rMk ^ m.ea«** V"* i. nrallllkof. ia praiaikav« toilj SatunUT* PROSVETA fc^VEAR XXVIII. Caaa lic ta J« HM al CMmm. _glasijo slovenske narodne podporne jednote mmMm mašim Jtiur* II itil »t ta« —^ _________ tu>—*■»• art „ c^; ^rnsr chicago, ha., petek, 12. aprila (april 12), 1935. Uradniški in upravniiki prostori: mi S. Laamdal« Ava. Offlca of Pubhcation: 2667 South Lawndala Ava. Tolopbona, Rockw.ll 490« -------rrr-r-i-----------rrrrr>»,»rnjj SubacrlpUoa 16.00 Taarij. STKV.—NUMIJER 73 Accoptanca far mailing at »pecial rata of po«taga provldad for I« aoction 1103, Aet of Oet. 8. 1S1T, authoriitd on Juno 14, 1010. icialno zavarovanje končno na dnevnem redu nižje zbornice ^cwdcalaki" voditelji dovolili 20 ur debate o Wagner-Lewiaovem zmaailu in amendmenti 10 lahko predlagani. Glasovanje o načrtu bo prihodnji teden.—Roosevelt upa, da njegov relifni program doseže višek v prihodnjem novembru; do 15. novembra bo tri in pol milijona brezposelnih delavcev na relifnem delu fashington, D. C., 11. apr.- itelji "nevvdealske večine v ,i kongrseni zbornici ao se raj končno zedinili glede pro-re, s pomočjo katere fcodo uaiii uzakoniti Wagner-isov načrt zavarovanja zo-brezposelnost in starostne-zavarovanja. Zaključeno je da nižja zbornica lahko tira dvajset ur o tem načr-in pravica amendiranja (po-vki in spremembe) je ostala mejena. Debata se je zače-danes, nadaljevala se bo ju-in zaključena bo enkrat prve j prihodnjega tedna, ko pride rt na glasovanje. I tem procesu debatiranja in ndiranja bodo radikalne upine poskusile vcepiti v na-točke iz Lundeenovega in nsendovega načrta. Predsednik Roosevelt je si-i a|>eliral na voditelje zbor-, naj se požurijo s tem na-m, da bo zakon socialnega varovanja čim prej sprejet, i v programu je se pet dru-važnih načrtov, ki morajo i sprejeti v tem zasedanju, fishington, I). C., 11. apr.— Mievelt je rekel včeraj na inferenci z reporterji, da upa, njegov program relifnega Ja doseže višek v prihodnjem ivembru. Predsednik je u-rjen, da bo 3,500,000 brezpo-Inih delavcev uposlenih pri Ifinih javnih delih do 15. no-mbra M5. Federalne agenture, ki imajo področju razpodelbo teh re-nih del, so že na delu, je re- I Roosevelt. Civilna delovna mada maldeničov bo povečana 600,000 m o/, in njen delož J'»nda za reHfna delajsnaša 600 Bonov dolarjev. Ylada bo Musila z uposlitvijo tudi onih "belimi- ovratniki", to je pi-Nttih delavcev. Predsednik tudl obljubil, da se bo admi-Hracija ogibala, kolikor bo Wde, preseljavanja delavcev kraja vkraj; brezpoeleni de-;'c' Mo večinoma uposleni v liC1 kr*iev, kjer so zdaj do- POUCIJA RAZBIJA STAVKO KOVINARJEV HOFITI SE DVIGNILI 64% LETA 1934 Vort - Skupni profili " Lr*f"vskih in |>rodukcijskih ^porai ij h,, H<* lansko leto zvi-r J ** nad protlti v prej-telu. Tako poroča Rocke-yVa N;'11 <-ity Hank of * Profili • teh korpo-" l 1!M znašali 640 ;J""'U- leto pa eno f ,,r'1" milijonov. I zimi j-"V^n^rje torej ni ta-»«bko hvaležni administraciji, ki 1 -»t»01, > 1 • krrae. proti vojašnici — Kapita-žavi. Ornec-okaj so pri-1 "to n#. rabi ko nove vo-volitvah so ialinti. farnih mI I-1'ti državna 'ia. Sociali-4 * y i«*ojze, star <58 let in doma iz Voiične vasi pri Zagradu. V Ameriki je bil 24 let in tu zapušča ženo, dva sinova, dve hčeri, mater, dva brata in tri sestre. Operacije Latrobn, Pa. — Mary Škodo se je morala že drugič podvreči težki operaciji, katero je srečno prestala in zdaj se zdravi doma. Morgan, Pa. — Frances. Sif-rar fPrevčeva Franca), članica društva 6 SNPJ, je morala Iti v bolnišnico St. Francis v Pittsburgh u. Nov grob v Kan Kanu Pittsburg, Kans. — Tu