136. številka. Ljubljana, v petek 16. junija XV. leto. 1882 Izhaja vsak dan ■v*>««kr, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstr i j s k o-op ers ke dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. aa mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštuina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši „Qledaliftka stolba*. D pravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. "V LJubljani 16. junija. — .r.— Pred kratkim časom brzojavilo se nam je iz Ptuja, da je dr. MiheliČ v družbi svojih prijateljev in političnih somišljenikov: natakarja Pogačnika, Črevljarja Graberja in usnijarja Ja-nežiča napadel ptujskega meščana ter ga vdaril s pestjo v obraz, ker nij hotel pomagati peti „Wacht am Rhein". Ta škandal je morda sam ob sebi lokalnega pomena, ker takih krajev, kjer pijani ponočnjaki napadajo v poznej uri goste, ki so jim zaradi političnega mišljenja neljubi, dobe se tudi drugod, da si moramo zopet doFtuviti, da se bode redko kje staknil mej ponočnimi razsnjalci tudi advokat, ki ima sicer pri svojem poslu dostikrat nalogo, da zagovarja ponočne ekscedente. Ali če dr. Miheliču do-pada, po polunoči s klofutami nemški svoj vpliv po dima polnih kavarnah kazati, je to njegova stvar in mi mu tega ponočnega kratkočasenja nikakor ne-Čemo kratiti! Drugače pa so razmere, če se nam tu brzojavi, da je naš dr. Mihelič težko svojo pest za tega delj v akcijo postavil, ker se nekdo nij hotel tako zelo ponžati, da bi pel prusko pesen „Wacht am Rhein". Ta pesen je pri nas političnega pomena ter je nekako gaslo tistih, ki koprne po pruskej svojej domovini, ki v skritih kotih svojega srca hrepene po razpadu Avstrije iu po političnem združenji z veliko Nemčijo! Ta pesen je pri nas nepa trijotična in nelojalna, to vse pa že veliko bolj v krajih spodnještajerskih, kjer ne prebivajo Nemci, temveč Slovenci, ki se za Reno in njeno stražo toliko brigajo kot za predlanski sneg na naših snežni kih ! Ved°li smo uže od nekdaj, da živi po spodnještajerskih mestecih četa fanatičnih nemškutarjev, ki se v svojem življenji nijso druzega naučili, nego s težavo klepati nekako dijalektično nemščino. Te nemščine se oklepajo zdnj ti nemškutarčki s tisto ljubeznijo, kakor se na primer z zavestjo in ponosom ne-' vedni Indijanec oklepa cilindra ali kakega druzega kosa evropejske obleke, ki ga je slučajno dobil v svojo pest. Kakor meni zamurec, Öe je svojo črno nagoto pokril s francosko suknjo, da je olikanejši od svojih sozamurcev, ki letajo brez evropejske obleke okrog, isto tako so ti spodnještajerski nera-Škutarji mnenja, da so si s tisto nemško rezanico. ki jo ume govoriti, priborili kulturo ter opravičenje, z zaničevanjem se ozirati po Slovencih in po narod nih naših zahtevah. Da so ti mesčanuki nemškutar-ski filistri Burovi, to smo tudi vedeli, ker neolikani elementi ne morejo biti drugači, nego surovi! Vedeli smo pa tudi (in sedaj nas je klofutnrski ptujski advokat še bolj potrdil v naSej tej veri), da ?o ti nemški očaki po spodnještajerskih mestih, kojim je „Cillier Zeitung" jedina duševna piča in jedini politični evangelij, prav nelojalni, in da se pri svojih nemških prenapetostih le preradi ozirajo čez mejo v Prusijo, kjer prebivajo čisti Nemci, mej katere se v svojej zaslepljenosti prištevajo tudi same. Vsak renegat skuša pri novej stranki, h katerej se je spokoril, z gorečnostjo prekositi vse druge. In kdor je nemškutar, bode vsikdar bolj nemško-prusko postopal od pravih čistih Nemcev. In najhujši krik o »zatiranji" Nemcev gonijo sedaj renegati po Avstriji; na Kranjskem je g. Dragotin Deschmann brez dvombe večji kiičač kot vsi Kočevnrji in drugi pravi Nemci skupnj! In tako so tudi spodnje-štajerski nemšku-tarji bolj nemško-pruski od dru/.ih i vstrijskih Nemcev; pri vsakej priložnosti pojo „Wacht am Rhein" in vzor jim je vitez Schönerer, ki Živi s svojo osobo v Avstriji, s svojim srcem pa v Prusiji. Spodnje -štajersko nemškutarstvo nij torej samo slovenščini sovražno; ta koterija je na skrivnem tudi nelojalna, kar pa se Časih jasno obelodani, kadar se namreč kak „odlicnjak" malo čez mero napije, tako da potem i n-s u 11 i r a mirno meščanstvo, katero ne če peti pruske pesni „Wacht am Rhein". O tej nelojalnosti bili so možje, stvari od blizu opazujoči, uže davno prepričani! Moj Bjg, kdor ima srce, da zataji in zaničuje jezik, ki ga mu je rodna mati govorila pri zibeli, le ta se tudi ne bode dolgo pomišljal, če je treba razrešiti tiste vezi, ki nas vežejo z domovino, državo iu dinastijo. Naj le prepevajo „Wucht am Rhein", naj le prodajejo ostenta tivno modre cvetove iz ž'ta, konečno se bodo v merodajnih krogih vender le prepričali, da je Slo-vanstvo prvi steber carskej diuastiji, prvi steber državi. O spodnjem Štajerskem ve se uže sedaj, da so Slovenci lojalnost tik narodnosti napisali ua svoj prapor, da pa so stari nemškutarčki, hoteč rešiti „nemško" svojo narodnost, postali pruski agenti, ki vsacega pretepö, če neče z njimi v koru tuliti „Wacht am Rhein". In taka koterija hoče imeti prihodnjost v slo-veuskej Štajerskej? Mi se ne pritožujemo, da so ti nemškuturčki taki kakor so; mi smo še celo usodi hvaležni, da so taki, kakor so. In to je morala