Leto LXV
PoStnfna plačana » gotovini
V Ljubljani, v soboto, dne 15. maja 1937
štev. 109 a Cena 1.50 Din, z ilustrirano prilogo 2.50 Din
S	TF % W » Ik f W * ^
nm^fc # m mm J m* l%l r m ^hs
Uredništvo je. ^njr JL^ ^^^ B^ JBiM^/ ^	L prava: Kopit«.
Kopitarjevi ul.6/111	^^^	^^^	^	^	M	jeva ulica štev. 6.
Telefoni uredništva in oprave: 29-92, 29-93, 29-94. 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznik« — Ilustrirana priloga »Teden v slikah"
Anglija posega v Podonav je
Uspehi dr. Hodže v Londonu — V Rimu in Berlinu nezadovoljni
Za naše rudarje
Radarsko pokojninsko zavarovanje je eno najstarejših delavskih pokojninskih zavarovanj, ki je obstojalo v naših Krajih že desetletja pred prevratom. Po vojni je to zavarovanje preživljalo težke čase.
Najprej je vojna in povojna inflacija uničila vse rezerve rudarskega zavarovanja in so rudarski vpokojenci dobivali svoje prejemke v isti nominalni vrednosti kot pred vojno. To je zanje pomenilo težak udarec. Polagoma je rudarskemu zavarovanju uspelo v novih razmerah spraviti skupaj nekaj rezerv, toda že leta 1933 so se pokazali znaki, ki so kazali na hudo krizo v tej panogi socijalnega zavarovanja. število aktivnih članov je zaradi krize, posetbno našega premogarstva, zelo padlo, povečevalo pa se je število vpokojencev in rent-nikov. V talcih razmerah so najprej naše bra-tovske skladnice izčrpale vsa sredstva v svojem lastnem delokrogu: zvišale so prispevke na najvišje možne zneske, na drugi strani pa so reducirale rente, čeprav so n. pr. starovpokojenci itak prejemali bolj miloščino kot pa vpošte-vanja vredno rento. Vse skupaj ni pomagalo nič in v začetku leta 1934 se je položaj tako poslabšal, da je moralo rudarsko^ pokojninsko zavarovanje načenjati svoje_ zadnje rezerve in se je od tedaj premoženje skladnic stalno zmanjševalo, ker tekoči dohodki niso krili tekočih obveznosti.
Zato je postalo vprašanje sanacije naših bratovskih skladnic vedno bolj pereče in smo dobili že 7. maja 1935 prvo uredbo o sanaciji bratovskih skladnic, s katero je bil osnovan osrednji sanacijski sklad. V ta sklad prispevajo glavne bratovske skladnice (teh je v vsej državi 5: Ljubljana, Zagreb, Belgrad, Sarajevo in Split), od novih sredstev pa je bila za' sklad določena posebna davščina od premoga, ki se uvaža v našo državo po rekah. Toda kaj kmalu se je pokazalo, da so bila sredstva za velike potrebe nezadostna. Kajti naša glavna bratov-ska skladntica je iz osrednjega sanacijskega sklada prejela za svoje velike obveznosti leta 1935 komaj 0.55 milijonov din stvarne podpore. Tako je prišlo do nove uredbe z dne 12. junija 1936. V novi uredbi je ostala ustanova sanacijskega osrednjega sklada, razširjena pa je obveznost posebnih prispevkov na ves uvoženi premog. S to uredbo so se sredstva sicer povečala, toda vprašanje še ni bilo zadovoljivo rešeno. V letu 1936 je prejela ljubljanska glavna bratovska skladmica od osrednjega sanacijskega sklada 4.64 milijonov dinarjev. Vkljub temu se položaj rudarskega pokojninskega zavarovanja ni izboljšal, saj vidimo, da tekoči dohodki za ta namen niso zadostovali in je _ morala ljubljanska glavna bratovska skladnaca zopet načenjati svoje premoženje, ki se je lani zmanjšalo na 13.6 milijonov din. Zato je morala priti nova uredba, ki jo je v svoji četrtkovi seji sprejel najprej gospodarskofinaneni odbor ministrov in potem tudi ministrski svet.
Kolikor je znano, uvaja nova uredba splošno obremenitev i domače montanske produkcije i uvoženega blaga, kar pomeni, da bo prispevala za sanacijo bratovskih skladnic vsa naša rudarska industrija. V tem pa le/.i tudi težišče vsega vprašanja. Vemo, da se je zadeva zavlačevala dolgo ravno zato, ker najbolj rentabilni rudniki na jugu niso hoteli prevzeti novih obremenitev ter so vse izdatke za sanacijo valili na premogovna jxidjetja na severu države, ki pa se nikakor ne nahajajo v tako odličnem položaju kot razni rudniki na jugu, kjer z najrazličnejšimi sredstvi spravljajo skupaj dobičke, s katerimi se more dobiček sicer naše največje rudarske družbe, Trboveljske premogokopne družbe, imenovati naravnost beraški. Bas ta jjodjetja z ogromnimi dobički pa so najbolj v stanju nositi bremena naše rudarske krize, katere na jugu niti oddaleč ne čutijo; k večjemu imajo korist od zniževanja mezd v drugih rudarskih podjetjih. L novo obremenitvijo, ki bo znašala samo pol odstotka fakturne vrednosti prodanega premoga domače produkcije, se bodo zbrala dovolj velika sredstva, ker je treba ceniti vrednost naše rudarske produkcije, ki se stalno narašča, na približno poldrugo milijardo dinarjev letino! Postavke za uvoz inozemskega premoga ostanejo neizpremenjene, kakor so bile v prejšnji uredbi z istimi omejitvami (2 din od tone za uvoz črnega premoga m antraciita gotove kakovosti in 25 din od tone za boljše kakovosti, za koks v industrijske svrhe 2 difi od tone itd.).
Za naše starovpokojence, ki so bili vpoko-jeni pred t. aprilom 1925, je posebno važno, da so zanje zagotovljena tudi potrebna sredstva. ker bo plačevala slovenska montanska produkcija jroleg že omenjenega polodstotnega prispevka še polodstotni prispevek nalašč v to svrho. Iz vsega tega je razvidno, da so z novo uredbo zagotovljena znatno večja sredstva za sanacijo bratovskih skladnic kot so bila kdaj-koli prej in da bo za dogleden čas to vprašanje odpravljeno z dnevnega reda.
To rešitev bo gotovo z veseljem pozdravila vsa naša javnost, ki je že doslej vedela ceniti pomen rudarjevega dela, ki mu je treba zagotoviti za stara leta vsaj nekaj skromnih sredstev, ki si jih je itak moral velik del sam plačevati. Odraz te zavesti je vsekakor tudi razumevanje naše banovine, ki je že nekaj let sem stalno dajala glavni bratovski skladnim letno znatno vsoto 100.000 din letno. Na tem, da so rudarjem zagotovljene pokojnine, m danes interesirano samo 5.6884 vpokojencev po starih in novih pravilih ter njih svojcev, ampak tudi vseh 10.300 aktivnih rudarjev iin topilni-ških delavcev v Sloveniji, ki preživljajo nad 21.000 ljudi v naši banovini. Vsi ti se bodo oddahnili, ker bodo vedeli, da so jim zdaj zagotovljene vsaj pokojnine. Zato moramo tudi s stališča splošnosti pozdraviti ta ukrep, ker pomeni, da se na odgovornih mestih zavedajo, kaj pomeni ugoditi delavskim potrebam in zahtevam. Posebno pa moramo z veseljem jx>d-frtati, da so se za tako rešitev zavzemali posebno naši ljudje na odgovornih mestih, ki so temeljito proučili vse vprašanje in ga oripra-vili za rešitev.
London, 14. maja. Med diplomatičnimi razgovori, ki so se začeli in se nadaljujejo ob priliki slavnostnih dni v Londonu, se smatrajo kot posebno važne konference, ki jih ima z angleškimi državniki predsednik češkoslovaške vlade H o d ž a. Razume se, da je to dejstvo izzvalo veliko pozornost tudi v Rimu in Berlinu. Kakor piše »Morning-post«, si Hodža prizadeva, da bi s pomočjo Anglije in Francije obnovil načrt gospodarske konlerence podonavskih držav, ki naj bi v prvi vrsti bila obrambni zid proti prodiranju nemškega vpliva na Balkan. Ker sta danes Nemčija in Italija v zunanje političnem oziru složna enota, zato ta zadeva seveda zelo interesira tudi Italijo, češkoslovaška zasleduje v ta namen politiko, ki naj bi v svojem prvem razdobju zvezala Avstrijo, Ogrsko in Češkoslovaško, nakar bi mogli tudi Romunija in Jugoslavija pristopiti k taki konfederaciji. Sicer je dejal Hodža, da je nevarnost kakšnega nemškega napada na Češkoslovaško in Avstrijo postala zelo majhna, odkar se začenja Anglija zopet oboroževati, toda radikalno krilo nemške narodno socialistične stranke še ni opustilo te zamisli, čeprav sta Hitler in general Blomberg odločno proti takim fantastičnim avanturam.
V Berlinu seveda akcijo predsednika češkoslovaške vlade ne gledajo prijazno in upajo, da se bodo načrti Hodže ponesrečili, kar bi mogla Češkoslovaška sklepati tudi iz izjave madžarskega ministrskega predsednika Daranyija, ki je izpovedal zvestobo rimskim protokolom in zopet potrdil prijateljstvo med Madjarsko in Nemčijo. Daranyi je tudi povedal pod kakšnimi pogoji bi mogla Madjarska sodelovati z ostalimi podonavskimi državami, toda ti pogoji so taki, da na Češkoslovaškem ne bodo zbudili posebnega navdušenja ...
Konference dr. Hodže v Londonu so jasen dokaz, da obstoja na zapadu zaskrbljenost, da se ne bi podonavske države preveč pribii-
25 letnica vladanja
danskega kralja
Jutri v soboto 15. maja bo danski kralj Kristian, proslavil 25 letnico svojega vladanja. Za danskega kralja so ga proglasili po Frederikovi smrti 14. maja 1912. Kralj Kristian X. je v svoji domovini silno priljubljen. Vsak danski državljan, ki bi hotel priti v avdijeneo, se lahko dvakrat na mesec v javnih avdijencah neprisiljeno pogovori s kraljem. Njegovo vsakdanje jutranje jahanje brez slehernega spremstva po prestolniških ulicah je znano širom po svetu. Vladar jezdi sam po mestu in pride tako
v vse velike prometne žile in v delavske okraje. Kjerkoli se prikaže, povsod ga pozdravljajo s spoštovanjem. Kristian X. pogosto potuje po svoji državi in se kaj rad ustavi pred kmečkimi hišami, da pozdravi kmete, ki se je z njimi seznanil na prejšnjih potovanjih. Prva leta njegovega vladanja si pogosto lahko videl kralja in kraljico, kako sta se peljala na kolesih na sprehod.
S svojim zdravim in vedrim pojmovanjem življenja daje kralj Kristian zgled danskemu narodu. Vladar ima zaupanje v ljudstvo in ljudstvo vanj. On je kralj ludstva, njegova vladavina se pa ravna po njegovem izreku: »Moj Bog, moja domovina, in moja čast«. Kralj Kristian je govoreč o danskem narodu dejal: »Čutimo se kot ena sama velika družina«. In to je tudi resnica.
^■■■■■■^■■■■■i^MBBMHHBHBBB^HBBBMBMBOT
To je dobro in koristno delo za naše rudarje, ki bodo vedeli ceniti prizadevanja in napore vseh, ki so si pridobili zasluge za rešitev tega vprašanja, ki je kakor mdra ležalo nad našim rudarskim delavstvom in mu jemalo veselje do dela, vpokojencem j>a jemal zadnje nade. Nevarnost, dn ne bi vpokojenci prejemali v redu svojih prejemkov in da bi rudarji, ki bodo za njimi onemogli, gledali s strahom v bodočnost, je minula.
Žale osi Rim-Berlin, na drugi strani pa se mednarodni položaj zapleta zaradi čedalje večje napetosti med obema evropskima blokoma. V Londonu sedaj »Gospodarsko konferenco podonavskih držav« želijo, Italija in Nemčija pa seveda delata proti in imata na svoji strani brezpogojno Madjarsko, dočim so druge podonavske države mnenja, da je stvar treba dobro premisliti že z ozirom na veliko kompliciranost vprašanja skupnih gospodarskih interesov Podonavja, saj se je na tem od leta 1919 dalje neprestano delalo, pa se ta skupnost ni dala zadovoljno ugotoviti in najti ter odstraniti težave plodovitega harmoničnega gospodarskega sodelovanja. Danes je stvar še bolj zapletena, ker je vanjo vmešan politični moment hudega nasprotja med osjo Pariz—Moskva na eni in osjo Berlin—Rim na drugi strani. Češkoslovaška ne more s svojega stališča pretrgati zveze z Moskvo, kakor zahtevata Ital ija in Nemčija, če naj se osnuje zamišljena konfederacija, o kateri hočeta ti dve državi imeti so-odločujočo besedo. Vidimo torej, da se začenja igra, ki se bo na obeh straneh končala brez pravega rezultata.
London, 14. maja b. Tako Češkoslovaška kakor tudi Avstrija sta lahko zadovoljni z diplomatskimi pogajanji v Londonu, ki so rodila zelo značilne rezultate jx) zaslugi strokovnjakov Foreign Officea, ki jim je poverjeno, da proučijo načrt predsednika češkoslovaške vlado dr. Hodže za rešitev jxidonavske-ga problema kot najbolj važnega dela srednje Evrope in tudi najbolj važnega problema za splošno evropsko varnost. Zanimivo je. da v Londonu še vedno nihče ne vzame resno osišča Rim-Berlin, temveč je vsak prepričan ,da je to le trenutna politika. nikakor pa ne trajnostna služba evropske politike, kar že kažejo različna dejstva. Po prouči-
Knez - namestnik
v Londonu
London, 14. maja. AA. Današnji »Daily Tele-graph-< piše o obisku kneza namestnika Pavla na uvodni strani pod naslovom »Politični razgovori v buckinghamski palači«. List pravi med drugim:
Nj. kr. Vis. jugoslovanski knez namestnik Pavle ne porablja vsega svojega prostega časa samo za prazne kronanjske svečanosti, sprejeme in sestanke s člani britanske kraljevske družine. Tako je snoči obiskal kneza Pavla v njegovih apart-manih v buckinghamski palači finančni minister Nevillc Chamberlain. Jugoslovanski regent in angleški državnik sta tako mogla neprisiljene razpravljati o mednarodnih zadevah, kakor bi mogla na kakšnem kosilu, večerji, ali pri uradnem sprejemu na kraljevskem dvoru.
Dalje piše »Daily Telegraph«, da je sin kneza namestnika, mladi princ Aleksander, ki se šola v neki angleški zasebni šoli, prisostvoval kronanju v i loži članov britanske kraljevske družine. Dobil je j tja vabilo ne samo kot nečak vojvoda in vojvodinje Kentske, temveč tudi ker mu je kralj Jurij VL krstni boter.
London, 14. maja, b. »Times« poroča iz Lis-bone, da je ena portugalska vojaška misija odpotovala v Italijo, druga pa v Nemčijo. Splošno vlada prepričanje, da gre za velike nabave materijala in orožja za j>ortugalsko armado. Prva misija je odpotovala v Italijo, da pregleda italijanske polj-j ske topove, ki so najboljši v Evropi in da jih na-I roči, a medtem ko je druga delegacija odšla v Nemčijo pregledat naročila nemških pušk. Kakor znano, je bila Portugalska doslej oborožena z angleškim orožjem.
Angleški rušilec
zadel na mino
Almerija, 14. maja. b. Britanski rušilec, ki nadzoruje pomorsko obalo nacionalistov, je naletel baje na mino in so težko poškodovanega zavlekli v almerijsko luko. Rušilec so vlekle španske topničarke in pomožne ladje. Trdi se, da je na rušilcu prišlo do strašne eksplozije ter da je 0 mornarjev bilo pri priči mrtvih, 22 pa ranjenih. O eksploziji ni bilo izdano nobeno uradno izročilo. Širijo se pa govorice, po katerih je bil rušilec torpediran od neke neznane podmornice. Po drugi verziji je naletel na mino. Ta domneva pa bržkone ne drži, ker pred Almerijo nikdar ni bilo nobenih min.
London, 14. maja. b. Britanski rušilec >llun-terc, ki je včeraj poj>oldne ob 3.15 naletel na mino, je izgubil 9 mož posadke. Mrtve mornarje je prevzel angleški rušilec »llardv«, ki jih je prepeljal v Gibraltar, kjer bo danes pogreb z vsemi vojaškimi častmi. Število ranjenih je 24, mnogo od njih pa je v življenski nevarnosti. Z republikanske španske strani trdijo, da je bil >IIiuit>;r< torpediran po neki podmornici, toda Angleži do-Blej še nimajo dokazov zato. Bržkone je ladja naletela na izgubljeno mino.
Dunajska vremenska napoved: oblačno, tojv-lejf;, vreme pa bo zelo nezanesljivo.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno. Temperatura bo še zrastla.
tvi strokovnjakov Foreign Officea trenutno ni nobene nevarnosti niti za samostojnost in neodvisnost Avstrije, niti Češkoslovaške, pa tudi ne Madžarske, čeprav se je ta čut nesigurnosti pričel širiti tudi proti vzhodu in jugovzhoda. To, kar smatra Anglija za potrebno za konsolidacijo Srednje Evrope, se ne bo doseglo s nikakršnimi izjavami, niti z molkom, temveč z zboljšanjem gospodarskih odnosov in sodelovanjem. Vsi politiki v podonavski kotlini so se prepričali, da ima Anglija največji interes za vse probleme srednjo in vzhodne Evrope. Zaradi tega se bodo pogajanja tudi nadaljevala.
Gospodarski blok:
Avstrija-Bolgarija-Čehoslovašha JugosfaDit'a - Ogrska - Romunija
London, 14. maja b. Jutranji tisk posveča največjo pozornost srednji Evropi in soglasno priob-čuje govor Daranya, ki je v njem povedal, Pod katerimi pogoji bi bila Madžarska pripravljena sodelovati z ostalimi evropskimi državami za novo organizacijo Podonavja. »I)aily Telegraphc trdi, da vsled tega govora obstojajo dobri izgledi, da bo trud Veliko Britanije kronan z velikim uspehom, trud, ki gre za tem, da pride do gospodarskega sodelovanja med Avstrijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Madžarsko in Romunijo, v zvezi s tem pa tudi do napredka teh držav. Zahodne države bodo pozvane, da s pomočjo Zveze narodov sodelujejo pri dosegi tega cilja. Vse velesile, predvsem pa Anglija, bodo morale pač doprinesti svojo žrtev in sicer najbrže na ta način, da bo Anglija v svojih trgovinskih pogodbah ukinila klavzule o največjih ugodnostih.
Imperialna
konferenca
London, 14. maja. b. Pod predsedstvom Bald« wina se je sestala v St. James palači imperijska konferenca. Delo konference je popolnoma tajno, vsled česar tudi časnikarjem ni bil dovoljen dostop. Kljub temu pa se londonski listi zelo obširno bavijo s programom in delom te konference in so prepričani, da bo imperijska konferenca usodna za politični in gospodarski razvoj v svetu. Konfcrenca bo do vseh podrobnosti proučila mednarodne odnose na gospodarskem in političnem področju. »Times« smatrajo, da je najvažnejša naloga imperijske konference, da določi odnos britanskega imperija do Zveze narodov, ki jo je treba ozdraviti. »Daily Expres« trdi, da že sedaj obstoja med Anglijo in državami, ki so članice Zveze narodov, po-polen sporazum glede vspostavitve ugleda britanskega imperija na Daljnem Vzhodu in na Tihem oceanu s pomočjo razvoja angleškega letalstva in zgraditve vzhodno-azijskega brodovja, ki bi bil po svoji moči enak sredozemskemu bro-dovju in bi štelo okrog 100 bojnih enot, z oporiščem v Singapore. Izgraditev takšnega brodovja bo stala 70 miljonov funtov (17 miljard Din), letno vzdrževanje pa 12 milijonov funtov (13 milijard Din).
Po bojiščih
Salamanca, 14. maja. b. Vladna letala so zopet bombardirala Saragoso. Rezultat tega bombardiranja je bil strahoten. Nad sto otrok in žena je našlo smrt v razvalinah hiš, kamor so padale republikanske bombe.
Na baskovskem bojišču je zaradi slabega vremena preprečena vsaka uspešnejša akcija nacionalistov, ki IkkIo takoj, ko se zopet vreme jxj-pravi, z vso silo nadaljevali svoje uspešne operacije. Iz Bilbaua so prispele zanimive vesti, da so vladne čete izdelale načrt, da pridobijo Veliko Britanijo za odkrito intervencijo proti nacionalistom. Rdeči hočejo izkoristiti britanske ladje pred Bilbauom na ta način, da so sami torpedi-rali angleški rušilec, krivdo pa mečejo sedaj na nacionaliste. Nacionalistična vlada je o tem obvestila britansko admiraliteto, ker hoče vreči a sebe vso odgovornost.
Pogojanja med Francom in Baski
Bordeuaux, 14. maja, c. Listi poročajo, da sta se danes v Saint Jean 6estala zastopnik generala Franca in zastopnik baskovske vlade. Pogajala sta 6e o tem, če bi general Franco dal avtonomijo Baskom, če bi ti prostovoljno izročili mesto Bilbao.
Slavke v Parizu
Pariz, 14. maja, b. Brivski pomočniki so pričeli stavkati. Brivski mojstri se trudijo, da bi postregli svoje klijente, ki v vrstah hodijo v lokale. Vsi njihovi napori pa so zaman. Večji brivski lokali so 6ploh zaprti. Snoči je bil v Velodromu sestanek gradbenikov, ki vodijo dela na svetovni razstavi, na katerem so govorili, da je glavni vzrok, da so dela zastala, pripisali delavskim organizacijam, ki so pod močnim vplivom komunistov. Ena delavska delegacija pa je pojasnila stališče delavstva v tej zadevi.
Pariš, 14. maja, c. Danes je umri v Parizu znani prijateljev Jugoslovanov in slavni profesor Sorbone Louis Eiseniann.
Italija in Nemčija
oborožujeta Portugalsko
Vlada ie rešila
naše Bratovshe skladni ce
Ena najvažnejših socialnih uredb sedanjega režima
Visoki milijoni prihrankov predvsem naših slovenskih rudarjev rešeni propada
Belgrad, 14. maja, m. Kakor smo že poročali, je na snočnji seji ministrski svet sprejel na predlog ministra za gozdove in rudnike in v smislu pooblastil v finančnem zakonu uredbo o osrednjem skladu bratovskib skladnic in rezervnega sklada Glavne bratovske skladnice. Uredba se glasi:
Čl 1. Ustanavljajo se osrednji skladi bivših bratovskih skladnic ter rezervni skladi Glavnih bratovskih skladnic za zavarovanje delavcev in nameščencev v podjetjih, ki spadajo pod določbe rudarskega zakona v kraljevim Jugoslaviji. Namen sklada je brezpogojno zavarovanje pravic delavcev in nameščencev, ki jih pridobivajo na temelju tega zavarovanja pri bratovskih skladnieah. V ta namen se bodo uporabljali doprinosi, če bodo Glavne bratovske skladnice tudi poleg vseh storjenih potrebnih ukrepov na temelju pravil bratovskih skladnic prišle v položaj, da se iz dohodkov ne bi mogli kriti izdatki, ki izvirajo napram zavarovanemu delavstvu in nameščenstvu. Osrednji sklad bratovskih skladnic je javnopravna ustanova z značajem pravne osebe in je pod nadzorstvom minisrtstva za gozdove in rudnike. Rezervni skladi so lastnina in sestavni del premoženja posameznih Glavnih bratovskih skladnic.
Sredstva
Čl. 2.S r e d s t v a sklada so sledeča:
1.	Doprinos Y>% od vrednosti prodanih ali pa v samem podjetju za predelavo uporabljenih rudarskih, odnosno topilniških proizvodov, ki jih plačajo vsa ona rudarska, odnosno topilniška podjetja, ki spadajo pod določbe rudarskega zakona. Teh doprinosov pa ne bodo plačevala podjetja, ki prodajajo ali pa v svoje svrhe uporabljajo marmor, cementni lapor, magnezit, gips, mlinske kamne in infuzorno zemljo.
2.	Rudarski socialni doprinosi, ki se plačujejo iz prometa antracita, premoga, koksa, in 6icer za kopanje premoga in antracita (rovni premog) 10 dinarjev za tono, za velikost zrn od 10 do 30 mm 2 dinarja za tono, za velikost zrn nad 30 mm 40 dinarjev za tono, na premog za industrijo cementa 2 dinarja na tono. Na kok6: za industrijo in metalurške namene, za ostale svrhe 40 dinarjev za tono. V dvomljivih slučajih o vrsti premoga je merodajo za odločitev ministrstvo za gozdove in rudnike. Teh doprinosov pa ne bodo plačevala državne in od države podpirane prometne ustanove in plinarne.
3.	Doprinos pol % od vrednosti prodanih proizvodov, ki ga plačajo rudarska in topilniška podjetja v dravski banovini, kakor tudi ostala rudarska podjetja za premog, prodan na področju iste banovine. Ta doprinos služi za kritje dodatkov za pokojnino starim upokojencem, ki so bili upokojeni pred 1. januarjem 1925 na področju dravske banovine in oseb višjega pokojninskega sklada po zakonu z dne 22. februarja 1922 napram upokojencem pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani, osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev v Zagrebu in človečanskega sklada železničarjev v Zagrebu. Ta doprinos lahko minister za gozdove in rudnike zniža po potrebi in na predlog Glavne bratovske skladnice v Ljubljani
4.	Premoženje bivšega pokojninskega-pokra-jinskega sklada s stanjem 1. junija 1935, ki je prešlo po čl. 9 o ustanovitvi osrednjega sklada za vzpo-stavljenje Glavnih bratovskih skladnic z dne 4. marca 1935 na Glavno bratovsko skladnico v Ljubljani in ki se sedaj lahko uporabi v roku najmanj 5 let za kritje dodatkov pokojnin starih upokojencev iz obvez bivšega pokojninsko-pokrajinskega sklada, odvajajoč od vsakoletno vporabljenega zneska do 5% za izredne podpore starim upokojencem.
5.	Dopolnilni doprinos, ki ga bo odmeril glavni upravni odbor Glavne bratovske skladnice v Ljubljani na premogokope v dravski banovini v sorazmerju vrednosti prodanega premoga, v kolikor sredstva iz točke 3. in 4. tega člena ne bi zadosto-
vala za kritje dodatkov pokojnin starih upokojencev iz obveznosti bivšega pokojninsko-pokrajinskega sklada. Temelj za izračunavanje doprinoaa iz točk 1., 3, in 5. prejšnjega odstavka se določa od vrednosti proizvoda na isti način, kakor se vrši odmera davka na poslovni promet, podjetja pa morajo vse doprinose zabeležiti v račune istotako, kakor zabeležio davek na poslovni promet. Podjetja so nadalje dolžna, da vsakega 15. v mesecu prijavijo svoji bratovski skladnici promet v preteklem mesecu in pošljejo predpisane doprinose. Rudarsko-socialni doprinosi na uvoženi antracit, premog in koks bodo pobirale carinarnice pri carinjenju. Za domači premog bodo pobirale prispevke Glavne bratovske blagajne od samih producentov, Rudarska oziroma topilniška podjetja, ki plačujejo doprinos odstavka prvega, točka 1. tega člena, ne bodo plačevala doprinosov iz točke 2. istega odstavka. Doprinos iz odstavka prvega točke 1. tega člena se bo plačal na končni prodan proizvod rudarskega odnosno topilniškega podjetja. V tem slučaju se ne plača ta doprinos za predelani rudarski odnosno topjlniški proizvod, niti za uporabljeni proizvod pri predelavi. V kolikor se rudarski odnosno topilniški proizvodi predelujejo v istem podjetju v proizvode, za katere ni treba plačati doprinosa iz odst. 1. točke 1. tega člena, se bo plačeval ta prenos na predelan rudarski, odnosno topilniški proizvod po tržni vrednosti.
Razdelitev dohodkov med sklade
Čl. 3. 1. Osrednji sklad bratovskih skladnic dobi kot svoj del 50% od doprinosov, ki so se pobrali na temelju čl. 2 odst. 1„ 50% teh doprinosov pa bodo zadržale Glavne bratovske blagajne za svoj rezervni fond.
2. Minister za gozdove in rudnike lahko po potrebi in na predlog glavnega odbora osrednjega 6klada bratovskih skladnic menja ta odstotek.
Čl. 4. 1. Vse potrebne doprinose, ki pripadajo osrednjem skladu bratovskih skladnic, bodo glavne bratovske blagajne in carinarnice pošiljale Državni hipotekami banki v Belgradu ali pa njenim podružnicam v korist osrednjega sklada bratovskih skladnic, v kolikor ne bodo pristojna pooblaščena, da se z njimi neposredno okoristijo.