je u-mrl Andrej Setina, star okrog 60 let in doma iz Zbilj pri Smledniku. Bil je dolgo 'bolan na raku. Tu zapušča tri nečake. Nov grob v New Vorku Buffalo, ^ Y. — Tu je umrla Manica Pogačnik, stara 2H let. To j« že tretja Slovenka, ki je RESNICA O "SVO. BODI" DOLAR SKEGA TISKA St. Louia. — "Lastniki dnevnega časopisja so v svojem biz~ nisu za profit", komentira Rail-road Telegrapher, glasilo unije, o kapitalistični "svobodi tiska". Zanimivo je opazovati njih grmenje o "svobodi tiska", ki je takoj ogrožena kakor hitro se kaj zgodi, kar bi jih prisililo, naj bi svoje delavoe smatrali za ljudi m jim plačevali dostojne plače, Tedaj je "svoboda tiska" takoj v nevarnosti. "Kadarkoli se agodi, da bi resnica ali pa prinašanje resničnih poročil ogrožalo dolar, tedaj bo list, ki izhaja radi dolarja in služi dolarju, lagal ali pa potlačil resnične novice. Taki časniki se prav toliko upajo zameriti oglaševalcem kakor na primer delavec bossu. Ker izhajajo radi profitov, ao navadno prav tako sovražni delavskim unijam in kolektivnemu pogajanju kakor druge korporacije". BARONI KAVČUKA POZVANI V \VASHINGTON Wa*hington, D. C. —- Delavska tajnica Frances Perkins je v sredo povabila predstavnike treh družb v Akronu, O., za kavčukarske izdelke, naj pridejo na konferenco v VVashington. Kaj ima Perkinsova na dnevnem redu za barone kavčuka, ni bilo ob času te vesti še znano. Gre pa za preprečenje stavke pri omenjenih treh družbah v Akronu. uKlientr se ne bodo zredili Montezuma, Ind. — Ce bi v tej državi tudi za svinje tako dobro skrbeli ko skrbi* za brezposelne, bi najbrž ne bilo nobenih klobas, sigurno pa ne zabele. Ampak brezposelni niso svinje ... Unija foreaposelnih je odkrila, da v nekaterih krajih države dobe brez[K>selnl samo 40 ali 60 centov na teden jx>dpore od relifnih oblasti. — Roosevelt je menda meril svojo "sekuri-tetno" plačo |50 na mesec po relifnem kraju te države, avtni delavski odbor v novih eskapadah Stavka pri Hupmobile Co.; unijska kampanja pri Fordu O D B O R"KA PIT U-LIRAL Sovjeti odredili letalsko dolinost za komsomolce Moskva, 11. apr. — Sovjetska vlada je včeraj zaključila, da se mora vseh pet milijonov komsomolcev (mladinska komunistična organizacija) podvreči letalski dolžnosti. Vsi komsomolci in komsomolke se morajo vaditi v pilotiranju letal in parašutnem skakanju iz aeroplanov. Dečki in deklice v kornsomolski organizaciji so stari od 16. do 24. leta. GriAf rebelni general pobegnil Atene, 11. apr. — General Vlahos, ki je bil zapleten v grško vstajo zadrtji mesec, je včeraj ušel iz za|H>ra in odplul z umrla v tej naselbini v »adnjih |motornim čolnom na italijanske treh tednih. ' Dodekaneike otoke/ Nova lokomotiva, ki je prišla tf dni v promet v mo j«t»kl l(u»dji. Detroit. — (FP) — V avtni industriji ni vse tako rajsko lepo kakor radi zatrjujejo baroni ali pa njih lakaji, ki so še ni dolgo tega čestitali sami sebi ni porazu" delavskega unionir.ma v avtnih tovarnah. Po tovarniških volitvah so v javnosti trdili« da je Ameriška delavska federacija popolnoma bankrotirala In da je kljub vsem kampanjam o-hranila le senco v tej industriji. Situacija je tako dobro isglfr-dala za barone, da je njih *de-lavski" odbor že pričel sanjati o novi, po vladi protožirani in sankcionirani uniji, ki naj bi bila prva oflcielna instalacija fašizma. Pa je odbor z magnatl vred kmalu sprevidel, da se je v računih zmotil. Spoanal je, da je avtna unija močneja kakor je pa razvidno na površju in da je izid tovarniških volitev goljufiv. Prvotno Idejo za organiziranje "vladne" unije je iz tega ali drugega razloga