iz vse te stvari! »Slovenske Matice" osemnajsti redni veliki zbor dno 14. junija 1882. (Konec.) Gosp. Luka Robič razlaga, da se premoženje Matice nij zmanjšalo, razloček mej nekdanjim razkazilom premoženja in zdanjim iskati je le v tem, da so se poprej obligacije stavile v račun po nomi-nalnej vrednosti, zdaj pa po pravej vrednosti, kakor so na borsi zaznamovane. Prvomestnik Gras.selli opomni zaradi knjig, katere ima Matica v zalogi, da bi bila njih prava vrednost 15000 gld., a da je odbor v račun stavil le 4000 gld., kar so gotovo vedno vredne. Glede članov treba vedeti, da se zdaj le tisti tiskajo, ki so uže plačali letnino, prej pa so se dajali v imenik vsi udje, ne glede na to, ali so uže plačali ali ne. Dr. Z ar ni k strinja se s predlogom Šuklje-jevim, a dostavi, naj bi bil odbor sestavljen le iz 20 odbornikov in se ločil ne v dva pododbora, ampak v dva odbora, v književni, obstoječi iz 14 članov in gospodarski s 6 člani. Vsacemu teh od borov naj bi bil na čelu jeden podpredsednikov. G. Luka Svetec ugovarja prof. Šukljeju in pravi, da se temeljitih uzrokov nij navelo. „Matica naša ustanovila in razvila se je lepo. Premoženje iznaša dobrih 50.000 gld., izdale so se lepe knjige, omenjam le Somntologije in Šumanove slovnice. Stan društva je tak, da smo v ofigled našim siromašnim razmeram lehko zadovoljni. Da se kritikuje, je naravno, kajti nad vsacega se kdo spravi, še celo našega pesnika PreŠirna ne puste v miru, in kako so se spravili nad Gregorčiča! (Veselost in odobravanje). Tako je tudi pri Matici. Mi ne nazadujemo, temveč napredujemo. Šolsko knjige se hitro preminjajo, omislile se bodo, kadar jih bode treba. Stremavr je sicer res obljubil pouk v slovenskem jeziku, a storil bi menda ne bil, in samih šolskih knjig tudi ne moremo izdajati Kar se pa vsako leto članom priredi knjig, vredne so gotovo 2 gld. — Stvar naj se tedaj še jedenkrat vzame v pretres." Sprejme se potem po g. Grasselliji formulirani predlog: Novo voljenemu odboru se naroČi, da prenaredbo društvenih pravil v tem smislu, da se odbor sestavlja le iz 20 v Ljubljani stanujočih odbornikov in razdeli v gospodarski in književni odbor, vsak s svojim posebnim podpredsednikom, pretre-suje in v bodočem rednem velikem zboru Matice poroča, — skoraj jednoglasno. Predlog dra. Zarnika, naj bi imeli volilno pravico le v občnem zboru navzočni Matičarji, ostane v manjšini. Dopis ljubljanskega društva „Narodni Dom", katero naznanja, da se v njegovih pravilih nahajajo le-ta določila: §. 1. Društvo ,tNarodni Dom" ima namen sezidati in vzdrževati „Narodni Dom" v Ljubljani. S tem hoče društvo vsem narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo in zuanstvom pečajo, ali družbinskej zabavi služijo, stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način pospeševati narodno omiko in zabavo. §. lfi. Kadar bodo vsi dolgovi poplačani in deleži popolnem amortizirani, se društvo razide in vse društveno imetje postane lastnina Matice Slovenske v Ljubljani pod temi pogoji: „1. Da „Narodni Dom" neg bo nikoli svojemu v teh pravilih izrečenemu namenu odtegnen; 2. da se „Narodni Dom" ne sme prodati niti obremeniti; 3. da Matica Slovenska polovico dohodkov za se obrne, dru^o polovico pa za to, da napravi usta- J nove za slovenske dijake, umetnike in pisatelje. Dolžnosti navedene pod 1. in 2. je pri prepisu vknjižiti. §. 17. Ako bi se društvo razšlo, predno dovrši svojo nalogo (kar občni zbor z dvema tretjinama navzočnih društvenikov skleniti more), pripade to, kar po poplačanib dolgovih in deležih premoženja še ostane, brez vseh pogojev Matici Slovenskej v Ljubljani" — vzame se jednoglasno na znanje. Fo končanem dnevnem redu pritoži se g. Lovro Ž vab, da pogreša na dnevnem redu raznih nasvetov, kakor druga leta, da še; nij prejel Matičinih knjig in da se narodno blago, katero je v rokah Matice pusti neporabljeno. Matica naj bi iz tega gradiva izdala zbirko narodnih pesnij, pripovedek itd. kar bi bilo zelo potrebno. Naj bi se gradivo ne pregledovalo skozi leta in leta, temveč se konci pregledalo. Prvomestnik Grasselli in tajnik Orešec odgovarjata stvarno in po volj no v tej zadevi, prvi izreče zahvalo odbornikom in Matičarjem, ki so sodelovali in sklene sejo s klicem: Na zdravje! Konečno podajemo resultat skrutinija: Pri volitvi novih 18 odbornikov „ Matice Slovenske" o priliki občnega zbora dne 14 junija 1882 je bilo oddanih od 196 volilcev 3291 pravilnih volilnih glasov in 6 listkov je bilo brez podpisa, tedaj neveljavnih. Glasovi se razdele takole: 1. Maks Pleteršnik .... 194 2. Fran Erjavec..... 192 3. Fran Leveč...... 190 4. dr. Jan. Svetina .... 190 5. dr. Jarnej Zupanec . . . 188 6. Ivan Vilhar...... 187 7. Vilib. Zupančič .... 182 8. Fr. Wiesthaler ..... 178 9. Andrej SenekoviČ .... 175 10. Franjo Hubad..... 165 11. Fr. Šuklje...... 163 12. Anton Kržič..... 120 13. Andrej Marušič .... 117 14. dr. Anton Jarec .... 116 15. Luka RcbiČ...... 116 16. Miha Žolgar..... 112 17. Junez Majciger .... 89 18. Simon Gregorčič .... 