2.	Potrebne doprinose bodo morale Glavne bratovske skladnice pošiljati po odst. 1 za vsak pretekli mesec nadalje do konca tekočega meseca in o tem obvestiti upravni odbor osrednjega sklada. Pri doprinosih, ki so bili vplačani v določenem roku, bodo Glavne bratovske skladnice zaračunavale za osrednji 6klad bratovskih skladnic istotako odpadajoči odstotek obresti v višini, ki je predpisana v pravilih bratovskih skladnic.
3.	Carinarnice bodo pošiljale potrebne doprinose Drž. hip. banki v korist osrednjega sklada bratovskih skladnic takoj po vplačilu.
4.	Plačilo zaostalih doprinosov se bo vršilo istotako kot plačilo vlog v bratovske skladnice.
svojem delu, kakor tudi zaključne račune v odobritev.
Pravica do podpore
Uprava skladov
Čl. 5. 1. Z osrednjim skladom bratovskih skladnic bo upravljal upravni odbor, ki obstoja iz po dveh članov iz področja Glavne bratovske skladnice in sicer po enega iz vrst podjetnikov ter po enega iz vrst zavarovancev. Te člane in njih namestnike določa in menja glavni upravni odbor Glavnih bratovskih skladnic.
2.	Upravnemu odboru predseduje načelnik oddelka za vrhovno rudarsko nadzorstvo ministrstva za gozdove in rudnike.
3.	Upravni odbor upravlja s skladom v smislu predpisov, ki veljajo za poslovanje Glavnih bratovskih skladnic.
4.	Upravni odbor je dolžan pošiljati ministrstvu za gozdove in rudnike vsako leto poročilo o
Rovarji proti redu in miru v državi
Odličen Slovenec na važnem položaju v službi naroda in države, ki ima otroka na srednji šoli, nam piše:
Vaša izvajanja v številki od 13. maja, ki se tičejo napada fašističnih elementov na našo šolsko mladino, v polnem obsegu podpisujem. Slišim, da se vodilni krogi JNS izgovarjajo na neke elemente, ki baje rujejo proti jugoslovanski ideji in skušajo naši mladini to idejo zamrziti. Baje so ti elementi odgovorni za napad na naše otroke, ko so se vrnili od telovadnega nastopa. Mi pa vemo, koliko so ti izgovori vredni še od časa bivše Orjune, ki je zrastla pod okriljem današnje JNS in je, kadarkoli je izvršila enega izmed tistih zločinov, ki so s krvavimi črkami zapisani v naši zgodovini, kakor volk v basni zatulila, da ji je vodo skalilo jagnje. Resni ljudje, ki so prireditvi prisostvovali in bili priče tudi divjaškega napada na otroke, medtem ko učnega osobja, ki je bilo na telovadišču, nikjer ni bilo videti, kakor da bi se udrlo v zemljo, so mi povedali, da je bilo vse aranžirano in provocirano od fašistov. Ti so provocirali incidente iz njihove znane mržnje do slovenstva, ki ga postavljajo proti Jugoslaviji, kakor da Slovenec ne more biti Jugoslovan in dober državljan, ampak samo oni, ki so slovenstvo izdali in poteptali. »Jutro* jim je priskočilo sedaj na pomoč in po svoji znani morali in metodi skuša zdaj tudi samo denuncirati našo mladino in sploh ves slovenski narod, da je proti jugoslovanslvu in proti jugoslovanski državi, ker slovensko misli in čuti. To sem posnel iz »Ju-trove« obrambe fašistov in sem se začudil, potem ko sem prej mesece in mesece v glasilu JNS bral, da so tudi gospodje od JNS dobri Slovenci, branilci slovenskega jezika in celo avtonomisti, sedaj pa so kar slekli slovenski ovčji kožuh in se pognali z vso strastjo v boj za fašistične zarotnike. Zakaj za zaroto gre, ker tudi meni je dobro znano, da je bil napad na slovensko srednješolsko mladino pripravljen, da so med dijake na gimna-Eijah že pred tedni širili hujskajoče fašistične letake in s pomočjo zapeljancev med to mladino poskrbeli za to, da je prišlo nujno do incidentov. Ljudje, ki že leta in leta vcepljajo v srce naše mladine sovraštvo do slovenstva in zaničevanje materinega jezika in slovenske kulture, so po-
sebno zadnje čase na delu in da sprejemajo svoje direktive iz generalnega tajništva JNS, o tem ni nobenega dvoma. To je namreč prava pravcata zarota, ki ima namen strmoglaviti sedanji demokratični režim in v to svrho se je »Jutro« sedaj naenkrat zopet predrznilo pisati popolnoma v smislu, kakor je pisalo pod Srskičevo strahovlado, kakor da Slovenci niso dobri Jugoslovani ne državljani, ampak pa da so patrioti samo »na-prednjaki«, tisti namreč, ki ob babilonskih vodah jočejo za izgubljeno oblastjo in bi si jo radi zopet pridobili z denunciranjem slovenskega naroda in njegove rodoljubne mladine. Da igrajo s temi protidržavnimi elementi, ki slovenstvo proglašajo kot veleizdajstvo, seje jo mržnjo in liujskajo državljane na državljane, roko v roki tudi nekateri, ki bi tega po svojem službenem položaju ne smeli, je znano in bo treba stopiti na prste vsakemu, ki propagira jugofašizem, naj si bo v šoli ali izven nje. To se pravi naravnost delati na meščansko vojsko, naša vlada pa pač ne more dopustiti, da bi postala Jugoslavija nekaka Španija. Kdor Slovence zato, ker so in hočejo ostati dobri Slovenci, spoštovati svoj jezik in gojiti svojo kulturo, napada in proglaša za protijugoslovanske^ in proti-državne, ta spada pravzaprav pred sodišče za zaščito države, ker opravlja prav tako škodljivo delo, kakor komunizem, ki seje razredno sovraštvo, dočim jugofašisti sejejo narodno sovraštvo in tako ogrožajo temelje naše države. To delo je tem bolj cinično, ker so mu na čelu ljudje, ki še v nobeni vojni niso bili, če so pa bili ali še bodo, pa se bodo skrivali j>o varnih položajih v »hinter-landu«, dočim bo prelival svojo kri za našo ljubljeno Jugoslavijo baš tisti slovenski inteligent, kmet in delavec, ki svojo državo ljubi prav tako, kakor ljubi svoj lastni slovenski narod in njegove svetinje. Mislimo, da je sedaj nujna in važna naloga državne oblasti, da z vso odločnostjo preseka in onemogoči podtalno rovarjenje in teroristične nastope elementov, ki delajo proti državi pod krinko jugoslovanskega patriotizma. Naši otroci pa morajo biti v šoli in izven šole zavarovani proti vsaki nevarnosti, dn jih pretepajo fašistična krdela ter da so predmet agitacije za fašizem, ki enako kakor komunizem puiuenja največjo nevarnost za državo, ki je bila dosežena s tolikimi žrtvami.
Čl. 6. 1. Pravico na podporo v osrednjem skladu bratovskih skladnic imajo samo one bratovske skladnice, ki so izčrpale vse mere za svoje ozdravljenje na temelju členov 118. in 119. pravil bratovskih skladnic ter porabile docela svoj rezervni sklad in kljub temu niso uspele s svojimi dohodki ]X>kriti izdatke za pokojnine svojih zavarovancev.
2. Taka Glavna bratovska skladnica bo o tem predložila poročilo upravnemu odboru osrednjega sklada bratovske skladnice obenem s proračunom, kakšne podjX)ra bi bila potrebna, da bi nastali primanjkljaj pokrila. Proračunu se morajo predložiti tudi vsi potrebni dokumenti, iz katerih se bo lahko ugotovila točnost podatkov, navedenih v proračunu.
8. Upravni odbor osrednjega sklada bratovskih skladnic ima pravico, da od časa do časa, ali pa stalno pregleduje vse poslovanje one bratovske skladnice, ki zahteva ali pa prejema podporo iz osrednjega sklada bratovske skladnice.
Čl. 7. — 1. Po predloženih proračunih in proš-šnjah za podporo se bo upravni odbor osrednjega sklada bratovskih skladnic prepričal o stanju ter bo ocenil potrebo in izdal sklep o podpori iz sklada ter načina njenega izplačila.
2.	Proti sklepu upravnega odbora je dopustna pritožba na ministrstvo za gozdove in rudnike, katerega rešitev pa je izvršilna.
3.	Za primer velikih rudarskih nesreč lahko minister za gozdove in rudnike podeli izredne podpore zavarovancem bratovskih skladnic iz premoženja osrednjega sklada.
Čl. 8. — 1. Glavne bratovske skladnice smejo uporabljati rezervni sklad samo tedaj, če so izčrpale vse ukrepe za svoje ozdravljenje na temelju čl. 118 in 119 Glavnih bratovskih skladnic.
2. Drugače Glavne bratovske skladnice upravljajo s svojimi rezervnimi fondi po pravilih bratovskih skladnic.
Obveznosti Slovenije
Čl. 9. Obveznosti pokojninsko-pokrajinskega sklada za Slovenijo z dne 19. februarja 1922, ki je bil ukinjen z uredbo o ustanovitvi osrednjega sklada za ozdravljenje Glavnih bratovskih skladnic z dne 7. maja 1932, prevzame po stvarni potrebi, a največ do zneskov izplačanih v 1. 1934
Goring zopet v Italiji
z ogromnim spremstvom
Benetke, 14. maja. AA. (Havas) Stanovanje, ki ga je imel Hitler leta 1934, je včeraj najel pribočnik generala Goringa za krajše bivanje predsednika pruske vlade v Benetkah. Generala Goringa pričakujejo danes. Kompozicijo posebnega vlaka, ki prispe v Benetke jutri, spravljajo v zvezo z Gči-ringovim potovanjem. Z njim pri6pe v Benetke Goringova gospa s svojimi otroci, po daljšem prebivanju v Neaplju in na Capriju. General Goring 6e vrne s tem vlakom s svojim spremstvom v pe-rdeljek v Ncmlijo.
Včeraj 6ta prispela v Benetke iz Firence bavarski princ Rupreht in brat nemškega propagandnega ministra general Hans Gobbels.
Generala Goringa spremija 12 oseb, med njimi tudi en general Reichswehra. Posebni vlak generala Goringa je prišel na italijansko ozemlje ob 10.10
Benetke, 14. maja. AA. (Štefani) Danes popoldne ob 16.45 je prispel v Benetke čez Brenner in Verono s posebnim vlakom general Goring. Na postaji so ga pozdravili njegov osebni pribočnik in zastopniki krajevnih oblastev. General Goring se je takoj napotil v Grand Hotel.
napram rentnikom pokojninskega zavoda za privatne nameščence v Ljubljani, osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani in humanitarnega fonda železničarjev v Zagrebu, Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, ki bo te obveznosti poravnala iz sredstev po čl. 2. odst. 1, točke 3, 4 in 5 in bo odpadajoče zneske odplačala navedenim ustanovam.
Čl. 10. Podjetja so dolžna voditi posebno knjigo o vseh vplačanih doprinosih, ki so podvrženi kontroli pristojnih rudarskih oblasti. Podjetja odgovarjajo s svojim premoženjem za redno in pravilno oddajanje vplačanih iznosov. Za vse nepravilnosti prijave prodaje proizvodov, ali pa za neredno plačevanje doprinosov bo rudarska oblast kaznovala odgovorna podjetja po določbah rudarskega zakona in pravilih brat. skladnic.
Čl. 11. Minister za gozdove in rudnike ima pravico po potrebi menjati na predlog upravnega odbora osrednjega sklada bratovskih skladnic višino doprinosov po čl. 2 odst. 1. točka 1. in 2
Stroški uprave
Čl. 12. 1. Stroški za upravo in administracijo centralnega fonda se bodo krili iz njegovih sredstev.
2. Dolžnosti članov upravnega odbora osrednjega sklada bratovskih skladnic so častne, brez pravic do nagrade, toda samo s pravico dejanskih stroškov in izdatkov.
Čl. 13. 1. Podrobnejše določbe za izvršitev te odredbe bo predpisal po potrebi in na predlog upravnega odbora osrednjega sklada bratovskih skladnic minister za gozdove in rudnike s posebnim pravilnikom.
2. Minister za gozdove m rudnike bo tolmačil tudi to uredbo v dvomljivih slučajih,
Preneha jo veljati
Čl. 14. 1. Z dnem, ko postane ta uredba veljavna, prenehajo veljati: uredba o ustanovitvi osred-nega sklada za vzdrževanje Glavnih bratovskih skladnic z dne 7. maja 1935 ter uredba o izmenjavi obstoječe uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za ozdravljenje Glavnih bratovskih skladnic z dne 5. februarja 1936, kakor tudi na podlagi njih izdanega pravilnika z dne 21. maja 1936.
2.	Z ukinitvijo uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za ozdravljenje Glavnih bratovskih skladnic po odst. 1 tega člena prehaja premoženje omenjenega sklada v last osrednjega sklada bratovskih skladnic, enako tudi vse njegove terjatve.
3.	Na temelju ukinjene uredbe o ustanovitvi osrednjega sklada za ozdravljenje Glavnih bratovskih skladnic se bodo prevzete obveznosti pokojninsko-pokrajinskega sklada napram rentnikom Pokojninskega zavoda za zasebne nameščence v Ljubljani, Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter človečanskemu skladu železničarjev v Zagrebu za časa od 1. junija 1935 do dneva, ko postane ta uredba veljavna pokrile po stvarni potrebi, največ pa od zneskov, ki so bili izplačani v 1, 1934 s posebnim doprinosom, ki se bo pobiral od rudnikov v dravski banovini v sorazmerju vrednosti prodanega premoga v tem času.
4.	Vplačani doprinosi od države podpiranih prometnih ustanov po uredbi o ustanovitvi osrednjega sklada za ozdravljenje Glavnih bratovskih skladnic se bodo vrnili iz sredstev osrednjega *klada- ,	u,
olid id sr>
Novo starešinstvo
Gasilske Zveze
Belgrad, 14. maja, m. Danes so se tu sestali na sejo izvoljeni delegati vseh gasilskih zajednic iz države. Na tej seji se je konstituiral upravni odbor in izvolilo starešinstvo Gasilske zveze. V starešinstvo so izvoljeni: za starešino Stanko Žagar, starešina zajednice v Zagrebu, za prvega podstarešino Franc Snoj, član osrednjega odbora zajednice v Ljubljani, za drugega podstarešino Stevan Marko-vič, starešina župe Belgrad, Zemun, Pančevo. Za glavnega inšpektorja llija Pinter. Izvolitev glavnega tajnika, glavnega urednika se je odložila do prve naslednje seje uprave gasilske zveze. Današnja seja vrhovno gasilske organizacije je bila važna radi tega, ker je na njej gasilstvo dobilo svoje prvo izvoljeno starešinstvo. Seji je ves čas prisostvoval minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič. Iz Slovenije so ji prisostvovali: dr. Anton Kodro, Franc Snoj, Franc Kramberger, Jože Jenko, ki so bili nocoj sprejeti pri notranjem ministru dr. Korošcu in minstru dr. Kreku.
Posvet Industrijskih zbornic
Belgrad, 14. maja. m. V prostorih belgrajske industrijske zbornice so danes zborovali predstavniki industrijskih zbornic iz vse države. Na dnevnem redu je bilo vprašanje o davčnih obremenitvah. Industrijci so v svojih govorih poudarjali, da so obremenitve v mnogih primerih neracijonalne, da 6e |x>vsod neenako izvajajo ter zahtevajo izpre-membe. Na konferenci je tajnik centralnih industrijskih korporacij Cvetko Gregorič poročal o povečanju minimalnega društvenega davka. Večina govornikov je poudarjala, da je potrebno obdavčenje dobička, ne pa izgube. Slovensko industrijo so na konferenci zastopali industrijalci Praprotnik, dr. Gogala, Vindišer, dr. Pavlin. Konferenca industrijalcev je iz svoje srede izvolila tudi posebno deputacijo, ki je bila sprejeta pri finančnem ministru, kateremu je obrazložila in predočila vse tež-KGvc, 6 ka terimi sc morajo uoriii iuMustritCi. v deputaciji je tudi Praprotnik, predsednik industrijske zbornice iz Ljubljane.
Po belgrajskem sporazuptt^,
Rim, 14 maja, b. Stalni jugoslovansko-italijan-6ki gospodarski odbor, ki je predviden po zadnjem sporazum med obema državama, se bo sestal v začetku junija v Rimu ter takoj pričel delati na okrepitvi gospodarskih odnosov med obema državama.
Hrvatski obisk v Rimu
Rim, 14. maja, AA. Nocoj ob 18, je prispel v Rim grško-katoliški pevski zbor sv. Cirila in Metoda iz Zagreba pod vodstvom dirigenta Visoševiča in kanonika Njaradija. Na postaji so jih sprejeli in pozdravili v imenu kraljevega poslaništva pri Vatikanu poslaniški svetnik Milovanovič, v imenu kraljevega poslaništva pri Kvirinalu tiskovni ataše Zajčič, rektor zavoda sv. Jeronima Madjerec s podrektorjem Karminčičem, frančiškanskimi profesorji frančiškanskega vseučilišča v Rimu oo. Jeličič Valič in Haramin in mnogi naši dijaki duhovniki v Rimu, Pevski zbor bo začel svojo koncertno turnejo po Italiji, Franciji in Švici s koncertom v Rimu, ki bo jutri 15. maja zvečer v gledališču »Teatro Adriano«.
Konferenca trgovskih zbornic
Belgrad, 14. maja. AA. Konferenco naših trgovinskih zbornic, ki so jo sklicali za 18. maj v Belgrad, so morali iz tehničnih razlogov odložiti. Sestala se bo 25. maja ob 10. dopoldne v dvorani trgovinske zbornice v Belgradu, Kraljev trg 15.
Poštne pristojbine povišane
Belgrad, 14. maja. AA. Od 1. julija 1937 dalje bo treba za odprte dopisnice državnega in zasebnega izdanja plačati 1 din poštne pristojbine za dopisnice s plačanim odgovorom pa 2 din.
Znižane voznine
Belgrad, 14. maja. AA. Prometni minister jo dovolil polovično voznino na državnih železnicah obiskovalcem dirk, ki jih priredi Dunavsko kolo jahačev 16., 27. in 30. maja t. 1. v Novem Sadu.
Vlaki na pariško razstavo
Belgrad, 14. maja. AA. Ker se odpre svetovna razstava v Parizu nekoliko kasneje, kakor je bilo prvotno nameravano, obveščamo generalno ravnateljstvo državnih železnic, da odpelje prvi ljudski vlak v Pariz iz Belgrada v soboto 5. junija in ne 29. maja, kakor je bilo prvotno razglašeno. Zato je poslednji rok za prijave za ta prvi posebni vlak v Pariz 22. maj. Ker je število prostorov v vlaku omejeno, se morajo interesenti čimprej prijaviti pri »Putniku«, kjer dobe tudi vse informacije in prospekte.
Belgrajske vesti
Belgrad, 14. maja. m. Upokojeni so na pošti Ljubljana I. Vinko Kiančar, na pošti Maribor II. Florijan Jesenko, na pošti v Kranju Mihael Oma-hen, v Celju Vrelič Franc.
Belgrad, 14. maja. AA. Vodja odseka za izseljevanje in brezposelne v mednarodnem uradu dela je prispel v Belgrad, da se tu porazgovori o sklicanju izseljeniške konference v Montevideu, ki bo razpravljala o izseljenškem vprašanju v Južni Ameriki.
Belgrad, 14. maja. AA. Bolgarski rudarski in-zenjerjl so povabili jugoslovanske rudarske strokovnjake in inženjerje, da obiščejo septembra in oktobra Bolgarijo in pridejo k njim v goste.
Elektrifikacija Mežiške doline
V nehaj mesecih bo zgrajen 42 hm dolg daljnovod, ki so ga že začeli gradili
Konec aprila je bila v Mežici komisijska obravnava, katere so se udeležili zastopniki banovinskih elektrarn, okrajni načelnik, lokalni činitelji in zastopnika rudnika v Velenju. Na komisiji ie bila tudi zastopana generalna direkcija državnih rudniških podietij iz Sarajeva, to pa zato, ker je glede na elektrifikacijo Mežiške doline treba preurediti transformatorsko po6tajo v Velenju. Obravnava je glede zgradbe daljnovoda in elektrifikacije Mežiške in Mislinjske doline popolnoma uspela. Prav tako so zastopniki direkcije državnih rudniških podjetij uvideli koristi, ki jih bo imel rudnik v Velenju s povečano porabo velenjske elektrike. Zato so 6 svoje strani potrdili predlog, naj rudnik, in država na svoje 6troške napravita potrebne preureditve v transformatorski postaji v Velenju, tako da bo mogoče mežiški daljnovod napajati z elektriko iz velenjske centrale pod napetostjo 20.000 V.
Elektrika za industrijo in naselja
Komisija si je istočasno osvojila načrte za daljnovod, ki bo zgrajen v taki 6meri, da bodo mogli dobiti električno energijo vsi najvažnejši kraji v Mežiški in Mislinjski dolini, zlasti pa Slovenjgradec, tovarna v Guštanju in rudnik v Mežici. Rudnik v Mežici ima sicer 6am celo vrsto vodnih in kaloričnih central, vendar mu radi ne-stalnosti vode, zlasti poleti in v 6uhih zimah, primanjkuje električne energije. Poraba energije 6e v rudniku leto za letom veča, tudi zato, ker kopljejo v rudniku vedno bolj globoke rove. Zato morajo postaviti vedno močnejše črpalke, ki pa jx>-trebujejo večje količine električne energije. Letos v januarju 60 banovinske elektrarne zaključile pogodbo z rudnikom o dobavi električnega toka. Takoj za tem pa so začele opravljati jjotrebne meritve na svetu, po katerem naj bi šel daljnovod. V zadnjih dnevih so bili V6i načrti za daljnovod dokončani in sedaj so že prvi delavci na delu.
Daljši, a za gospodarstvo pomembnejši vod
Poleg potrjenega daljnovoda, ki so ga začeli
Šraditi, ie bila še ena možna smer, ki bi šla čez t. Vid in nato skoraj v ravni črti čez dokaj visoke gore na Črno, oziroma rudniški žerjav. Ta možnost je bila takoj zavržena radi tega, ker bi šel daljnovod po razmeroma neobljudenem in za zgradbo daljnovoda zelo nerodnem ozemlju, kar bi jiovzročilo, da 6e daljnovod gospodarsko ne bi obnesel, kljub temu, da bi bil dolg le 28 km.
Daljnovod, ki so ga začeli graditi, je dobro tretjino daljši in meri okrog 42 km. Posebne prednosti te 6meri leže v tem, da je omogočena z njo elektrifikacija Slovenjgradca in Mislinjske doline. Pravtako bo mogoče za Slovenjgradcem v bližini kmeta Anžiča jx>tegniti poseben odcep proti Dravogradu in naprej do Mule. V tej dolini je sicer že nekaj malih hidrocentral, ki pa večinoma služijo le za lastno porabo, tako da z njimi 6amimi te doline ne bi bilo mogoče elektrificirati. Tega odcepa do Dravograda in Mute, ki je dolg 20 km za 6edaj še ne bodo gradili, vendar bo prišel na vrsto v pri-ifidtfflfifrletih.
TfiM rf
Smer daljnovoda
Daljnovod v Mežico bo šel od preurejene transformatorske postaje v Velenju mimo Škal jxj dolini naprej. Nato bo zavil čez Plešivec v dolino Velunje, nakar bo križal zahodno od Graške gore razvodje med Savo in Dravo ter šel na Sv. Miklavž, Podgorje in Stari trg. V nadaljni svoji smeri bo šel zahodno mimo Slovenjgradca proti Kotljam na Guštanj, odkoder bo šel na Dobjo vas, kjer bo zavil v smeri proti jugozahodu ter šel preko Lješ na Poleno in rudniški žerjav pri Mežici. Daljnovod bo do Slovenjgradca imel v glavnem 6tner proti
Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam slični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanja las. To dejstvo se ie takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRYLISIIV VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO.
Trylisinu je sedaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstra nja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
6everu, nato bo šel do Dobje vasi v 6tneri proti zahodu, nato bo pa zavijal proti jugu, tako da bo šel v glavnem okrog Urške gore Ne glede nato, da poteka ta daljnovod po gosto naseljenih krajih, bo poleg rudnika velik .odjemalec toka tudi gu-štanjska jeklarna. Za Lješe pa pomeni elektrifikacija marsikaj zlasti radi tega, ker imajo izredno lepo lego, ki je primerna za počitniške kolonije.
V	ta namen so na razpolago tudi hiše opuščene rudarske kolonije.
Priprave končane — ie delajo!
Gradbena dela za daljnovod so se že začela, potem, ko je bilo opravljeno pripravljalno delo.
V	to je 6padala razmestitev skladišč, iz katerih bodo dobivali delavci vse za gradbo nujne potrebščine. Na progi tega daljnovoda je sedaj postavljenih že 12 skladišč. Z gradbenimi deli so začeli v treh skupinah, od katerih ima vsaka v delu poseben odsek proge, ki meri približno tretjino cele dolžine daljnovoda. Prvi odsek sega od Velenja do Slovenjgradca, drugi od Slovenjgradca do Dobje va6i pri Guštanju, tretji pa od tod naprej do rudniškega žerjava. Povsod tam. kjer gre daljnovod 6kozi gozdate predele, so morali gozdove izsekatl v 20 m širokem pasu, radi tega, da se za vedno prepreči, da bi moglo pasti kaj<o drevo na daljnovod in s tem povzročiti kratek stik in prekiniti tako delovanje daljnovoda. Vsi ti gozdni izseki 60 že očiščeni in sedaj se vse tri skupine pečajo s tem, da v kamenitem svetu razstreljujejo jame. v katerih bodo postavljeni drogovi daljnovoda. Ko bo to opravljeno bodo razvozili drogove, jih sestavili, postavili, zakopali in utrdili. Delo lx> šlo hitro izpod rok, tako da bo daljnovod dograjen že do konca meseca junija.
S tem delom so banovinske elektrarne zopet napravile važen korak naprej. Njih uspešno delo je najlepši dokaz za stremljenje banovinskih elektrarn, ki hočejo v teku let izvršiti 6voj tako važni elek-trifikaoijski program z namenom, da bi sleherna slovenska hiša mogla biti deležna koristi, ki jih nudi električni tok.
Iz banovinske službe
Ing. Verstovšek Božidar in ing. Kleinschrodt
Ivo sta postavljena za banovinska uradniška pripravnika v VIII. položajni skupini. Za banovinske uradniške pripravnike v IX. položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani 60 postavljeni: Krpan Edvard, Lužar Ladislav, Zuceato Remigij. Slamič Herman in Viržikovskv Josip. Za banovinske uradniške pripravnike v IX. položajni skupini so r>o-stavljeni Zabkar Viktor pri okrajnem cestnem odboru v Krškem, Kastelic Franc pri okrajnem cestnem odboru v Slovenskih Konjicah in Gartner Josip pri okrajnem cestnem odboru v Logatcu. Za banovinska tehnika v IX. jroložajni skupini pri banski upravi v Ljubljani sta napredovala banovinska uradniška pripravnika Lesjak Franc in Zupec Franjo.
Za banovinsko uradniško pripravnico je postavljena diplomirana fartnacevtka Čibej Vera pri banovinski veledrogeriji in centralni lekarni v Mariboru. Za 6estro jx>močnico v X. jxiložajni skupini je napredovala banovinska prinravr.ica pri zdravstvenem domu v Kranju, Ločnikar Hedviga.
Banovinski učiteljici Andrejčič-Doljak Ivanka in Klopčič Marija, obe pri dekliškem zavodu «Vesna« v Mariboru, sta napredovali v VII. jx>lo-žajno skupino. Banovinska arhiv, uradnica Birg-majer Ana pri banovinski bolnišnici v Mariboru, je napredovala v IX. noložajno 6kunino. Banovinski pomožni knjigovodja Gračner Hinko pri banski upravi v Ljubljani ie napredoval za banovin-6kega knjigovodjo v VIII. položajni 6knpini. Dnev-ničar Krek Stanislav pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu je jxistavlien za banovinskega zva-ničnika v III. skupino. Za banovinskega služitelja je postavljen Korošec Jožel, dninar v hiralnici v Vojniku.
Fotoamaterjil
100 7.no jamstvo
Vam dajem na film z občutljivostjo 28» Sch., 6X0 ali 4'/jX<3, katere dobite v moji specijalni fototrgovini za 8*— Din
JOSKO SMUČ, Ljubljana.
Šelenburgova ul. 6
Dobra pasti za zobe
S Obloga ali film jo začetek zobnega kamna in gnilobe • zato - vedno obloge proste zobe
Stanovanjsko vprašanje
je socialno vprašanje
T.!j u'M j a n a , 14. maja.