opustil. Sedaj je prišel na dan z nič manj žlahtno idejo, ki naj postane meso in kri v projektirani "legislatu-ri za kolektivno pogajanje". Kakšna bo ta "legislatura", še ni prav točno znano. V načrtu mora vsekakor biti modelirana po "postavodajah", če je soditi po govoru R. L. Byrda, "delav skega" zastopnika v odboru, ko je govoril pred 3000 avtnimf delavci. Byrd, ki je bil pozdravljen s sovražnimi klici, je unionistom svetoval, naj grade svoje organizacije "izven tovarn" (kompa-nije grade svoje v tovarnah), ni ti naj ne skušajo z okupacijo "trlbunalov za kolektivno pogajanje". Ti tribunali so "bolj podobni legislaturam, kjer se sestajajo zastopniki raznih unij," I11 menda bo res tako. Sestajali ae bodo laihko, toda ne bodo imeli nobene legislatlvne pravice in še manj moči sklepati o stavki. To "leglslature" bodo v najboljšem slučaju podobne biblijskemu Babilonskemu stolpu; sigurno bodo pa pri "kolektivni" mizi mešali karte le zastopniki korporacij. Stara Igra v novi pozi. Pri Hupmobile družbi Je te dni zastavkalo nad 900 produkcijskih delavcev, ker je predsednik družbe odklonil pogajanje z avt-no unijo in Je poleg tega še odslovil voditelje odbora, ki Je prišel do njega. Njih glavna zahteva je odprava novega t>onu*ne-ga sistema, reduciranje prigan-iaštva, odmor za delavke In iz-boljšanje drugih pogojev, Zahte» vajo tudi znižanje delovnlka na :to ur v tednu brez znižanja pla/ To j<» prva stavka v tej sezoni, ki ae zna sporadično razširiti na druge tovarne. Kakega večjega stavkovnega vala v tej sezoni najbrž ni pričakovati, ker 7.a to je U' prepozno. S to Slavko Hku&a kooperirati tudi Mi« ha nk'4 Kducatlonal Hoclety, neodvisna unija, kateri oa organizator ADF DMIon nI hotel dati e-nega mandata v stavkovnem odboru.. Pri Fordu je pa v teku organi-zat'»ričria kampanja, ki je dobila nov zamah na posebni konferenci, ria kateri je bilo raatopanlh M organizacij sili delegati, Kam* | parijo vali federalna avtna uril-j ja št. 19,374. Kadi i zbornega j špionažnepa n|atema se kampan* 1 ta vrši pod z* mljo. Iz iat«>ga razlega ao tuli člani |»oznaril le a številkami In ne po imenih Fordovega špiorlažnega aistema ne prekaša niti vohunatvo v jeklar-ski industriji. Je najpopolnejši na sVetu. Kljub temu pa avtna unija raate v njegovih tovarnah Na tej konferenci je pr*edaed- LA GUARDIEVA ADMINISTRACIJA PRO TI STAVKARJEM New York. — LaGuardieva "liberalna" administracija na splošno ne postopa nič drugače napram delavcem, ki se skušajo organizirati ali so na stavki, kakor povprečna starogardistična Občinska vlada. To je sopet pokazala v tekoči stavki 2000 e lektrikov na mestni progi podzemske železnice, ki jo ima v nH jemu privatna družba. Stavka je za izvojevanje unij-ske lestvice pri tem javnem delu. Administracija bi lahko pri silila kontraktorja za instalira-nje električnih signalov, da bi plačeval "običajne" plače. A ji ni do tega. In ko so stavkarji te dni prišli v velikem Številu pred mestno hišo, kjer so demonstrirali ia avoje zahteve, so naleteli le na gluha ušesa. Predsednik zbornice Deutsch, ki je nadomestoval župana La-Guardijo, je stavkarjem rekel, kako to, da bi ne mogli živeti ob $16 ali $18 plači na teden. In ker so hoteli izvedeti za njegovo stališče o plačah pri javnih delih, je nekega predrznoža, ki mu je stavil to vprašanje, dal vreči iz zbornice, nakar so ga ostali unionisti pričeli zmerjati s — skebom. Deutsch je končal "razpravo" « zaključkom seje. Kontraktorske družbe plačujejo manj ko polovico unljske lestvice, čeprav so dobile delo po ponudbi, ki je bila nad dva milijona višja kot