84 Ker dr. Svetina ne sprejme odborništva, so ostali izvoljeni. Za temi so dobili glasov: dr. Radoslav Sket 82, dr. Krek 75, Krsmk 75, Rutar 64, RajČ 62, dr. Tavčar 33, Hribar 25, dr. Bleivveis 22, dr. Vošujak 22, Orešec 22 itd. Politični razgled. Notranji* dežele. V Ljubljani 16. junija. Sklep o volilnej reformi se ne bode koj cesarskej vladi predložil v potrjenje, ker bi tako nastala politična in logična potreba, razpustiti zdanji državni zbor ter na podlngi reforme razpisati nove volitve; in vlada je takoj v debati o voli Inej tej leformi izrekla se, da neče letos narodov klicati na volilno bojišče in jo je misel počakati, da se državnemu zboru izteče postavni čas. — ČeSki list „Pokrok" pa misli, naj bi ministerstvo prej ko i»rej predložilo volilno reformo v najvišje potrjenje in tako državnega zbora večini pokazalo, da ona sme se zanašati na ministerstvo, kakor ministerstvo na večino. Obotavljanje v politiki da nijma zmirom ugodnih nasl* dkov. Državni zakonik prinesel jo včeraj naslednje potrjene zakone: zakon, da legalizo va nje na zemljiščno-knjižna pisma ni j potrebno, zakon o uravnavi Duiiava na Nižjem Avstrijskem in zakon o dokladnem kreditu za notranje ministerstvo; dalje priobčuje se trgovinskega ministra določba o prevažanji razpokljivih kosov po železnicah. Včeraj volil je I. volilni razred v tržaški mestni zbor in zmagala je konservativna ali avstrijska stranka z vsemi svojimi 12 kandidati. Da bi se preprečile lahonske demonstracije, nijso pust I i nobenega na galerijo volilne sobane; ali ir-redentovski kričeči nagnetli so se na ulici in za-čuvši „Irredentiu nepovoljni izid volitev, postali so razposajeni, tako da jih je morala policija nekaj zapreti. — Zdaj ima voliti še okolica, in ona bode odločila barvo prihodnjemu mestnemu zboru. Poroča se, da bi bili dogovori mej generalom Jovanovičem in vlado črnogorsko brez vBpeha, namreč g'ede povrnitve Hi.rivošijaiicev, ki so se bili zatekli v Črno Goro. Vodja vstašev Samardjič ne zahteva le splošnega pomilošeenja, nego tudi sredstev za zidanje podrtih koč in živeža do prihodnjega leta povsodi tam, kjer se zavoljo bojnih dogodkov nij niti oralo niti sejalo; drugače da ne gredo nazaj. General Jovauovič pa pravi, da ne more tega dovoliti, ker se ne ve, ali pa se bodo pokorili vstaši zakonu in ali ne bodo koj prvi dan potem poskušali nov vstamk. Daljnja zapreka povrnitve je tudi ta, ker črnogorska viada od avstrijske zahteva, povrniti jej vse stroške, kijih je imela za oskrbovanje pribeglih družin, broječih vkupe 3.500 duš. V tem, ko to vprašanje nij še rešeno, prihaja nepovoljua vest, da so doli nekje na Braiči v 1. dan t. m. vlovili žandarji zopet šest glavnih vstašev ter jih odvedli v Kotor pred c. k. vojaško sodišče. Vitanje države. Z Ruskega: Grof Tolstoj prevzel je v 13. dan t. m. posle svojega ministerstva. .Golos" priznava Ignatijevu odločnost in živahnost, pravi pa da carstvo bilo je ves čas njegovega ministerstva razburjeno in kipeče." „Novoje Vremja" hvali sposobnost Ignattjeva, njegovi nazori da ne bi bili po volji nekaterim dostojanstvenikom. O Tolstoji pravijo ruski listi, da je mož odločen, ima dobro voljo, iu da se mu bode učiti iz hib svojega prednika, če hoče imeti več vspehov. Tolstoj bil je za carja Aleksandra II od 1866. leta pa do 1880. leta minister naukov in kot tak uravnaval je stvar po klasicizmu. Zato je protivnik Poljakom in katolikom. M»sli se, da Tolstoj prestriže vse razpravljanje z Vatikanom. Srbska skupščina snide se j utri, v soboto. Če je poročilom verjeti, je nekaj radikalcev voljnih, zdaj udeleževati se zborovanja. Potem bila bi skupščina sklepčna, srbska kriza vsaj za zdaj rešena, ali velik bi bil tudi patrijotizem radikalcev, ki bi se iz zgolj Lubega miru udali trmoglavosti zdanje vlade in kralja Milana. Iz Egipta prihaja zdaj toliko podrobnih poročil, da jih je komaj pregledati. Razprave teko simo t ji Trio na vse strani, a vsi nasveti nijso v stanu, razrešiti zastavice egiptovske, k» se zamotava če dalje bolj. V Kairi vlada strah in trepet, vsi Ev-ropci bežijo Aleksandrijo in celo uradi vnanjih držav izseljujejo se tjakaj. Vsled nedeljskih tepežev po-zaprli so jih v Aleksandriji 450 in ustanovila se je mejnarodna komisija, ki bode sodila prestopnike. V tem sitnem položaji poprosila sta kedive in pa Der viš paša oba, naj bi Porta poslala v Egipt 18.000 turških vojakov. Ali vprašanje nastane, če bi sultan smel kaj tacega st6riti brez dovoljenja druzih vlasti, ' brez konference ? Gotovo ne. Zato se bode sultan moral udati, ali pa ne bode smel vojakov poslati. Vsekako pa je skrajni čas, da se tem egiptovskim debatam stori konec. Z lrsk«>jra prihajajo v jedno mer vznemirjajoče vesti. Britska vlada prišla je na sled velikej feniškej zaroti, ki namerava pomoriti vse višje glave irske uprave. Namestni kralj nikdar ne gre brez straže z doma in zadnjič je zahteval, da na) se mu pomnože vojaške čete. Neknj veliko feniških agentov došlo ie iz Amerike in Irci skušajo „Zjedinjenih Držav" vlado pripraviti, da bi protestovala proti Gladstonevemu nasvetu, naj bi se vsi sumnjivi tujci pregnali z Irskega. Na drugej strani pa skušajo skrivaj Parnell in njegovi prijatelji z nova oživiti „deželno ligo" in uže naznanjajo, da od Gladstona obljubljene privolitve ne zadostujejo izrskega naroda potrebam in zahtevam. Parnellit, Mr. Justin, odličen literat, ki