Stanovanjsko vprašanje mesfne občine je nujno )>ovezano s socijalnim vprašanjem. V mestnih hišah je treba imeti na razpolago mnogo malih eno-in dvosobnih stanovanj za gmotno šibke sloje, ki 6e znajo vladati tako, da so dobri člani človeške družbe. Taka stanovanja naj bodo higijenična, dobra, brez konforta — t. j. brez kopalnic in kleti — toda po možnosti z malim vrtičkom za najnujnejšo zelenjavo, da jo stranka lahko sama pridela. Taka stanovanja bi morala biti cenena.
Na žalost moram ugotoviti, da je takih stanovanj v lasti ljubljanske občine presneto malo — premalo! Kadar oddajamo taka stanovanja, je ved-nh mnogo prosilcev, katerih vseh se pa 6eveda ne more zadovoljiti. Pa ostanejo stranke brez strehe. In — kdo je tem razmeram kriv?
Res je, da so prejšnji mestni zastopi premalo pozornost posvečali temu vprašanju. Zidali so n. pr. veliko hišo na Poljanski ce6ti, ki je slična kasarni. V njej je dokaj stanovanj, ki imajo, da bi bila konfortna, premalo konforta, in preveč, da bi ne bila konfortna. fmajo kopalnice, ki radi drage investicije povišujejo najemnine. Imajo dvigalo za transport kuriva in drugega iz kleti in drvarnic. Nimajo pa — V6aj vsako stanovanje ne — poselske 6obe, nimajo vrta, nimajo primernih pralnic in sušilnic, zidana so neekonomično, da imajo veliko predsobo, iz katere vodi več vrat v različne stanovanjske prostore, tid.
Zatorej so stanovanja v tej hiši razmerno draga, za rešitev socijalnega vprašanja tedaj brezplodna.
Imamo na Ahacljevi cesti drugo veliko hišo, v kateri tudi ne odgovarjajo stanovanja onim zahtevam, ki se stavijo s strani šibkih slojev na domačo občino. Tudi tu imamo razmeroma draga stanovanja. In vendar mora tudi marsikak reven človek stanovati v dostojnem stanovanju v me6tu. Kam naj gre?
Žalostno, da moram vprašati, kam naj gre! In vendar kako enostaven bi bil odgovor, ko bi čutili vsi hišni gospodarji, kako nervozno utriplje ubogemu najemniku srce, ko mu 6krb za mesečno najemnino jemlje mirno spanje, ko mu ta 6krb 6ivi
Timotej:
Flores Martam
16. Ernest Mlakar
16. avgusta 1916.
Eden izmed najboljših, kar nam jih je vzela svetovna vojna. Možat devetnajstleten fant. Rojen 1897 v Divači na Krasu je 1910 prišel na gimnazijo v Celju pod varstvom misijonske hiše pri sv. Jožefu. Ta hribska redovna hiša je z ljubeznijo sprejela že marsikaterega dijaka, med njimi tudi 1892 enega, ki je postal pozneje prvi vizitalor misijonske provincije lazaristov v Jugoslaviji. Ob koncu šolskega leta 1911 je bil pridni in nadarjeni Ernest sprejet v dijaški dom Misijonske družbe v Ljubljani. »Misijonar postanem«, je dejal, >ako bodo še mati živeli, bom ostal v domovini, ako pa ne, bom šel v misijone med pogane.«
Bilo je v maju 1914. V četrtem razredu I. drž. gimnazije v Ljubljani so pisali dijaki slovensko nalogo s poljubno izbrano tvarino. Ernest Mlakar si je izbral nenavadno vsebino: »Na vrtu Majniške kraljice.« Iz čudovite naloge povzemimo le nekaj značilnih stavkov.
»Oh! Kako lepe sanje sem imel nocoj! Se! sem po dolgi trnovi poti. Pred mano je stopal mladenič in z njegovo pomočjo sem lažje hodil... Mladenič me je peljal za roko... Z visokim zidom obdan vrt je stal pred mano... Vse gredice sem si bil z mladeničem ogledal, le še ene ne... Stopil sem bliže. Na sredi gredice sem opazil belo oblečeno Gospo, ki je negovala lilije... Prosil sem jo, da bi smel ostati vedno v tem lepem vrtu. Odkimala je ln rekla: .Ni še čas, a kmalu bo prišel.' Z njenim dovoljenjem 6em utrgal na vsaki gredici po eno
cvetko in potem zapustil vrt.« Taka je bila Mlakarjeva naloga.
Ali je bil to spomin iz sanj? Ali je bila to lastna tvorba? Morebiti Ernest še 6am ni vedel, da piše preroške besede: »Ni še čas, a kmalu bo prišel.«
Dobri dve leti po tem: 9. avgusta 1916 je Ernest Mlakar v strelskem jarku pri Gorici pričel z devetdnevnico k »Mariji, kraljici src«. Na rob strelskega jarka si je postavil podobo Brezmadežne. Sedmi dan je sredi njegove molitve prihrumela granata. Ernestova smrt je bila trenotna. Prišel je čas, da gre k nebeški Vrtnarici.
Prebirajoč objavljena in neobjavljena pisma naših bojevnikov izza preteklih 20 let, najdem Mlakarjevo pismo, ki se po svoji zgoščeni in jedrnati vsebini odlikuje med vsemi. »Maj! Pred Gorico smo. Nekaj mi pravi, da ne bom več videl Šmarne gore. Marija z Brezij pa hodi z menoj. Večkrat berem tovarišem iz molitvenika, ki sem ga dobil ob slovesu. Nekaj dni v maju smo imeli celo svoje šmarnice. Iz daljnega ozadja so se čuii streli. Zal, da ne morejo biti Mariji v čast, ker niso nikomur v blagor. Boli me. ko vidim, kako malo je tukai vredno življenje, ki bi moglo biti drugod tako dragoceno. Ko bi bila vsaj naša smrt odkupnina za mir! Mir, mir, mir! Mi ga bomo morda kmalu deležni. A vi tam doma, in vsa domovina? Ne smem misliti na vse to. Drag mi je spomin na starše. In vendar grenak. Kdo jih bo ljubil, kakor sem jih ljubil in jih še ljubim jaz! Družbeniki mi nič ne pišejo. Ali so vsi odšli pod vojaško suknjo? AH so z menoj vred na tujem? Nikjer se nič ne srečamo. Le tuji obrazi so pred menoj. Njih oči so večkrat tako žalostne. Le v teh žalostnih očeh najdem še nekaj domačeca ... In brž moram pogledati Marijo z Brezij, da mi je lažje pri srcu. O. fantje! Ne veste, kaj so Brezje slovenskemu fantu sredi boja!«...
lase in upogiblje hrbet! Ni lahko družinskemu očetu, če ga prosijo otroci kruha, obleke in postelje, pa nima ne enega ne drugega! A to marsi-kakega gospodarja ne gane! Neusmiljeno terja za enosobno mansardno 6labo stanovanje na daljni periferiji po 300 in 400 Din, neusmiljeno stavi ubogo stranko na cesto, če mu ne prinese redno s tresočo roko polno stanarino, katero odtrga od ust sebi — zgaranemu očetu, usahli materi in ble-doličnim otrokom.
Doživel sem slučaj, da je oče zaslužil okoli 600 Din mesečno, mati je bila bolehna in za delo nesjx>sobna, dva otroka sta hodila v šolo — med temi 14-!etna hčerka v gimnazijo — dočim 6e je 1 otrok breskrbno igral doma, ker še ni bil šoloobvezen. Oče se je trudil od ranega jutra v trdo noč za 6vojih 600 Din na mesec. Mati me je prišla prosit pomoči, ko ni imela hčerka šole, kajti obe, mati in hči sta imeli le en par ponošenih slabih čevljev! Naj se oglasi, komur ne zarosi oko! In glejte! Ta družina je plačevala 250 Din za enosobno podstrešno stanovanje, ki je imelo ob oknih take špranje, da se je prst brez truda potisnil skozi! Kdo ima korajžo preživeti 6 350 Din na mesec 5 oseb? Povejte mi vi, ki imate 8, 10 in še več tisočakov na mesec! In živeli so, revno so živeli, a fiošteno.. .1 In dovolj bi bilo. da bi za to stanovanje plačevala družinica le 100 Din na mesec!
Pa je bil drug 6lučaj: hišnik je umrl bogatemu gospodarju, kateremu je verno in udano služil. Vdova z otrokom brez božjaka v roki mora na cesto in išče pri občini stanovanja. Brez usmiljenja mora ven. izselitev je termirana. Udano nosi gorje, Bog ji bo pomagal, saj je ona mati, ki da, če potreba, tudi dušo za lastnega otroka ... Brez škode bi jo mogel gospodar še obdržati, saj je krepka, voljna in pridna ter delavna!
Stanovanjsko vprašanje je eminentno vprašanje, boj, ki ga bijejo danes za mala stanovanja, je najhujši! Ce nimaš kruha, poprosiš pri sosedu, da ti skorjico, čeprav je trda! Obleko si za silo zakrpaš! Ce pa stanovanja nimaš, ali naj greš v gozd, na polje, pod nebo, na dež, na mraz, med cigane?
Zatorej: vsak je dolžan doprinesti svo]o bol! Bogataš se puli, da odtrga od najemnine 5 kovačev, 100 dinarjev! Gospodarji, naj plača še onih 5 kovačev, še onih 100 dinarjev in raje ubogemu naiemniku popustite toliko od najemnine. Obrestovalo se vam bo, revež vam bo traino hvaležen sa] bo imel njegov otrok kos kruha ali skodelico mleka več!
Posestniki! Reguliraite i vi najemnine _ za mala stanovanja v svojih hišah, knkor si prizadeva regulirati najemnine tudi občina v svojih!
Dostojni reveži morajo v dostojna stanovanja, omilila se bo stanovanjska kriza, ki še obstoja glede malih stanovanj, in omilila se bo gmotna kriza. Vsak gospodar bo vede!, komu pride v korist to. kar si odtrga od dohodkov na najemnini in vsak gospodar bo videl, kako se to njegovo darilo uporabi.
Pa še nekaj ni zdravo! Več institucij je. ki zida iz raznih fondov stanovanjske hi^e zi svoje nameščence Pa glej spaka! Le konfortna dvo tro- in večsobna stanovanja! O enosobnih se kar ne sliši! Ali bi ne bilo prav. da bi take institucije skrb"le ludi in predvsem za m.ila cenena enosobna stanovinja, za svoje sluge in drugo gmotno šibko osebje?
Ali ni tako prav? Dajte, delajte po tem!
Stoječ Rajko
(DSDCDk
pasta za zobe
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom je naravna »Franz-Joseiova« grenka voda že od davnine preizkuSeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
On. reg. S. br. »474/84.
Poštarji pri ministru
dr. Kaludjerčiču
širša seja uprave Združenja poštnih uradnikov dne 9., 10. in 11. maja v Belgradu, v kateri so zastopane banovinske sekcije po svojih predstavnikih, je pretresala V6a važnejša 6tanov6ka vprašanja. Poleg notranjih problemov organizacije, ki so bili na tej seji rešeni, je širša uprava soglasno ugotovila:
1.	Plače poštnega osebja, posebno onega v nižjih skupinah, ne zadostujejo niti za najnujnejše življenske potrebščine. Vsled tega je osebje preza-dolženo in ne more izpolnjevati svojih obvez. Poleg nizkih plač vpliva neugodno na razmere uslužbencev tudi dejstvo, da v p. t. t. stroki ne dobivajo niti onih pravic, ki jih zakon in uredbe predvidevajo.
2.	Radi nezadostnega števila manipulativnih uslužbencev je osebje po poštah z delom preobremenjeno, kar je privedlo do podaljšanja poslovnega časa na 10 ali več ur in do prekomerne utrujenosti, ki povzroča zlasti uslužbencem v blagajniški 6lužbi tudi materialno škodo.
3.	Žensko osebje tvori okoli 40% celokupnega uradniškega osebja v p. t. t. stroki in opravlja vse posle kakor njihovi tovariši. Kljub temu prejemajo poročene uradnice skoro za polovico manjše dohodke kol njihovi tovariši uradniki.
Ne glede na materialno zapostavljanje je žena v p. t. t. 6troki prizadeta tudi po uredbi o organizaciji ministrstva pošte, telegrafa in telefona, po kateri 6tne biti v tem resoru največ 30% osebja ženskega spola. Dokler se njihovo število v 6troKi ne zniža izpod 30%, je ustavljen V6ak sprejem žensk v poštno 6lužbo. Zapostavljene so ženske tudi pri napredovanju in pri imenovanjih za upravnike pošt.
4.	Imamo veliko število uradnikov in uradnic, ki čakajo na napredovanje, dasi je preteklo že več let, odkar so izpolnili zakonske pogoje za napredovanje.
5.	Nepravično in nesocialno je, da morajo ptt. uslužbenci opravljati težke delikatne in odgovorne posle podnevi in ponoči, da delajo tudi ob nedeljah in velikih praznikih, v času, ko drugi uslužbenci počivajo, in da prejemajo za njihovo nadurno delo malenkostne (nočnine) ali pa sploh nobenih nagrad.
Da 6e izboljšajo te razmere, je izročila širša uprava dne 11. t. m. resolucijo g. ministru pošte dr. Kaludjerčiču, ki je ob tej priliki izjavil članom širše uprave, da se bo vsestransko zavzel za po-voljno rešitev vseh teh problemov.
Iz Julijske krajine
Novi goriški prefekt. Gorico je zapustil eksc. dr. Tomaž Ciampani, ki je premeščen za prefekta v Messino na Siciliji. Dr. Ciampani je vodil goriško prefekturo približno dve leti in se je v upravni službo dobro uveljavil. Na njegovo mesto pride eksc. dr. Vezio Orazi, ki ie nazadnje služboval kot prefekt v Cuneo v Zg. Italiji. Dr Orazi je bil prej federativni tajnik v Rimu in v Addis Abebi. Upamo, da je mož širokega obzorja in bo imel zato tudi razumevanje za slovensko manjšino.
Cementna tovarna t Anhovem (župnija Gore-njepolje pri Kanalu) zaposluje okrog 800 delavcev; med njimi je tudi okrog 300 doseljenib Italijanov. Delo je dokaj težko, ker je izdelava cementa zvezana s silnim prahom, ki ga je vse ozračje polno ter polega povsod in sili povsod: v stanovanja, v obleko in tudi v pljuča, kar je najbolj U6odej>olno, ker marsikak deiavec zboli na jetiki. — Pri po-družni cerkvici na Goljevici nad Gorenjejioljem smo v nedeljo 9. t. m. obhajali vsakoletni cerkveni praznik. Zbrala se je skoro vsa duhovnija, pa tudi sosedi so nas obiskali. Veseli so bili zlasti delavci iz cementne tovarne, ki so se za nekaj ur otresli zaprašenih delavnic in se poživili v čistem zraku.
Postojnska jama je imela za binkoštne praznike, kakor navadno že vsako leto, na tisoče in tisoče obiskovalcev. Silne množice so dospele v lejx> obmejno mesto z rednimi in izrednimi vlaki, z avtomobili in vsemi mogočimi drugimi vozili. Tudi Jugoslovani so prišli v velikem številu občudovat podzemeljske čare slovite jame, saj jim je »Putnikc oskrbel prijetno vožnjo.
Dve monumentalni kostnici sta v gradbi na Oslavju pri Gorici in na gričku Sv. Antona v Kobaridu. Dela pri kostnici na Oslavju, ki trajajo že par let, gredo h koncu. Preden bo pa kostnica oddana svojemu namenu, bo še treba j>očakati, ker še ni60 dograjene dohodne ceste. V tej kostnici bo našlo svoj zemeljski j>očitek 80 tisoč padlih vojakov. — Kostnica pri Sv. Anionu je določena za vojake-mrliče. ki sedaj počivajo [>o raznih začasnih pokopališčih v zgornji Soški dolini.
Dve trupli v svetovni vojni padlih vojakov so našli pred dnevi delavci, ki iščejo vojni materijal, v nekem gozdu v bližini Oslavja nad 1'evno. Vojaška oblast, ki je bila o žalostni najdbi obveščena, ju je dala izkopati in prenesti v začasno vojaško pokopališče v Solkan, odkoder bosta šli počivat v koslnico na Oslavje.
Iz konfinacije se je vrnil msgr Karel Musizza, kanonik kapitlja v Kopru in profesor dogmatike v bogoslovnem semenišču v Gorici. Kolikor nam je znano, je bil ta odlični italijanski duhovnik oproščen na posredovanje Vatikana.
Ročinj. (Nova velika elektrarna na Soči.) Na Soči pod Doblarjem so že par mesecev v teku dela za veliko elektrarno, ki naj bi zajela moč naše bistre gorske reke tja gori do Modrejc pri Sv. Luciji. Podrobnosti o načrtih nam niso znane, sedaj se vrše glavna dela tukaj v bližini naše vasi, kjer bo najbrže centrala. Pri delu je zaposlenih večje število naših vaščanov in z veseljem smo čuli, da so merodajna goriška oblastva odločno za to, da morajo biti pr; gradbi pomembne občekoristne na-
Brave nastavljeni samo delavci iz goriške pokrajine, omače prebivalstvo bo oblastvom prav hvaležno, če to izvrše.
Doberdob. Tvornica sode »Adria« iz Tržiča je kupila majhno pogorje treh gričkov, ki se vleče od vasi do jezera. To puščo je zelo dobro plačala: po 25 centesimov m' Kamen teh ležišč je primeren za fabrikacijo sode. Baje bo že koj v začetku zaposlenih 400 dclsvccv. Nalomjeno kamenje bouu pu žični železnici spuščali v Tržič.
Drobne novice
Koledar
Sobota, 15. maja: Izidor, kmet spoznavalec; Zofija.
Novi grobovi
t V Ljubljani sla umrli: Gospa K loti Ida a m š k o v a , vdova po odvetniku. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. — Gospa Marija Juvan, posestnica in gostilničarka. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše i9kreno sožaljel
Osebne oesfl
— Nov doktor vzhodnega bogoslovja. Na Ori-entatnem institutu, papeški univerzi v Rimu, je dne 8. maja bil summa cum laude promoviran za doktorja vzhodnega bogoslovja (rerum orientalium) g. dr. p. Tomaž Kurent, cistercijan v Stični. Njegovo znanstveno delo o primatu rimske cerkve v IX. stoletju: »Nauk sv. Cirila in Metoda in sv. Nikolaja I.« bo še to poletje izdala Velehradska akademija. Mlademu znanstveniku iskreno čestitamo.
r= Odvetnik g. dr. Josip Juhart je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Celju, g. dr. Vladimir Suklje pa s sedežem v Ljubljani.
= Sodniški izpit sta opravila včeraj pred komisijo apelacijskega 6odišča v Ljubljani sodniški izpit z dobrim uspehom gg. dr. Janez Šketa in Kazimir Modic, oba sodna pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju. Mladima pravnikoma iskreno čestitamo!
Lela ne smejo tfežftl?
Nikomur ni starost zapisana na čelu, ne možu, ne ženi. Nikdo ne more tega razbrati. Tudi šef ne. Kdor dobro izgleda in krepko dela, je mlad. Težki časi? Mladostno sveži jih laže prebijejo. 1000 priznanj za mladosten izgled po
BI0MM,Z
Poskusna doza Din 12 50 v lekarnah.
—	Razpisana zdravniška mesta. Banska uprava je razpisala v banovinski bolnišnici v Mariboru tri mesta zdravnikov uradniških pripravnikov, v banovinski bolnišnici v Celju pa eno. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v 6mislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. maja 1937.
—	Izlet v Belgrad in Šumadijo. Na številna vprašanja glede izleta, ki prihajajo vsak dan, pojasnjujemo sledeče: Tega izleta se lahko v prvi vrsti udeleže člani Zveze absolv. kmetijskih šol, ker ta organizacija izlet prireja, vendar se more pridružiti vsak kmečki človek in je že veliko prijavljenih izven članstva ZAKS. Ženske se tega jz-leta ne morejo udeležiti. Z doma gremo 27. junija zvečer z brzovlakom iz Ljubljane in pridemo v Belgrad ob 7 zjutraj dne 28. junija. Dva dni je določenih za ogled mesta in raznih narodnih in kmetijskih ustanov. (Kmet. odd. vseučilišča; posestvo, hlevi in vinska klet Nj. Vel. kralja na Top-čideru itd.) Tretji dan obiščemo grob kralja Aleksandra na Oplencu, kjer si ogledamo jjosestvo, go-sjiodarstvo in vin6ke kleti Nj. Vel. kralja ter okolico. Četrti dan 1. julija bomo v Kragujevcu, kjer 6i ogledamo kmetijske šole in kmečka jKisestva ter nekaj srbskih narodnih spomenikov. Isti dan zvečer 6e vrnemo v Belgrad in napravimo izlet z ladjo po Donavi in Savi ter 6e z nočnim brzovlakom vrnemo domov in pridemo v Ljubljano okrog 9 dopoldne dne 2. julija. Za vso vožnjo, hrano, prenočišče in razne vstopnine je plačati Din 350. Za člane Zveze absol. kmet. šol Din 300.) Vsakemu prijavljencu pošljemo položnico za plačilo obrokov. Kdor bi se rad izleta udeležil naj se takoj priglasi na tajništvo Zveze absolventov kmet. šol, Ljubljana, Tyrševa 29/1 ali voditelju Ovseniku Janezu, Predoslje pri Kranju, kjer bomo prijavljanje kmalu zaključili, da izposlujemo V6e potrebno za ta izlet.
Tschamba Fii Vam naredi vneto, rdečo kožo rjavo in prožno. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Vremenska napoved. Evropa: Visok zračni pritisk z deloma oblačnim vremenom se zadržuje nad južno in jugovzhodno Evropo. ^Depresija z oblačnim vremenom in tuintam z dežjem vlada v ostalih delih. Jugoslavija: Prevladuje jasno v večji vzhodni jx>lovici in oblačno v zahodnih krajih. Toplota se je malo zvišala. Minimalna Plevlje +6, maksimalna Belgrad 29. Napoved za danes: Prevladovalo ho jasno. Toplota se bo še dvignila.
—	Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. maja 1937. Prijave sprejemajo do 15. maja prireditelj združenja žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34; trgovina Tičar, Šelenburgova; Goreč, Tyr-ševa; Pauschin, VVolfova ulica; v Mariboru gosp. Verhovšek, glavni kolodvor; v Zagrebu Slovenska čitalnica. Narodni doni. Radi velikega zanimanja se prijavite takoj ter ne zamudite te prilike prvega društvenega izleta v Postojno.
Perzijske preproge
prodaj. Resni interesenti vaDlJeni Ogled pri
Orienl-Karpel v paiad ounav
Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11., vrata St. 22
— Nove knjige! Grivec, Kristus v cerkvi, vez. 60 Din. — P. Krizostom, Otroške igrice, zvezek 5,
6, 7 po 4 Din. — Weiser-Lovrcnčič, Najmlajši poročevalec, 36 Din. — Kastner-Kunčič, Emil in detektivi, 45 Din, — Bevk, Lovski vodič, 10 Din. — Vatovec, 140 let slovenske žurnalistike, 12 Din. — Izseljeniški koledar 1937, 20 Din. —, Dr. Ocvirk, Teorija primerjalne literarne zgodovine, 60 Din. — Casson, Umetnost govoTa, 60 Din. — Bodanius, Knjiga o vedenju in odlični družbi, 80 Din. — Griv-ški, Ogorki, črtice, 10 Din. — Zeman, Polkovnik Švec, 65 Din. — Priol, Škropljenje sadnega drevja 10 Din. — Dr. Opeka, Rimske šmarnice, 15 Din, vez, 22 Din, — Buršnikova, Aškerčeva bibliografija
(4. štev. Časopis za Z. N.), 40 Din. — Lavtižar, Marijina božja pota, IV, knjiga, 35 Din. — Knittel-Premru, Terezija Etienne, roman, 80 Din. — Epih Tilen, Fido, zgodba o ubogem psu, 20 Din. — Fink, Zbirka važnejših novih naredb in odredb za narodne, meščanske in druge šole, 25 Din. — Zbornik znanstvenih razprav, letnik XIII., 60 Din. — Bajič, Uredba o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah in poravnanju in razsodišču 8 Din. — Skuhala, Lepa si, lepa si, roža Marija, šmarnice 18 Din, vez. 26 Din. — Rambert-Debevec, Svizer z ovratnico, roman iz živalskega sveta, 80 Din. — Dr. Lenček, Problemi filma, 10 Din. — Vse te knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Oglase 30
binkoštno izdajo
tt
Slovcnca
a
sprejema naš oglasni oddelek v Ljubljani,
Mariboru in Celju
do danes opoldne.
—	Nevaren požar. Iz Hotedršice nam poročajo: Tukajšnja posojilnica ima svojo hišo, v kateri je pošta, občinska pisarna in mlekarna ter tri stranka. Nedavno je zvečer ob pol 11. začel goreti lesen balkon pri hiši. Ogenj se je hitro razširil in uničil ostrešje, eni stranki je zgorelo vse, pa tudi druga stranka je utrpela občutno škodo. Posojilnica ima na hiši škode okrog 30.000 Din, zavarovana pa je bila le za 9000 Din. Kakor vse kaže, je ogenj podtaknila zlobna roka.
—	Putnikov izlet »a binkošti s posebnim vlakom v Trst Ojiozarjamo vse udeležence tega izleta, da je vozni red spremenjen in vlak odhaja iz Ljubljane ob 5.42, kakor je bilo prvotno objavljeno. Prosimo, da bodo vsi udeleženci na kolodvoru že ob 5.15 zaradi kontrole.
—	8 evharističnih himen. Za godbo na pihala priredil in izdal Ivan Tramte Cena kompletni godbi (20 instrumentov) 60 Din. — V priročni obliki in lepem razločnem tisku so prirejene sledeče pesmi: 1. Savinšek, Rešnje molimo Telo; 2. Hladnik, Krasota Jezus, angelska; 3. Mav, Moli zemlja; 4. Hribar, Jezusa ljubim; 5 Potočnik, O kam Gospod; 6. Adamič, Knezi rajski; 7. Foerster, Ti o Jezus srčno mili; 8. Sattner, Povzdigne se srce. — Pričujoči napevi se bodo posebno porabili pri procesiji na praznik presv. R. T., ker se posvetne koračnice v smislu knez. škofijske odredbe pri sličnih prili-likah ne smejo več igrati. Opozarjamo naše godbe, da si jih pravočasno nabavijo in do praznika nauče. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Otvoritev brzojava in telefona pri pogodbeni državni pošti Vurberg pri Ptuju. Dne 7. maja t. 1. je bila pri j>ogodbeni državni pošti Vurberg pri Ptuju otvorjena telefonska centrala in brzojavna postaja s telefonskim obratom.
—	Vid vaših oči si obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9. Ljubljana.
—	Pri zaprtju, motniab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«,
Ljubljana
V soboto, dne 15. maja.
Gledališče
Drama: Sobota, 15. maja: »Rivala«. Red B. — Nedelja, 16. maja: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 17. maja: »DR«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Torek, 18. maja: Zaprto.
Opera: Sobota, 15. maja: »Car Kalojan«. Premiera. Premiereki abonma. — Nedelja, 16. maja ob 15: »Veseli studenček«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Plamen«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ponedeljek, 17. maja: »Pod to goro zelen6...« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Torek, 18. maja: Zaprto.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožefa. Jutri ob osmih slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa Stella maris z orkestrom, zložil P, Griesbacher, kakor tudi graduale in se-kvenco. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zložil M. Brosig. Tantum ergo, zložil St. Premrl.
Cerkev v Križankah. Jutri ob pol enajstih slovesna sv. maša (pridiga odpade). Izvaja se: Missa in hon. St. Aloysii, zložil V. Goller. Graduale in se-kvenca, zložil P. Griesbacher. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zložil A. Foerster. Tantum ergo, zložil Fr. Gerbič.
Kino
Kino Kodeljevo. »Irena« (Zeraldina Kalnih) in »Dva tekmeca« (Jackie Cooper).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubljen denar. Dno 14. maja okoli pol 8 zjutraj je bila zgubljena denarnica s vsoto Din 31(1 na poti Oajova ulica ((od Dukičovoga bloka), Tyrševa cesta, Prešernova ulica do Marijinega trga — Denar je bil težko zaslužen — lastnica, uboga delavka, trpi občutno škodo. Pošteni najditelj naj izroči najdeno vsoto upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica
Birmovanje v ljubljanski slo'nici o binkošlih
Na binkoštno nedeljo je v stolnici zadnja maša za vernike sploh ob 8. zjutraj. Ob pol 9. je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birmance in botre. Ob 9. je pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10. začne birmovanje. Botri naj počakajo z birmanci na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi za-kristijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristij-skim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je torej med vsem birmovanjem le skozi glavna vrata, izhod le skozi stranska.
Ob 10. in pol 12. sta pri stranskem oltarju dve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši.