pa nekega "domačega" unljskega kontraktorja. V stavki pri National Riscut kompaniji je pa policija proglasila nekakšen prekl sod za več blokov veliko okrožje okrog tovarne. Nlkdo ne sme v bližino tovarne, kadar ae peljejo skebl na delo In t dela. Takrat so vse okoliške ultoe zaprte, Aeprav so mestne. Kljub temu pa stavkar ji upajo na zmago. okrevanje se nikakor ne moredvigniti Trgovinski barometer je padel več stopinj od novega leta NIZKE PLAČE, MAJHNA KUPČIJA 21 trupel nemikih vojakov našli v Franciji Pariz, 11. apr. — V gozdu blizu Chaulnesa ob reki Som me so lovci včeraj naleteli na strelski jarek iz svetovne vojne. V jarku je bilo 21 trupel nemških vojakov. Eden, okoatenjak je še stiskal puško v rokah In na lobanji je bila železna čelada. Kasneje je bilo dognano, da so bili Nemci v tem Jarku na ži vem zasuti med silnim bombar diranjem v jeaeni 1017. Tri velesile na sestanku v Italiji Angleži, Francozi in Italijani konferirajo |Štrena. Italija, 11. apr. — V tem starodavnem mestu, ki le ži ob slikovitem jezeru Maggio re, se je danes začela konferenca državnikov Anglije, Franci je in Italije z namenom, da ae »davijo nekak .program enotne akcije proti nacijaki Nemčiji, ki je pred nekaj t<«dni vrgla v koš verna Jako pogodbo in naznanila *plošno vojaško dolžnost. An glijo zastopata premier Mae-Donald in zunanji minister John Simon, Francijo premier Flandin in zunanji minister La val, Italijo pa Muaaolinf. Konferenca bo najbrž trajala tri dni. Prihodnji teden pa za^ne / zaaedanjeru svet Lige narodov v Ženevi, mk unije VVilliarn M< Kie nazta? Forda t "morikem", ker ae je nedavno /.aatrupil a cianidom 25-letnl l/oula 8herry, Umrl Je med premorom, ko je jedel luia h M< -Kie je rekel, da ae je a tem atru* |a#m zaatrupjlo že več delmcev jfovaem po krivdi družin«, f) For dovih (dačah je pa dejal, da ao na Hplošno še nižje kakor v drugih avtnih tovarnah, Pri b'or'Ui velika večina de|*v<'4»v zaaluži od (iet do šest dolarjev na dan, kar Je od 10'i do 50'; manj ko V drugih tovarnah, New York, — (FP) — Kljub temu, da bi gospa Okrevanje, znana soproga iz divjega zakona "Newdealovcev", že lahko shodila po dveletnem zdravljenju po najboljših padarjih v deželi, je še vedno paraliairana od mrtvouda. In tudi ne izgleda, da ji bodo znana zdravila glavnega padarja Roosevelta kaj pomagala. Vsa poročila izvedencev, ki skrbno pazijo na staro mater Depresijo in njeno pohabljeno hčer O. ter skrbno beležijo vae utripe in dihanje —- vsa njih opazovanja in poročila so Jako pesimistična. Nlajbolj (optimistični zaključki se glase, da nI nol>ene spremembe, namreč ne na bolje. In menda Je res nI, ne po božiču. Za božične praanlke Je bila trgovina res še precej živahna. Trgovci in prekupčevalci so si meli roke od aamega zadovoljatva in si pripovedovali, da so stopili na prag nove dobe. Hudiman je pa bil, da Je tisti mehurček počil kaj hitro in trgovina so je zopet sesedla na tla. To Jo namreč razvidno is najnovejšega poročila aveinega trgovinskega departmenta aa prvi del tekočega leta. Reakcija po decemberskem izboljšanju je prišla takoj v januarju, ko jo indeks, trgovinskega prometa zdrknil na 72, kar Je le tri točke nad barometrom v januarju 1OCM in šeat poln to v pod kujičljo v Januarju 1DH2, ko Je bilo vsaj navidezno doseženo dno krize. Podeželska trgovina, katere dober del imata v zakupu družbi Seara, Koebuck A Co. In Mont-gomery VVard, Je padla za 7% več kakor običajno v Januarju. Padec Je bil precej več ko običajno v tisti dobi, Promet obeh imenovanih družb Je v januarju padel za |>olovlco. Vsa trgovina na drtjbno Je