je spisal duhovito in ognjevito knjigo „Zgodovino našega časa" z naslovom, ta zdaj priobčuje Članek, ki govori, da bi bil irski narod le takrat zadovoljen, če bi dobil svoj parlameut in bi ga upravljali irski domačini. Dopisi. Iz Celja 14. junija. [Izv. dop.] (Hein-richer-jeva breztaktnost!) Pretečeno nedeljo, 11. t. m., je gospod knezoškof dr. Stepišnik delil v tukajmjej farnej cerkvi zakrament sv. birme. K obedu pri gospodu opatu Vrečku povabljen je bil mej drugimi dostojanstveniki tudi tukajšnje okrožne sodnije predsednik, g. dvorni svetovalec Heinricher, Mislil bi si človek, da bode g. Heinricher veuder toliko navadne omike imel, kolikor je zahtevati smemo pri vsakem, kdor hoče v omikauej družbi občevati; toda tudi tu smo se prevarili. Bilo je ob '/¡,3. uri popoludne, družba je bila pošteno dobre volje, g. knezoškof se je čutil presrečnega mej svojo duhovščino, napitnica sledila je napitnici. Zdaj se vzdigne tudi g. Heinricher in napije g. knezoškofu. V tem trenutku je bilo pa tudi radostno veselje skaljeno, kakor kaplje na razbeljeno železo padale so njegove besede navzočej duhovščini na srca. Napival je namreč g. Heinricher g. knezoškofu v tem obziru, da on vpliva na duhovščino, da se ne meša v narodna vprašanja, da on trdno drži vajeti, da se duhovščina ne vtika v politične stvari. Tako in jednako je vezal g. Heinricher svoje otrobe. Bralo seje g. knezoškofu samemu na obrazu, kako neljuba je ta napitnica njemu, v katerega duhovščina stavi vse svoje zaupanje, katerega pa gosp. Heinricher v svojej brez-taktnosti opisuje kot pravega tirana svoje duhov ščine. Po dokončanem Heinricherjevem govoru vstane g. knezoškof in zavrnivši g. Heinricherja pravi, da je on le škof v cerkvenih zadevah, v privatnih in tako tudi v političnih rečeh pa so njegovi duhovni prosti in ne stoje pod nikakeršnem vplivom od nje* gove strani. — Vsa navzočna duhovščina s knezo-škofom na čelu je bila s to Heinricherjevo breztakt« nostjo globoko razžaljena; nij prišlo več do nobene napitnice, drug za drugim so vstali tiho od mize, in obed, ki bi bil imel trajati do 4. ure popoludne, končan bil je uže ob 1 V5- uri. Celjski juristi zamorejo s ponosom se ozirati na svojega predsednika, ki se v svojej zagrizenosti tako daleč pozabiti zamore, da v svojej fakcijoznej opoziciji žali na tak način ves duhovenski stan z njegovim knezoškofom na čelu. Iz Borovnice. [Izv. dop.] Kako je z letošnjo čebelorejo? Pri nas, hvala Bogu! smelo rečem, da čebela uže več let nij imela tako ugodne pomladi, nego letos, če tudi bi kdo, sodeč po vremenu, morda mislil nasprotno. Hoja (jelka) bila je letos po naših gozden tako medena, da si je ta pridna živalica nabrala v teku jednega dobrega tedni toliko medu, da si je ž njim napolnila vse svoje celice, in hvaležni bi bili, če bodo o času trganja tako bogate, kakor so zdaj. Kakor pa posvetno blago Časi človeka tako oslepi, da po/abi te ali one svojih dolžnostij, tako je tudi ta hojeva medica naše Čebele tako osrečila, da so v prevelikej svojej sreči pozabile nekaterih svojih lepih lastnostij: od svojega malika — medu namreč, se ne morejo ločiti, t. j. rojiti nečejo. Panji so tako z živalijo prenapolnjeni, da so zjutraj in zvečer bradati, kakor patri kapuciui, čebelice krotke in mirne, kakor ovčice, a da bi rojile, tega pa ne! Roji so tedaj pri nas letos redki in še ti so bili večinoma ob nenavadnem času. Prve roje imeli smo, kar je skoraj neverjetno, popoludne ob 3., 4. in tudi 5. uri Iz St. Vida pri Zatičlni. [Izvir, dop.] Zadnjič uže pisal vam sem o hotentotskih zdravste nih zazmerah v našem okraji. Denes ustrezam mnogobrojnemu številu naših občanov, če priobčim sledeče vrstice. Uže mesec dnij traja tu kužna bolezen vratinka, dan na dan ktenka mrtvaški zvonec, naša dva kaplana ne moreta več vseh svojih bolnikov obiskovati iu ljudstvo prosi, da bi se naša šola za nekaj dni zatvorila, kakor se to povsodi okolo nas postavno godi. A kaj menite, kaj pravi naš ranocelnik k temu? On prepove šolskoj mladini, kadar kak učenec umrje, da ne sme nobeden iti za pogrebom, — a mrliča pusti po tri cele dni — proti-postavno ležati doma na parah! — to so vam kon-sekvence! Tedaj na tisoče ljuii žrtvuje se lehko-mišljenosti ali pa svojeglavuosti jednega ranocelnika, namestu da bi se dalo našej tako številnej fari iz-pitauega doktorja medicine! Ako kmalu Bog pomoči ne pošlje, pomrjejo nam vsi otroci! Spregovorili bodemo kmalu voč o tej stvari energično in dokazali bodemo f.ikia! Iz Škofje Vasi pri CelJI. [Izv. dop.] (V lastno skledo bljuvati je grdo.) Škofja vas je na slovenskih tleh, pa le nemški uraiuje. Tudi je nedavno Michelitscbevo prošnjo zoper upeljavo jedna-kopravnosti slovenščine s 4 podpisi odposlala. Ako tej prošnji podpisane može n^kaj bliže ogledamo, vidimo na čelu vsem občinskega, popolnem nemčurskega duha navdanega g. župana F. Okorna. Načelnik te občine ne čuti toliko moči v sebi, da bi se iz klešč svojega nemčurskega pisača iztrgati mogel. Druga imenitna osoba je J. Kampolšek, kateri je nekdaj v prvih razredih celjske g mnazije nekaj nemških besedic se naučil iu zdaj misli, da mora s svojo nemško znanostjo mož po poti svojega predstojnika hoditi. Tretja