi ji rešili življenje. Slabo vreme vas ne bo vznevoljilo..., če kupite nepremočljiv Tivarjev huberT tus pri Turadu, Aleksandrova cesta 7. Darujte za aziini sklad P Tl! NEMOCOCti (oda z sotiBom Tekmovanje za prvenstvo LNP V nedeljo, dne 24. oktobra na igrišču SK RAPIDA prvenstvena tekma SK iapid : ISS K Maribor Ob vsakem vremenu! Ob 13. predtekma ! prcpHtiii tiocoa )t/ tte&edm Sobota, 23. oktobra ob- 20. urit »SodoSc Zalamejski«. Premiera. Bloki velijo. Nedelja, 24. oktobra ob 15. uri »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. —- 6b 30. uri »Najboljša ideja tete Olge«. Ponedeljek, 2S. oktobra: Zaprto. Torek, 26. oktobra ob 20. uri: »Sodnik Zalamejski«. Red B. Gledališki abonenti letos ne dolbe »Treh vaških svetnikov«, ker so jih dobili lani. Ako bi jih pa novi abonenti vendarle želeli, naj to prijavijo pri blagajni, da jtti dobe po zelo znižani vstopnini. Gledališka nedelja. Popoldne veleza-bavna komedija »Trije vaški svetniki« (ob znižanih cenah), zvečer izvrstna in vesela komedija »Najboljša idete tete Otoe«. ^ priznano dobra rešila X* brlijo se dobijo povsod Občinska seja. Drevi bo ob pol 20. trni občinska seja, ki ima na dnevnem redu med drugim tudi popravilo Zrkovske ceste, razširjenje električnega omrežja, nakup zemljišča za zvezo med Aleksandrovo in Stransko ulico, nakup občinskega bika, izvolitev živinskega in mestnega oglednika ter poročila predsednika in odsekov. V tajni seji se bodo obravnavale personalne zadeve in domovinstv Himen. Poročila sta se g. Alojz Pliberšek, mornariški narednik, in gdč. Jelka Štampalia, zasebnica iz Šibenika. — Mnogo sreče! Čeueifdu Drugič se prepričaš, da se tudi žalost ne sme vedno pokazati s solzami. Imela boš na pr. pestunjo, na katero boš navezana kakor na prijateljico. Srce ti razveseljuje s pripovedkami in pesmicami, zvesto in požrtvovalno ti streže v bolezni. To pestunjo ti mamica spodi, ker ni pazila na njeno toaleto, ker je prišla šele na drugo zvonenje. Ko to zveš, se prisrčno razjokaš, a boš pošteno ozmerjana, da bo^ pomnila, da jo dovoljeno jokati samo ob izgubi sebi enakih. Ko nekoliko zrasteš, stopi na prizorišče nov sovražnik tvoje svobode v obliki krasne knjige s slikami. To knjižico sprejmeš zelo vesela, a jo potem zasovražiš iz vsega srca, ker je to abecednik, nad katerim moraš presedeti cele ure, ko bodo »kmetski otroci« kričaje tekali po travniku, lovili metulje, trgali cvetice in se igrali slepo miš. Za to* knjižico pridejo druge, stokrat dolgočasnejše, z zvezki, peresi, svinčniki, zoprnim črnilom in ostre igle. Vse to bo neprehodna pregrada do prirode, ki jo boš videla samo skozi okno, a še to z dovoljenjem. Kmalu nato pride mučenje prstov na klavirju, mučenje nog pri plesnem učitelju. Polagoma se moraš navaditi predpisanim pozicijam, nad katerimi •bosta skrbno bdeli mati in učiteljica. Kajti podobna bi bila »kmetskemu dekletu«, ako bi pokladalo roke in noge drugače, 1 nego je predpisano. j Ko dorasteš in bodo vse tvoje misli , dovolj civilizirane, prične svet izotnu-jzovati tvoje srce. To bo najdaljše in najbolestnejše mučenje. Včasih se bo v tebi skriti človek strahoma uprl. a upor bo grozil porušiti celo zgradbo. Zdaj bodo krotki bliski ored tabo razsvetljevali propast življenja in ti kazali k resnici in sreči, čutila boš tajna ganljiva čuvstva iz najbolj skritih globin tvojega bitja, tako iskrena in čista, kakor je trepet rože, kadar razvija svoje liste proti solncu. In zdaj ti bodo na primerih razkazovali, kako strašne posledice ima poslušanja takega ganotja. Pokažejo ti kazni in tnuke, pripravljene za lahkomiselne ljudi, ki bi sledili tem plamenčkom. Končno grožnje in stran zapro tvojo srce, bo jazljivo se stisne v prsih, si prizadevalo, da bi zavzela čim manj prostora, da bi se skrilo in ne kazalo svoje