lanako leto znašala 2M milijard 54H milijonov, kar Je približno tri milijarde In pol več ko leto prej. Pri tem je pa treba Jemati v obzir zvišanje cen in po-rastek prebivalstva. Končni račun nu Izkazuje nobenega izbolj. šanja, To priznava celo trgovinski departmant, ki pravi, da je to "le skromno zvišanje, u|h>-števajoč zvišanje cen nad cenami prejšnjega leta." In prvi meseci tega leta tudi ne daje upanje na Izboljša« nje, Železniški promet, ki je v bizniškili krogih smatran za najlndjši barometer trgovine na delado, se ni nič izlsdjšal nad prometom v Int^dobl lanskega leta. Vse *kupaj pok a/, u Je, da alahšala, kar IMiineni tudi manj dela v tovarnah In induartljah aploh, če ae razmerje med plačami In ceiy^ ml ne zaobrnejo. O kakšnem zvl* sanju plaf ni namreč nola«iiega »duha »ene pa vedno ladj ra-atejo. 1 Železničarji jn vladni tialuž* benri ao a I. aprilom aicer dobili |H»viaanje m pet odstotkov, Miroma vz|MMiUvit«v starih pla<\ ampak to je tudi vse. Na drugi atrani je bil pa znižan za-lužek nad 400,000 tekstilnim ra«» «»4 Cl*r» I7.M l»ar raa*. forvlg n «MkUM |k(4 fff »••' Cp «I|N« pO 4.*<-»<»ru U®v I« aa*ar«#4aaifc tlanfca* .. «« .r«4«j* H<.*"i'i»l I.UrtlM «i4.im (ftrUM. v«*U. dram*. tU i vrufi« |*«lljatatja I« » »luta)a. U * ariUtfl) v-kiiiiuo A4>«rtM.i.« rut— o« •»»•»•»■•"I-' vf U»m4 Nwl<>« i* *•», kar ima atJb • list.«« i 1'KOMVKTA l*17-i» Sa. Ia»n4al« A»a.. I Mcaf«. llllaafc MKMMKN Of TM rrUKKATKD PMBM ItS trtrti vsnt fsjo I j ta ct i in ortjje kot ao pri t «ik hm! m To|la ii zala (MMfrilm kako silno m direktna org. in farmarjev cialna kotitro striburilf? Mislimo d» bi sfertala), *m< itn ItValCel Ml -M-h -retUtev produkcij«- m di- dn^ft «l«»\tka. ki lir pritsici nntfju (marčna jo, \ mM i proilu« « n. pan k #ti i ihIU« Glasovi iz naselbin 8 konvencij« aoc. etraake Bridgeport, O. — Dne 67. a- prila ae je vršila konvencija sne. stranke za državo Ohio v Massil- | liko časa mu je dala, da je navil svoj "levi" in se odpeljal nazaj ; domov. Potem se ni več vrnil, --- , • kolikor je meni znano. Sedaj j« val denar nazaj. Delal sem ra- mrtev, čun brez krčmarja. Se bolj bol-1 Martin Krusic, 434. nega sem se naredil, dasi jo mo- „ ja glava te postajala lažja. Kon-| felavatca kultura in razmere sporazumov med glasilom in stranko v Nenr Vorku, kar se je tudi rešilo. Konvencijo je posetil Roy Mu rt, zelo dober govornik, in Datum v <4>l«t>alu, na primer i Marali kl. IV*'.I. pola« vateffa Intu M aaaku»u pomaal. da vam I* i tese-dami. Vse pravo bogastvo, vse prave vrednote so rezultat fizičnega in umskega dela. Delo je tvorec kapitala in ne obratno! Delavci v industrijah stvarjajo orodje in stroje in delavci s pomočjo orodja in strojev stvarjajo vse potrebščine in zgradbe. Farmarji , preskrbljeni z orodjem in stroji, pridelujejo živet in druge dobrine. Rudarji pod zemljo, opremljeni z orodjem in stroji, dobavljajo rude, ki so potrebne za izdelavo kovin'; drugi delavci pod zemljo dobavljajo premog, ki se pretvori v vročino in stvarja paro ter elektriko. Hrcz dela ni nič! Hrez dela človeškega uma in človeških rok bi bil svet Aa danes deloma puščava in deloma divja goščava. Dejstvo torej je, tla civilizacija, ves materialni napredek človeštva in vse blagostanje narodov aloni na delu v rudnikih, premogovnikih, rafinerijah, tovarnah, delavnicah vaeh vrst, na jailjih, v gozdovih, na cestah, železnicah itd. < C« bi bila človeška družita organizirana v prvi vrsti za produkcijo dobrin, bulancirano s porabo teh dobrin, bi bili vsi ljudje delavci in vsi konzumneti; vsa človeška družba bi bil en sam razred. Delavci