osoba se je podpisala z imenom M. Dreml, katera niti jedne nemške besedice nij vešč in je: le najbrž od drugih nemčurskih duhov zapeljan bil. Čtrta je, o joj! uboga občina Škofja Vas! kje si dobila ime F. Walland? V tvojej občini ga nij, mogoče, da si ga iz sosedne izposodila. Ali tam ga tudi nij Pojdimo naprej v mesto C.dje ga iskat. Mogoče da ga tam zasledimo. In res, tam stanuje tisti gospod, kateri drugim občinam svoje imenitno ime za podpise nemških proženj v najem daje. Narodni sveto- ▼alci in odborniki te občine! če vas je Se kaj, ne pustite g. županu in njegovemu pisaču občevati, kakor sama hočeta m imena mož z<* podpi.se iz tretje občine v najem jemati, ker to je za vas in za vso občino velika sramota! „Slov. Gosp" Domače stvari. — (Društvo kranjskih zdravnikov) ima 22. t. m. svojo sejo s sledečim programom: I. Notranje zadeve: a) volitev poslanca in njegovega namestnika k društvenemu zboru avstrijskih zdravnikov v Gradci. b) Volitev poslanca v mestni zdravstveni svet. II. Državni poslanec dr. Vošnjak: O predlaganih zakonih zdravniške zbornice. III. Mestni fizikus dr. Kovač: Mestna zdravniška poročila. IV. Prof. dr. Valenta: Porodoslovsko-gvnekoiogične demonstracije. — Za sklepanje se po pravilih zahteva navzočnost 12 društvenikov. — (Rakova kuga) se je tako razširila, da na denašu;em ribjem trgu v Ljubljani nij blo no benega raka videti. Ribiči so dejali, da je vse poginilo. Vlaui bilo je na Nemškem, odkoder je rakova kuga prešla tudi v naše vode, ravno tako, in morah so si rakov dobiti s Francoskega, da so jih v svojih vodah zaplodili. Naša dežela bi bila ob velik zaslužek, če se v kratkem ne ukrene, kako bi se raki zopet zaredili. — (Okrajni glavar Štefan Klančič) umrl je včeraj v Kamniku 65 let star. — (Umrl) je 12. t. m. v Zagrebu g. Josip Župčič, tajnik hrvatske vlade, ki je množim Slovencem, zlasti iz dunajskega življenja v dobrem spominu. Sodeloval je v pevskih zborih kot tenorist. — (Akademično društvo „Slovenijaw na Dunaj i) ima v soboto 17. t. m. tretjo redno poletno sejo s sledečim dnevnim redom: 1 Prečita se poročilo o zadnjej seji. 2. Pogovarjanje o shodu slovanskih visokošolcev v Ljubljani. 3. Slučajnosti. K obilnej udeležbi vabi uljudno gg. ude in prijatelje društva odbor. — (Ogenj.) Podružnica Matere Božje v Klo-štru, fare podzemeljske na Dolenjskem, pogorela je v noči od 14. do 15. t. m. Divji element vničil je vse, ostali so samo razpokani zidovi. Uzrok prvi trenutek neznan. — (Novi desetaki.) Blizu Trsta bilje pred par dnevi somenj. Stara ženica prignala je kravo na prodaj. Kmalu pride kupec in po kratkem pogajanji sklenena je kupčija in krava prudana za 80 gld. Kupec vzame listnico v roke, potegne iz nje nov deseta-, položi ga prodajalki na roko in pravi: „Tu je deset goldinarjev" — potem obrne desetak — „in tukaj zopet deset, je dvajset". In tako je obračaje desetake naštel kmetici štiri nove desetake za 80 goldinarjev. Domov pnšedši je kmetica svojemu možu ravno tako delala ra un, a ta nekoliko bolj premeten, skušal jej je dokazati, da je vsega vkupe le 40 gld., a starej mamici to nij hotelo v glavo ter meuda še zdaj misli, da je pre jela res 80 gld. O kupci sleparji nij sluha ni duha. — (Srenj ski pisač) v Brezji je brez žu panovega vedenja m volje podpisal na Miheličevo prošnjo imena več Slovencev pa tudi nemčurjev ter odposlal. Pisač je vrlo slovenskega očeta sm. Sram ga bodi tem bolje! „Slov. Gosp." — (Zoper podpisanje Miheličeve prošnje) protestirajo posestniki Janez Volk, Franc Čagran in Jarnej M-itjašič; kajti ti možje še prošnje videli nijso in bi radi vedeli, kateri „lumpu je njih imena podpisal. — (Spremembe v lavantinskej ško fiji.) G. M. Stoklas postal je dekan v Brežicah, g. Sim. Gaberc, župnik v Framu in g. Janez Ne-deljko je umrl 33 let star. Izpred porotnega sodišča ljubljanskega. Dne 14. t. m. dopoludne bil je zatožen kmet-ski fant Janez Friškovec z Vrhpolja, okraja kam niškega, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. Dne 2. oktobra 1. 1881. mej 8. in 9. uro vračal se je posestnik Jarnej Jerina s svojo ženo, v družbi soseda iu njegove žene iz Kamnika domov. Blizu Vrhpolja skočijo izza plota fantje in zatoženec udari s kolom Jarnej a Jerino na glavo tako silno, da se Jerina takoj zgrudi na tla in je bil štiri dni v nezavesti. Zgubil je precej po udarci tudi sluh, a pozneje s** mu je nekeliko povrnil. Zdravniki izpo-vedo, da se mu utegne s časom povrniti sluh popolnem. Zatoženec Friškovec ne taji dejanja, izgovarja se pa s tem, da udarec nij bil namenjen Jerini, nego fantom z Vrhpolja, kateri so zabavljali njemu in njegovim tovarišem. Porotniki potrdili so vprašanje zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe jedno-glasno, pa tudi dodatna vprašanja, ali bode Jerina škodo na sluhu stalno trpel, z 10 proti 2 glasom. Vsled mnogih oiajšalnih okoliščin obsodi sodišče zatožeoca Friškovca, katerega je zagovarjal dr. Moše, na jedno leto težke ječe, poostrene s postom. Vrhu tega mora plačati Jerini 100 gl. za bolečine, 30 gl. za zdravnika in sodnijske stroške. Predsednik sodišča g. pl. Zhuber, lomil je »kranjsko Sprano" tako neusmiljeno, da nas je bilo v dvorani kar strah. — Dne 14. junija popoludne bil je zatožen 55 let stari župan Ustar Martin iz Velike Vasi, okraja kamniškega, zaradi zlorabe uradne oblasti. Zatoženi je bil uže jedenkrat kaznovan, ker je kradel div jučino, na pet dnij zapora. V občini imel je kmet Jane« Vidmar nezakonskega otroka v oskrbi, a dolgo časa nij bilo novcev za hrano otroka. V'dmar gre k županu Ustarju in ga prosi, naj mu pomaga, da dobi novce. Ustar stori potrebne korake, in okrajno glavarstvo v Novemmestu pošlje okrajnej sodniji v Kamniku 42 gld. 32 kr. za otroka. 