prisotnosti. In vse to, Marinka, se bo godilo samo — tebi v prid. V svetu rednih ljudi — in v drugi svet vendar nočeš spadati — bi se tisti, ki bi se drznil slušatl glas svojega srca, Izročil veliki nevarnosti. Gotovo bi nikjer ne imel lepega stanovanja, niti številnega služabništva, niti časti sebi enakih to nazadnje niti iastne lože v gledališču, niti obleke po modi. Živeti brez srca, tega se je navadilo že mnogo ljudi pred teboj in navadiš sc tudi ti, drago dete moje... Sicer te pa bliski, o katerih sem ti govoril, he bodo predolgo vznemirjali. Od-kraja bo hftjhujše, potem se bodo javljali slabeje, dokler nazadnje popolnoma ne ugasnijo. In ostane ti po njih samo neka tesnoba, ki si je tie boš znala raztolmačiti. Plakala boš, borila se s krči, kruto borila z bližnjiki. A tudi to preide sčasoma. In nazadnje pride čas, ko dorasteš iz male Marinke v veliko gospo. Marijo in boš imela drugo Marinko, in to Marinko pričneš vzgajati po svojem obrazu in podobi, na isti način, kakor te danes vzgaja tvoja mamica. Ne prizaneseš ji niti z enim samim zaporom, eno samo muko. Vse bo zopet tako, kakor pri tebi, začelo — s čeveljčki. (KONEC.) Vojak padel z drvečega vlaka. Obhod-nik proge je opazil nedaleč od postaje preko proge neznanca, ki ni kazal nika-kega življenja. Komisija je ugotovila, da je ponesrečnec vojak, redov Toksa Janez doma iz Šmarja pri Jelšah. Služil je kadrovski rok v Kragujevcu pri II. mitra-ljeski četi tamošnjega 19 polka. Dobil je trideset dni dopusta. Ali je padel ali je sam skočil z vlaka, ker je očividno prespal svojo izhodno postajo Grobelno, odkoder bi se moral peljati na Šmarje, še ni ugotovljeno, ker je bil nesrečni fant, ki je ležal preko tira, s počeno lobanjo ves čas v nezavesti. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Ugasnilo je mlado življenje... Preminila je 11 letna učenka tuk. šole Ajdniko-va Slavica. Po večmesečnem bolehanju je podlegla srčni bolezni, ki jo je nosila v sebi že od zgodnje mladosti. Pokoj nežni dušici, preostalim pa iskano sožalje. Rted sadkihi stolom. fteat/Ue Sebe in mater hotel potopiti! Mali ka-z^nski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obravnaval žalosten slučaj, ki se je pripetil dne 24. junija leta 1936 v Prelogah, ko je hotel sin svojo lastno mater umoriti. Na zatožni klopi je sedel 42 letni posestnik Josip Močnik iz Črešnjevca, ki ga je državni tožilec obtožil ,da je poskusil usmrtiti svojo mater 70 letno Ano Močnikovo, in sicer na ta inačin, da jo je vrgel v nad 1 m globok tolmun bistriškega potoka. Kakor povzemamo iz obtožnice, se obtoženi Močnik ni s svojo materjo razumel in so bili prepiri na dnevnem redil. To nerazumevanje se je stopnjevalo, do sov ražnosti, ko je Močnik osumil svojo ženo prešestva z nekim železničarjem in je vložil proti svoji ženi in omenjenemu železničarju tožbo pri sreskem sodišču v Slov. Bistrici radi prešestva. V tej pravdi bi moTala mati ugodno pričati v prilog sina ter je materi dejal, da bo ubil se je vršila pred sreskim sodiščem v Sl. Bistrici razprava, ki pa se je končala s prostorčkom in je Močnik pravdo izgubil. To ga je tako raburilo, da je hitel na travnik v Preloge, kjer je imela Ana Močnikova prevžitek in kjer je spravljala seno. Brez besede jo je zgrabil ter jo zavlekel v bližnji potok ter skočil z materjo vred v tolmun, kjer sta se oba potopila. V zadnjem trenutku pa je priskočil Močnikov brat ter rešil mater, ki je bila že skoro nezavestna, ter jo spravil na bieg. Obtoženi Močnik pa ni hotel izvode ter je zatrjeval, da hoče izvršiti samomor in so ga le s težavo spravili iz potoka. Pri današnji razpravi je Mounik priznal svoje dejanje, izgovarjal pa se je, češ da je obupal nad življenjem. Senatu predseduje s. o. s. dr. T u r a t o, p rise d sta s. o. s. Kolšek in