v tovarnah bi zamenjavali svoje tlelo za delo poljedelcev, rudarjev, transportnih delavcev itd. in obratno. Zamenjava dela bi oila direktna. Vioikdo bi vzel, kar potrebuje — in nič več! —* in tako bi bilo zadoščeno vsem. Socialitirana distribucija dobrin ne potrebuje zlate valute ali kakršnegakoli drugega de uarja, ker ne pozna — posredovalcev, to jo trgovcev z dobrinami. Denar se je pojavil takrat, ko so se na svetu |M»javili trgovci. Ker pa je človeška družba organizirana v prvi vrati za produkcijo s dobičkont, to je za trgovino na debelo in drobno za privatni pro-fit, imamo v vsaki deželi veliko armado poare-dovalcev (trgovcev) med delavci v tovarnah, na polju in pod zemljo— in ti |>o*redovulči, kl ne proizvajajo notienih dobrin in ne povečajo iJogastva dežele, pravega bogastva, niti za trohico v očesu, jemljejo za svoje posredovanje največji delei dobrin! Delaš e- izdela suknjo za farmarja, ampak suknja roma od Poncija do Pilata prodno jo dobi farmar. I.astnik oblačilne tovarne jo proda z dobičkom veletrgovcu, veletrgovoc jo proda z novim dobičkom drugemu trgovcu, ta pa drugemu in ko naposled suknja doseže farmarja, mora furmar plačati poleg dejanske v red no« 11 blaga vse meti potjo nazidane dobičke in tovornimi. To je sistemi Knderick V. Waugh je nedavno izračunal, kilo ima največ dobička od živeža, ki ga farmar pridela in proda. Od vsakega dolarja, kl pa dela vre \ mestu jMitroši za živet, dobi farmar le m centov. Kdo vzame ostalih M cen-tov? Tcg.»vel, prekupcl, (Matrcdovaki in ra«. potiljfvalci! Torej ljudje, ki ne produclrajo niti centa vrednosti, temmv *anio vzamejo go-lovo od farmarja in podajo odjemalcu! Omeiijml VVattgh je izračunal, da je povprečna drutina v ameriških mestih |x»trolilu v zadnjem februarju 12111 mesečno za živila in t »d te v * ti je farmar prejel 1,» $»,77 _vse drutfo / u ;i. ■sredov ali m dobičkarji. /di a«, kakor da bi ljudte l>ili deca, kl si ne /nfi pomagati! Posredovalci se laido a*veda pridušali. tla brei njih bi bila distribucija trm nen.optaa. dni nastopajo kot veliki dt. brotniki člou^tva. ki ao almolutno |aitrebni Sev» la mi imtrebni v takeni oalovakem gtis|Ki * dur-M m Malemu l.ju^jt \ motih nr in »r.-jr thi) na firmo pr» Mvnt, ntn fieTt 'T*~ i»o rle>«»li hoditi \ mr^ta |h» obit ko Trgovci itll! L:, m Ionu. Delo je šlo naprej v har- ;čno je pnšd. ker sem poslal že-. Mn)|t Mich _ Zimska aefo. moniji. Na dnevni rod je prUla no ponj. Povedal sem mu, da na kulturnih prireditev in društ-tudl zadeva glede notranjih ne- sem bolan pa je rekel, da bom verjjh se bIjža koncu> in pa šel Asz dva tedna z 'drugim - zjmMki y naSi nm]m izletom'. Odločil sem se, bini nismo spali. K^uba št. 114 « 'ia LI« pododsek prvega ter Prišedši v Texas smo se naj- dram.sUa odseka obeh so bili za-prej ustavil, v Hustonu, potem ,enj v veljkj merj tako (la go Paul Poster, ki je obdržaval par pa v Galvestonu ob morju Me- H ,k jhimi močmi daIi na oder shodov v prid delavcem, zaposle- hiHkega zaliva. Postregli so dy# Hoda,nj dramj> w gta u nim v industriji kavfuka in te- nam prav dobro, nakar smo se ,{ aijajn0 leza. Prvi so se baš takrat pri- šl! kopat. Potem pa nazaj v Hu-( Q uap^'ni u,)riZoritvi delavske pravljali na stavko. Družbe so ston in na naš cilj, kamor smo dram, "Rd€£e r(&t" drM; 3 mar. zgradile visoke ograje in posta-j se pripeljali ponoči, tako da ni- ca jc" W|0 4e „bdirno r>oročano vile bodečo žico okrog svojih to- smo mogli opazovati pokrajine. y naAjh ,j8tih ka|t| bjla je res_ vam. Pripravljenih imajo mno- Naslednji dan so nas peljali po- triumfa|ni UHpt,h in st€_ go