ZooSoUkl vrt v Ljubljani
odprt od sobote, 15. maja opoldne naprej. Opozarjamo zlasti botre in birmance. Vstopnina: odrasli Din 2'—, otroci Din l'—.
Na velesejmu. lattermanov drevored
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat: ob 11., ob 12. in ob skl^iu birmovanja.
Popoldne 60 v stolnici ob pol 3. slovesne ve-černice. Nato je ob 3. birmovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Po birmi so slovesne litanije.
Na binkoštni ponedeljek je ob 10. pontifikalna maša. Po maši je ob 11. začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popoldne ni birmovanja.
Ojiomba: Birmanci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birman, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov se da z zakristijskim zvonom.
*
I V službi dobrega tiska. Danes, 15. maja, praznuje 25-letnico, odkar izvršuje upravniško {Joti lovan je pri dnevniku »Slovenec« gospod Fran Ferderber. Postrežljivi, uslužni in ljubeznivi gospod je dobro znan zlasti ljubljanskim naročnikom in odjemalcem lista, saj ima vse v natančni evidenci in točnem pregledu. 2elimo gospodu jubilantu, da bi z isto vnemo in prav tako v čvrstem zdravju vztrajal na 6vojem mestu še leta in leta in 6e veselil napredka krščanskega dnevnika.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in v ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob j>ol sedmih.
1 Odpiranje in zapiranje trgovin v Ljubljani. S 15. majem t. 1. stopi v veljavo naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic. V bodoče smejo biti v Ljubljani trgovine z mešanim, špecerijskim, kolonialnim blagom, trgovine z deli-katesami ter ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo zanje posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjarije odprte od 7. do pol 13. ter od 14. do pol 20. ure. Vse ostale obratovalnice pa smejo biti odprte od pol 8. do pol 13. ter pol 15. do pol 19. ure. Za vse trgovske obratovalnice pa velja poletni čas, ko se morajo trgovine v mesecih juniju, juliju in avgustu popoldne odpirati ob 15. uri in zapirati ob 19. uri.. Ob nedeljah in na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, pa morajo biti trgovine ves dan zaprte. Kupujoče občinstvo se naproša, da upošteva novo naredbo odpiranja in zapiranja ter nakupuje blago le v času, ki je zgoraj določen. — Združenje trgovcev.
1 Turistični odbor mesta Ljubljane prične danes, dne 15. maja 1937 s svojimi rednimi pioletnimi promenadnimi koncerti. Drevi ob 20 bo igrala godba »Sloga« pod vodstvom kajpelnika g. H. Sve-tel-a v »Zvezdi« koncert dr. Čerinove 6kladbe. Na ta način bosta mestna občina in »Sloga« obenem počastili 70-letnico zaslužnega glasbenika. Koncert 130 6amo ob lepem vremenu.
V novo urejeni restavraciji Ltoyd
za binkoštne praznike v so- Unia?bi Irnnravt boto, nedeljo in ponedeljek VU|a»RI ItUllieil
Botri in botrice, oglasite se v restavraciji Lloydl
1 Nedeljski vozni red cestne železnice. Uprava cestne železnice v Ljubljani sfioroča, da se bo od 16. maja dalje pričel redni tramvajski promet ob nedeljah in praznikih že ob 4 zjutraj, tako da bodo imeli nedeljski izletniki redne tramvajske zveze k V6em jutranjim vlakom. Ob nedeljah in praznikih odhaja prvi voz proti gl. kolodvoru iz Viča ob 4.30, iz Zg. Šiške ob 4.01, iz Most ob 4.29 in od dol. kolodvora ob 4.26, nato pa vsakih 6 minut. Izletniki naj zahtevajo od sprevodnikov, da jim izdajo jx>vratni vozni listek za Din 2, ki velja tudi za povratek, ako 6e izletnik vrača isti dan. Dalje op>o-zarja uprava, da so radi lažje orijenfacije opremljeni vsi vozovi 6 številkami prog, po katerih vozijo. Proga Gradišče--Št.Vid ima št. 1, proga vojna bolnica mimo migistrata do glavnega kolodvora št. 2, proga Mestni trg — Dolenjska cesla št. 3 in proga Vič mimo glavnega kolodvora do splošne bolnice št. 4.
VELIKA IZBIRA VOLNE, SVILE ..> OGLEJTE SI IZLOZBEI
1 Zoološki vrt v Ljubljani. Na radost mladine in odraslih bo zoološki vrt v Ljubljani začasno spet odprt. Dlaka6ta in pernata divjad naših gozdov bo razveseljevala obiskovalce proti skromni vstopnini. — Zoološki vrt na velesejmu, dostop iz Lattermannovega drevoreda, bo otvorjen v soboto, 15. maja ob 1 pop>oldne, na kar zlasti opozarjamo botre in birmance.
1 Združenje brivcev, frizerjev in kosmetikov v Ljubljani obvešča tem jx>tom vse svoje člane na področju imenovanega združenja, da stopi dne 15. maja t. I. v veljavo nova naredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic, f>o kateri je delo dovoljeno za V6e kraje našega združenja od 7 in pol do 12 in od 14 do 19. Le ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice drugi dan ves dan zaprte, 6e sme delo vršiti z gornjim opoldanskim odmorom do 21. Tiskovino z izvlečkom te naredbe dopoš-ljemo vsem članom naknadno. Ljubljanske člane kakor tudi cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da bodo z dovoljenjem kr. banske uprave na binkoštno nedeljo in ponedeljek brivski in frizerski saloni izjemoma odprti od pol 8 do 12 dopoldne
1 Neznanec izpod Tivolija še ni ugotovljen. Ljubljanska policija je pred težko uganko. V mrtvašnici leži truplo srednje starega moškega, ki se je pred dvema dnevoma vrgel v Tivoliju pod vlak, o katerem pa niso znani prav nobeni podatki. Pri njem ni policija našla nobenih pisem, nobenih listin, sploh ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na identiteto pokojnika. Domneve so različne in v Ljubljani pogrešajo zadnje čase več moških in mla-deničev, ki so neznokam izginili. Nekateri so si truplo v mrtvašnici sicer ogledali, toda nihče med njimi v truplu ni spoznal svojega pogrešanca. Pač domnevajo nekateri, da je neki mlajši moški iz Trnovega, ki je zadnje čase trpel za opešanjem živcev, policija pa je hkrati dobila dopis iz Skoplja, v katerem se javlja nekdo, ki pogreša svojega sorodnika. Opis tega sorodnika se točno ujema z zunanjostjo skrivnostnega mrtveca v tivolskem parku.
1 Nočni častivci vljudno vabljeni k nocojšnji izredni molitveni uri od 9 do 10. Vabimo tudi vse druge moške častivce presv. Zakramenta.
1 Za izlet na Koroško, ki bo jutri in jiojutri-šnjem so še trije sedeži prazni. Potuje se z udobnim, odprtim avtobusom. Cena vožnji, prehrani in prenočišču je 230 Din. V poštev pridejo samo tisti, ki imajo svoj potni list in vizum. Ostale informacije se dobijo danes od 10 do 12 dopioldne pri vodstvu izleta, Tyrševa cesta 29/1.
1 Botri in botrce! Najlepšo zabavo za vaše birmance boste našli jutri in v ponedeljek ob 3 v kinu Kodeljevo, kjer bo jk> znižani vstopnini na sjjoredu ganljiv film »Dva tekmeca« (Jackie Cooper).
1 Botri, velike fotografije po Din 4; če se pri nas slikate za karte. Foto Staut, Gledališka ul. 16.
I V bufetu »Rio« pri6tna dolenjska, štajerska, dalmatinska vina. Liter Din 10 dalje. Cez ulico ceneje!
1 Razpis dobave. Mestno poglavarstvo razpisuje v »Službenem listu« kos 38 z dne 12. t. m. dobavo škropilnega avtomobila, pometalnega stroja ter raz-orača ter dobavo večje količine blaga in podloge za službene obleke, čevljev in službenih čepic, na kar se interesenti opozarjajo.
Maribor
m Na binkoštno nedeljo bo v stolnici prva sv. maša že zjutraj ob jx)l petih.
m Cestno policijski red za binkošti. Ob priliki birme, ki se vrši v nedeljo in ponedeljek v stolni cerkvi, določa predstojništvo mestne policije v Mariboru glede dovoza in odvoza k stolni cerkvi sledeči cestno policijski red: Iz I. okraja desno od Slov. ulice, II. okraja levo od Aleks. ceste, III. in IV. okraja desno od Samostanske ulice dovoz po Slovenski ulici, Gosposki ulici in Ulici 10. oktobra, odvoz po Gledališki ulici. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja in IV. okraja levo od Samostanske ulice dovoz preko Glavnega trga in Stolne ulice, odvoz jx> Orožnovi ulici. Ta red velja za avtomobile in druge zasebne vozove.
m Dekliški krožki KA na Betnavi imajo na binkoštni ponedeljek popoldne ob dveh v parku na Betnavi svoj skupen sestanek. V slučaju slabega vremena sestanek odpade. Vabljene vse članice mestnih, kolonijskih krožkov in studeniške-ga krožka1
m SSK Maraton priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Središče ob Dravi. Udeleženci naj se zberejo ob 10 dojjoldne na Livadi, odkoder bo skupen odhod. Na Livadi se bodo tudi razdelili dresi.
m Izletniki v Postojno se opozarjajo, da se morejo na binkoštno nedeljo, takoj po prihodu posebnega vlaka v Postojno udeležiti sv. maše, ki se bo služila ob desetih dopoldne. Podrobnosti se bodo udeležencem sporočile v vlaku. Tudi se bo na binkoštno nedeljo zjutraj v frančiškanski cerkvi ob štirih pred odhodom posebnega vlaka delilo sv. obhajilo za izletnike, ki to želijo.
m Ekspozitura OUZD v Mariboru opozarja člane OUZD, da se množijo slučaji, da na potrdilih delodajalca, s katerimi se bolni člani zglasijo pri zdravniku, ni naveden pravilen naslov. Radi tega se često pripeti, da zdravnik pri obisku na domu, zastonj išče bolnika na navedenem naslovu, pri čemer zgubi dragocen čas, bolnik sam pa trpi radi zakasnele zdravniške pomoči. Delodajalci naj se zato pri pri izdajanju potrdila o zajx>slenosti vedno prepričajo o pravilnosti, na«-I slova, pa tudi zavarovanci naj se v lastnem' interesu zato pobrigajo.
m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 46 je umrla 84 letna Terezija Pičko. Naj v miru počiya(jmt v m Otvoritev kolektivne razstave akademskega slikarja prof. Alberta Sirka bo v nedeljo, 16. maja ob 11 dopoldne v Kazinski dvorani. Razstava bo odprta do 27. maja vsak dan od 10 do pol 1 in popoldne od 3 do 6.
m Gostovanje t gledališča. Drevi gostuje v mariborskem gledališču v partiji Sou Honga v opereti »Dežela smehljaja« tenorist zagrebške opere g. Stjepan Ivelja. Veljajo znižane cene.
m Birmanske ure, verižice lahko nabavite t nedeljo dopoldne pri grajskem urarju Janu. m Vinotoč odprt! Rupena — Košaki 30. m Zopet nesreča v tovarni. Kari Rus iz Pe-ker, ki je zajioslen v tekstilni tvorniei Doctor in Drug je iz neprevidnosti prišel z rolco v valčni močilni stroj, ki mu je zmečkal levo roko do sredine podlaktnice. Ponesrečenca so reševalci, ki so bili takoj poklicani, prepeljali v bolnišnico.
m Dva utopljenca v Muri. Mura je pri Gornji Radgoni na avstrijski strani naplavila žensko truplo. Ugotovili so, da gre za kako 21 let staro dekle. Istega dne so orožniki iz Mure na naši strani izvlekli truplo kakih 25 let starega moškega, ki je imel na sebi sivo obleko, temno kravato in visoke čedne čevlje. Obe trupli sta že razpadali. Dosedaj še niso mogli ugotoviti identiteto utopljencev.
Celie
c Delovni čas v trgovinah v Celju ostane dosedanji. V četrtek zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma v Celju sestanek vseh celjskih trgovcev, ki je imel namen odločati, ali naj ostane red zapiranja in odpiranja trgovin dosedanji ali naj se spremeni tako, da bo podaljšan delovni čas. Trgovci so se soglasno odločili, da ostane poleti in pozimi dosedanji odpiralni in zapiralni čas, in sicer od pol 8. do pol 13. in od 14. do 18,, v sobotah zvečer in dnevih pred prazniki pa do 19. ure. Ta red velja za vse trgovine v območju celjske občine.
c Celjani in okoličani prijavite se takoj za opereto »Cavelleria rusticana« in »Glumače«, ki jo bo pela ljubljanska opera koncem meseca maja v mestnem gledališču, ako se prijavi do 18. maja zadostno število poslušalcev .
c Naše planine. V Logarsko dolino je šele sedaj stopila pomlad s svojim prvim korakom. V Logarskem kotu pod slapom Savinje pa je še vedno zima, prav tako tudi na Okrešlju, ki je še odet v snežni plašč. Pot proti Okrešlju pa je večji del že kopna, ker se vije po solnčnem pobočju, Korošica je pokrita še s 400 cm debelim snegom, prav tako tudi Golčka planina. Od binkošti dalje bo oskrbovan Aleksandrov dom v Logarski dolini, razven lega tudi Frišaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošici in tudi koča na Golčki planini.
c Umrla je v celjski bolnišnici Gobec Marija, 39-letna žena poslovodje iz Škal pri Velenju. Naj počiva v mirul
c Uboj Bosanca. Pred desetimi dnevi smo Sporočali v »Slovencu«, da je v pijanosti ubil pri Sv. Juriju ob juž. žel. Matoševič Fran svojega tovariša Ivana Debelaka. O tem uboju smo dobili še nekaj podatkov. Očividci odločno zanikajo izpoved Ma-toševiča, da je storil to dejanje v silobranu, ker so videli, da je Matoševič tekel za Debelakom kakih tristo korakov in ga potem od zadaj udaril s kolom tako močno, da mu je prebil lobanjo. Tudi obdukcija je pokazala, da je dobil nesrečni Debelak udarec od zadaj. — Debelak je bil poročen in j« imel svoje posestvo v Bučicah pri Travniku.
c Kino MetropoL Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Za ceno življenja«, ob 14. matineia »Tarzan —-zmagovalec«.
Naše rudarsk
Na uvodnem mestu obravnavamo ▼ kratkem vprašanje sanacije našega rudarskega zavarovanja ter navajamo ie nekaj informacij o novi uredbii katero je v četrtek sprejel ministrski svet. Po novi uredbi bodo morala vsa podjetja plačevati poseben prispevek za sanacijo rudarskega zavarovanja, in sicer pol odstotka od fakturne vrednosti vseh mon-tanskih proizvodov. Ta prispevek bodo morala plačevati podjetja v vsej državi ter se bo prispevek v fakturah posebej zaračunaval. Obremenitev uvoza ostane ista kot v dosedanji uredbi z dne 24. junija 1936. Ta je naslednja: od kamenega premoga in antracita, če so zrna od 10—30 mm in lomnega premoga za cementno industrijo po 2 Din od tone, če so zrna nad 30 mm po 25 Din od tone, od koksa za industrijske in matelurgične svrhe 2 Din od tone in od koksa za ostale namene 40 Din od tone. Plačila prispevkov so oproščene dobave antracita, kamenega premoga in koksa za potrebe plinarn in državnih prometnih naprav.
V kritje pokojnin naših staroupokojencev, katerih je po poročilu glavne bratovske skladnice v Sloveniji bilo na koncu leta 1936 1.824 in za katere so znašali leta 1936 izdatki 90.000 Din, se uvede v Sloveniji poleg že omenjenega pol odstotka še poseben prispevek pol odstotka od fakturne vrednosti vse montanske proizvodnje in je tudi določeno obvezno vnašanje v fakture.
Skupno se računa, da bo po novem znašal skupni dohodek v sanacijske svrhe okoli 14 milijonov dinarjev, kar bo predvidno zadostovalo. •
Število zaravorancev pri bratovskih skladnicah je lani naraslo za 500 članov na 10.326, kar pa še od daleč ne dosega števila zavarovancev leta 1925, ko je doseglo višek s 16.757, nato pa padlo do 1927 na 13,890, kasneje je do leta 1929 naraslo zopet na 15,587, od tedaj naprej pa se je stalno zmanjševalo. V naslednjem podajamo, pregled polnopravnega članstva po posameznih skladnicah za konec let
1929 1935 in 1936:			
Premogovni kraji	1929	1935	1936
Hrastnik	1.176	565	563
Kočevje	375	87	77
Krmelj	472	247	238
Laško	684	562	606
Leše	146	—	—
Ljubljana	386	258	305
Rajhenburg	784	175	231
Trbovlje	4.816	2.549	2.518
Velenje	1.323	806	836
Zagorje	1.142	627	666
Železarstvo itd.			
Celje	396	275	267
Jesenice	2.313	2.397	2.632
Ravne	344	251	280
Štore	261	259	291
Mežica	969	888	815
Iz teh podatkov je razvidno, da je znašalo število polnopravnih zavarovancev leta 1929 v premo-
> zavarovanje
garstvu 11.304, da pa je do 1935 padlo na 5.876, torej skoro za polovico, leta 1936 se je položaj nekoliko izboljšal, kar je razvidno iz počevanja števila zavarovancev na 6.40.
V	železarstvu in topilništvu je bilo leta 1929 zaposlenih 4.383 delavcev, leta 1935 4.070, lani pa že 4.285, kar se razdeli na skoro vsa podjetja, posebno pa je znaten napredek lani v železarstvu. Toliko posnemamo iz poročila glavne bratovske skladnice o konjunkturni sliki naše težke industrije.
Pokojninska blagajna je imela lani 21.4 milij. dinarjev dohodkov, torej 5.9 milij. več kot leta 1935, toda to so bili izredni dohodki. Lastni dohodki sami so zmanjšali celo za 0.25 na 13.3 milij. din. Izdatki pokojninske blagajne so lani znašali 28.16 milij. din. Premoženje pokojninske blagajne se je zmanjšalo lani za 0.02 na 13.63 milij. din.
V	nezgodnem zavarovanju je bilo lani 3.08 milijonov din dohodkov (— 0.02 milij.), izdatkov za 3.1 (+ 0.13) milij. din, tako da se je premoženje zmanjšalo za 0.03 na 5.13 milij, din.
Krajevne bratovske skladnice so lani povečale svoje dohodke za 0.4 na 9.8, izdatki pa so se zmanjšali za 0.127 na 9.134 milij. din. Navzlic znatnih odpisov se je premoženje bolniške panoge povečalo za 0.67 na 19.45 milij. din. Predpisanih skladov še nimajo krajevne bratovske skladnice v Celju, Jesenicah, Ravnah in Zagorju, imele pa so lani prebitka nad 10%. Posebno dobro je lani zaključila celjska blagajna, ljubljanska, zagorska, jeseniška, ravenska in štorska, primanjkljaj so izkazale: Kočevje, Krmelj, Laško in Rajhenburg, dočim so ostale izkazovale manjši prebitek. Bolniški stalež je bil lani relativno visok. Važno je podčrtati znižanje odstotkov obolevanja na tuberkulozi. V bolnišnicah krajevnih skladnic so bile izvršene razne izpopolnitve. Zobozdravstveni skladi so svoje poslovanje še povečali (taka sklada sta na Jesenicah in v Mežici).
Osrednji sklad bolniških blagajn je lani nara-stel na 2.4 milij din ter je namenjen zgraditvi okrevališča za zavarovance in svojce. Sklad za podpiranje brezposelnih rudarjev in topilničarjev je imel lani dohodkov 0.64, izdatkov pa 0.34 milij. din in se je njegovo premoženje povečalo na 0.5 milij. din. Podpirala pa je brezposelne rudarje tudi banska uprava, ki je v ta namen nakazala iz svojega bed-nostnega sklada 100.000 din. Trboveljska premogo-kopna družba je lani kot prejšnja leta dala 600.000 dinarjev za brezposelne rudarje.
V	poročilu Glavne bratovske skladnice za 1936 je zanimiva razdelitev imovine rudarskega zavarovanja. Na naložbe odpade pri vseh zavarovalnih oddelkih 25.1 milij. din, od česar je največ naloženo pri naših regulativnih hranilnicah, in sicer 23.6 milijonov din. Tudi vprašanje predvojnih avstrijskih posojil je za bratovske skladnice važno, kajti imajo še za desetine milijone kron takih papirjev in so tudi one interesirane na ugodni rešitvi tega vprašanja, kar bi prišlo v korist zavarovancem.
Bilance
Union, hotelska in stavbinska d. d. v Ljubljani. Pri brtitOdonosu 1.14 (1.11) je znašal čisti dobiček 0;23 (0.08) milij. din. Glavnica je bila lani zvišana od 3.324.000 na 5.124.000 din. Lani so se povečale investicije v hotelu ter inventar, zmanjšali pa 60 se tudi'•upniki, delno radi pretvoritve v glavnico. DMdčtida za 1936 za stare delnice 50 (40) din, za nove delnice 25 din.
Banka Bratje TurkoviS v Zagrebu izkazuje za lansko leto povečanje vlog in upnikov od 10.6 na 11.4, pa zmanjšanje neskonta od 9.0 na 8.6 milij. Med aktivi so narasli dolžniki od 16.13 na 17 milij. Izguba 4.225 (1930 12.020) din.
Isis, d. d. v Zagrebu je imela 1. 1935 0.7 milij. izgube, kar 6e je zaradi prenosa dobička iz 1934 zmanjšalo na 0.57 milij. din. Poslovno leto 1936 je bilo zaključeno ugodnejše: z dobičkom 1.34 milij., kar se pa radi prenosa izgube iz 1935 zmanjša na 0.26 milij. pri glavnici 5.0 in bruto donosu 8.66 (6.5) milij. din.
Nihaz, d. d. za lesno trgovino in industrijo v Zagrebu. Glavnica 6.16 milij., zguba iz 1934-1935
2.09 milij., dobiček za 1935-1936 28.706 din. *
Uradniški sklad pri Dri. hipotekami banki je
imel dohodkov 132.1 milij. od članov, 11.5 milij. pa od kazni .Izdatki so znašali 46.1 milij. tako da se je glavnica zvišala za 97.5 na 342.56 milij. Din. Del naložb ima sklad tudi pri Poštni hranilnici (3.96 milij. Din).
Večna popravila na strojih zahtevajo dragoceni čas in gotovino. Pomislite, ali ne bi bolje in hitreje producirali vaši obrati, če bi si namesto vaših zastarelih strojev nabavili nove! Spomladanski velesejem v Ljubljani od 5. do 14. junija vam nudi izbero.
Tudi v usnjarski industriji in obrti, ki bosta letos bogato zastopani na ljubljanskem velesejmu, od 5. do 14. junija, velja pravilo, da se s postopnim in sistematskim obdelovanjem pridobljenih izkustev stvarjajo novi pogledi, ki prenešeni v delo, ustvarjajo vedno boljše in modernejše izdelke. Letos boste naravnost presenečeni, ko boste videli
Kulturni obzornik
David Copperfield, II.
Nekako z veseljem vzame danes človek v roke lepo modro knjigo s staromodnimi slikami — knjigo spominov, zgodbo človeškega življenja. Posebno še danes, ko se od vednega beganja in nestalnosti utrujeni človek tako rad povrne k nečemu izkrista-liziranemu, ustaljenemu, kar ostane vse čase. 0 Dickensu smemo to mirno trditi. Morebiti delo samo izgubi zaradi politične in socialne problematike prejšnjega časa, ki ga manj razumevamo, vendar ostane še vrednost umetnine v tem, v kolikor je v njej orisan razvoj mladega človeka iz dečka v moža in v kolikor se ob tem razvoju odkriva živ-njenje okolice, njeno sovraštvo in ljubezen, vpliv krivičnosti in pravice. In pri vsem tem ima bralec vtis, ki ga Dickens sam opisuje (Copperfield, II. str. 337): >Vsi poznamo občutek, ki nas kdaj obide, da je bilo to, kar govorimo ali delamo, že prej v davnih časih rečeno ali storjeno.« Tak občutek ima človek, ko se iz današnjega vrvenja vrne in sede h Copperfieldu in pomisli na svoje doraščanje.
Poglejmo torej knjigo sainol Nič več ni onega otroškega Copperfielda, ki je na široko odpiral oči, da bi tem globlje dojel veliko resnično legendo-življenje, ki je otroško živel in opazoval, trpel in ie smejal. Sedaj ni več onega malega Davida, marveč dobimo samostojnega člana »Doktorske Srenje«, ki si že sam zna služiti kruh. ki si zna z vztrajnostjo krčiti pot skoz veliki gozd življenjskih težav. Vse drugačne so bolečine, vse drugačno je veselje, ki ga Copperfield doživlja. Ni več ono
v razstaviščnih prostorih ogromen napredek naše domače usnjarske industrije in čevljarske obrti!
Konkurz. Razglašen je konkurz o imovini Marije Novak, posestnice v Ljubljani, Šmartinska cesta št .4. Konkurzni sodnik Anton Avsec, konkurz-ni upravitelj Jože Rus, ravnatelj zemljiške knjige v pok. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 26. maja ob 10. Prijava terjatev do 16. junija. Ugotovitveni narok 23. junija ob 10 dopoldne na okrožnem sodišču v Ljubljani.
Delo v pekarnah. Po naredbi banske uprave o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini, ki stopi v veljavo s 16. t. m. smejo pekarne obratovati dnevno od 3 do 15, pri dveh izmenah pa od 3 do 19. Pripravljalna dela kakor: kurjenje peči, pristavljanje kvasa in mešanje testa se smejo pričeti ob 24 in se sme v ta namen zaposliti potrebno osebje.
Raznašanje kruha in peciva 6e ne sme pričeti pred pol 6.
Z ozirom na to preureditev delovnega časa po pekarnah pekom ne bo mogoče izjseči v zgodnjih urah vseh množin belega, črnega in rženega kruha in bo zgodaj zjutraj strankam na razpolago samo raznovrstno pecivo in žemlje in nekaj belega kruha v štrucah po pol kg, kolikor se bo pač moglo Sfieči v tem kratkem času. Vprašanje je, ali bo ta sprememba zadovoljila odjemalce, ki 60 vajeni sprejemati kruh v zgodnjih jutranjih urah Slična nared-ba je bila nekaj časa v veljavi tudi v savski banovini in v Belgradu, pa je bila kasneje spremenjena, ker se je izkazalo, da ni ustrezala potrebam in zahtevam ljudstva. Kakor čujemo. peki ob sobotah ne bodo več sprejemali v peko domačega kruha, ki ga prinašajo gosfiodinje.
Rojaki širom sveta, čujte klic svoje domovine! Vabijo vas vaši beli domovi 6redi zelenečih polj, v večno lepem okviru snežnih slovenskih planin, vabi vas Ljubljana! Izkoristite priliko ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija in posetite svojo domovino, obiščite razstavo slovenske tvornosti in iznajdljivosti. Z velesejemsko legitimacijo vam nudijo jugoslovanske železnice in parobrodne družbe 50% [x>pust oziroma razred za razred, znižano vožnjo pa uživate tudi v: Avstriji, Švici, Italiji,
malo, otroško in nepomembno doživljanje, marveč veliko in važno. Vse dimenzije so se razširile, vse se je razprlo in pokazalo svoje pravo lice. Saj prav za prav nič posebno novega in spremenjenega ni: vse je samo zraslo in dobilo svoje pravo mesto, kakor je spoznala Agneza: »... nikar se ne smej, če pravim, da je bilo enako v malih kakor v velikih stvareh. Moje prejšnje bolečine so bile neumnost, zdaj pa gre zares« (338).
Tako dozoreva David, ko se bojuje z življenjem. Iz zapuščenega dečka je postal mož, ki se zna še nekam dobro razgledali. Ko doživi razočaranje s prijateljem Steerforthom, se mu počasi vse dogajanje začne razkrivati v pravi luči. Kmalu začne prodirati slvarem in dogodkom do dna in vidi v njih krivičnost ali pravieo in dobroto. Spozna stare sebičneže, razgleda se po svetu, vidi podlost in hinavščino. Čim večje je spoznavanje, tem bolj ga dviga veselje do dela, tem bolj ga dviga ljubezen do Dore, hčerke starega Spenlovva. Ljubezen do žene ga je dvigala, da je razvil svoje moške sile, da je mogel spoznati svoje mesto v svetu. Vkljub vsej hudobiji sveta je bila globoko v njegovem srcu misel: >... da je nazadnje prava ljubezen in resnica močnejša od vsega zla in vse nesreče na svetu.< (268) To je tisto veliko spoznanje, ki da človeku veselje do dela in napora in mu zagotovi srečno duševno uravnovešenost v najtežjih dneh.