L e š n i k, obtožbo pa zastopa državni tožilec dr. sebe, mater, ženo in otroka, če bi pravdo i H o j n i k. Razprava ob času poročila še izgubil. Kritičnega dne, to je 24. junija, | traja. h aŠMjM^a Št. lija V nedeljo 17. t m. nas je razvedril tukajšnji Sokol s pravljično igro »Martin Napu-hek«. Naša vrla sokolska mladina je zopet pokazala svojo dobro voljo za prosvetno izobrazbo. Nastopilo je 25 članov in članic, dece in naraščaja. Martin Na-puhek je bil vseskozi naraven, isto njegova mati. Ves kraljevi dvor s služinčadjo se je dobro odrezal. Cula se je sodba: Mladi bodo skoro prekosili velike. K prodornemu uspehu je izdatno poinogla scenerija našega sokolskega odra. Mladina je vsa navdušena za nadaljnje vaje odrskih vprizoritev. Za ves trud pri vež-banju mladine gre vsa čast maši mladi, neutrudni vaditeljici Francki. Odrasli Sokoli pa nam pripravljajo za konec meseca igro »Kadar se utrga oblak«. Tako je naš Sokol zopet oživel kar se tiče odrskih uprizoritev, ki jih je moral preko poletja opustiti radi zaposlenosti pri kmet skem delu. Le vztrajno naprej v okrepitev naše obmejne postojanke! S fobertovko nad prija tetki. V Kicarju pri Ptuju je pomagal 12 letni Arnušev Tonček, sin kočarice, svoji materi na polju. K njemu je pristopil 14 letni tovariš Ivan ter mu, najbrže v sadi, zagrozil: »Sedaj te pa bom«. Potegnil je ;zza hrbta flobertovko i.n ustrelil Tončka, naravnost v srce. Tonček je obupno kriknil ter se zgrudil, Ivan pa je pobegnil. Iz zasliševanja orožnikov, ki so mladega Ivana ujeli, je očitno, da se fant niti ne zaveda svo jega dejanja. Žalosten dogodek se je zgodil v nepremišljenosti. Ubogega Tončka so odpremili v ptujsko bolnišnico in so zastavili zdravniki vse svoje sile, da mu rešijo življenje. Jutri: Višek letoinje nogometne sezone Tekmovanje za prvenstvo mariborskega okrožja LNP stopi jutri v odločilno fazo. Na sporedu so tri tekme, in sicer se bosta srečala v Mariboru ISSK Maribor : SK Rapid, v Murski Soboti SK Mura : Cakovečki SK, v Čakovcu pa Gradjanski : SK Železničar. Vse tri tekme so zelo važne za placement v prven- stveni tabeli. Največje zanimanje pa vlada za srečanje med ISSK Mariborom in SK Rapidom, ki se bo vršilo jutri ob 15. na Rapidovem igrišču. Od navedene tekme bo odvisno, ali se bo ISSK Maribor plasiral med prvimi tremi klubi v prvenstveni tabeli, ki igrajo spomladi leta 1938 za naslov prvaka LNP, ali ne. Prvo tekmo z Rapidom je sicer ISSK Maribor izgubil, in sicer v razmerju 3:6. Od tega časa sem pa se je moštvo ISSK Maribora tako vigralo, da zopet predvaja nogomet, ki mora vsakogar navdušiti. ISSK Maribor je po omenjenem porazu vse tekme odločil v svojo korist, in to v prepričevalnem stilu. Jutrišnji nasprotnik ISSK Maribora, to je SK Rapid, je že nekajkrat pokazal, da se zna boriti in je radi tega pričakovati ogorčene borbe za točke. Nekoliko prednosti ima ISSK Maribor, ki ima močnejšo napadalno in kril-sko vrsto, na drugi strani pa razpolaga Rapid z izborno ožjo obrambo, tako da je izid jutrišnje tekme precej nejasen. Vsekakor bo moral ISSK Maribor napeti vse sile, da si pribori nadaljnji dve točki. Zaigrati mora s srcem, voljo in požrtvovalnostjo in prepričani smo, da uspeh ne bo izostal. Tekmo, ki se bo vršila ob vsakem vremenu na Rapidovem igrišču, bo sodil g. Nemec, Grafičarji:gasilci. Jutri, v nedeljo 24. t. m. bodo merili svoje moči na zelenem polju mariborski grafičarji in gasilci. — Tekma se bo vršila ob 10. dopoldne na igrišču SK Železmičarja ob Tržaški cesti. Lep jubilej na športnem polju. Izvrstni in popularni igralec ISSK Maribor Josip Kirbiš bo jutri ob priliki prvenstvene tekme ISSK Maribor:SK Rapid odigral svojo 300. tekmo za barve ISSK Maribora. Josip Kirbiš je še eden starih stebrov ISSK Maribora in igra za barve svojega kluba