privatnih deputijay. Razsve- kazat razne farme katere so y|, UIka ge jfl Uen0 na. tlili so tovarniške prostore in,nam opisavali zelo rcxžnato češ juži, njenih pome,jivih prizorov. dvorišča ter pripravili postelje , da uspevajo sijajno in pridelek I)ober megec znej dne 7 a. za stavkokaze. Vsakega delavca se dobro proda. Ob reki Grande Ha nam je t nudi_ vprašajo, če hoče ostati v tovar-, so nam pokazali velike sesalke, ki , iz'redna njka ko 8m<> m „ ni v slučaju izbruha stavke, da, so vodo metale v kanale za na- UDri7oritvi težke socialne!! ^f, • . ,V0 , ' bodo vse zanj preskrbeli. makanje. Namakanje stane ^ j draL ^rHairy A^ '" -------^ Kotae poroča, če lg> stavka iz- lar za aker zemlje. Pokazali so je ^^ znanj ameriSki ^rama. PETEK. 12. buds več ko nepremišljeno kritika. Zavedati se moramo, ds naši kulturni poskusi so bili dobri, da niso bili zaman, da niso bili brez uspeha. Dokaz imamo v tem, da se je naša mladina poglobila v socialne drame in se zanima za delavsko kulturo, kajti ona sama je del delavskega razreda. Na*a dolžnost pa je, da ji damo vso naSo oporo !n vzpodbudo, tako da nas bo naša mlajša generasiju lahko nadomestila z uspehom s svojimi delavskimi aktivnostmi, tako na političnem kot kulturnem polju. Zato naj bo naše geslo: Le naprej, sinovi in hčere, po zavrtani pdti, mi starejši pa bomo stal! z vami, da čimprej i ridemo do skupnega ci-cja! Ka/kor drugod, se tudi pri nas dogajajo nepričakovane nesreče. Tu je nenadno umrl do-broznani rojak Paul Pristave, član društva Št. 121 SNPJ in pred leti tudi član kluba fit. 114 bruhnila, bo nastal tak boj, da nam le boljše farme. Ustavili ga zgodovjna ne pomni. j *nio se pri nekem farmarju, ki Konvencija soc. stranke je nam je povedal, tla je pred de-sklenila, da bo dala vso oporo,1 setimi leti začel z $2,500, sedaj kolikor je v njeni moči, v prid mu pa za njegovo lepo urejeno atavkarjem. (farmo ponujajo $85,000, kar je Konvencijo, oziroma zastopni- kajpak odklonil. In baš tako pri-ke, je nagovoril zastopnik izklju- Hko imamo tudi mi, so nam za- čenih jeklarskih delavcev iz njihove unije v Cantonu. Tudi tu bodo socialisti kooperirali v interesu jiitfzadetih delavcev. tiprejetih je bilo veliko važnih zaključkov in resolucij. Kar je važno, je sklep, da se je večina zastopnikov zavzela, da bo gledala, da se pomnoži armada novih članov v klubih in stranki, ; ter da bodo gledali, da se dobe finančni viri za vršitev organiza-toričnega dela. Nadaljni sklep se glasi, da mora v bodoče soc. stranka faktor. Na konvenciji smo bili štirje Slovenci, člani SNlPJ: Louis Zor-ko, A. Božič in Betty Bogatay iz Cicvelanda ter podpisani. Ker se prej še nisem nikdar ustavil v tem mestu, zato sem nameraval obiskati tamkajšnje rojake. Zvedel sem, da je v Masslllonu kakih 15 družin. Tudi sedaj mi ni t>ila dana prilika, zato sem o-blskal le par družin. V naselbini je društvo št. 516 SNtPJ in povedali so ml, da Je tam dobro polje za SNPJ in Prosveto. V dotični naselbini je industrlju jekla in železa ter par manjših tovarn. Mesto ima le|K> lego, je precej čedno, leži kakih 40 milj vshodno od Clevelanda, ima le-l>e ceste In skozi peljejo tri železniške proge. Vreme je bilo zelo neugodno tja in nuzaj. Ko sem prišel domov, sem izvedel, tla je Johna Smrekarja dne 4. aprila zadel mrtvoud In da je dne 7. aprila zjutraj umrl. Star je bil (H) let in dolgoletni član društva št. 13 SNPJ ter društva št. 28 KSKJ. Doma je bil nekje tal Eatične. Zapušča ženo, štiri hčere in dva sinova. Pred par tedni, ko je po dolgem brezdelju prejel prvo plačo v znesku $25, jo je zgubil, pa jo