114
A. Debeljak: V srlegU.
In kadar pride dan za nas, vasujemo kot mladi, poljubčke vincu krademo, politiki v^^di!'^^?
^
In to je misel zadnja še, da je lepo na sveti: Sladko lagati vsenavskriž, pod krinko pa — živeti.
H. Debeljak :
U snegu.
Oren, volčji mraz. Korak opolzli škriplje,
ne škrta-li z zobovi zima-zver?
ne srečaš bitja živega nikjer,
v meglicah ivje z drevja se osiplje.
Povsod le biser, demant in dragulj, a tu — rubin, krvava lisa klije, okrog peščica puha še se vije; kdo ve, kod ziblje ropar se kragulj?
Pretresel me je v dušo grizki mraz. Meže ta hip uzrem Ujedo gladno: dolžnost, družabnost in obzir neštet.
Meže zapazim jasno v isti čas poletov prostih Sinjo ptičko jadno —¦ in raste, veča se rdeča sled.