že 15 let. Tekom svojega aktivnega udejstvovanja je delil s svojimi tovariši vse veselje in grenkobe moštva, katerega dolgoletni kapetan je. Ob priliki lepega jubileja mu bodo funkcionarji ISSK Maribora izročili spominsko darilo. Številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi z željo, da bi ostal še dolga leta akti-ven igralec._______________________________ STUDENŠKE NOVICE. Domači gasilci vprizorijo jutri v mede-ljo ob 10. uri dop. na Dr. Krekovi ulici za ključno v a1 jo z vsemi razpoložljivimi orodji. »Požarišče« bo Špurajeva hiša. iaduie idefaMtM vesti MOSKVA: NAJPREJE ODPOKLIC TUJIH PROSTOVOLJCEV, POTEM PRIZNANJE. LONDON, 23. oktobra. Podkomisija londonskega nevtralnostnega odbora se je včeraj popoldne zbrala h konferenci, ki je trajala štiri ure. Konferenca je načelno sprejela sklep, ki se bo izročil v zadevi vprašanja prostovoljcev prizadetim vladam. Ta sklep se nanaša na vprašanje odpoklica tujih prostovoljcev iz Španije, organizacije tega odpoklica in zaostritve pomorske kontrole nad dovozom v Španijo. Tudi se nanaša sklep na vprašanje, na kakšen način priznati generalu Francu značaj vojskujoče se države. V tem oziru obstojata dva predloga: angleški in lašta-Ker se v bistvenih točkah ni doseglo soglasje, je zunanji minister Eden odgo-dil sejo do ponedeljka, medtem pa naj se doseže sporazum v vseh bistvenih točkah potom diplomatičnih pogajanj. Težave povzroča sovjetski odposlanik Majska ki je dejal, da vztraja Sovjetska Rusija na tem, da se generalu Francu prizna značaj vojskujoče se sile šele po odpoklicu zadnjega prostovoljca, dočim sta Italija in Nemčija za vzporednost v priznanju mednarodnih pravic generalu Francu in istočasnim odpoklicem tujih prostovolj- cev. Mali oglasi Razno JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo In zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično do djetje, Maribor. Slovenska ul 16, teL 27—56. izpeljuje elektro instalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk elektroln-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. WeixL 9-t OKOVI ZA STAVBE apno, cement, beton-železo, traverze, ter vso železnino in ves drugi gradbeni materijal, kupite ugodno in po zelo nizkih cenah v veletrgovini An-drašič, Maribor. 4902 ZA GOSTILNE porcelan, emajlirana in litoželezna posoda, kozarce in steklenice, ne kupite nikjer ceneje kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme An-drašič, Maribor. 4903 SPOROČAM VSEM, ki so bili in ki še niso bili pri ineni, da sem prejel več sto vzorcev direktno iz tovarne. Zatorej, odločite se in pridite pomerit si obleko h krojaču Ivanu ROJSU, Zgor. Tržaška cesta 4. 5192 POKROMANJE, poniklovanje vsake vrste, dobro in poceni izvršuje »Ruda«, Maribor, Trstenjakova 5. 5454 CENJENIM DAMAM se priporoča, da si ogledajo novo zalogo elegantnih in ce-ninih klobukov v salonu Olga Kopališka ulica 2. 5750 Glavna zaloga pristnih KRANJSKIH KLOBAS tvrdke K. Jarc Ljubljana, Josip Šinigoj, delikatesna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 18. 5911 POSOJILA. kratkoročna, proti poroštvu ali vknjižbi, in sicer na odplačevanje v mesečnih obrokih, tako da je dolg v enem letu plačan — daje Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru Kralja Petra trg C. 5934 »GRIČ«, ROŠPOH domače koline, sladki vinski mošt. Radio, tel. -28-07. 6028 PONOS VSAKE GOSPODINJE JE. ako družini in svojim gostom postreže Z domačimi keksi in suhorjem iz pekarne Čebokli, Glavni trg. 5991 Cenjenim damam naznanjam, da je prispela PARTIJA KLOBUKOV po 50 in 60 din. Priporoča se Salon »Olga«, Kopališka ul. 2. 5999 DIN 100.— NAGRADE dam osebi, ki mi izsledi do-tičnega, ki si je prilastil mojo cigaretno dozo s plavim kamnom, znotraj gravirano »september 1911. Pavla«. Andrej Baronik, Koroščeva 6. 