Skozi prizmo Copperfieldovega doraščanja, ki se je od spoznanja slabega in podlega dvigal k ljubezni in upanju (Dora in Agneza), pa gledamo vso pisanost resničnega sveta. Gane nas zgodba male Emilije in njenega strica, ki je izgubljenko kri-ženisvet iskal, razveselimo se stare služabnice Pe-gotti, v trdi teti spoznamo mehko dušo, patetični gospod Micawber nas spominja na marsikaterega
Grčiji, Bolgariji, CSR, Madjarski, Nemčiji, Poljski, Romuniji in Franciji.
Neznosna vročina se nam obela po hladni deževni pomladi, da nehote moramo misliti kako bomo ohranili živila dobra in zdrava. Tudi manjša gospodinjstva ne morejo več obstati brez modernih hladilnih 6trojev in naprav, popolnoma nemogoč ie pa napredek našega tujskega prometa ob morju brez teh tako koristnih izumov. Na spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 5. do 14. |uniia bo razstavljenih toliko najmodernejših hladilnih priprav, da bo lahko primerno izbral največji hotelski industrijalec, za mal denar bo pa ustreženo tudi skromni go6[x>dinji. Svoje solidno blago bodo razstavile najbolj renomirane tvrdke Elektrolux, Frigidaire, Gellert, Linde, Schneiter in Teves, ki nam pokažejo prav vse, kar nam v tej stroki nudi moderna tehnika konserviranja živil.
Na vseh naših parnikih bodo imeli posetniki ljubljanskega velesejma popust in sicer tako, da se bodo 6 karto nižjega razreda vozili v višjem razredu in to: od 20. maja do 14. junija za prinod ter od 5. do 20. junija za povratek.
Somborska kmetijska borza ima občni zbor 31. maja ob 11.
Borza
Dne 14. maja 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na r.aših borzah neizpremenjen: v Ljubljani in Belgrad una 238 denar, v Zagrebu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpre-gradu na 238 denar, v Zagrebu na 237.20-238.80. v Belgradu pa je popustil na 8.0230—8.1230.
Grški boni so beležili v Zagrebu 33 denar, v Belgradu 32.62—33.32.
Italijanske lire so bile v Zagrebu po 212.80 do 215.20, v Belgradu 205 denar.
Nemški čeki so v Ljubljani in Zagrebu narasli na 12.08—12.28, nadalje so za sredo maja beležili v Zagrebu 12.09—12.29, za konec junija in julija 12.1050—12.3050. V Belgradu so beležili 12.08 do 12.28.
Devizni promet je dosegel v Zagrebu 4,480.818 Din, v Belgradu 2.641.0C0 Din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji, dočim je v Belgradu dosegel
2,100.000 Din.
1 .
Ljubljana. — Tečaji	s p r i m o m.
Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2393.15-2407.75
Berlin 100 mark............1743.03—1756.91
Bruselj 100 belg............733.69— 738.75
Curih 100 frankov............996.45-1008.52
London 1 funt.......214.76- 216.81
Newyork 100 dolarjev .... 4321.00—4357.31
Pariz 100 frankov...... 15)4.97- 196.41
Praga 100 kron....... 151.73— 152.83
Trst 100 lir........ 228.44- 231.53
Curih. Belgrad 10, Pariz 19.575. London 21.5825 Newyork 437.25, Bruselj 73.63, Milan 23, Amsterdam 240.25, Berlin 175.10, Dunaj 81.80 (81.70), Stockholm 111.25, Oslo 108.45, Kopenhagen 96.35, Praga 15.23, Varšava 82.90, Budimpešta 86, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.54, Buenos Aires 132.75.
Vrednostni p?Dirii
Ljubljana. 7% invest. posojilo 88-00, agrarji 52-52.50, vojna škoda promptna 397—399% begi. obveznice 75—76, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Bler. posojilo 92-93, 7% Bler. posojilo 84 —85, 7% pos. Drž. hip. banke 98-99, Trboveljska 240-260.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87.25 den., agrarji 51—52.50, vojna škoda promptna 399—400, begi. obveznice 73—74.50, dalm. agrarji 72.50—73.50 (72), 8% Blerovo posojilo 92.50—93.50, 7% Blerovo posojilo 82.75—84.75, 7% stab. posojilo 82 denar. — Delnice: Trboveljska 250 den., Gut-mann 60—70, Našička 830 blago, Isis 20 den., Osj. livarna 180—190, Osj. sladk. tov. 180-200. Dubro-vačka 380 blago, Jadranska plov. 400 den., Oceania 250 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 87.75—88.25, agrarji 52.50—53, voj. škoda promptna 405.50—406.—, za konec maja 404.50—405,— (405, 403), begluške obveznice 75.75—76.—, (76, 75.50), dalm. agrarji 73.25—74 (73.25), 4% sev. agrarji 52 den (52), 7% Blerovo posojilo 83.75—85, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.25 den. (99.25), 7% stab. posojilo 87.50 den. (87.50). — Delnice: Narodna banka (7200), Priv. agrarna banka 196 do 197 (196.50).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet živahen.
Sombor, 14. maja. Pšenica: bač. okolica Sombor, gornja bač., ban. 172—174, srem., slav. 174—175, gornja ban. 174—176, bač. ladja Begej 177 — 179, bač., ban. potiska, šlep 177 — 179. — Oves: bč., srem., slav. 100—102. — R ž: bč. 143 do 145. — Ječmen : bč., srem., 63-64 kg, 118 do 120, bč. spomlad., 67-68 kg, 125—127.50, bar. spomlad., 67-68 kg, 127.50—130. — Koruza: bč., srem., garant, kval. 91—93, bč. bela 2% ne notira. M o k a : bč. Oggg 260—270, 240-260, 220—240, 200—210, 165—175, 115—120. — Otrobi: bč., srem. 95-97. — Fižol: bč. boli 2% 230—240. Tendenca neizpremenjena. Promet 37 vagonov.
človeka, ki smo ga kdaj v življenju srečali, do od-vratnosli se nam zastudi klečeplazni Urija Heep, ki spravlja v pogubo Agnezinega očeta. Z eno besedo: Dickens je pred nami razgrnil življenje v vsej bleščavosti, v vseh nižinah in višavah, v vsej resničnosti in polnosti. In vsa podlost, ki jo srečujemo, nas ne navdaja s fiotrtosljo, nasprotno, prime se nas Davidovo sj>oznanje: >... da bi nemara utegnili celo svet nekoliko zboljšati, čo bi zjutraj vstajali in si za delo zavihali rokave.« (228)
Knjiga je slovenska, da bi bolj no mogla biti. Prevod je tak, da se človek razveseli in začudi, kako bogat je vendar naš jezik.	R. J.
Zor k o Prelovec: Zalostinka na besedilo Fr. Neubauerja (moški zl>or). Spominu mučenika Lojzeta Bratuša. Izdala in založila Hubadova župa JPS v Ljubljani. Na motive zvonjenja ljubljanske šentpeterske cerkve zgrajena priprosto, zelo pevna skladba. Naroča se pri založnici ali pa v ljubljanskih knjigarnah.
Nova skladba. Čevljar - zdravnik. Spevo-liurka za dva moška glasova in klavir. Uglasbil Anion Jobst, skladatelj in organist v Žireh na Gorenjskem. Našim podeželskim odrom zelo primanjkuje primernih iger in spevoiger. Ustregel jim je s pričujočo spevohurko gotovo gosp. Jobst. Pisana je ljubko, melodijozno, operetno in zabavno in ni nobenega dvoma, da se ne bi priljubila, tembolj ker zahteva le dva pevca in razmeroma močnega klavirskega igralca. Cena parti-turi s prozo vred je le 25 Din, ki si jo prav vsak
oder lahko nabavi.	Z. P.
*
Nauk sv. Avguština o laži. Pod tem naslovom
je dr. Janez Kraljič spisal zelo zanimivo in koristno znanstveno razpravo (dobi se v naših knjigarnah; obseg 100 slrani, stane 20 Din). — Nihče ni doslej
Indijanec rad je medvedjo
šunko;
Mi ljubimo in jemo naše
M
BONBONE
Bodi kjerkoli UKL povsodi!
Glasbena šola „Sloge" v Ljubljani
Glasbena šola »Sloge« v Ljubljani deluje deseto leto in se je razvijala doslej v zatišju, zato ljubljanska javnost o njej ni prav poučena. Ustanovljena je bila radi dejstva, ker mnogi starši, zlasti železničarji, niso mogli pošiljati svojih otrok h glasbenemu pouku v druge glasbene zavode radi visoke ukovine. Socialni moment je odločil ustanovitev šole, ki naj omogoča glasbeni pouk tudi otrokom uslužbencev z nizkimi prejemki. Slogina glasbena šola je nižja in srednja glasbena šola ter ima urejen pouk po točnih in sistematičnih učnih načrtih, ki dajejo gojencem priliko, da se tehnično strokovno izvežbajo in da se urijo v izoblikovanju skladb raznih dob in skladateljev. Poučuje vsa glasbila, osnovno in višjo teorijo, solopetje, zborovsko petje, orkestralno igro in komorno glasbo. Sistem pouka na tej šoli je tak kot na drugih glasbenih zavodih, oziroma, kakršen se je izkazal v praksi za najprimernejši. Predpisani so izpiti za vsak razred; pri njih so navzočni vsi strokovni učitelji, kar pospešuje medsebojno spoznanje in vodi gojenje v plemenito tekmo za boljši uspeh.
Šola nima namena dajati svojim gojencem površnega glasbenega pouka in ne vzgaja povprečno izobraženega glasbenega amaterja, temveč ima namen, vzgajati gojence v prave glasbenike, če tudi se velika večina ne bo posvetila poklicnemu glasbenemu stanu. Saj tudi vsi gojenci višjih glasbenih šol no postanejo poklicni glasbeniki. Nuditi hočo svojim gojencem resni, strokovni in čim popolnejši glasbeni pouk in odkrivati na vsaki stopnji lepoto glasbene umetnosti. Ta lepota je le ena in k njej vodi le ena pot; to pot mora hoditi vsaka resna glasbena šola, ako noče postati le nekaka glasbena zabavalnica in zavod za salonsko muziciranje. Zato gre tu le za edino možno obliko resne glasbene šole in za kopijo tega ali onega zavoda. Po svojem ustroju usposablja šola gojence za prestop na višje glasbene šole.
Na šoli poučujejo učitelji, od katerih delujejo nekateri hkrati tudi na najvišjem glasbenem zavodu v Ljubljani, ali pa so tam delovali. Njihovo delovanje je v Slogini šoli prav tako odlično kakor drugod.
Volja po dobrohotnem ravnanju z gojenci vodi šolo do stališča, da ne dopušča, da bi favorizirali le najnadarjenejši gojenci, temveč daje tudi srednje nadarjenim priliko do učenja in nastopanja.
Ker je delo šole oprto na resno prizadevanje posvetiti gojcnce v vse tehnične in duhovne vred-uote glasbe, bo šola gotovo mogla s časom pokazati zrelejše sadove svojega vzgojnega dela in privesti nadarjene gojence višjim glasbenim zavodom, da tam študij nadaljujejo in zaključijo.
Šola ima svoje prostore v Ljubljanskem dvoru v Pražakovi ulici, kjer so vsak čas na razpolago tudi drugi podatki.
■■raHBBnHBHnHHHB
i o
Programi Radio Ljublianat
Sobota, 15. maja: 12.00 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vines — 12.45 Vreme, poročila — 13.1X1 Cns, spored, obvestila — 18.15 PloSča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmice vniee 14.00 Vreme — 18.00 Za deloptist (igra Radijski orke-ster) — 18.45 Pogovori s poslušalci — 19.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestilu — 19.30 Nac. ura: Sodobna slovenska drnmatikn (Ludvik Mrzel) — 19.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. urednik dr. Al. Kuhar) — 20.30 Oprostite, velecenjeni ... En dan i7. življenju poštenjakn Peregrinn Pajka. — Zabaven večer. Sodelujejo člani rad. igr. družine, plošče. Sestava in vodstvo Jožek in .ležek — 22.00 f!as, vreme, poročila, spored — 22.20 O nnših izseljencih (g. Jožo Premrov)
-	22.30 Za ples (plošče).
Dragi programh
Sobota, is. maja Belgrad: 19.50 Pesmi — 20.30 Ljudski večer — 22.20 Prenos iz restavracije — Zagreb: 20 Igra — 20.80 Klnrinet — 21 Pestra ura — 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 20 Pomladni potponrri — 21.35 Klav. konc. — 22.20 Sramcl — Trst-ifilan: 21 Izbrana gl. — 22.10 Pester konc. — 22.45 Plesna gl. — Itim-nari: 20.40 Pestra gl. — 21 Veseloigra — 22.45 Plesno gl. — Vraga: 19.15 Igra — 20 Operetni pren ,s — 22.20 Ploščo
—	Varšava: 20.50 Dunaj - 22.15 Rad. ork. — Frank-furt-Berlin: 20.10 Zali. konc. — Vrat',slava: 20.10 Zali. konc. — Hamburg■ 20.10 Pester glasbeni večer —■ Mn-nahovo-Kiiln: 20.10 Pester večer — K/inipsberri: 20.10 Igra — 21.10 Pesler več. konc. — Llpsko; 20 10 Pestro melodije - Stultgurt: 19 Oportni konc. — 22.1S5 Ploščo.
tega vprašanja tako natančno obdelal. Teologi in zgodovinarji so se ga v svojih razpravah o Avgu-štinovi teologiji in etiki komaj mimogrede dotikali, J. Mausbach, ki je (1909) napisal veliko delo o oliki sv. Avguština, da je celo popolnoma prezrl. Zato ima Kraljičeva knjiga tem večji znanstveni pomen.
Kakor je predmet razprave praktičen, tako je razprava pisana živahno in posega v praktično življenje. V uvodu navaja veliko razširjenost laži v Avguštinovem Času, potem ocenja številne Avgu-štinove spise proti laži in označuje težave, ki jih je to vprašanje povzročalo tudi tako bistroumnemu Avguštinu. Rešil pa je veliki mislec vprašanja o laži tako temeljito, da so njegova načela ostala vodilna skozi vsa stoletja. Po tolikih stoletjih, tolikih spremembah človeške družbe beremo Avguštinov nauk kakor rešitev, ki je potrebna tudi našemu bolnemu času. Človek 6e mora zavedati, da je vsaka laž zlo. Če katera laž ne škoduje gmotno, če no škoduje nalaganemu, gotovo vsaka škoduje lažniku in družbi. Škoduje lažniku, ker mu vselej kazi značaj, vrednost osebnosti, škoduje družbi, ker rahlja vezi družabnosti, nasprotuje pravici in ljubezni. Kdor se bo globoko zamislil v Avguštinov nauk, ne bo mogel biti lahkomiseln nasproti resnici. Pisatelju smo hvaležni, da je z resnično znanslvenostjo razpravo tako dobro združil tudi praktični namen: zbujanje ljubezni do resnico-ljubja. — P.
»
Popravek. V včerajšnjem članku o razpravi dr. Keleinine so je vrinilo nekaj napak, ki so um-Ijive, n. pr. hospites Tenlonici 1. dr. Izpadla je nadalje v drugi koloni 22. vrsta, ki «p glasi: (vse življenje) se suče okoli mestnih svoboščin srednjega veka.
Rad
Letala bodo lahko v megli
pristajala
Večkratne katastrofe pri pristajanju letal v megli na letališčih, so povzročile iznajdbe genijal-nih naprav raznih vrst, katere nam zagotavljajo, da letalo lahko varno manevrira tudi, če pilot ne vidi zemlje. Umevno je, da nimajo vsa letališča takih naprav, pač pa jih imajo večja močno obiskovana letališča. Nagli razvoj letalskega prometa bo pa s časom zahteval podobne pripomočke na slehernem letališču.
Na praškem novem letališču, ki leži ob državni meji Praga—Karlovi Vari, katero je še napol narejeno, so pred kratkim bili poizkusi slepih poletov. Najmodernejša aparatura, katera je na tem letališču za take polete montirana, je pri f>o-izkusih brezhibno pokazala svojo točno in precizno funkcijo pri pristajanju letal v gosti megli in nevidnosti terena. Naprava sestoji iz radiotelegraf-skega stolpa z ultra kratkimi valovi. Ta naprava daje letalcu možnost pristajati gladko, s popolno varnostjo v megli in slabem vremenu v dveh smereh na letališču, katerih sredina je radiotelegrafski stolp.
Ker v megli vetra ni, zadostujeta pof>olnoma ti dve smeri za 180° vsaksebi, za vse primere. Radiotelegrafični stolp deluje, kakor že rečeno, — z enosmernim ultra kratkim valom dolžine 9 metrov.
Letalo, ki se približuje letališču, pride do elektromagnetičnega polja stolpa in takoj pravilno smer pozna pilot f>o zvoku in istočasnem razsvetljenju žarnice na svoji aparaturi v letalu. V razdalji 3 km od letališča prileti pilot do magnetič-
15.600 metrov visoko je poletel italijanski letalec polkovnik Pezzi.
nega polja male vertikalne oddajne naprave, katera mu da s 700 nihaji prvo obvestilo. Pilot sedaj ve, kako daleč je od radiotelegrafskega stolpa in palubno višinsko merilo mu pokaže, kako visoko je nad zemljo V razdalji 300 m prileti letalo do istega magnetičnega ix>lja, samo slabšega, druge vertikalne oddajne naprave, katera na isti valovni dolžini, višjega tona oznani pilotu, da mora v tem trenutku pristajati.
Pilot, kateri je priletel po višinskem merilu na magnetično polje stolpa, po navadi v višini 200 m, pozna svojo višino nad zemljo in moderno letalo, opremljeno s sklopno napravo na krilu, sede na zemljo v dve tretjini dolžine pristajanja, kakor je bilo pa pri prejšnjih tipih potrebno.
Je to idealna priprava, katero bo moralo imeti v doglednem času vsako letališče.
Množice
majskih hrošče v
Iz Linca poročajo, da se je tamkaj okoli prikazala velika nadloga v majskih hroščih, ki jih je toliko, da so morali na pomoč zoper nje poklicati celo vojaštvo. 300 vojakov in več tisoč šolarjev je na delu, da bi vsaj nekoliko ugonobili to strašno zalego. Najbolj sta prizadeti občini Leonding in Horsching. Tukaj je toliko hroščev, da bi si človek tega niti misliti ne mogel. Veliki javori so tako objedeni, da so videti docela goli. Hrošči pa vise na oguljenih vejah kakor velikanski rjavi grozdi. Pota in ceste so kar pokrite s jjohojenimi hrošči. Ponekod je teh živali toliko na tleh, da se tla nič več ne vidijo izpod te rjave in mastne plasti. Čudno je, da je že pred 4 leti bilo hroščev v občini Leonding [K>sebno veliko. Morda so jih takrat premalo zatirali, da so se sedaj tako zaredili.
Kako
je ženska nastala
V angleškem listu »News Ohromele« beremo tole indsko legendo, ki pripoveduje, kako je bila ustvarjena ženska: Indskj bog Tvari je ustvaril svet. Ko je hotel ustvariti še žensko, je videl, da ja porabil že vse stvariteljsko gradivo. Zaradi tega se je globoko zamislil ter nato tole storil: Vzel je okroglost meseca, opolzko krivuljo kače, srčkano vijugo ovijalke, svetlo svetlikanje rosne trave ter vitkost vrbe. Nato je vzel baržun cvetlic, lahkoto peresa, lepi pogled Indke, veselost solnčnih žarkov, solze oblakov, spremenljivost vetra. Vzel je stra-hopetnost zajca, našopirjenost pava, trdost de-manta, krutost tigra. Vzel je mrzloto snega, klepetanje papig in gruljenje grlice. To vse skupaj je zmešal in tako naredil žensko.
Kraljevsko kronanje v Londona
Dne 30. maja bo minulo 25 let, odkar je umrl severnoameriški letalec Wilbur Wright, ki je s svojim bratom Orviloom naredil prvo letalo, s katerim je s pomočjo motorjev prvič letal po zraku. Nasa slika nam ga kaže na njegovem prvem večjem letu okoli New \orka.
Zgodovina sočivja
Kislo zelje slovanska jed!
t
Sedaj na ne\vyorSkem letališču Lakehurst deluje preiskovalna komisija, ki išče vzrokov, kdo je kriv strašne zrakoplovne nesreče. Dne 12. maja je bil zaslišan poročnik Rajinund Tyler, ki je takole izjiovedal:
»Ko ee je prvič posvetilo, je nato glasno počilo. Ko je bil zrakoplov kakih 60 do 70 metrov nad zemljo, so iz prvega dela zrakoplova vrgli moštvu, ki je bilo na tleh, vrvi, ki naj bi za nje pritrdili zrakoplov. Iz zadnjega konca pa ni nihče vrgel vrvi. Vržene vrvi pa eo bile docela suhe, kar je posebno važno za vprašanje, ali je eksplozijo res povzročila električna iskra, ki nastane, če pride zrakoplov v zvezo z zemljo. Moštvo je vrvi ze držalo ter je bilo vse v najlepšem redu in smo imeli zrakoplov že v svoji oblasti, ko sem nenadno zagledal plamen in takoj nato pok.
Plameni pa so švignili od zadnje strani ter so se tako razširili po vsej dolžini zrakoplova. Nato je večkrat zajx>red počilo, ker je pač pokalo v posameznih plinskih celicah. Šele nato je ogenj objel zadnji del zrakoplova. Ognjeni steber pa je bil kake tri metre visok in poldrugi meter širok. Ne morem si misliti, da bi bile suhe vrvi zvezale nakopičeno elektriko zrakoplova z zemljo ter tako povzročile iskro in eksplozijo. Tudi ne verjamem, da bi bil zrakoplov zadel ob kako anteno ali ob kako električno napeljavo.«
Newyorško jx>licijsko ravnateljstvo naznanja, da so trije uradniki-detektivi preiskali Hindenbur-gove razvaline ter niso mogli dognati, da bi bila
»Sto dinarjev dam onemu, ki naenkrat 6pije pet litrov vina,« je dejal v gostilni neki Amerika-nec. V tem hipu je vstopil majhen mož, slišal ponudbo ter zopet tiho odšel. Čez četrt ure se je vrnil in ker stave še nihče ni dobil, se je lotil on. Kmalu je bila barigla petih litrov izpraznjena.
»Nisem mislil, da boste zmogli,« je pripomnil Amerikanec, ko mu je izročal bankovec za sto dinarjev.
>Tudi jaz nisem misiji, zato sem «p šel p« prej prepričat, če bo šlo in pri Balantaču 6pil pet litrov za poskušnjo.«
kaka bomba ali eksplozivna krogla razdejala zrakoplov. Policija v New Jerseyu je potrdila dejstvo, da je v teku zadnjih let že večkrat kdo steljal na zrakoplove in letala nad letališčem v Lakehurstu. Še leta 1930 je nekdo streljal na zrakoplov »Los Angeles«. Takisto je bilo streljano na ameriški trdi zrakoplov »Z. M. C. II.«, kar se je dogajalo leta 1928, 1932 in 1935. Takrat so imenovani zrakoplovi leteli nad južnim Newjerseyem.. Los Ange-les ni bil nikdar zadet, pač pa je drugi zrakoplov dobil nekaj lukenj in vzboklin.
Letalske oblasti so večkrat dobivale telefonska in pismena brezimna svarila, da bodo neznanci streljali na zrakoplove in letala. Vendar se oblasti za take reči niso zmenile.
Druga jx>ročila pa vele, da je Hindenburg izgubil dej vijaka, ki se mu ga je en del odlomil. Ta del je odletel ter raztrgal ovoj zrakoplova, ki je nato eksplodiral.
Od povsod
Bolniško zavarovanje za visokošolre bodo a prihodnjim šolskim letom uvedli v Avstriji.
Umetni kavčuk so začeli izdelovati na Nemškem. Ker pa je izdelovanje umetnega kavčuka zelo draga reč, bo izdelovanje finančno podpirala država 9 tem, da bo uvedla visoko carino na uvoz pravega kavčuka in s tem krila potrebe domačo produkcije.
Srebrni vladarski jubilej praznuje od 15. do 17. maja danski kralj Kristijan X. s svojo ženo kraljico Aleksandro.
Pismene mature so razveljavili na madjarski gimnaziji v Komornu, ker so vsi maturanti tako dobro pisali, da je upravičen sum, da jim je pred maturo nekdo izdal, kaj bodo pisali. Sedaj bodo morali vnovič pisati, kar gotovo ni prijetno.
Letalska proga Storkholm—Moskva bo odprta 1. julija t. 1.
Vsi pariški brivci so stopili v stavko.
Na levi: Kraljevska dvojica v zlati kočiji. (Slike so brezžično poslane.) — Na desni: Angleški ministrski predsednik Baldwin odhaja na veliki državni banket, ki se ga jo udeležilo 400 povabljencev, samih inozemskih zastopnikov.
Kraljevsko kronanje v Londonu. Zlata kočija, v kateri se vozita kralj in kraljica h kronanju med
špallrjem nekaj milijonov ljudi.
Kdo ie kriv „Hindenburgove" nesreče
Sočivje je menda blizu toliko staro kakor je star človeški rod, V najstarejših švicarskih izkopaninah, kjer so izkopali stare stavbe na koleh, so našli že ostanke semen raznega sočivja. Iz tega moremo z vso gotovostjo sklepati, da so že pred dobrimi 4000 leti ljudje poznali sočivje, ga gojili in uživali. Zlasti velja to za grah, korenje in pe-stinako.
V bronasti dobi se že kažejo sledovi leče in pozneje boba. Pač pa so kmalu nato Rimljani začeli uvajati v naše kraje nekaj finejšega sočivja, pač zato, ker je bilo vrtnarstvo med Rimljani bolje razvito. Rimsko vrtnarstvo je kmalu vplivalo tudi na naše kraje, tako da so Rimljani kmalu 6voje sočivje pridobivali v severnih krajih. Saj so na primer redkev vozili iz severnih krajev, kjer raste redkev tako velika »kakor novorojeni otroci«. Rimske vojaške kolonije so seveda mnogo semen prinesle k nam, kjer so danes domača jed.
Nekateri 6tari narodi, ki so dotlej živeli bolj divje in nomadsko življenje, eo se le neradi lotili uživanja zelenjave in sočivja. Zlasti stari Germani so najrajši jedli meso, med tem ko so Slovani bili bolj jioljedelci ter bolj vajeni rastlinske hrane. Nemce so njihovi vladarji s silo morali pri-morati, da so n. pr. začeli gojiti zelenjavo.^
Mnogo so razvoju sočivne kulture v naših krajih prifiomogli samostani, ki so se morali postiti ter so bili zaradi tega toliko dni v letu prisiljeni uživati rastlinsko hrano. Zlasti razne vrste zelja so bila v samostanih poleg solate močno priljubljena postna jed. Zato se je tudi vrtnarstvo krepko razvijalo povsod tam, kjer so ee naselili samostani.
Beluše ali šparglje so poznali že stari Egipčani. To nam dokazujejo stare egiptske risbe, katere so odkrili. Na Grškem so špargljeve poganjke nosili kakor nekake amulete. Zlasti pa so gojili beluše Grki v spodnji Italiji. To nam pripoveduje že latinski pisatelj Kato starejši 200 let pred Kristusovim rojstvom. Da so tudi Rimljani cesarske dobe močno cenili beluše, nam pričajo pompejske stenske slike, ki nam kot tihožitje kažejo poleg drugih dobrih jedil tudi beluše. Tako vidimo na tistih slikah v fiovezine povezano čebulo, redkev, repo in majhne bučke Zato pa se v srednjem veku be-luši niso mogli uveljaviti ter so še v 17. stoletju imeli to rastlino samo za zdravi lo._ Šele v 19. stoletju se je ta rastlina splošno razširila.
Špinačo so v Evroi>o prinesli Arabci. Kakor se zdi, so jo že v starem veku gojili Perzijani. Grki in Rimljani pa je takrat se niso poznali. Pod imenom »isfanač« so jo Arabci prvič prinesli na Špansko. Toda že leta 1351 je prvič pisano o njej. Takrat jo namreč imenujejo postno jed menihov. Sicer pa je bila v naših krajih še v 16. stoletju neznana rastlina in neznana jed.
Tudi cvetača ali karfijola je šele proti koncu 16. stoletj prišla iz Levanta v Italijo in v 17. stoletju od tam v naše kraje. Ko se je v naših krajih razširila, so jo imenovali »prečudno dobro jed«. To je brez dvoma ostala še dandanes.
Zelje najrazličnejših vrst so poznali in ga čislali že Grki, dasi ga .menda Egipčani niso poznali. Zelo so čislali zelje Rimljani in Kato ga ceni kakor najboljše sočivje, katero človek lahko uživa sirovo ali kuhano. V cesarski dobi pa so starejši možje mislili, da se bliža prepad rimskega cesarstva, ker mladina ni hotela več uživati zelja. Ta prepad je res prihajal zaradi razvajene mladine.