24. decembra 1881 naznani okrajno glavarstvo to županu Ustarju. Dne 26. decembra 1881 po/ove Ustar soseda, da gresta k Vidmrtrju, in mu moj potom reče: „Pol denarja mora Vidmar meni dati". Ko pride k Vidmarju meni, da denarja ne bo lehko dobiti, a če mu da pol vsote, tedaj se bode potrudil še dalje, in morda se posreči dobiti novce. Kmalu potem potegne Ustar novce, a še le letos o svečnici dal je Vidmarju 20 gld. drugo pa pridržal za se. Porotniki spoznali so ga jednogiasno krivega, in sodišče ga obsodi na dva meseca težke jtče( poostrene vsak teden s postom. Razen tega ima povrniti Vidmarju 22 gld. 32 kr. in plačati sodnijske stroške. Telegrama »Slovenskemu Narodu". London 16. junija. V gorenje j zbornici poroča Granville, da je v Aleksandriji vse mirno. Vojaki menda store svojo dolžnost. Veliko Ev-ropcev ubežalo je na oklopne ladije. Nasproti natolcevanju Salisburya pravi Granville: Salisbury nij povedal, kaka sredstva da želi, razen da odstopimo od Francoske, se ne zanašamo na druge vlasti in pokličemo brodovje nazaj. Vlada pa se ne pusti siliti h korakom, ki bi bili škodljivi, Evropcem pa usodepolni. Aleksandrija 16. junija. Zopet poskuša se posredovanje mej voditelji vojne stranke in kedivom. Vojna stranka bode kedivu poslušna, ako svoja sovetnika Kairipašo in Talat-pašo odpusti. liazne vesti. * (Najden zaklad.) Pretekli teden dokopali so v Parizu delalci, ki so podirali v Rue civile du Temple staro palačo, nekdanjo lastnino vojevode, Guise, v obokanej podzemeljskej kleti do železne posode. Ko so jo po velikem trudu izkopali in dvignili kvišku posodo in v navzočnosti podjetnika in delavcev odstranili pokrov, zublesteli so iz posode sumi zlati s podobo Karola VI. Ves zaklad je 80 funtov težak. * (Lovec na tigre.) V Allahabadu umrl je koncem maja Maharadža iz Bat ro m pora vsled pre-hlajenje. Umrli bil je velik lovec, ker je v svojem življenji postrelil nad 800 tigrov, bil tedaj velik dobrotnik svojemu okraju * (Zanimljiv slučaj.) Iz Hamburga 86 piše: Naša nadsodnija izdala je pr^d kratkim prav zauimljivo razsodbo. Tukaišuji mešetar, ki si je pri društvu ,.Janus' zavaroval življenje za 12 000 mark, bi) je zaradi nekega hudodelstva obsojen na šest let težke ječe. nJanusu vsled tega obsojenca nij hotel dalje imeti zavarovanega, prva bodnija pa je odlo čila, da kazen še ne razdere zavarovalne pogodbe, če se le premija plačuje o pravem času. Drugače pa nadsodnija, razsodila je namreč: Nij dvombe, da nij nobeno zavarovalno društvo vezano, sklepati zavarovalne pogodbe in nadaljevati z onečastenimi 11 ml mi. Taka obsodba zruši zavarovalno pogodbo. Dalje treba pomisliti, da je podlaga, na katerej se je sklenila zavarovalna pogodba, zdaj vsa druga, ker je statistično dokazano, da je umrljivost mej ujetniki veliko večja, nego mej ljudmi, ki žive v pravilnih razmerah. * (Usodepolna ded š čin a.) Bogat trgovec v Trstu z imenom Čičeklis podedoval je pred par leti v Atenah 200.000 frankov. Zaradi te dedščiue pričela se je pravda, katero je dobil imenovani trgovec ter pred poldrugim letom poslal svojega kom panj ona Kanelovpulosa v Atene, da tam prevzame dedščino in prinese v Trst. A nesrečneža našli so mrtvega pred gostilno, kjer je stanoval. Prsi bili so večkrat prebodene z nožem. Takrat se je veliko govorilo o tem, a zločina nijso dobili, ako-ravno je bilo mnogo indicij. Zdaj napotil se je g. Čičeklis sam v Atene po dedščino, a zadela ga je jednaka usoda. Kakor poročajo dunajski listi, našli so ga mrtvega na dvorišči hotela, v katerem je stanoval. Vse okoliščine kažejo, da so ga napa-dovslci vrgli iz tretjega nadstropja skozi okno in z veliko silo. Radovedni smo, kako se bode izkazala sodnija v Atenah. * (Kako se vojakom dobro godi) ne pri nas, ampak na Angleškem, čitamo v nemških novinah. Na Angleškem smatra se nespodobuim, če se sprehaj« kako žensko bitie samo, brez moškega spremstva. H šine in pestunje najemajo si tedaj vojake, da jih vodijo na sprehod in plačujejo v našem denarji topničaiju za jedno popoludne 25. kraje, kira-sirju 50 kraje, in konjiku od garde do poldrugega goldinarja. Vsaka taka ženska se hoče posebno izkazati svojemu spremljevalcu in vsled tega se angleškim vojakom dobro godi, vsaj ob nedeljah in praznikih. * (Osel v parku.) V toplicah Baden-Baden jaše vsako jutro mlada vel:kovojvodiuja na oslu po parku. Tujcu, ki je imel velicega psa soboj, zabra-nil je vratar vhod, rekoč, da psi ne smejo v park. Ko tujec drugo jutro zagleda velikovoj vodinjo na os'u, pritoži se pri istem vratarji, da je njemu s psom zabranil vhod, drugi ijudje pa slobodno šetajo celo na oslih. A vratar mu odvrne: „Jaz imam s-mo povelje, zavračati pse, ko bi hotel zavračati tudi osle, bi ne bil gotov ves ljubi dan". Zahvala. Blagorodnemu gospodu M. Janzekovič-u, okrajnemu zdravniku vrhniškemu, kateri je 12. t. m. iz prijaznosti tukajšnjej šolskej mladini ponovil „cep-Ijt nje koz", izreka podpisani v imenu šolarjev javno in prisrčno zahvalo. V Borovnici, dne 14. junija 1882. Fr. P a p 1 e r, šolski vodja. Meteor«logieno poročilo. A. V LJubljani: j Dan Čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v min. 13. junija Ob 7. ari ijutraj ob 2. ari popiludne ob 9. uri utitt 7.