6005 V GOSTILNI KARNER »Bela zastava«, Studenci, v soboto in ijedeljo pojedina vsakovrstnih domačih klobas. 5979 PES. doberman, črni, se ie zatekel. Lastnik ga dobi v Zidovski ul. 4, Maribor. <>029 13 in pol letnega FANTA dam dobrim ljudem za svojega ali v službo. Ima veselje do živine. Vrbanova uiioa 2, Kreit. 6038 Katera dobrosrčna GOSPODIČNA bi pomogla do kakršnegakoli dela zdravemu, v vsakem oziru neoporočenemu' 25-12t-nemu fantu. Naslov v upravi. 6051 VSAKO SOBOTO IN NEDELJO domače koline, jeterne klobase in drugo. Najboljša vina: muškat silvanec, rizling, mozlav2c. Restavracija Senica, Tattenbachova ul. 6060 BONBONE. kekse, čokolado, kupite naj-cenejše vedno sveže v bonbonieri »Beograd«, Maribor, Cafova 1, kino’ Union. 6062 NAZNANJAVA SLAVNEMU OBČINSTVU. da sva prevzela gostilno Spu-raj v Studencih. Točila bova prvovrstna štajerska vina. Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Sprejmejo se abonenti. V soboto in nedeljo koncert. Se priporočata F. M. Robinšak. 6063 ČE HOČETE RES DOBRO VINO PITI, morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gosposki ulici. 6080 Posest Radi izselitve prav poceni prodam novo zidano DVOSTANOVANJSKO HIŠO z vsemi pritiklinami. Vprašati v gostilni »Sever«. Ptujska cesta Tezno. 5935 Naprodaj je lena TRISTANOVANJSKA HIŠA v Studencih na Radvanjski c-Vprašati v Studencih Mokarjeva ulica 46 v pritličji! med 15. in 16. uro. 5953 KUPIM ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO v bližini kolodvora. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi. _____ 5994 DRUŽINSKA HIŠA tri sobe, kuhinja, velik vrt. takoj naprodaj. Vprašati Obrežna cesta 59-a. Studenci-6027 ENODRUŽINSKA HIŠA poceni naprodaj. Pobrežje, Stranska 4. 6033 Prodam novo zidano HIŠO dve sobi, kuhinja, shramba, veža, tisoč m2 zemlje. Cena po dogovoru. Zg. Radvanje, Firmova 36. 6036 PARCELA 5.227 m2, na Koroški cesti v Mariboru naprodaj. Naslov v upravi lista. 6042 NOVOZGRADBA. 3 sobe, kuhinja, vrt 28-000. Trgovska hiša novozgradba, z gostilno, trgovino, periferija 110.000. Enonadstropna novozgradba, v sredini mesta, vrt 170.000. Enonadstropna krasna novozgradba, 7 stanovanj, vrt 210.000 din. — Posredovalnica »Rapid«, G'o* sposka 28.____________6064 NOVA DVOSTANOVANJSKA HIŠA z 800 m2 velikim vrtom in vodnjakom za 35-000 din naprodaj. Vprašati mizarstvo Ptujska cesta 35. Tezno. 6070 PARCELE poceni naprodaj. Vprašati gostilna »Novi svet«, Studenci. ___________6073__________ NOVOZIDANA HIŠA naprodaj v Gornjem Radva* nju. Cena 35.000 din. Potreb' no 24-000 din. Vprašati v upravi. 6079 Kupim ____________ KUPIM DOBRO OHRANJE* NI MIZNI ŠTEDILNIK Vprašati pri Weitzlu, Kocc-nova 12, popoldne. 5600 Prodam LEPA SPALNICA ceneno naprodaj. Iz prija2" nosti na vpogled v tovarni pohištva Potočnik. Vinarska ulica. 5922 Skrivnosti 52 Pazi vsaj, kaj mu boš povedala.« aBodite brez skrbi.« »Torej pojdiva!« Volkulja je hotela potegniti Blanko s seboj, toda ta se ji je ustavila. . »Ah, ik tukaj pred vsem svetom,« je s strahom dejala, »in posebno ne pred njo!« »Pojdiva torej iz dvorane, zunaj se lahko na samem pomenita, liodi za mano, da ti pokažem pat* 4n on? 'Kako bo vedel?« »Poglej vendar!« je dejala nepotrpe-žljevo Volkulja! »Saj vidiš, da hoče tudi on govoriti s teboj in da gre k nama.« Ko je Leon opazil Volkuljo, je vstal, se poslovil od Armande in se napotil proti obema ženskama. Ko je Blanka to videla, se je zazdelo, ^da se je naglo odločila in dejala: . »Dobro. Toda vi me ne boste spremljali — sama hočem govoriti z njim, ker sme samo oa slišati, kar mu imam povedati.« »Ali mora tako biti?« »Prosim vas, storite tako!