Zelje so potem cenili kot dobro jed ves srednji vek. Kdor je jedel zelje, je veljal za močnega in nepremagljivega junaka. Zgodilo se je, da je nekoč moder svetovalec odsvetoval vitezom napasti nasprotnika, ki je jedel zelje, češ, da ne bodo kos sovražniku, ki je tako skromen, da se preživlja s samo travo. Zlasti pa je kmalu zaslovelo kislo zelje, katero pa so zanesli v naše kraje Slovani. In šele v 17. stoletju so se Nemci od Slovanov začeli učiti delati in uživati kislo zelje. Toda še dandanes so Slovani, zlasti pa Slovenci pravi mojstri za pripravljanje kislega zelja. Nihče nas doslej v tem oziru še ni prekosil.
Oče sloveče drsalke Sonje Henie je umrl v Hooli-■noodu. Oče jc svojo hčer sam izučil v drsanju ter je tudi gospodarske zadeve svoje hčere sam uravnaval.
Žaloigra
izrabljene služkinje
Maribor, 14. maja.
Danes se je pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča ponovno zagovarjala 30 letna Katarina Leban zaradi detomora. Obtožnica ji je očitala, da je 10. julija lanskega leta z brvi v Studencih vrgla v Dravo svoje teden dni staro dete.
Katarina Lebanova je bila rojena v Žabčah na Tolminskem, odkoder je pred kakimi osmimi leti prišla v Jugoslavijo, kjer se je preživljala kot služkinja. Telesno in duševno je zaostala in so zato ljudje mislili, da jo lahko po mili volji izrabljajo. Meseca marca 1935 je nastopila službo pri družini Gutmaher na Teznem. V devetih mescih, kolikor je tam služila, je prejela skupaj kot plačo le 72 Din, kar je službodajalka pri današnji razpravi sama potrdila. Reva je morala spati kar na tleh na vrečah. Ko se je radi tega upravičeno pritoževala pri gospodarju, ji je ta odvrnil, da ji postelje ne inore dati in da naj hodi spat v posteljo njegovega brata Ivana, ki je takrat stanoval pri Francu Gutmaherju. Obtožena se je tega branila, na jesen pa, ko je pritisnil mraz, se je vdala in hodila spat v posteljo k tujemu moškemu.
Lebanova je 3. julija v mariborski porodnišnici rodila zdravo hčerko, ki so jo tam krstili za Katarino. Ker sta bila oba zdrava, so ju odpustili 10. julija iz bolnišnice. Obtoženka je sedaj pričela premišljevati, kako bo preživljala sebe in svojega otroka, za katerega ni imela drugega kakor nekaj plenic, katere so ji dali v bolnišnici. Pogled v temno bodočnost jo je spravil v obup in tako se je podala na dravsko brv in vrgla otroka v reko. Nezakonskemu očetu je pripovedovala, da je otroka pustila v porodnišnici, pozneje pa, da ga ima doma. Ko jo je Gutmaher ujel na laži, mu je vse povedala, nakar jo je takoj prijavil oblastem.
Pri prvi razpravi 26. februarja je obtoženka izpovedala, da ni vrgla otroka v Dravo z brvi, marveč da je zabredla v Dravo, kjer je hotela utopiti sebe in otroka. Ko je bila do pasu v vodi, ji je otrok padel iz naročja ter ga je tok odnesel še predno se je zavedla, kaj se je zgodilo. Njo samo je to tako prevzelo, da je pobegnila iz vode. Nadalje je izpovedala, da je že enako dejanje iste noči izvršila tudi neka Vera Vlahovič iz ča-kovca. Radi te izpovedi je bila takrat razprava preložena in se je danes nadaljevala. Med tem so ugotovili, da je njena izpoved o Veri Vlaho-vičevi izmišljena. Ker se sodišče ni moglo prepričati, da je obtoženka namenoma vrgla svojega otroka v Dravo, jo je obsodilo na 1 leto robije radi usmrtitve svojega otroka radi malomarnosti.
Zagorje
Vsled onemoglosti se je v četrtek, 13. maja zgrudil pri tukajšnji lekarni neki Volčjak Anton iz Maribora. Ko ga je g. lekarnar dr. Scheichen-bauer zopet spravil k zavesti, mu je Volčjak izjavil, da je že štiri dni na potu, ne da bi bil medtem kaj zavžil. Volčjak je absolviran učiteljiščnik ter že več let čaka na namestitev. Prositi ga je bilo sram. 2J^p/vo silo mu je pomagal g. lekarnar, da bo pSiSet v Ljubljano, kamor je bd namenjen osebno posredovat za pospešitev namestitve!
§ # Semič
Požar. V torek 11. maja ob četrt na 11. je zagorel v hipu z velikim plamenom župnijski pod. Po 48 letih je zločinska roka v drugič položila 6voje sovraštvo v obliki ognjenega plamena na cerkveno poslopje. Stavba, v kolikor je zgorljiva, je popolnoma uničena. Sreča je to, da je reš&n ostali del Semiča, kajti v bližini je več objektov iz lesa in 6lame. Semičani se tem potom zahvaljujejo naporu gasilcev, ki so vse storili, da so požar omejili na eno poslopje.
Obholilne
slike
čez 50 različnih vzorcev po velikosti od Din 1'--dalje nudi trgovina
H NICHAN, LJUBLJANA
KOPITARJEVA UL. 2
Rakek
Na vnebohod smo spremili k večnemu počitku F a t u r j e v e-ga Ladka. Veličasten sprevod, ki se je razvil po sv. maši na pokopališče, jasno priča, kako priljubljen je bil mali Ladko med nami. Ugledni in krščanski Faturjevi rodbini naj bo v tolažbo ljubezen, s katero 6mo se poslovili od njihovega Ladka.
Krasni venci in kite cvetja so zagrnili Tvoj prerani grob, dragi Ladko! Nikdo izmed nas se ni nadejal, da nas boš zapustil v tako rani mladosti. Kot grenka kaplja je kanila v pomladno razpoloženje vest o Tvoji nenadni ločitvi od nas. Nič več nas ne boš pozdravil v prosvetnem domu s Tebi prirojenim nasmehom. Ne bomo več videli Tvojih neskaljenih oči, iz katerih je sijala Tvoja lepa, kristalno čista duša. Živel pa boš nad nami. Radoval se boš z nami in Tvoj lepi značaj nas bo bodril k vztrajnemu delu.
Dragi Ladko. molitve Tvojih tovarišev bodo glasno govorile, kako smo Te ljubili in kako si tudi Ti nas ljubil. Sladko spavaj v naši posvečeni zemlji in na svidenje nad zvezdami!
Tvoji žalostni tovariši.
Bohinfska Bistrica
V nedeljo 16. maja gostujejo pri nas dijaki najstarejše ljubljanske kongregacije v Križankah v Prosvetnem domu. Ob 3. popoldne igrajo svetovno Laveryjevo dramo >Prva legija«, ob 8. zvečer pa dramo »Štirje poročniki«, ki opisuje borbo češkega naroda za svobodo med svetovno vojno. Če boste hoteli, vam bodo pokazali tudi opereto iz dijaškega življenja sNinic, Podprite z obilnim obiskom naše študente!
Hi ki ri ki i i i
B017ŠEGA OD
HROVATovega
firneža
Št. Vid nad Ljubljano
Sliši se, da bodo cesto skozi Št. Vid poprav-ljili. Vdelali bodo 6 kablov, kar je pa za naš obsežni promet vsekako premalo; želeli bi jih 10. V naši občini primanjkuje vode. Umestno bi bilo. da bi 6e sedaj podaljšale cevi od remize do št. Vida, ker bomo morali prositi za vodo iz ljubljanskega vodovoda.
Marlbctiko oledalilte
Sobota, 15. maja ob 20: Deiela smehljaja. Gostovanje člana zagrebškega opero Sljepnna Ivelje. Zad njič.
Nedelja, 16. maja ob 15: Rdeti nageljni. Znižane cene. Zadnjič. Ob 20: Na ledni plošči. Znižane cene. Zadnjič.
Spet
Turnir SK Mtadihe
pod pokroviteljstvom župana dr. Jure Adlešiča.
Na binkošlno nedeljo priredi SK Mladika pokalni turnir za krasno darilo, katero je poklonil gosp. župan prireditelju z namenom, da podkrepi športno gibanje naših klubov. Prav redko je kak predhodnik sedanjega gosp. župana uvidel, kako potreben je športni razmah za zdravje občanov. Želimo, da bi naletela plemenita gesta gosp. župana na razumevanje pri vsem našem športnem občinstvu, ki naj s svojo udeležbo dokaže, da tudi ono pojmuje življenjsko važnost športa.
Organizator tekmovanja — SK Mladika — se je potrudil, da pridobi za sodelovanje najboljša ljubljanska moštva, kar se ji je tudi v polni meri posrečilo. Sodelujejo:
SK Ljubljana,
ki je pač ime, ki privabi vedno na naše igrišče vse prijatelje lepe in borbene nogometne igre. Ker nastopi to moštvo ojačeno tudi z nekaterimi ligaši je brez dvoma na turnirju favorit.
ŽSK Herines
je član podzvezne lige, znan širom naše zemlje po 6voji klasični šolskokombinacijski igri. Hermes nastopi z vsemi svojimi kanoni: brata Svetic, Brodnik, Berglez, Klančnik, Ice, Malič itd. Brezdvoma ee bodo prebili v finale tako da bomo prisostvovali ponovnemu srečanju Ljubljana : Hermes.
SK Jadran
je igral vidno vlogo v ljubljanskem drugem razredu, kjer si je osvojil drugo mesto ter se kvalificiral za podzvezno i igo.
SK Mladika
mlado agilno moštvo, ki je zbralo v svoji sredi odlične igralce z vrst naših akademikov je po zadnjih zmagah nad Hermesom 3 : 1 in nad Reko 4 : 3 po mnenju nogometnih strokovnjakov stopila ob stran naših najboljših klubov.
Prireditev bo v nedeljo dopoldne in popoldne na stadionu Mladike na Kodeljevem. Pričetek je zjutraj ob 9 z izločilno tekmo Hermes : Jadran, ki ji sledi ob 10.30 tekma Mladika : Ljubljana. V finalu igrata popoldne ob 15.30 premaganca za darilo SK Mladike nato pa ob 17 zmagovalca za županovo Irofejo. Darila eo razstavljena pri tvrdki Jezeršek na Zaloški cesti. Ker je vstopnina nizka, vabimo prijatelje lepega nogometa, da posetijo v
nedeljo Kodeljevo, ter z udeležbo na turnirju pod-pro stremljenja mladega prireditelja v borbi za popularizacijo nogometne igre, ki ravno sedaj preživlja prav težko krizo.
Binhoštni brzoturnir SK Slovana
V nedeljo in ponedeljek vsakokrat ob 9 dopoldne se vrši na igrišču za Kolinsko tovarno v Mostah binkoštni brzoturnir in sicer v sledečem vrstnem redu.
NEDELJA: Ob 9 Slovan : Mars.
Ob 9.30 Slavija : Reka.
Ob 1« Grafika : Mars.
Ob 10.30 Slovan : Reka.
Ob 11 Slavija : Grafika.
PONEDELJEK: Ob 9 Slovan : Slavija. Ob 9.30 Mars : Reka.
Ob 10 Slovan : Grafika.
Ob 10.30 Mars : Slavija. Ob 11 Grafika : Reka.
Igra se po točkah. Zmagovalec prejme ličen pokal.
Teniški dvoboj, ki se je odigral na teniškem igrišču v mestnem parku v četrtek 13. maja med SK Celjem in SK Atletikom v I. kolu državnega tenisa, se je končal z 5:0 za Atletike. Za Celje so igrali brata Toplak, Oberlindtner in Goršek, za Atletike pa Skoberne, inž, Westen, H6nigman in Steinbock.
SK Grafika. V nedeljo 16. t. m. igramo na brzoturnirju SK Slovana. Pozivam igralce prve skupine na igrišče za Kolinsko tovarno ob pol 9. dopoldne. Poleg teh naj se sigurno javijo: Gestrin, Fister, Bizjak, Marn, Jurca, ker moštvo menjamo. Vsi in točno. — Načelnik.
Propozicife
za spomladansko konjske dirke v nedeljo, dne 23. maja (v slučaju slabega vremena na Telovo. dne 27. maju) ob lo na dirkališču Cven pri Ljutomeru.
1. Dirka tPlungert enovprežna dirka za trllotne konje, vzgojene v .Jugoslaviji. Proga: 1800 m. Popusti: Konjem kmetske reje sreza Ljutomer 20 m, voznčem, ki še niso vozili 20 m, raujdon 20 m. Dodatki: Za vsakih 200 Din 'JO m. Vsak vozač mora pri prijavi javiti, če Se ni vozil, sicer se popust no vpošteva. Vloga: Din 20. Nagrade: Din 1000 (400 , 250, 150, 120, in 80).
II. Dirka iDravskt banovini«.
Enovprežna dirka za štiri do dvanajstletne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga: 2200 m. Popust: Konjem kmetske rejo sreza Ljutomer 20, konjeiu, ki He niso dobili nagrade Din 250, 40 m. Melden 20 m. Dodntki: Za vsakih Din 350, 20 m do 2100 Din, za vsakih nadalj-nih 31NI0 Din 10 in. Vloga Din 20. Nagrade: 1650 (800 400, 200, 150, 100.)
lil. Dirka tSreskega kmetijskega odbora
Ljutomer«.
Handieap.
Enovprežna dirka zn 3 do 12 letne konje, vzgojene v ugoslaviji, ki so v današnjem moetiugu žc enkrat dirkali. Najkrajša proga 2000 m. Temelj: 1:55. Ilistanco konj so objavljajo pred tekmovanjem na deski. Po dirki •■Dravske banovin«« mora vsak vozač javiti tekom 5 minut, če bo vozil v tej dirki. Zmagovalec v današnjem meotingu 20 m posebnega dodatka. Vloga Din 20. Nagrade 1350 ( 600, 300, 200, 160, loo.)
IV.	Dirka.
Eventuolna oficirsko galopska oz. preponska
dirka.
V.	Spominska dirka dr. Rossmanita.
Dvoprežna dirka za 3 do 12 letne konje, vzgojen«
v Jugoslaviji. Proga: 2400 m. Popusti: Konjem kmetske reje 20 m. triletnim 40 in. Maiden 20 m. Dodntki: Za vsakih Din 500. 20 m. do Din 2000, za vsakih nadatjnih Din 2000, 20 m. Vloga: Za vsakega konja Din 10 iu za vsako vprego Din 20. Kdor ue sini la «o uiu vrne Din 20. Nagrade: Din 2UOO (1000, 500,, 3oo, 2oo.)
Splošne določbe.
Dirke se vršijo po določilih kasaških dirkalnih pravil, Vodstvo dirko ima pravico po prijavnem zaključku odpovedati, oduosuo prekiniti. Razpisane nagrado niso obvozne. Višina dobitkov te nanaša samo na zneske pridirkane prod začetkom mcetinga Nagrado pri enevprežnih dirkali uieotinga bo ne vpoštevajo pri dvovprežnih dirkah in obratno.
Konje je prijaviti samo dno 17. maja od 9 do 12 pri blagajniku g. Zitck Pranju ii Ljutomera in plačati prijavnimi in start. Vozači, ki no plačajo prijavninc, se ne bodo vpisali v spored.
Vozačom. ki niso pomagali pri gradnji nove dirkalne proge, se odtegne 3o' od nagrad za vporabo dirkališča.
Na dan dirk, se bo vršil pregled konj ob 14. Za konje, ki še niso startali, so morajo predložiti dokumenti. Triletni konji smejo ta dan samo dvakrat star-tatl.
Vsak vozač, ki se s svojim konjem udeleži dirk, mora imotl vozovnico, izdano od centrale. To izkaznico mornjo vozači še pred začetkom dirke zahtevati pri lokalnem vodstvu.
Ob priliki prijave se mora v prijavnicah brezpogojno navesti barva dresov. Vsi vozači morajo Imeti drese.
Pri dvovprežnih dirkah se smejo rabiti samo vozovi s štirimi sedeži.
Ako se vozi v oddelkih, se razdelijo dobitki po doseženih časih.
Za kmeta se smatra oni, ki se peča s poljedelstvom in jo to njegov glavni poklic. V vsaki dirki mornjo startati najmanje trije vozači. Ako ne stnrta več konj- kakor je nagrad, se ne izplača zadnja nagrada. Pred vsako dirko se vsi vozači z zbirališča odpeljejo skupno na progo ter vozijo vsaj enkrat v trabu mimo tribun. Po vožnji mnra prvi vozač voziti mimo tribune in se pustiti fotografirati.
Zakasnitev na stnrtu se bo strogo kaznovala. Vsako nezgodo treba Javiti takoj starterjn Društvo no prevzame odgovornosti za kakršnokoli nezgodo. Vsak vozač jamči za škodo, ki jo povzroči s svojim konjem ali vozom.
Glede vozil ln starta velja določilo centrale v koledarju št. IS. + 16.
Zunanjim vozačem so hlevi In hrana po normalnih cenah na razpolago na Moti. Odbor
S K Ilirija — lahkoatletska sekcija Pozivajo se vsi atleti — juniorji in seniorji, da se udeleže mitinga SK Primerja v dnevih 15. in 16. maja 1937.
Ker so vsi aktivni atleti že prijavljeni, se mora vsak prijaviti dežurnemu odborniku na igrišču Pri-morja.
Moto Hermes. Odhod cele motorizirane skupina na izlet v Italijo preko Plauine na binkoštno nedelj« ob 5. uri zjutraj izpred nebotičnika. Obvozni dokumenti: prometna knjižica in klubska legitimacija. Nujno pošljite po 2 fotografiji: Breznik Dušan, Rkabcrn« Peter, Hobacher Valler, Arhar Franc, Prešeren Jože, Erjaveo Janko, Payer Polde, Plevel Franc, Pajič L Milovan, Krušič Ivan, Gabron Zlutko, Zupan Andrej.
Kdor ni treniral s Staričem vsaj na domačem dirkališču, ne sme v Trstu dirkati niti izven kou-kurenec! Odbor.
Kolesarska zreta l:r. Jugoslavije fsluibeno). Na seji z dne 4. maja so bili napravljeni ti-Ie sklepi: v toku so priprave za dirke kolesarjev, ki niso včlanjoni v klubih ter za take, ki niso ativno sodelovali na dirkali. Podzveze bodo dobile navodila kako je te dirko zvesti, da se pri sodelujočih vzbudi čim večje zanima-njo za kolesarstvo ter za osnovanjo novih klubov.
Dalje je sklenjono, da se ministrstvu za telnsno vzgojo naroda predloži obširna vloga letošnjega na čria in da se v to svrho zaprosi za denarno podporo; obenem se pa pošlje prošnja ministrstvu za proinet za 50% popust nn državnih železnicah za vse kolesarje, ki potujejo železnico nn kraj starta.
Sestavil so je poseben odbor, ki ima nalogo, da sestavi pravilnik za neodvisne in profesijonalno dirkače.
Za propagandno trodnevno etapno dirko okrog Hrvatske in Slovenije Jo določen poseben odbor, ki bo t. upravo Ilustrir. šport, novosti napravil propor-cije In organizacijo te dirke
Sklenjeno je. da se g. Franju Kebričn članu SSK »Maratona« v Moriboru priznajo vse prejšnje pravice, ker se pri izreku njegovo kazni ni postopalo tako kakor to predpisuje § 13. pravilnika zbora kolesarskih sodnikov.
»Siovenfcfa" podružnica
Llubllana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Rudolf Timmermans:
46
Junaki iz Alcazarja
»Ce bi se le upali tako nizko prileteti, da bi jim z mrtvaško ragljo posvetili!«
»Tega se ti ni treba veseliti Alejandro. Te usluge ti na noben način ne bodo izkazali.«
»Saj tudi ni, da bi človek zahteval,« zabrunda brezbrižno Felipe, ki stoji pri daljnogledu in opazuje sovražnikovo severno fronto.
»Fuego,« zarjove nato na dvorišče in s-i-i-i-i-butn, s-i-i-i-bum zažvižgata in se raztreščita dve težki granati. Ko oni trije dvignejo glavo, so bombniki že jako blizu.
>Ti!« dregne Ramon Felipa, ki spet opazuje baterijo.
»Kaj pa?«
»Letala niti ne letijo k nam!«
»Ali je mogoče še kje kak Alcsizar?«
»Ne, toda ...«
»Fuegok
»... toda mogoče so ti naši,« zašepeče Ramon, ko oba ležita v kritju na tleh.
»Misliš? Veš, jaz sem že...« Rresk! Trresk! Obe
granati! »____kar hripav od vpitja ,Fuego!' Zdaj me
pa ti malo nadomeščaj, bom jaz namesto tebe opazoval. Saj je težje imeti vse nebo na piki kakor gledati teh nekaj topov!«
»Ti si zvita buča! No. pa naj bo — zaradi mene?!«
Zdaj pa Felipe drega Raniona v rebra.
»Prav si povedal. Le dol z bombami! Naši so! Lej jo, tisto! Bravo! Pa nikar v reko! Ali pa mogoče rdeči plavajo proti nam? Te bomo že potem pospravili!«
Tako se navdušeni Felipe pogovarja v samogo-vorih in dvogovorih z letalci na nebesu.
»Ali vidiš, Ramon, kako so baterije že mirne? Le tako naprej! Nekaj takihle bomb na oni kraj imam rajši kot deset zabojev sardin na to stran. — Hopla! Ta je bila pa lepa! Saj bomo z bombami prej osvobojeni ko s sardinami. Kajpa, dišale so mi pa le!«
»Hej, Felipe, odkdaj si pa ti tako zgovoren?«
»Odkar so naši letalci tu! To mi jezik tako razveže ko najrujnejše vince. Koliko časa ga že nisem pil! Zdaj letijo prav nad nami nazaj. Viv a Espana! Tak daj no, Ramon, zarjovi! Viva Espana! — Na — so že šli! Zakaj pa nisi zatulil z menoj?«
»Saj itak ne slišijo!«
»Čeprav ne! To je vseeno!«
Iskanje mine.
Rdeči miličniki so jako iznajdljivi glede na izbiro svojih bojnih sredstev. V mestu so iztaknili svojce Alcfizarjevih branilcev, žene, sestre, nevesto nekega vojaka.
»Pojdi po tobak, pa po sveže perilo in potem pojdi z nami! Vse to boš lahko nesla svojemu ženinu.«
»Zares?«
»Seveda, kar brž!«
Vsa radostna in polna pričakovanja zbere mlada
Florentinova »novia; vse potrebno in prinese v spita! Santa Cruz.
Ho-
»Tako, tvoj ,novio' je tamle. Stopi sem k oknul In zdaj mu reci, naj pride sam semkaj po te reči.«
»Oh, saj...«
»Nič mu ne bomo storili, naj le kar pride. A gorje ga ti, če mu boš kaj drugega rekla! Tale pištola je nabita in čaka nate. Torej!«
In tako zakliče mlada Florentinova nevesta s pištolo za hrbtom, naj kar pride, da ima tu nekaj zanj.
On — da ne more—, a ona naj mu prinese, da ne bo nihče streljal.
Tega ne more, a teh nekaj korakov naj vendar napravi do semkaj!
»Prosi ga, naj se vda, potem bo svoboden,« sika zadaj glas in pištola sune vanjo.
Tako poteka pogovor sem in tja, a tudi s temi sredstvi ne dosežejo rdeči miličniki ničesar.
Odločnost branilcev je neomajna in nedotakljivo je njih junaštvo, ne le tedaj, ko se branijo, marveč tudi fakrat, ko napadajo.
Za drevi so pripravili izpad, ki bo le za po-skušnjo, ki pa naj se vendarle izvede.
Vrtalno brnenje v skali je že razločnejše in močnejše; še več! Celo bati se je, da je sovražnik z dveh strani navrtal skalo, za dve mini z različnih smeri.
Ni še dognano, kje je vliod podzemskega rova. Toda osemdeset do sto metrov južnozahodno od Alcdzarja je večer za večerom videti močan odsev luči. S te strani hrumi bučanje motorja.
Ce bi se posrečilo najti vhod v rov in ga z nekaj ročnimi granatami porušiti, potem bi eksplozijo mine vsaj za nekaj časa odstranili.
MNP« J
ercrn B
^•■o 9
rr;
o o s. »
_ „ o
B g-a
f s
a
o
'.5
S
o o
<r c
O* >
3
S 0
s^rj
M
3 B
3 0
"B "s-
s =
— o
" 5"
a: ff
s;
H s s
a a o
5££r
> B B g M • • S
B s s s
a m
O DoS ^ 5 5" B »N 2 O »V
>111
Rabim denar
zato bom prodala približno
200® parov prvovrstnih
Priloga »Teden v slikahc se pošilja le onim naročnikom, ki so jo posebej naročili. Stane na mesec 2 Din. Novim naročnikom postrežemo lahko še t vsemi izišlimi številkami. Toliko vnovič v pojasnilo onim naročnikom, ki bi jo radi še naročili. Priloga se najenostavneje plačuje obenem z naročnino za list.
ČEVLJEV
deloma izpod nabavne cene
PRANJA SNOJ
Prešernova ulica SI. 32
TRGOVINA ČEVLJEV
m
ODDAJO:
Prazno sobo
parketlrano, s posebnim vhodom, v centru, tako] oddam, event. zakoncema brez otrok. — Soba na Sv. Petra nasip. Zajec, Sv. Petra cesta 14. (s)
Stanoianja
Enosobno stanovanje
se odda. Vodovodna 77.
Premiera! limone Siiron v prefcrasntm dekliškem filmu
matura
MATINEJA danes od 14-4B. Hala Shirlev Temple v ljubki vlogi kot Mali polkovnik
^lALI OGLASI
V malih oglasih velja »saka beseda Din l'—; ienltovanjskl oglasi Din 2 —, Najmanjši znesek za moli oglas Din 1C—. Mell oglnsl se plačujejo lakoj pri Baročtlu. — M oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 5 mm tlsoka pelilne vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloiitt znamko.
KfiMifii
EMTEfllMS
Premiera FIlm o borbi mlade žene la svolo ljubezen
manj a
Peter Petersen	Marija AndergaBt
matineja daneB ob 14-16,
Ulica do raja
Bans Moser	Peter Bosse
TEl.
•21-24 *
Premiera Veliki Emil JanningBov Dim
Pred sončnim zahodom
Bernart Eauptman: „uer nerscher"
Več lepih parcel
naprodaj v Svetokrižkem okraju. Poizve se: Pokopališka 36, Moste, Ljubljana.	(p)
Krasna nova vila
z lepim vrtom naprodaj v Ljubljani za gotovino 130.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7599.	(p)
Na izlet!
Ako se hočete pošteno razvedriti, pridite na Izlet v »župana Permeta jamo«, katera je krasna ln dobro urejena. Binkoštno nedeljo in ponedeljek je preskrbljeno za dobro kapljico in prigrizek. Jane na ražnju. Binkoštni ponedeljek bo igrala tudi godba na pihala. — Vsi vljudno vabljeni. (r)
Kožuhovino
v shrambo čez poletje tn ob tej priliki se na željo temeljito popravi pri: Josip Dolenc, krznarstvo, Sv. Petra cesta 19, Ljubljana. Telcf. 22-62. (r)
Hiša
sredi Vrhnike, s 4 sobami In pritikllnami, električno razsvetljavo, vodovodom, parketom in vrtičkom, pet minut od kolodvora, naprodaj za 36.000 Din. Poizve se : Kavčič, Gasilski dom, pri kolodvoru, Vrhnika.	(p)
Za potovanje
ročne kovčege, torbice nahrbtnike Itd. v veliki izbiri priporoča IVAN KRAVOS, Maribor, Aleksandrova cesta 13. (1)
Botrcam in botrom
priporočam svoj foto-ate lje. Najboljši izdelki po nizki ceni! D. Rovšek, Kolodvorska ulica 35. (t)
Harmonike
svetovnega slovesa, orglice za birmance, in druga glasbila: M. Modic, Ljubljana, Kopitarjeva 4.
mM
Edinstveno priliko Vam nudi
IZREDNA PRODAJA
približno 3000 parov prvovrstnih
čevljev - JARA
po silno znižanih cenah
JARA ČEVLJI:
Ljubljana: Sv. Petra c. 20 Zagreb: llica štev. 19
Damsko in moško perilo
blago za srajce, ovratniki, samoveznice, naramnice, damski in moški pasovi
po izredno nizkih cenah
pn Peteline, Ljubljana
ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Občina Golnik razpisuje na osnovi uredbe o občinskih uslužbencih mesto
občinskega tajnika
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Lastnoročno pisane in pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 8. uredbe, je vložiti v roku 30 dni.
Občina Golnik, dne 13. maja 1937.
VlnoloC
v GraščinshS hlefi na Vurbergu olvorjen!
IIP
Kr
Točijo se samo prvovrstna lastna vina. Lep razgled. Avtobusna zveza Sv, Martin
Za binkoštne praznike
se priporočam vsem botrom in botrcam in ostalim gostom. Izborna kuhinja, prvovrstna vina, Cene nizke, postrežba točna, lep senčnat vrt.