-J2-19 mm. 7-29-71 mm. 73341 mm. + 13 6° C + 208° C + 7*4° C - slaboten nhod zmeren juifouhod močan irorenje« _____ deloma jasuo deloma jasno oblačno '..'.'J'.'iniinn. dežja. 14. junija ob 7. un zjutraj «b 2. uri pupoludn« ob 9. uri neier 7a4-8fJmm. 784 •«>«.» mm 731-88» m. -f- 72UC -f 158° C + 114°C slaboten izhod slaboten juiroiahed ilaboten gorenj ee obtain* J.l '10 jasno 000 mm. dežja. sa • _t> a —. 1 *d i • ob 7. ari ijutraj ob 2. nri popoludV ob 9. nri 735-37 mm. 732-95 mm. 732-79 mm. -flO-O-C -f 17 8°C -f-15 6° C laliolen izhod zmeren jugozahod slaboten jugozahod jasa« oblačno •bi a/no OOOmn. dežja. B. V Avstriji sploh: Z-ačni pritisk se je Jel povsod polagoma dvigati in bo bo nejcdnakuinernosti tolikanj poravnate, da jo znašal razloček mej maksimum na severu in mej minimum na jugu samo <> min. Vetrovi so postali vsoskoz močnejši iu so so zasukali -ečjidel še močneje proti jugu. Temperatura jo liiln povsod zelo nizka in je stala globoko pod normalom; razloček mej minimum v centru in mej niaksiiuoui na jugu je znašal 10° 0. Nelio je bilo povsod zelo spremenljivo, vre uo zelo nestanovitno; sploh pa pre ej inokrotno in deževno; po več krajih seje nagibalo k nevihtam. ^>-a.n.ajsls:a, "borza dne 16. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta......... 76 gld. Srebrna renta .... ..... 77 „ Zlata renta.......... ^4 , 1860 državno posojilo....... 130 „ Akcije narodne banke....... 829 „ Kreditne akcije......... 322 , London............ 120 „ Srebro............ — » Napol.............. 9 « C. kr. cekini........... 5 » Državne marke...... • 58 ,, 4% državno srečke iz L 1H54 250 gld. 119 „ Državne srečke i/. !. 1864 100 „ 171 4°/0 av8tr. zlata renta, davka prosta . . 94 „ Ogrska zlata renta 6°/0...... 119 , ■ . ...... 88 „ papirna renta 5°/0..... ob 5°/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 „ Dunava re*. srečke 5°/p . . 100 gld. 113 „ Zemlj. obč. avstr. 4ty«*/< zlati zast. listi . 119 „ Pnor. oblig Ellzabetine zapad. železnice 99 - Prior. oblig. Ferdinandove aev. železnice 106 n Kreditne srečke.....100 trld. 176 „ Rudolfove srečke..... 10 „ 20 , Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 124 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . . 227 n 65 25 40 75 30 58 65 80 75 50 85 30 20 60 50 25 75 50 kr Javna zahvala. Podpisani si šteje v dolžnost, da javlja Blavnenm občinstvu zaslugo gospoda «lr. Emilija l uitijimi ja. zdravnika v Ajdovščini. Kot delavec na žagi gosp. Nussbauma se mi pripeti velika nesreča. Ko čok trikotno odžagam na žagi, hočem ga vložiti v žago za feruirje. Kar najedenkrat se spusti vinta od železnega droga, kateri je čok kvišku držal, ter me tako silno v obličje vdari, da mi močne rani obraz in razdrobi čeljusti. Kmalu mi začenjajo otekati ustna in čeljusti, tako, da nijscm mogel jeden mesec nič druzega vžiti, nego mesno juho in Se to po mehaničnem potu. Nevarnost bolezni mi je bila smrtna. A temu nij bilo tako. Izročim se poln zaupanja v roke obče priljubljenega gospoda zdravnika. Akopiam je bila bolezen zelo nevarna, vender je umel gospod zdravnik mojej bolezni v okom priti, tako da bodem kmalu popolnem okreval. Za tega delj javljam skrbnemu in skušenemu gospodu zdravniku iskreno zalivalo ter ga s trdnim zaupanjem vsakemu priporoč: m. Voščim pa gospodu zdravniku dr. Einiliju Fabijaniju, da bi ga Bog še mnogo let v našem okraji zdravega in še nadalje tako skrbnega in vrlega zdravnika obranil. Sturija, meseca junija 1882. Jauez Čopič, (400) žag. delavec. JOSIP INOCENTE iz Postdjine (221-3) priporoča po zelo nizkej ceni naj bol j-«-, lino neinlete oljnate in suhe barve, firneže in lake ter najlepše čopiče (penzlje) vsake vrste. Vnanja naročila se urno in zanesljivo izvršujejo. Poslano. TRŽAŠKA RAZSTAVNA LOTERIJA. 1000 dobitkov — 213.550 gld. Glavni dobitek 50.000 gld. Jeden loz 50 novčičev. Kdor hoče razprodajati lože, obrne naj se takoj na loterijski oddelek tržaške razstave, Pmzza Grande št. 2, v Trstn. (397—1) Hiša se proda, nova, s 4 sobami, z živinskim hlevom in s 47« Q o obseza-jo<" m vrtom, na opekarnkej cenil v Trn »vskem »redmeniji št. 7. Na polovico plačila bi se nekoliko ('■asa počakalo. (388—2) Janez Tnr»ic. SlužIle za osMniia ali viličarja išče abiturijent deželne vino- in sadjerejske š -le slapen.,ke na kakej graščini na Hrvatskem. — Več pove iz prijaznosti uredništvo „Slovenskega Naroda". (386 -3. L EHRWERTH, zobni zdravnik, v Gosposkih ulicah št. I, ordi nira v vseh zobnih boleznih in postavlja zdaj nmetalne zobe in zobovje dobro in brez bolečin. (77—37) Kava — Caj, naravnost iz Hamburga po pošti, poštnine prosto incl. z a vitje, kakor znano v rcelnej fino dišeoej robi v vrečicah od ■■ 5 kilo WM po poštnem povzetji. Rio, fino močan............. 