« Volkulja je šla nekaj korakov z njo in se končno ustavila pred stopnicami, ki so vodile k topovom. Ko pa je Blanki prikimala, naj se ničesar ne boji, je zagledala pred seboj človeka, ki se ji je približal in jo pozorno ogledoval. Mož se ji je priklonil, ona pa ga je začudeno pogledala. »Oprostite, gospa,« je rokel spoštljivo meznanec, »ali bi vas smel prositi za nekaj trenutkov pogovora?« »Prosim,« je odgovorila Volkulja začudeno. »Samo i>e poznam vas še.« »ime tni je Bajkam.« »in kaj želite?« »Ako se ne motim ... ste pred kratki prispeli sem v družbi s človekom, ki S ne poznam in ki se, kakor pravijo, nuje gospod Morton?« , »Res je,« je odgovorila Volkulja os opazovaje neznanca. . • »In glejte, o tem bi vas prosil n pojasnil.« »Toda jaz ne vem o tem ničesar.« »Moram vam povedati, da pnhaj Londona in z važnim naročilom o i nitnega gospoda; zadeva ie tajna, govoriti bi mogel o njej resničnim gospodom Mortonon1^ali&) pokažemo zu vsako- V M a r i b o r u, dne 23. X. 1937. ffl'V^aijia^'ij^casKaTTm3.?gaaiiBCT> .:/sr sarasEao PRODAM PSA ČUVAJA. Naslov v upravi lista. 5993 RJAV. ZIMSKI PLAŠC~ •Jkoraj nov, za srednje velikega gospoda naprodaj. Vprašati pri Rezi Habit Mlinska ulica 9=1-. stopnice levo. 6013 Marii) Or s Ki »Večernih« jutra mSKJTCtiJlIl JSiH2 Stran 5 PLAŠČ iz žrebetove KOZE (Eollenmantel), skcraj nov, ugodno naprodaj, jz prijaznosti na vpogled pri Železniku, krznarstvo, Maribor, Kopališka 2. 6024 Kredam 2 stari, dobro ohranjeni GLINASTI PECI. vprašati Taborska ulica 7-6030 Po nizki ceni naprodaj KUHINJSKE OMARICE. nctel »Zamorc«. 6037 »FIAT« 514, 2-sedežni, dobro ohra-njeti,^ naprodaj. M. Višer, mehanična delavnica. Kopališka jnca. ___________________6044 NOVO VINO °d 5 litrov naprej prodaja vsako sredo in soboto po 4, Kanade po 2 in Mašančke po 1.50 Din Vaupotič v Košakih. ._ ________604S____________ Prvovrsten bel in rumen KROMPIR za setev in kuho, v vsaki junežini, dostavlja na dom j" prodaja uprava posestva , ''ausampacher, Hoče, telefon i Maribor 21-45. 6049 Stanovanje Odda se v novi zgradbi DVOSOBNO STANOVANJE, kabinet, veranda s pritiklinami, kopalnica s 1. novembrom 1937. Naslov v upravi »Večernika«. 5946 STAREJŠEGA DELAVCA ali vpokojenca sprejmem na stanovanje, eventuelno tudi na hrano. Naslov v upravi lista. 6035 GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje s 1. novembrom. Melj-ska cesta 58.__________6040 VELIKO SOBO IN MAJHNO KUHINJO oddam 15. novembra blizu nove šole. Najemnina 500 din. Dopisi s člani družine pod »Poklic« na upravo lista-6031 SOBO IN KUHINJO oddam takoj- Pobrežje, Zrkovska cesta 37. 6069 ODDAM SOBO InTkUHINJO in sobo s štedilnikom. Na-sipna 58. Pobrežje- 6073 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami oddam. Bet-navska cesta 39. 6081 MOŠKI. CRN PLAŠČ športno suknjo in športni voziček prodam. Naslov v upra-G._____________________ 6054 MOŠKO KOLO skoraj novo, poceni naprodaj. Knez, Krčevina. Aleksandrova 12-1.________________6055 Šivalne stroje IN KOLESA PRODA VZAMEM BOLJ PRILETNO ŽENSKO z nekaj pohištva na stanova-! nje. Vprašati pri hišnici Slomškov trg 12. 6082 SPREJMEM 2 NIŽJEŠOLCA na hrano in stanovanje. Vr« banova 26. Klavir na razpolago. 6085 DVE LEPI STANOVANJI oddam. Aleksandrova c. 17, Studenci. 6087 Stanovanje iste IŠČEM SOBO S ŠTEDILNIKOM ali sobo in kuhinjo v mestu. poceni na mesečne obroke po j Naslov pustiti v upravi lista. Din 100.— mehanik Draksler, Vetrinjska ulica 11. Zahtevajte prospekte! 6057 KANARČKE, ROLERJE. Poceni prodam. Sodna ulica 25-111, Žura-__________6059 LEPA SPALNICA staronemška, in jedilnica iz trdega lesa na prodaj. Trgovina Lupinšek, Košaki, Maribor. 6061 TRIČETRTINSKO VIOLINO. lep glas, š škatljo prodam za 250 din. Vprašati Taborska 7. 6032 ŽAGOVINA na dom dostavljena, poceni naprodaj. Vprašati Josip Kof= ler, žaga, Bistrica p. Limbuš. 6008 _________________ KOMPLETNO KOVAŠKO* ORODJE naprodaj. Slovenska 26. 