Z odličnim spoštovanjem stara znana gostilna
Klemenčič (prej Feritne)
Krekov trg
Za birmance:
vsakovrstne molitvenike kot: »Pri Jezusu«, »Večno življenje« i, t. d., rožne vence, verižice, svetinjice, trakove, mirtine venčke in šopke, ročne torbice kupite najceneje v trgovini:
H. NIČMAN, Ljubljana
Kopitarjeva ulica 2.
RAZPIS. Uprava občine Zibika, srez Šmarje pri Jelšah, razpisuje mesto
občinskega tajnika
Pravilno opremljene prošnje je poslati tukajšnji občini do 15. junija 1937.
Uprava občine Zibika, dne 15. maja 1937.
TiT« m ily
Prikrojevalka
za pletenine se sprejme. Vprašati v upravi »Slovenca« pod št. 7713. (b)
Prodajalka
marljiva ln prlkupljiva mlajša moč, dobro vzgojena, ki bi pomagala po potrebi tudi v gostilni — se sprejme v meš. trgovino blizu Celja. Ponudbe nasloviti na: Poštni predal 55, Celje.	(b)
Ure za birmo
nudi najceneje P akt ž Ivan, Ljubljana, Pred škofijo 15.	(1)
Za birmo
ročne torbice od 8 Din naprej v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova cesta 13. 1
Polnojarmenik
najmanj 65 cm — kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »777« P 7717. (k)

Posojila dajejo
državnim tn privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacije: Tavčarjeva 2.	(d)
Hranilne vloge
raznih denarnih zavodov vnovčuje, delnice in vrednostne papirje nakup ln prodajo izposluje najbolje proti gotovini takoj kon-cesljonirana tvrdka AL. PLANINSEK. Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1., telefon 35-10.	(d)
Vrednostne papirje
vseh vrst kupuje 8loven Bka banka v Ljubljani, Kre' on trg 10, tel. 87-62.
Bančno kom. zavod
Maribor, Aleksandrova 40
vam v n o v č1
VLOGE
vseh denarnih zavodov najboljše. - Obrnite se le na naš zavod, ker vam po potrebi tudi vnaprej pošljemo gotovino. — Za odgovor priložiti za Din 3.— znamk.
»KAPPEL« PISALNI STROJI
so najmoderneje konstruirani, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahtevajte neobvezno predvajanje. Rabljeni pisalni stroji se vzamejo v zameno. Samoprodaja pri tvrdkl:
Kleindienst & Posch
Maribor Aleksandrova cesta 44
Trenchcoate
vetrne suknjiče, novosti za športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1>
Kolesa
damska in moška, kupite najbolje pri A. B. C. v Ljubljani, Medvedova 8, tel. 24-44 (poleg gorenjskega kolodvora). (1)
+
Umrla nam je naša predobra mati, stara mati, teta itd., gospa
Klotilda dr. Jamšek
vdova po odvetniku
K zadnjemu počitku bomo spremili našo nepozabno pokojnico v nedeljo, dne 16. maja ob 16 iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska cesta št. 9, na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo drago pokojnico v blag spomin!
Ljubljana, dne 14. maja 1937. Žalujoči:
FRIDA, JANKO in MARIJAN, otroci in ostalo sorodstvo.
Zahvafa
Ob nenadni smrti našega sina
dr. Marjana Bukovca
se toplo zahvaljujemo g. Francetu Močniku in vsem članom reševalne odprave za zvesto in požrtvovalno tovarištvo ter Slovenskemu planinskemu društvu za naglo pomoč. Posebno zahvalo smo dolžni g. primariju dr. Lavriču, ki je takoj pohitel v Bohinj v želji, da Marjanu še pomaga. Najlepša hvala tudi vsem darovalcem cvetja, zastopnikom društev in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in ki so nam ob nesreči stali ob strani. Ljubljana, dne 15. maja 1937.
AVGUST IN DARINKA BUKOVEC Z RODBINO.

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva I. Pogačnik
BohorlCeo S Telefon 30-S9
Objave
Botrcam in botrom
naznanjam, da sem preselil svoj fotografski atelje lz Rožne dolino na alineo, Tržaška cesta 15 v udobnejše prostore. Priporoča so Manclnl Anton
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
„Pri Škofu"
na zalogi vse vrste
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih.
Cene
zelo ugodne I
V Združenih državah ameriških se sedaj letno pridela okrog 6 milijonov »bal« bombaža, kar tvori polovico pridelka na celem svetu.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčilt
Narod naš dokaze hrani...
20 letnica majniške deklaracije
Radio-govor ministra dr. Krefta za izseljence v Ameriki
Belgrad, 14. maja. m. Nocojšen prenos kratkovalovne radio postaje Centralnega presbiroja za naše izseljence v Ameriki je posvečen 20 letnici majniške deklaracije. Na programu, ki ga je postaja oddajala med 1 in drugo uro po polnoči, je bilo tudi več pevskih točk, ki jih je pel tukajšnji pevski zbor prosvetnega društva. Minister dr. Krek je ob tej priliki imel za ameriške Slovence naslednji govor:
»Predragi Slovenci in Slovenke v Ameriki! Pred mikrofon me je danes privabila posebna priložnost. V letošnjem mesecu maju praznujemo Slovenci 20 letnico, odkar so naši poslanci v dunajski skupščini v našem imenu dali izjavo, da hočemo z južnimi brati ustanoviti lastno državo. 20 letnico majniške deklaracije praznujemo. Bilo je 30. maja 1917. leta, ko jo narodni jugoslovanski klub in sedanji notranji minister Jugoslavije Korošec zahteval, da se vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi združi v samostojno državo, v kateri bo prenehalo vsako narodno gospodarstvo tujca, in ki hodi zgrajena na demokratičnih temeljih. To majniško deklaracijo takratnih dunajskih zastopnikov je sprejel ves narod z ogromnim navdušenjem v svojo last. Nadškof dr. Jeglič se je sam postavil na čelo deklaracijskcga gibanja. Sklical je zastopnike poedinih političnih strank v Sloveniji na dogovor in ker so drugi oklevali je sani s svojo duhovščino najprej podpisal majsko deklaracijo. Za njim so se podpisali predstavniki takratne slovenske ljudske stranke, narodno napredne stranke, krščanskega socijalnega delavstva. Deklaracijo so pozdravili in podpisali duhovniki na svojih dekanijskih zborovanjih, vse slovenske občine in na koncu so slovenske žene in dekleta zbrale posebej 200.000 podpisov in jih slovesno izročile na narodnem zboru v Ljubljani dr. Korošcu v roke.
Nova biološka raziskovanja so dognala, da razni glivicam šlični organizmi povzročajo srbež, tvorbo prhljaja in izpadanja las. To dejstvo se je takoj praktično uporabilo pri Trylisinu, KER TRVLISIft
VEDNO VZPOREDNO KORAKA Z VEDO.
Trylisinu je sadaj dodana posebna substanca, ki osvobojuje teme in lase teh škodljivcev, ki stalno ogrožajo Vaše lase. Trylisin je vsled tega še učinkovitejše in popolnejše biološko sredstvo, ki hrani, krepi in vzdržuje Vaše lase zdrave, odstra-nja prhljaj in preprečuje izpadanje las.
Majniška deklaracija Jugoslovanskega kluba v zvezi z izjavami predstavnikov vsega slovenskega naroda jc bil zgodovinski akt, ki je gotovo Vr,najyp^j meri odločil usodo Slovencev in je zato soiistvariteljno dejanje Slovencev pri ustanavljanju sedanje jugoslovanske države. Ko je spomladi leta 1918. hrvatski poslanec dr. Smodlaka govoril o majniški deklaraciji, je ugotovil, da še noben narod v Evropi do tistega dne ni bil izvršil takega plebiscita, kot so ga napravili Slovenci z majniško deklaracijo za svoje zjedinjenje.
Bila je majska deklaracija krona velikega dela, ogromnih žrtev in silnega junaštva, s katerim so Slovenci branili in zahtevali svojo narodno samobitnost in končno svojo narodno samoupravo po načelu samoodločb naroda.
Ta misel je v Slovencih živela, odkar so se narodnostno zavedali in na narodnostnem načelu organizirali. Prvi cilj, ki ga stavi vsak narod, je prirodna zahteva po združitvi v isti državi in kolikor je mogoče v eni samoupravni enoti. To je veljalo tudi za Slovence. Prvikrat smo mogli Slovenci izpovedati željo glede naše politične usode v letu 1848. Ko je v bivši Avstro-ogrski monarhiji zavladalo ustavno življenje, takrat smo zahtevali »z c d i n j e n o Slovenijo«. Zahtevali smo, da se vsi Slovenci, koroški, kranjski, štajerski, primorski, madžarski, istrski, tržaški, iz Fur-ianije in Benečije združijo v eno samo upravno celoto, ki naj ima svojo samoupravo, svoje politično vodstvo, svojo kulturo, in gospodarstvo po načelu: en narod, en jezik, ena upravna enota. Tega cilja Slovenci nikdar v zgodovini popolnoma nismo dosegli. Ali narodna misel se je razplam-tevala v nas. Dvignil se je narodni ponos, ki se je razžareval iz slovenske v širšo jugoslovansko in splošno slovansko zavest, da moremo Slovenci
Iz banovinske službe
Ing. Verstovšek Božidar in ing. Kleinschrodt Ivo sta postavljena za banovinska uradniška pripravnika v VIII. položajni skupini. Za banovinske uradniške pripravnike v IX. položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani 60 postavljeni: Krpan Edvard, Lužar Ladislav, Zuccato Remigij, Slamič Herman in Viržikovskv Josip. Za banovinske uradniške pripravnike v IX. položajni skupini so postavljeni Žabkar Viktor pri okrajnem cestnem odboru v Krškem, Kastelic Franc pri okrajnem cestnem odboru v Slovenskih Konjicah in Gartner Josip pri okrajnem cestnem odboru v Logatcu. Za banovinska tehnika v IX. položajni skupini pri banski upravi v Ljubljani sta napredovala banovinska uradniška pripravnika Lesjak Franc in Zupec Franjo.
Za banovinsko uradniško pripravnico je postavljena diplomirana farmacevtka Cibej Vera pri banovinski veledrogeriji in centralni lekarni v Mariboru. Za 6estro pomočnico v X. položajni skupini je napredovala banovinska pripravnica pri zdravstvenem domu v Kranju. Ločnikar Hedviga.
Banovinski učiteljici Andrejčič-Doljak Ivanka in Klopčič Marija, obe pri dekliškem zavodu «Vesna« v Mariboru. 6ta napredovali v Vil. polo-žajno skupino. Banovinska arhiv, uradnica Birg-majer Ana pri banovinski bolnišnici v Mariboru, je napredovala v IX. noložaino skunino. Banovinski pomožni knjigovodja Gračner Hinko pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovin-6kega knjigovodjo v VIII. položajni skupini. Dnev-ničar Krek Stanislav pri okrajnem načelstvu v Slovenjgradcu je postavljen za banovinskega zva-ničnika v III. skupino. Za banovinskega 6lužitelja je postavljen Korošec Jožef, dninar v hiralnici v Vojniku.
srečno navezati svojo usodo Ie na brate na slovanskem jugu.
Minila je reakcionarna doba in dne 1. decembra 1870 je prišlo do prvega sestanka slovenskih, hrvatskih in srbskih politikov v Ljubljani pod predsedstvom tedanjega voditelja Slovencev dr. Bleivveisa. Zastopniki Hrvatske Slavinije, Dalmacije, Vojvodine in Reke so tedaj napravili skupen program, v katerem pravijo med drugim: »Da se zadovolji enakim skupnim potrebam in tako zagotovi narodu obstoj, oni zedinjujejo vse svoje moči in obljubljajo, da bodo le skupno nastopali v vsem političnem življenju.«
Jugoslovanska mi6el je bila tako živa, da je v dobi bojev krščanstva narod na Balkanu v letih 1875, to je v dobi hercegovske ustave vojne Srbije in Rusije proti Turčiji ter avstrijske okupacije Bosne ter Hercegovine slovensko časopisje veliko pisalo o vstajenju Slovanov na Balkanu. Že v šolskem letu 1875-1876 je takrat še mladi dr. Janez Krek razlagal svojim sošolcem, kako velika bo država, ko se bodo združili Slovenci, Hrvatje in Srbi v eno državno enoto. »Slovenec« je 5. marca 1875 že napisal proroške besede, da bo prišlo do združitve vseh južnih Slovanov v eno državo. V6i Slovenci so bili prepričani, da zmaga krščanskega orožja na Balkanu pomeni zmago Slovanov na evropskem jugu. Na ogromnih narodnih taborih 60 politični voditelji Slovencev budili narodno zavest v duhu Slovenstva, Jugoslovanstva in Slovanstva. Obene mso Slovenci hiteli ustvarjati svojo narodno kulturo, književnost, umetnost, 6vojo znanstveno literaturo in organizirati 6vojo gospodarstvo.
Borba Slovencev se je nadaljevala, ko sta prevzela vodstvo političnega življenja dr. Janez Krek in dr. Korošec. Leta 1907 sta ta dva politika v prvih svojih govorih v parlamentu poudarjala, da se hočejo Slovenci s Hrvati in Srbi boriti za svojo popolno narodno svobodo. Slovenci so povezali svojo usodo s Hrvati in Srhi tako močno in zvesto, da jih nobena intriga, nikako preganjanje in nobena sila ni mogla razdvojiti. Zastopnik slovenskega kluba dr. Brnkovič na Dunaju je že takrat leta 1907 izjavil, da so Slovenci naravni zavezniki Hrvatov in Srbov in mora iz njihove borbe nastati posebna jugoslovanska državna^ tvorba. Zastopniki Slovencev pa so tudi praktično v vsem svojem delu pokazali nesebično požrtvovalnost za jugoslovanske brate. Ni več minulo nobeno zasedanje parlamenta, nobena večja politična manifestacija, da ne bi bili slovenski politiki govorili o pravnih zahtevah, branili tlačene Bosne, lačno Dalmacije, ali da ne bi napadali avstrijske vlado radi preganjanja Srbije. Slovenski politiki, posebno dr. Korošec, so osebno prepotovali vse južne jugoslovanske pokrajine in za vsak slučaj krivice, ki jih je režim napravil našim bratom, so imeli pripravljen napad tako, da so nemški dunajski listi ponovno zapisali, da Slovenci kot levi branijo vse jugoslovanske zahteve in koristi. Le izrednemu pogumu, moči in uplivu markant-nih osebnosti, ki so takrat vodile politično usodo Slovencev, je pripisati, da so po letu 1909 vsi poslanci na Dunaju napravili enotno parlamentarno grupacijo: Slovanska fendta, v kateri so bili združeni vsi slovenski parlamentarci pod vodstvom voditelja slovenske ljudske stranke dr. Susteršiča.
Za to novo pariameutarno grupacijo so pričeli vsi Slovani razen Poljakov gigantsko borbo za narodno osvobojenje vse slovanske živeli pod bivšo monarhijo.
Dasi so vse uradne izjave in tudi majniška deklaracija morale imeti legalno obliko, z državnim avstrijskim okvirom, vendar so razni slovenski zastopniki pod vodstvom dr. Korošca ponovno tudi ob svečanih prilikah povedali za danes težko razumljivo drznostjo, da vidijo odrešenje južnih Slovanov samo izven meja monarhije. Tako je poslanec slovenske ljudske stranke dr. Vrstovšek 18. novembra 1912. leta izjavil, avstrijski vladi v brk: Avstrijska vladna politika nam jo odprla oči, da smo začeli gledati daleč tja preko meja ob obalah Save. »Slovenec je ob času srbske zmage na Balkanu upal napisati: »Te zmage so tudi naše zmage.« I)r. Korošec jo 20. maja 1913. leta očrtal stališče svoje stranke z naslednjimi besedami: »Ko so balkanski Slovani zmagoslavno osvobodiil svoje brate, se teh zmag vesele vsi, kateri čutijo jugoslovansko. A tako čutimo mi vsi. To je naša naravna pravica, pa če prav vlada med nami išče veleizdajalcev. A veleizdajalci so dejansko oni, ki se svobodno sprehajajo po Budimpešti. Tisto uro, ko so Srbi osvobodili svoje brate, so ti odprli za Hrvate in Srbe ječe, zaknvali svobodo Srbov in Hrvatov, a na ta način nam pokazali pot za našo balkansko politiko.« Še isto leto novembra meseca 1913 je dr. Korošec naravnost povedal, da smo »Slovenci uprli svoje moči na center izven mej monarhije.«
Strašna je bila vojna doba za vse avstrijske slovane. Zlasti za južne Slovane. Dr. Korošec jo je takole opisal: »Globoke so rane našega naroda. Morje solza in krvi se zaliva po naši jugoslovanski domovini. Bosna in Hercegovina obupano kličeta na pomoč. Neprestana ponižanja spremljajo zgodovino Hrvatov. Dalmacija gleda smrti v oči, od gladu in političnega preganjanja. Preko kršnih tal Istre stopa glad in smrt. Izgubili smo vero v upanje in sodstvo.« Dejansko so bili južni Slovani v najstrašnejšem položaju. Kolikor mož in fantov ni bilo v strelskih jarkih, vsi ki so bili narodno zavedni so bili v zaporih ali konfinaciji. Slovenija jo bila vojno ozemlje avstrijske armade. Sila avstrijskega generala jo rezala pravico. Vsaka najmanjša nacionalistična izjava se je smatrala za veleizdajstvo. Za vsak smostojen političen nastop so naši narodni voditelji tvegali svobodo in življenje. Vendar so Slovenski možje z nepopisnim junaštvom in borbo nadaljevali organizacijo in agitacije, prepričani, da bo iz krvi in trpljenja vznikla jugoslovanska svoboda. Neprestano so v svojih govorih to misel prenavljali. 12. junija 1917 je dr. Korošec na Dunaju v parlamentu izjavil: »Mi hočemo svobodo, če pa je to, kar mi hočemo veleizdaja. potem gospodje, Vam povem, da nimate dovolj v e š a I, da bi mogli obesili vse veleizdajalce, in da nimate dovolj pušk,
Fotoamalerji!
100 %no jamstvo
Vam dajem na film z občutljivostjo 28° Sch., 6X9 ali 4'/sX6, katere dobite v moji specijalni fototrgovini za 8'— Din
J0SK0 SMUC, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 6
Elektrika v Mežiško dolino
Po 42 hm dotgem vodu iz Velenja
Konec aprila je bila v Mežici komisijska obravnava, katere so se udeležili zastopniki banovinskih elektrarn, okrajni načelnik, lokalni činitelji in zastopnika rudnika v Velenju. Na komisiji je bila tudi zastopana generalna direkcija državnih rudniških podjetij iz Sarajeva, to pa zato, ker je glede na elektrifikacijo Mežiške doline treba preurediti transtormatorsko postajo v Velenju. Obravnava je glede zgradbe daljnovoda in elektrifikacije Mežiške in Mislinjske doline popolnoma uspela. Prav tako 60 zastopniki direkcije državnih rudniških podjetij uvideli koristi, ki jih bo imel rudnik v Velenju s povečano porabo velenjske elektrike. Zato so 6 svoje strani potrdili predlog, naj rudnik, in država na svoje 6troške napravita potrebne preureditve v transformatorski postaji v Velenju, tako da bo mogoče mežiški daljnovod napajati z elektriko iz velenjske centrale pod nafietostjo 20.000 V.
Komisija si je istočasno osvojila načrte za daljnovod, ki bo zgrajen v taki 6meri, da bodo mogli dobiti električno energijo vsi najvažnejši kraji v Mežiški in Mislinjski dolini, zlasti pa Slovenjgradec, tovarna v Guštanju in rudnik v Mežici. Rudnik v Mežici ima sicer 6am celo vreto vodnih in kaloričnih central, vendar mu radi ne-stalnosti vode, zlasti poleti in v 6uhih zimah, primanjkuje električne energije. Poraba energije se v rudniku leto za letom veča, tudi zato, ker kopljejo v rudniku vedno bolj globoke rove. Zato morajo postaviti vedno močnejše črpalke, ki pa potrebujejo večje količine električne energije. Letos v januarju 60 banovinske elektrarne zaključile pogodbo z rudnikom o dobavi električnega toka. Takoj za tem pa so začele opravljati potrebne meritve na 6vetu, f>o katerem naj bi šel daljnovod. V zadnjih dnevih so bili vsi načrti za daljnovod dokončani in sedaj so že prvi delavci na delu.
Poleg potrjenega daljnovoda, ki so ga začeli
fraditi, je bila še ena možna smer, ki bi šla čez t. Vid m nato skoraj v ravni črti čez dokaj visoke gore na Črno. oziroma rudniški žerjav. Ta možnost je bila takoj zavržena radi tega, ker bi šel daljnovod po razmeroma neobljudenem in za zgradbo daljnovoda zelo nerodnem ozemlju, kar bi povzročilo, da se daljnovod gospodarsko ne bi obnese!, kljub temu, da bi bil dolg le 28 km.
Daljnovod, ki so ga začeli graditi, je dobro tretjino daljši in meri okrog 42 km. Posebne prednosti te smeri leže v tem, da je omogočena z njo elektrifikacija Slovenjgradca in Mislinjske doline. Pravtako bo mogoče za Slovenjgradcem v bližini kmeta Anžiča potegniti poseben odcep proti Dravogradu in naprej do Mute. V tej dolini je sicer že nekaj malih hidrocentral, ki pa večinoma služijo le za lastno porabo, tako da z njimi samimi te doline ne bi bilo mogoče eiektrificirati. Tega odcepa do
Dravograda in Mute, ki je dolg 20 km za 6edaj še ne bodo gradili, vendar bo prišel na vrsto v prihodnjih letih.
Daljnovod v Mežico bo šel od preurejene transformatorske postaje v Velenju mimo Škal po dolini naprej. Nato bo zavil čez Plešivec v dolino Velunje, nakar bo križal zahodno od Graške gore razvodje med Savo in Dravo ter šel na Sv. Miklavž, Podgorje in Stari trg. V nadaljni svoji smeri bo šel zahodno mimo Slovenjgradca proti Kotljam na Guštanj, odkoder bo šel na Dobjo vas, kjer bo zavil v smeri proti jugozahodu ter šel preko Leš na Polano in rudniški žerjav pri Mežici. Daljnovod bo do Slovenjgradca imel v glavnem smer proti 6everu, nato bo šel do Dobje vasi v smeri proti zahodu, nato bo pa zavijal proti jugu, tako da bo šel v glavnem okrog Oršle gore. Ne glede na to, da poteka ta daljnovod po gosto naseljenih krajih, bo poleg rudnika velik odjemalec toka tudi gu-štanjska jeklarna. Za Leše pa pomeni elektrifikacija marsikaj zlasti radi tega, ker imajo izredno lepo lego, ki je primerna za počitniške kolonije.
V	ta namen so na razpolago tudi hiše opuščene rudarske kolonije.
Gradbena dela za daljnovod so se že začela, potem, ko je bilo opravljeno pripravljalno delo.
V	to je 6padala razmestitev skladišč, iz katerih bodo dobivali delavci vse za gradbo nujne potrebščine. Na progi tega daljnovoda je sedaj postavljenih že 12 skladišč. Z gradbenimi deli so začeli v treh skupinah, od katerih ima vsaka v delu poseben odsek proge, ki meri približno tretjino cele dolžine daljnovoda. Prvi odsek sega od Velenja do Slovenjgradca, drugi od Slovenjgradca do Dobje va6i pri Guštanju, tretji pa od tod naprej do rudniškega žerjava. Povsod tam, kjer gre daljnovod skozi gozdate predele, so morali gozdove izsekatl v 20 m širokem pasu. radi tega, da se za vedno prepreči, da bi moglo pasti kal<o drevo na daljnovod in s tem povzročiti kratek stik in prekiniti tako delovanje daljnovoda. V6i ti gozdni izseki 60 že očiščeni in sedaj se vse tri skupine pečajo s tem, da v kamenitem svetu razstreljujejo jame, v katerih bodo postavljeni drogovi daljnovoda. Ko bo to opravljeno bodo razvozili drogove, jih sestavili, postavili, zakopali in utrdili. Delo bo šlo hitro izpod rok, tako da bo daljnovod dograjen že do konca meseca junija.
S tem delom so banovinske elektrarne zopet napravile važen korak naprej. Njih uspešno delo je najlepši dokaz za stremljenje banovinskih elektrarn, ki hočejo v teku let izvršiti 6voj tako važni elek-trifikacijeki program z namenom, da bi sleherna slovenska hiša mogla hiti deležna koristi, ki jih nudi električni tok."
Dobri pasti za zobe
y Obloga ali film ja lij začetek zobnega i* kamnain gnilobe • f" zato - vedno ob-loge proste zob®
(DID(D2>
pasta za zobe
da bi mogli pobiti vse Slovence, Hrvate in Srhe, ki zahtevajo skupno svobodo in v tem skupnem delu združiti svoje blagostanje. »Dr. Krek jc oh tisti priliki izjavil: »Nikdar ne bo umrla ideja, da smo Slovenci, Hrvatje in Srbi eno, in da spadamo v eno državo in zato moramo priti do skupnosti.«
0'im strašnejše je razsajal vojni režim po slovenski zemlji, tem odločnejši so bili naši politični preroki. V najžalostnejšem trenutku, je dr. Korošec ob grobu prerano umrlega dr. Kreka zaklical: »Dvignite glave, ker približuje se naše odrešenje.« 22. januarja 1918 jo v dunajskem parlamentu dejal glasno: »J u -g o s lo v a n s k i m narodom, jugoslovansko državo!« Glejte tako je rastel naš narod in državna misel, tako jc nastala majska deklaracija, ki nas je privedla v Jugoslavijo.
Dragi bratje preko morja! Letos 29. maja zvečer bodo na vseh slovenskih hribih in gričih goreli kresovi in naslednji dan 30. maja bodo vsi slovenski kraji na zborih, v sprevodih, na akademijah in predavanjih, s pesmijo in godbo, zastavami in cvetjem proslavljali spomin na tiste junaško dni naše zgodovine. Kot je pred 20 leti s silo orkana majniška deklaracija šla od ust do ust in prebudila zadnjega pastirja v slovenskih planinah, in ženico v naših kočah, tako ho 20-letnica znova utrdila v nas prepričanje, da smo Slovenci v Jugoslaviji dobili svojo materno državo. Ti ognji, ki bodo goreli v počastitev naših junakov in političnih voditeljev bodo dvignili naša srca, da v nobenem težkem dnevu ne bomo klonili, ampak zvesto čuvali naravno resnico, da moramo le v zvezi in sodelovanju s krvnimi brati Srbi in Hrvati hraniti in ustvarjati srečnejšo bodočnost Slovencem.
To spominsko slavnost more spremljati lo prošnja in želja v Jugoslaviji vselej razboritih in plemenitih voditeljev in državnikov, ki bodo resnično potrebe Slovenccv spoznali in jih z bratsko ljubeznijo uvaževali.
Dragi rojaki, izseljenci! Vsi Slovenci po širokem svetu naj nas združi majniška deklaracija kot nekdaj v ljubezni in navdušenju za naš dom in rod z slovenstvom in Jugoslavijo.
Netočna vest
V poročilu o obisku jugoslovanskih časnikarjev v Italiji poroča »Jutror, da so gostje obiskali tudi mesto Sabando, kjer jih je pozdravil ondotni župan. Za pozdrave, pravi »Jutro«, se je zahvalil urednik »Slovenca« Košiček.
Ker se od »Slovenca« ni nihče udeležil izleta v Italijo, »Jutrova« vest ni točna in gre po vsej priliki le za urednika »Jutra« g. Božidarja Borka, ki potuje z jugoslovanskimi časnikarji po Italiji.
Poštarji pri ministru
dr. Kafudjerčiča
Širša seja uprave Združenja poštnih uradnikov dne 9., 10. in 11. maja v Belgradu, v kateri so zastopane banovinske sekcije po svojih predstavnikih, je pretresala vsa važnejša stanovska vprašanja. I olcg notranjih problemov organizacije, ki so bih na tej seji rešeni, je širša uprava soglasno ugotovila:
1.	Plače poštnega osebja, posebno onega v nižjih skupinah, ne zadostujejo niti za najnujnejše zivljenske potrebščine. Vsled tega je osebje preza-dolzeno in ne more izpolnjevati svojih obvez. Poleg nizkih plač vpliva neugodno na razmere uslužbencev tudi dejstvo, da v p. t. t. stroki ne dobivajo niti onih pravic, ki jih zakon in uredbe predvidevajo.
2.	Radi nezadostnega števila manipulativnih uslužbencev je osebje po poštah z delom preobremenjeno, kar je privedlo do podaljšanja poslovnega ča6a na 10 ali več ur in do prekomerne utrujenosti, ki povzroča zlasti uslužbencem v blagajniški službi tudi materialno škodo.