3.45 Santos, močan............. 3.60 Kuba, ff., zelen močan.......... 4-.10 Nikaragua, zelo fin, mehak........ 4.90 Ceylon, modro-zelen, močan ........ 5.— Gold-Java, zelo fin, mehak......... 5.20 Portorioo, delikaten, fino vkusen...... 5.40 Perl-Kava, zelo fin, zelen......... 5.05 Angostura, velika zrna, delikaten...... 5.95 Menado, rujav, zelo fin.......... 8.35 Java, I'V, zelo plemenit, briljanten...... 7.20 Afrlk. Porl-Mocca, prava......... 4.95 Arab. Mocca, pravu, plem. ogneua...... 7.20 Stambnl-Kava-zmes, Mocca in Campinas, jako priljubljena.............. 4.95 Caj pr. kilo. Congo ff........... 2.30) Souohong, ff.............. 3.50 Tonkay, fin, zelen............ 3.50 Družinski čaj, zelo fin.......... 4. Riž, zelo fin, pr. 5 kilo.......... 1.40 Obširne cenilnike gratis in franko. (243—9) A. B. Ettlinger, Hamburg. Marijinceljske kapljice za želodec, nenresežno izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper neslaat do Jedi, slabi želodeo, smrdečo sapo, napihne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek in pseno in slez, zoper zlatenioo, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo ali pijačo, drve, Super bolezni na vranici, J etra. h in zoper zlato žilo. Lekar C. Brady, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, knko se rabi, stane fl^~ :t i kr. "m® Prave ima eazxio: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dum»jskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. VNovem mestu: lokat na Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Oironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmied. VKranj: lekar Drag. S a v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VČrnomlji: lekar Ivan Blaže k. Ker se v zadnjem času naš Izdelek posneinlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje sumo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečr.tom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijincjljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno vni-.lvriio Kuamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-ni.ijo teh znako" istinitosti, nuj se zavržejo kot po-nareje.'ii in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodmjski kaznovani izdelovalci in . prodajalci. (487—40) Umrli no v ljul>ljaiii: 14. junija. Frančiška Omejec, deželnega računovodstva oticijala hči, 20 mes. Poljanska cesta št. 19. za ošpicami. — Matija Seljan, delavec, 62 let. Emonska cesta št. 10. za vodenico. po kllv? 1kot bm^a w na debelo. Poštnine prosto proti poštnemu povzetju. — Jamči se prav vrl okus. (385—2) 5 Ko. Guatemala, močna.......gld. 4.50 „ Portorioo, posebno fina..... „ 5.— „ Ceylon, najbolj fina ..... „ 5.50 „ Plantag. Geyion, briljantna ... „ 6.— „ Zlato Menado, pretlahna .... „ 6.25 „ Ceylon Perl, prežlahna ..... „ 6.— Zdaj povišana eolnina, lO kr. per kilo, se odšteje, tako da inogo naši najemniki dobivati še po starem taritu LUDVIK HARLING & Co., HAMBURG. is- I g A T3 _ d 2 g H .S S -S fe"3 M I f I* I B 9 I n N Q 3 — — S3 i i ee a OB ts3 t- a .S* i "« >o I > es ■ 8 6 9 Ol M ¡•¡1 bj. S Ji I Ii i . ^ Po vjemajočib Be sodbah velike vrste imenitnih švicarskih, nemških in avstrijskih prak. zdravnikov in mnogih medicinskih ',<%\ strokovnih listov ho se po lekarji Rihardn Brandtu v Sohaffhauaenu iz švicarskih me-dioinalnih zelišč izdelane švicarske kugljice po svoje j sr< čnej sestavi, brez vsaiib, telo poškodo-vajočih tvarin v vseh slučajih, kjer treba nedra-žestno odprtje narediti, nabran ilez in žolč ' scV odst,aniti' kri Očistiti, kakor tudi ves pre-v>/ bavljalni aparat novo oživiti in okrepiti, kot reelen, gotov, nebolestno vplivajoč, oen zdravilen pripomoček, ki se more vsakemu priporočati. Zahtevati se morajo izrecno le lekarja Rih. Brandta švicarske kugljice, ki se dobiio le v kositrenih dozah s f)0 kugljicann a m. 1.— In v iiiiuijšili dozah po 15 kugljic a 30 pf. Vsaka škatljica pravih Švicarskih kugljic mora imeti gornji etiket, beli švicarski križ na rudečem dnu predstavljajoč in podpis iz lelovMteljev. Prospekti, ki mej drugim obsezajo tudi mnoge sodbe iz strokovHJaSkih krogov o njihovem vplivu, se dobijo v doli naznanjenih lekarnah zastonj. "\7~ I_ij-Tj3."tol]carii: lekarnar ^Ea^rr. (358— ) Dovoljujem si častitemu občinstvu naznanjati, da sem v Latermanovem drevoredu št. 106 postavil nov Ef ga popolnem zdanji'inu času primerno uravnal ter ga denes odpiram. Skušal boni, vedno le najholjše podajati in velecenjeniin naročnikom na vse strani zadostiti, torej prosim s tem zagotovilom prav obilo naročil. V Ljubljani, dne 15.junija 1882. Z odličnim spoštovanjem •T. 15. R6ttmayer, (395—2) c. kr. dvoren fotograf. Pogrebna ustanov Frana Doberleta v Ljubljani priporoča svoje takozvane imitirane rakve od kovin. Izdelane so iz lesa v jako lepej obliki in solidno, slične so po meta-litru-) barvi i bogatim vkutmim lišpom od brona pravim rakvam od kovin popovem in m> ravno tako cene, kakor do zdaj navadne lesene rakve. Na telcgmfično naročilo z naznanjeno dolgostno mero pošiljajo se takoj na vse železniške postaje. Ustanov de\ na prost oder in pokopava, ono tudi oskrbi sijajno dekorirar