6078 V najem IŠČEM V NAJEM GOSTILNO z Novim letom v Mariboru uli okolici. Položim kavcijo. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Točna plačnica«. 5992 Sobo odda SOBO S ŠTEDILNIKOM takoj oddam. Kralja Matjaža ul. 60, Studenci. * 5603 SOBO IN KUHINJO ali sobo s štedilnikom iščem najraje v Krčevini ali Koša-kih. Vrbanova 2, Kreft. 6039 MALA DRUŽINA. 3 odrasle osebe, išče 2 ali 1= sobno stanovanjc s 1. decembrom ali pozneje. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Mir na stranka«. 6084 Službo dobi BLAGAJNIČARKO, simpatične zunanjosti, nadarjeno prodajalko, zgovorljivo, perfektno slovenskega, nern= škega in vsaj deloma srbohrvaškega jezika, veščo strojepisja in knjigovodstva, za stalno mesto iščemo. Predstaviti sc osebno: Kino Union. Majibor. 6001 VINIČARJA (tri- ali štiričlanska rodbina) sprejmem takoj. Pismene ponudbe na Nič. Zrinjskega trg št. 6. 5885 Za takojšen nastop iščemo DOBRO NAVIJALKO za križne motke (Kreuzspulc) in dobro navijalko za votkov-ne motke (SchuB-Spule). Hugo Štern & Co., »Maribor-Po-brežje. 6045 PRODAJALKA dobra moč, se sprejme. Pismene ponudbe pod »Vestna« na upravo »Večernika«. 6047 IŠČEM NATAKARICO z osebno pravico. Ponudbe s sliko pod »Kavcija« na upravo »Večernika«. 6053 SPREJMEM TAKOJ SLUŽKINJO in dva čevljarska pomočnika, i Josip Keber, čevljarstvo, Maribor, Tržaška cesta 1. 6072 Službo išie Starejša oseba išče mesto GOSPODINJE za hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista. 5990 KUHARICA išče mesto gospodinje, točnik, Pristaniška 7. Pouk Po- emi ENGLISH LESSONS. Miss Oxley. Krekova 15. 5841 SLOVENŠČINO, NEMŠČINO. FRANCOŠČINO IN ITALIJANŠČINO poučuje po izkušenem učnem načinu profesor. Konverzacija. Male 6kupine. Marijina ul. 25, priti. 6002 Znanja želi PRIJATELJSTVO cv. skupno gospodinjstvo z 1 iskreno osebo želi osamlje- i nec. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Trafikant posestnik«. 6014 TRGOVKA želi znanja radi ženitve z gospodom, nad 40 let starim. trgovsko naobražencem, tudi drž. uradnik z nekaj kapitala. Dopise na upravo »Večernika« pod »Simpatija«. ___________ 6050 _ ____ STAREJŠI VIŠJI DRŽAVNI VPOKOJENEC, kultiviran, samostojen, s trisobnim opremljenim stanovanjem, išče prijetno gospo (vpekojenko) 50—62 let s stalnim dohodkom radi skup« nega gospodinjstva. Obojestransko izkoriščanje izključeno. Ponudbe upravi pod »Trajno prijateljstvo«. 6089 Persianer, sever, in južni srebrni oposum, bizam itd. ... dokler ji ni prinesel veter prt opran 2 Radionom Dve gospodinji ♦ . . obe imata radi snežnobslo pe» rilo. Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloček! Perilo, oprano z Radionom, je „Radion-belon, ker vsebuje Radion dobro Scbichtovo milo in je prepojen s kisikom, ki pronica skozi tkanino in pere Vaše perilo tako temeljito, da se njegova belina povsod takoj zapazi. Če boste samo enkrat oprali Schichfov perilo z Radionom, ne boste nikoli več uporabljali drugib pralnih sredstev. RADI pere sam skunks, v veliki izbiri in strokovni izdelavi plaščev, jopic ter ovratnikov po najnovejših j riznano najboljše samo pri kroj,h dobite po solidnih cenah pr. A. StuheCt specija]na trgovi. P. S E N K O, krznarju Maribor. Gosposka ulita 37 OPREMLJENO SOBO | oddam v najem. Gosposka jdica 46-111, vrata S. 6034 OPREMLJENO SOBO ~ s Posebnim vhodom oddam, jjarvarska 3._________6058 OPREMLJENO SOBO "ddani eni ali dvema osebama. Meljska 41-1. 6065 VELIKO OPREMLJENO SOBO s Posebnim vhodom oddam ovenia gospodoma z dobro ggkrhp. Taborska 11 -II. 6075 SOBO S HRANO oddani. Vrbanova 28, pritlič- ,e. desno. 6077 ! na in izdelovanje posteljnih odej, Stolna ulica 4. — Perje i čohano cd 25 din naprej, polenih 110 din, puli 100, 220 iu 300 din. Garantirano goste inletc po nizkih cenah. 