3.	Žensko osebje tvori okoli 40% celokupnega uradniškega osebja v p. t. t. stroki in opravlja vse posle kaleor njihovi tovariši. Kljub temu prejemajo poročene uradnice skoro za polovico manjše dohodke kot njihovi tovariši uradniki.
Ne glede na materialno zapostavljanje je žena v p. t. t. 6troki prizadeta tudi po uredbi o organizaciji ministrstva pošte, telegrafa in telefona, po kateri sme biti v tem resoru največ 30% osebja ženskega spola. Dokler se njihovo število v stroki ne zniža izpod 30%, je ustavljen vsak sprejem žensk v poštno službo. Zapostavljene so ženske tudi pri napredovanju in pri imenovanjih za upravnike pošt.
4.	Imamo veliko število uradnikov in uradnic, ki čakajo tia napredovanje, dasi je preteklo že več let, odkar so izpolnili zakonske pogoje za napredovanje.
5.	Nepravično in nesocialno je, da morajo ptt. uslužbenci opravljati težke delikalne in odgovorne posle podnevi in ponoči, da delajo tudi ob nedeljah in velikih praznikih, v času, ko drugi uslužbenci počivajo, in da prejemajo za njihovo nadurno delo malenkostne (nočnine) ali pa sploh nobenih nagrad.
Da se izboljšajo te razmere, je izročila širša uprava dne 11. t. m. resolucijo g. ministru pošte dr. Kaludjerčiču, ki je oh tej priliki izjavil članom širše uprave, da se bo vsestransko zavze! za po-voljno rešitev vseh teh problemov.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in
glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joželova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče..
Otf. reg. 8. te. 90474/13,
Drobne novice
Koledar
Sobota, 15. maja: Izidor, kmet spoznavalec; Zofija.
Novi grobovi
+ V Ljubljani sta umrli: Gospa Klotilda dr. Jamškova, vdova po odvetniku. Pogreb bo v nedeljo ob 4 popoldne. — Gospa Marija J u v a n , posestnica in gostilniiarka. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj jima 6veti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
— Nov doktor vzhodnega bogoslovja. Na Ori-
entalnem institutu, papeški univerzi v Rimu, je dne 8. maja bil summa cum laude promoviran za doktorja vzhodnega bogoslovja (rerum orientalium) g. dr. p. Tomaž Kurent, cistercijan v Stični. Njegovo znanstveno delo o primatu rimske cerkve v IX. stoletju: »Nauk sv. Cirila in Metoda in sv. Nikolaja I.« bo Se to poletje izdala Velehradska akademija. Mlademu znanstveniku iskreno čestitamo.
= Odvetnik g. dr. Josip Juhart je vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Celju, g. dr. Vladimir Suklje pa s sedežem v Ljubljani.
= Sodniški izpit 6ta opravila včeraj pred komisijo apelacijskega sodišča v Ljubljani sodniški izpit z dobrim uspehom gg. dr. Janez Šketa in Kazimir Modic, oba 6odna pripravnika pri okrožnem sodišču v Celju. Mladima pravnikoma iskreno če-stitamol
i tU ne smejo Selila?
Nikomur ni starost zapisana na čelu, ne možu, ne ženi. Nikdo ne more tega razbrati. Tudi šef ne. Kdor dobro izgleda in krepko dela, je mlad. Težki časi? Mladostno sveži jih laže prebijejo. 1000 priznanj za mladosten izgled po
BIOMALZ
Posknsna doza Din 12*50 v lekarnah.
—	Razpisana zdravniška mesta. Banska uprava je razpisala v banovinski bolnišnici v Mariboru tri mesta zdravnikov uradniških pripravnikov, v banovinski bolnišnici v Celju pa eno. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kraljevski ban6ki upravi dravske banovine v Ljubljani do 30. maja 1937.
—	Izlet v Belgrad in Šumadijo. Na številna vprašanja glede izleta, ki prihajajo vsak dan, pojasnjujemo sledeče: Tega izleta 6e lahko v prvi vrsti udeleže člani Zveze absolv. kmetijskih šol, ker ta organizacija izlet prireja, vendar se more pridružiti vsak kmečki človek in je že veliko prijavljenih izven članstva ZAKS. Ženske se tega izleta ne morejo udeležiti. Z doma gremo 27. junija zvečer z brzovlakom iz Ljubljane in pridemo v Belgrad ob 7 zjutraj dne 28. junija. Dva dni je določenih za ogled mesta in rarmh narodnih in kmetijskih ustanov. (Kmet. odd. vseučilišča; posestvo, hlevi in vinska klet Nj. Vel. kralja na Top-čideru itd.) Tretji dan obiščemo grob kralja Aleksandra na Oplencu, kjer si ogledamo posestvo, go-sjiodarstvo in vinske kleti Nj. Vel. kralja ter okolico. Četrti dan 1. julija bomo v Kragujevcu, kjer 6i ogledamo kmetijske šole in kmečka posestva ter nekaj srbskih narodnih spomenikov. Isti dan zvečer 6e vrnemo v Belgrad in napravimo izlet z ladjo po Donavi in Savi ter 6e z nočnim brzovlakom vrnemo domov in pridemo v Ljubljano okrog 9 dopoldne dne 2. julija. Za vso vožnjo, hrano, prenočišče in razne vstopnine je plačati Din 350. Za člane Zveze absol. kmet. šol Din 300.) Vsakemu prijavljencu pošljemo položnico za plačilo obro-kov. Kdor bi 6e rad izleta udeležil naj se takoj
Eriglasi na tajništvo Zveze absolventov kmet. šol, jubljana, Tyrševa 29/1 ali voditelju Ovseniku Janezu, Predoslje pri Kranju, kjer bomo prijavljanje kmalu zaključili, da izpoelujemo vse potrebno za ta izlet.
Tschamba Fii Vam naredi vneto, rdečo kožo rjavo in prožno. Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ul. 5.
—	Vremenska napoved. Evropa: Visok zračni pritisk z deloma oblačnim vremenom se zadržuje nad južno in jugovzhodno Evropo. Depresija z oblačnim vremenom in tuintam z dežjem vlada v ostalih delih. Jugoslavija: Prevladuje jasno v večji vzhodni polovici in oblačno v zahodnih krajih. Toplota se je malo zvišala. Minimalna Plevlje +6, maksimalna Belgrad 29. Napoved za danes: Prevladovalo bo jasno. Toplota se bo še dvignila.
—	Izlet v Postojnsko jamo v nedeljo 23. maja 1937. Prijave sprejemajo do 15. maja prireditelj združenja žel. uradnikov, Ljubljana, Kolodvorska ul. 34; trgovina Tičar, Šelenburgova; Goreč, Tyr-ševa; Patischin, Wolfova ulica; v Mariboru gosp. Verhovšek. glavni kolodvor; v Zagrebu Slovenska čitalnica. Narodni dom. Radi velikega zanimanja se prijavite takoj ter ne zamudite te prilike prvega društvenega izleta v Postojno.
Perzijske preproge
i krasne stare 1n nove »o nizkih conah na prodaj. Resni interesenti vanljeni Ogled pri
Orient*Karpet v paia» ounav
Ljubljana, Beethovnova ulica 14/11., vrata St. 22
— Nove knjige! Grivec, Kristus v cerkvi, vez. 60 Din, — P. Krizostom, Otroške igrice, zvezek 5,
6, 7 po 4 Din. — Weiser-Lovrenčič, Najmlajši poročevalec, 36 Din. — Kastner-Kunčič, Emil in detektivi, 45 Din. — Bevk, Lovski vodič, 10 Din. — Vatovec, 140 let slovenske žurnalistike, 12 Din. — Izseljeniški koledar 1937, 20 Din. — Dr. Ocvirk, Teorija primerjalne literarne zgodovine, 60 Din. — Casson, Umetnost govora, 60 Din. — Bodanius, Knjiga o vedenju in odlični družbi, 80 Din. — Griv-ški, Ogorki, črtice, 10 Din. — Zeman, Polkovnik Švec, 65 Din. — Priol, Škropljenje sadnega drevja 10 Din. — Dr. Opeka, Rimske šmarnice, 15 Din, vez. 22 Din. — Boršnikova, Aškerčeva bibliografija
(4. štev. Časopis za Z. N.), 40 Din. — Lavtižar, Marijina božja pota, IV. knjiga, 35 Din. — Knittel-Premru, Terezija Etienne, roman, 80 Din. — Epih Tilen, Fido, zgodba o ubogem psu, 20 Din. — Fink Zbirka važnejših novih naredb in odredb za narodne, meščanske in druge šole, 25 Din. — Zbornik znanstvenih razprav, letnik XIII., 60 Din. — Bajič, Uredba o minimalnih mezdah, kolektivnih pogodbah in poravnanju in razsodišču 8 Din. — Skuhala, Lepa si, lepa si, roža Marija, šmarnice 18 Din, vez. 26 Din. — Rambert-Debevec, Svizer z ovratnico, roman iz živalskega sveta, 80 Din. — Dr. Lenček, Problemi filma, 10 Din. — Vse ta knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
Oglase ja
binkoštno izdajo
„Slovenca
a
sprejema naš oglasni oddelek v Ljubljani,
Mariboru in Celju
do danes opoldne.
—	Nevaren požar. Iz Hotedržice nam poročajo: Tukajšnja posojilnica ima svojo hišo, v kateri je pošta, občinska pisarna in mlekarna ter tri stranke. Nedavno je zvečer ob pol 11. začel goreti lesen balkon pri hiši. Ogenj se je hitro razširil in uničil ostrešje, eni stranki je zgorelo vse, pa tudi druga stranka je utrpela občutno škodo. Posojilnica ima na hiši škode okrog 30.000 Din, zavarovana pa je bila le za 9000 Din. Kakor vse kaže, je ogenj podtaknila zlobna roka.
—	Putnikov izlet za binkošti s posebnim vlakom v Trst Opiozarjamo vse udeležence tega izleta, da je vozni red spremenjen in vlak odhaja iz Ljubljane ob 5.42, kakor je bilo prvotno objavljeno. Prosimo, da bodo vsi udeleženci na kolodvoru že ob 5.15 zaradi kontrole.
—	8 evharističnih himen. Za godbo na pihala j>riredil in izdal Ivan Tramte Cena kompletni godbi (20 instrumentov) 60 Din. — V priročni obliki in lepem razločnem tisku so prirejene sledeče pesmi: 1. Saviniek, Rešnje molimo Telo; 2. Hladnik, Krasota Jezus, angelska; 3. Mav, Moli zemlja; 4. Hribar, Jezusa ljubim; 5 Potočnik, O kam Gosp>od; 6. Adamič, Knezi rajski; 7. Foerster, Ti o Jezus srčno mili; 8. Sattner, Povzdigne se srce. — Pričujoči
napevi se bodo posebno porabili pri procesiji na praznik presv, R. T„ ker se posvetne koračnice v smislu knez. škofijske odredbe pri sličnih prili-likah ne smejo več igrati. Opozarjamo naše godbe, da si jih pravočasno nabavijo in do praznika nauče. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Otvoritev brzojava in telefona pri pogodbeni državni pošti Vurberg pri Ptuju. Dne 7. maja t. 1. je bila pri jx>godbeni državni pošti Vurberg pri Ptuju otvorjena telefonska centrala in brzojavna postaja s telefonskim obratom.
—	Vid vaših ofi si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanemu optiku, Stari trg 9. Ljubliana.
—	Pri zaprtju, motnlab v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«,
Ljubljana
V soboto, dne 15. maja.
Gledališče
Drama: Sobota, 15. maja: »Rivala«. Red B. — Nedelja, 16. maja: »Matura«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ponedeljek, 17. maja: »DR«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Torek, 18. maja: Zaprto.
Opera: Sobota, 15. maja: »Car Kalojan«. Premiera. Premierski abonma. -— Nedelja, 16. maja ob 15: »Veseli studenček«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20: »Plamen«. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Ponedeljek, 17. maja: »Pod to goro zeleno...« Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. — Torek, 18. maja: Zaprto.
Cerkvena glasba
Cerkev sv. Jožela. Jutri ob osmih slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa Stella maris z orkestrom, zložil P. Griesbacher, kakor tudi graduale in se-kvenco. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zložil M. Brosig. Tantum ergo, zložil St. Premrl.
Cerkev v Križankah. Jutri ob pol enajstih slor vesna sv. maša (pridiga odpade). Izvaja se: Missa in hon. St. Aloysii, zložil V. Goller. Graduale in se-kvenca, zložil P. Griesbacher. Po ofertoriju: Veni sanete Spiritus, zložil A. Foerster. Tantum ergo, zložil Fr. Gerbič.
Kino
Kino Kodeljevo. »Irena« (Zeraldina Katnik) in »Dva tekmeca« (Jackie Cooper).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Poizvedovanja
Izgubljen denar. Dno M. maja okoli pol 8 zjutraj Jo bila zsnbljona dennrnica s vsoto Din 3(0 na poli Gajova ulica ((od Dukičevoga bloka), Tyrševa cesta, Prešernova nllca do Marijinega trjfa — Denar jc bil težko zaslužen — lastnica, uboga delnvka, trpi ob čutno škodo. PoSteni najditelj naj izroči najdeno vsoto upravi .Slovenca«, Kopitarjeva ulica.
Birmovanie v ljubljanski stolnici o binkoštih
Na binkoštno nedeljo je v stolnici zadnja maša za vernike sploh ob 8. zjutraj. Ob pol 9. je zadnje obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni in ostane rezervirana le za birmance in botre. Ob 9. je pontifikalna škofova maša. Po maši ee ob 10. začne birmovanje. Botri naj počakajo z birmanci na svojih mestih v klopeh in ob njih, da jih reditelji uvrste. Ko so otroci birmani, gredo skozi za-kristijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristij-skim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je torej med vsem btrmovanjem le 6kozi glavna vrata, izhod le skozi stranska.
Ob 10. in pol 12. sta pri stranskem oltarju dve tihi maši za birmance in botre, ki dotlej še niso bili pri maši.
Zoološki vrt v LJubljani
odprt od sobote, 15. maja opoldne naprej. Opozarjamo zlasti botre in birmance. Vstopnina: odrasli Din 2'—, otroci Din l'—.
Na velesejmu, Latiermanov drevored
Zadnji blagoslov se podeli dopoldne trikrat: ob 11., ob 12. in ob sklepu birmovanja.
Popoldne 60 v stolnici ob pol 3. slovesne ve-černice. Nato je ob 3. birmovanje po gornjem redu. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Po birmi so slovesne litanije.
Na binkoštni ponedeljek je ob 10. pontifikalna maša. Po maši je ob 11. začetek birmovanja. Zadnji blagoslov je le ob 6klepu. Popoldne ni birmovanja.
Opomba: Birmanci morajo imeti v rokah birm-ski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Ko je ta birman, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Reš. Telesa, kjer se birmancu odvzame trak in se mu s čela obriše krizma. Botri naj skrbe, da prejmejo birmanci tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu birme. Znamenje za blagoslov ee da z zakristijekim zvonom.
*
1 V službi dobrega tiska. Danes, 15. maja, praznuje 25-letnico, odkar izvršuje upravniško poslovanje pri dnevniku »Slovenec« g06pod Fran Ferderber. Postrežljivi, uslužni in ljubeznivi gospod je dobro znan zlasti ljubljanskim naročnikom in odjemalcem lista, saj ima vse v natančni evidenci in točnem pregledu. Želimo gospodu jubilantu, da bi z isto vnemo in prav tako v čvrstem zdravju vztrajal na svojem mestu še leta in leta in se veselil napredka krščanskega dnevnika.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri in v ponedeljek v kapeli Vzajemne zavarovalnice obakrat ob pol sedmih.
1 Odpiranje in zapiranje trgovin ▼ Ljubljani. S 15. majem t. 1. stopi v veljavo naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic. V bodoče smejo biti v Ljubljani trgovine z mešanim, špecerijskim, kolonialnim blagom, trgovine z deli-katesami ter ostale trgovine z živili, kolikor ne veljajo zanje posebni predpisi, kramarske obratovalnice in branjarije odprte od 7. do pol 13. ter od 14. do pol 20. ure. Vse ostale obratovalnice pa smejo biti odprte od pol 8. do pol 13. ter pol 15. do pol 19. uro. Za vse trgovske obratovalnice pa velja poletni čas, ko se morajo trgovine v mesecih juniju, juliju in avgustu popoldne odpirati ob 15. uri in zapirati ob 19. uri.. Ob nedeljah in na vse verske praznike katoliške veroizpovedi, pa morajo biti trgovine ves dan zaprte. Kupujoče občinstvo se naproša, da upošteva novo naredbo odpiranja in zapiranja ter nakupuje blago le v času, ki je zgoraj določen. — Združenje trgovcev.
I Turistični odbor mesta Ljubljane prične danes, dne 15. maja 1937 s 6vojimi rednimi poletnimi promenadnimi koncerti. Drevi ob 20 bo igrala godba »Sloga« pod vodstvom kapelnika g. H. Sve-tel-a v »Zvezdi« koncert dr. Čerinove skladbe. Na ta način bosta mestna občina in »Sloga« obenem počastili 70-letnico zaslužnega glasbenika. Koncert do samo ob lepem vremenu.
V novo urejeni restavraciji Lloyd
za binkoštne praznike v so- Mfiiačbi linnrort boto, nedeljo in ponedeljek VUiaSRI KQillcf&
Botri in botrice, oglasite se v restavraciji Lloyd!
1 Nedeljski vozni red cestne železnice. Uprava cestne železnice v Ljubljani sporoča, da se bo od 16. maja dalje pričel redni tramvajski promet ob nedeljah in praznikih že ob 4 zjutraj, tako da bodo imeli nedeljski izletniki redne tramvajske zveze k vsem jutranjim vlakom. Ob nedeljah in praznikih odhaja prvi voz proti gl. kolodvoru iz Viča ob 4.30, iz Zg. Šiške ob 4.01, iz Most ob 4.29 in od dol. kolodvora ob 4.26, nato pa vsakih 6 minut. Izletniki naj zahtevajo od sprevodnikov, da jim izdajo povratni vozni listek za Din 2, ki velja tudi za povratek, ako se izletnik vrača isti dan. Dalje opozarja uprava, da so radi lažje orijentacije opremljeni vsi vozovi s številkami prog, po katerih vozijo. Proga Gradišče—Št.Vid ima št. 1, proga vojna bolnica mimo migistrata do glavnega kolodvora št. 2, proga Mestni trg — Dolenjska cesta št. 3 in proga Vič mimo glavnega kolodvora do splošne bolnice št. 4.
VELIKA IZBIRA VOLNE, SVILE ., OGLEJTE SI IZL02BEI
I Zoološki vrt v Ljubljani. Na radost mladine in odraslih bo zoološki vrt v Ljubljani začasno spet odprt. Dlakasta in pernata divjad naših gozdov bo razveseljevala obiskovalce proti skromni vstopnini. — Zoološki vrt na velesejmu, dostop iz Lattermannovega drevoreda, bo otvorjen v soboto, 15. maja ob 1 popoldne, na kar zlasti opozarjamo botre in birmance.
1 Združenje brivcev, frizerjev in kosmetikov v Ljubljani obvešča tem potom vse svoje člane na področju imenovanega združenja, da stopi dne 15. maja t. 1. v veljavo nova naredba o odpiranju in zapiranju obratovalnic, po kateri ie delo dovoljeno za vse kraje našega združenja od 7 in pol do 12 in od 14 do 19. Le ob sobotah in pred prazniki, ko so obratovalnice drugi dan ves dan zaprte, se sme delo vršiti z gornjim opoldanskim odmorom do 21. Tiskovino z izvlečkom te naredbe dopoš-ljemo vsem članom naknadno. Ljubljanske člane kakor tudi cenjeno občinstvo vljudno obveščamo, da bodo z dovoljenjem kr. banske uprave na binkoštno nedeljo in ponedeljek brivski in frizerski saloni izjemoma odprti od pol 8 do 12 dopoldne
1 Neznanec izpod Tivolija ie ni ugotovljen. Ljubljanska policija je pred težko uganko. V mrtvašnici leži truplo srednje starega moškega, ki se je pred dvema dnevoma vrgel v Tivoliju pod vlak, o katerem pa niso znani prav nobeni podatki. Pri njem ni policija našla nobenih pisem, nobenih listin, sploh ničesar, iz česar bi se dalo sklepati na identiteto pokojnika. Domneve so različne in v Ljubljani pogrešajo zadnje čase več moških in mla-deničev, ki so neznokam izginili. Nekateri so si truplo v mrtvašnici sicer ogledali, toda nihče med njimi v truplu ni spoznal svojega pogrešanca. Pač domnevajo nekateri, da je neki mlajši moški iz Trnovega, ki je zadnje čase trpel za opešanjem živcev, policija pa jc hkrati dobila dopis iz Skoplja, v katerem se javlja nekdo, ki pogreša svojega sorodnika. Opis tega sorodnika se točno ujema z zunanjostjo skrivnostnega mrtveca v tivolskem parku.
1 Nočni častivei vljudno vabljeni k nocojšnji Izredni molilvoni uri od 9 do 10. Vabimo tudi vse druge moške častivce presv. Zakramenta.
1 Za izlet na Koroško, ki bo jutri in pojutrišnjem so še trije sedeži prazni. Potuje se z udobnim, odprtini avtobusom. Cena vožnji, prehrani in prenočišču je 230 Din. V poštev pridejo samo tisti, ki imajo svoj potni list in vizum. Ostale informacije se dobijo danes od 10 do 12 dopoldne pri vodstvu izleta, Tyrševa cesta 29/1.
1 Botri in botrce! Najlepšo zabavo za vaše birmance boste našli jutri in v ponedeljek ob 3 v kinu Kodeljevo, kjer bo po znižani vstopnini na sjjoredu ganljiv film »Dva tekmeca« (Jackie Cooper).
1 Botri, velike fotografije po Din 4, če se pri nas slikate za karte. Foto Staut, Gledališka ul. 16.
1 V bufetu »Rioc pristna dolenjska, štajerska, dalmatinska vina. Liter Din 10 dalje. Cez ulico ceneje!
1 Razpis dobave. Mestno poglavarstvo razpisuje v »Službenem listu« kos 38 z dne 12, t. m. dobavo škropilnega avtomobila, pometalnega stroja ter raz-orača ter dobavo večje količine blaga in podloge za službene obleke, čevljev in službenih čepic, na kar se interesenti opozarjajo.
Maribor
m Na binkoštno nedeljo bo v stolnici prva sv. maša že zjutraj ob pol petih.
m Cestno policijski red sa binkošti. Ob priliki birme, ki se vrši v nedeljo in ponedeljek v stolni cerkvi, določa predstojništvo mestne policije v Mariboru glede dovoza in odvoza k stolni cerkvi sledeči cestno policijski red: Iz I. okraja desno od Slov. ulice, II. okraja levo od Aleks. ceste, III. in IV. okraja desno od Samostanske ulice dovoz po Slovenski ulici, Gosposki ulici in Ulici 10. oktobra, odvoz po Gledališki ulici. Iz II. okraja desno od Aleksandrove ceste, iz V. okraja in IV. okraja levo od Samostanske ulice dovoz preko Glavnega trga in Stolne ulice, odvoz po Orožnovi ulici. Ta red velja za avtomobile in druge zasebne vozove.
m Dekliški krožki KA na Betnavi imajo na binkoštni ponedeljek popoldne ob dveh v parku na Betnavi svoj skupen sestanek. V slučaju slabega vremena sestanek odpade. Vabljene vse članice mestnih, kolonijskih krožkov in studeniške-ga krožka!
m SSK Maraton priredi na binkoštni ponedeljek izlet v Središče ob Dravi. Udeleženci naj se zberejo ob 10 dopoldne na Livadi, odkoder bo skupen odhod. Na Livadi se bodo tudi razdelili dresi.
m Izletniki v Postojno se opozarjajo, da se morejo na binkoštno nedeljo, takoj po prihodu posebnega vlaka v Postojno udeležiti sv. maše, ki se bo služila ob desetih dopoldne. Podrobnosti se bodo udeležencem six>ročile v vlaku. Tudi Be bo na binkoštno nedeljo zjutraj v frančiškanski cerkvi ob štirih pred odhodom posebnega vlaka delilo sv. obhajilo za Izletnike, ki to želijo.
m Ekspozitura 0UZD v Mariboru opozarja člane OUZD, da se množijo slučaji, da na potrdilih delodajalca, s katerimi se bolni člani zglasijo pri zdravniku, ni naveden pravilen naslov. Radi tega se često pripeti, da zdravnik pri obisku na domu, zastonj išče bolnika na navedenem naslovu, pri čemer zgubi dragocen čas, bolnik sam pa trpi radi zakasnele zdravniške pomoči. Delodajalci naj se zato pri pri izdajanju potrdila o zaposlenosti vedno prepričajo o pravilnosti,, naslova, pa tudi zavarovanci naj se v lastnem (interesu zato pobrigajo.
m Smrtna kosa. Na Koroški cesti 46 je umrla 84 letna Terezija Pičko. Naj v miru počivjilmiri
m Otvoritev kolektivno razstave akademskega slikarja prof. Alberta Sirka bo v nedeljo, 16. maja ob 11 dopoldne v Kazinski dvorani. Razstava bo odprta do 27. maja vsak dan od 10 do poli in popoldne od 3 do 6.
m Gostovanje v gledališču. Drevi gostuje v mariborskem gledališču v partiji Sou Honga v opereti »Dežela smehljaja« tenorist zagrebške opere g. Stjepan Ivelja. Veljajo znižane cene.
m Birmanske ure, verižice lahko nabavite ▼ nedeljo dopoldne pri grajskem urarjn Janu. m Vinotoč odprt! Rupena — Košaki 30. m Zopet nesreča v tovarni. Kari Rus iz Pe-ker, ki je zaposlen v tekstilni tvornici Doctor in Drug je iz neprevidnosti prišel z roko v valčni močilni stroj, ki mu je zmečkal levo roko do sredine podlaktnice. Ponesrečenca so reševalci, ki so bili takoj poklicani, prepeljali v bolnišnico.
m Dva utopljenca v Mnri. Mura je pri Gornji Radgoni na avstrijski strani naplavila žensko truplo. Ugotovili so, da gre za kako 21 let staro dekle. Istega dne so orožniki iz Mure na naši strani izvlekli truplo kakih 25 let starega moškega, ki je imel na sebi sivo obleko, temno kravato in visoke čedne čevlje. Obe trupli sta že razpadali. Dosedaj še niso mogli ugotoviti identiteto utopljencev.
Cetie
c Delovni čas v trgovinah v Celju ostane do* sedanji. V četrtek zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma v Celju sestanek vseh celjskih trgovcev, ki je imel namen odločati, ali naj ostane red zapiranja in odpiranja trgovin dosedanji ali naj se spremeni tako, da bo podaljšan delovni čas. Trgovci so se soglasno odločili, da ostane poleti in pozimi dosedanji odpiralni in zapiralni čas, in sicer od pol 8. do pol 13, in od 14. do 18., v sobotah zvečer in dnevih pred prazniki pa do 19. ure. Ta red velja za vse trgovine v območju celjske občine.
c Celjani in okoličani prijavite se takoj za opereto »Cavelleria rusticana« in »Glumače«, ki jo bo pela ljubljanska oj>era koncem meseca maja v mestnem gledališču, ako se prijavi do 18. maja zadostno število poslušalcev .
c Naše planine. V Logarsko dolino je šele sedaj stopila pomlad s svojim prvim korakom. V Logarskem kotu pod slapom Savinje pa je še vedno ztma, prav tako tudi na Okrešlju, ki je še odet v snežni plašč. Pot proti Okrešlju pa je večji del že kopna, ker se vije po solnčnem pobočju. Korošica |e pokrita še s 400 cm debelim snegom, prav tako 7? , a Planina- O«1 binkošti dalje bo oskrbovan Aleksandrov dom v Logarski dolini, razven tega tudi Fnšaufov dom na Okrešlju, Kocbekov dom na Korošioi in tudi koča na Golčki planini.
° Umrla ie v celjski bolnišnici Gobec Marija, 39-letna žena poslovodje iz Škal pri Velenju. Naj počiva v mirul
c Uboj Bosanca. Pred desetimi dnevi smo poročali v »Slovencu«, da je v pijanosti ubil pri Sv. Junju ob juž. žel. Matoševič Fran svojega tovariša Ivana Debelaka. O tem uboju smo dobili še nekaj podatkov. Očividci odločno zanikajo izpoved Ma-toševiča, da je storil to dejanje v silobranu, ker so videli, da je Matoševič tekel za Debelakom kakih tristo korakov in ga potem od zadaj udaril s kolom tako močno, da mu je prebil lobanjo. Tudi obdukcija je pokazala, da je dobil nesrečni Debelak udarec od zadaj. — Debelak je bil poročen in j« imel svoje posestvo v Bučicah pri Travniku.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.30 »Za ceno življenja«, ob 14. matineja »Tarzan — zmagovalec«.