6088 za plašče in obleke v veliki izbiri po najnižjih cenah v trgovini pri JOS'0 Š”A1 - palača Banovinske 6022 hran In ce Koroška cesta 24 kupuje nošene obleke, perilo, čevlje, uporabljeno poh štvo, plača najboljše. Na željo pride na dom, tudi zunaj. 6007 Sobo išie išč (-em s ]. novembrom 1937 OPREMLJENO sobo, P® .možnosti s kabinetom, v lizini artilerijske vojašnice. °Pudbc pod »Soba« na ^Pravo lista.__________5995 , opremljeno SOBO .ru gospodična z vso oskrbo i brez v centru mesta. Po-ijdt>e na upravo lisla nod Slavka«. 6026 LAH kavine mešanice so po okusu se- stavljene, strokovno preiskušene, odgovarjajo najbolj razvajenemu okusu! KAVA Lah je pražena potom vročega zra- ka v najmodernejši električni pra-žarui! DNEVNO praženje kave zboljšuic kvaliteto! SVEŽA kava je kot sveža cvetljica! En poizkus zadostuje in zadovoljni boste - Kavo zmeljem tudi brezplaino. turiko fino, za irno In belo kavo. Se priporoča tvan Lah Maribor, Glavni trs 10 Volneno blago Svileno blago Ostanki v veliki izbiri Modna manufaktura „ S VIT C K S '* Komauer Ulica 10. oktobra 5 K nakupu se ne sili! II Brezkonburenčne cene Solidna postrežba l Kupujte svoje po» trebižlne pri itailh inserentih i E VC M B.ff1 E in drugi mrčes, ki vas Dadleguje v vaših ■P D mu Ev B VB nUa stanovanjih uničuje 3esSnsekcijsk£ odd. Mi* Orožnova u9.2/1, Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1128 Cenj. občinstuo! Vljudno naznanjam, da vodim naprej pod strokovnim vodstvom strojarno in barvarno ktižuho-vlne ter izdelavo vsa v to stroko spadajoča krznarska dela. Priporočam se še za nadaljno naklonjenost in naročila cenj. odjemalcev. 6068 Regina Butolen, učoua maribor, Loška ulica V našem razstavnem prostoru Vam najboljše izdelke peči vseh vrst in vrstno kurjenje. štedilnike svetovnoznanc znamke Triumph črno, belo in zeleno emajlirane. Obiščite nas, prepričajte sc o cenah zadovoljili Vas bomo! Pinter £> Lenard VELETRGOVINA Z ŽELEZNINO MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 34 Telefon 22-80, 22-S2 Darujte za Pomožno akcijo iJstkikuuUi Stanje hranilnih vlog nad 55 milijonov Din - Rezervni sklad nad 11 milijonov Din in razno manufakturo dobite po znižani ceni pri Manufakturi ..Sava" Maribor. Koroška c. 9 Sprejema hranilne vloge na knji' žice in na tekoči račun ter |il obrestuje od 3 do 5°/0 MARIBOR, NARODNI DO^ USTANOVLJENA LETA 1882 Travniški m ..Večernik Kaimak t~— r, 1 > »o ^ Q / / in najboljša odprta vina -S >« ° JI dobite v zajaterkovalnici »J // DOBI SE V BOLJŠIH TRGOVINAH 6044 Vetiinjska ulica 15 Aleksandrova č. 17 6056 svetiSIke moderne obtke najboliše kvalitete! Ogiejte si neše izložbe! ’ 6052 BRITVICE SE | I I hiMPIlli llSri)l Ml« DA3 ZNATNO ' i™-.™-, CENE3E! GLAVNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO: 5997 Jtemed kg po Din 8'—. 10—, kemično čiščero čebano Din 20'—, 25 —, 30 —, prvovrstno z rcKo čeharo Din 43 —, puh, barvast, cel. najceneje pri tvrdki ,, L U N &* samo Glavni trg 24 6006 veletrgovina s železnino Maribo. Aleksandrova 34 'Telefon 22-80, 22-82 ' pri nasilt ms&ien* kUPUlte «1š» *©r ogSašuit® Opravilna številka IX I 2661 /37-8 »TRIBUNA" F.BATJEL pote. Mr. Aleksandrova 26 Dne 29. novemjra 1937 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemlj. knjiga: Bresternica vi. št. ad a) 72, ad b) 88, ad c) 232 Cenilna vrednost: ad a) Din 29.910—, ad b) Din 27.720’—, ad c) Din 930’— Vrednost pritiklin: Din 5.862"— je upoštevana gori pri ceni vrednosti zemljišča ad b) Najmanjši ponudek: ad a), b) in c) Din 39.040-— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri so dišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati ylede nepremičnine \ škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okraino sodISfo v Mariboru, odd. IX.. 6oi7 dne 27. septembra 1937. Opravilna številka IX I 4679/36-28 Im y Oglejte st izložbe i Gosposka u 2i«a 14.