je proti odškodnini $5 na-za i dobil. Dela ni mogel tlolgo dobiti radi bolnih oči. Tako smo Imeli v manj ko dveh tednih dve žrtvi. Kakor sem prejšnji teden |>oroČal, je tukaj v rovu ubilo rojaka Joh»*i Kochevarja. Nihče ne ve kje ga čaka smrt ali nesreča. Zato |Mt pristopite v SNPJ, da boste pre-skrbljeni. JoNeph Snov. 13. Izlet v Dolino Klo (irande Arnia. Kani«. —• Itilo ie xredi mana 11*22. ko je prtfel k meni • zemljiški agent, ki mi je zače razkazovati slike tropičnih sade-1 t -v iz južnega dela države Te-' x»s v znani Dolini reke tira ode: .organizirali st« se dve družbi, ki proti odškodnini dolarjev |r valatc btdočvt kupre tja in t n- ij p i . -mer |e vkhtnVna hrana ln stanovanje Meni bo pa s »e to nudil Še Inilj poceni, mo tn 15 dolarjev. Tam te bil }$ nam In je ie kupil nekaj a-krov sveta, < V ne bi bil takrat že »tilem mesecev tta *tavki. me ne bi bil pregovoril, tako sem mu pa dal omenjeno vsoto "aa izlet." To je bilo tik priil veliko ih Jeljo, v«to 1 s m se z tlrttilno potLil k prija* telji m na obisk V 1.1 milj mlda-Ijen kraj. Sstati močan kdo izmed "izletnikov", kako to. ' Voznik je odgovoril, da je tam tako dober zrak, da nihče ne u-mrje! V 1.1 letih so imeli le dva tik Eugene 0'Niell. To delo je dala na oder naša mladina, naši mladi sinovi in hčere. Tudf ta igra je dala obilo užitka, ker ima močan sociaTni pomen. Da je bilo veliko zanimanja za u-prizoritev te drame, je bil dokaz velik poset na dan uprizoritve; dvorana je bila polna občinstva, kl je z navdušenjem sledilo napetim prizorom. Naši mladi diletantje so za svoje pohvalno delo želi zasluženi aplavz. Imel je veliko prijateljev, ker je bil priljubljen med rojaki. V Detroitu je bil več let in je delal kot avtomobilski mehanik pri znani korporaclji Gfcriferal Motors. Bolan je bil le 5 dni in je dne 7. aprila umrl. Tu zapušča ženo in eno sestro v farmarski naselbini Herietta, Mich., v sari domovini pa mater, brata in dve sestri. V imenu društva št. 121 SNPJ in kluba št. 114 JSZ in pevsikega zbora "Svoboda" ter naše družine izrekam soprogi in sorodnikom Naša publika je s ponosom dala naše globoko sožalje, pokojniku Izraz odobravanja naši energič- pa ohranimo trajen spomin! ni mladini, kar jo bo brez dvoma vzpodbudilo k nadaljnemu delu. Igra "The Hairy Ape" vsebuje osem sprememb ali scen. Naši mladini gre vse priznanje, ker se je lotila tako težkega dela; ta drama zahteva ogromnega dela tako v pripravah scenerije kakor tolmačenju posameznih vlog ter Igre kot celote. Naši Kar se tiče dela v Detroitu, se je v nekih strokah malo izboljšalo zato, ker je bil podaljšan avtomobilski pravilnik do 16. junija. Kaj 'bo po 16. juniju, tega nihče ne ve. Brezposelnih je še vedno veliko in je še vedno nad 40,000 družin na relifu. Dela ni mogoče dobiti. Mezde so jako nizke. 2ivljen-ske potrebščine pa so se zelo podražile, tako tudi stanovanja v nekaterih distriktih. Delavci gjj pač težko izhajajo v tej draginji. Vse hočejo podražiti umetnim potom, zaslužka pa le ni in bolj, ker nisem pričakoval, da Plače HO vedno iste kot so bi-so naši mladci in mladenke sploh Ile Pred enim a,i dvema letoma tegk zmožni. Vsled tega jim gre toliko več priznanja. Upam tudi, da se naša mladina dobro zaveda, da njen trud in požrt-vovalnost; nista bila zaman, kajti to delo, ki so ga oni dali na oder, je napravilo na nas močan vtis, ki nam ostane v trajnem spominu. . Seveda ne moremo govoriti o perfektnosti; te ni nikjer. Po-greške se doga jajo povsod, še celo pri poklicnih igralcih, zato se male hibe zlahka spregledajo pri-dljetantih ali amaterjih, ki gojijo delavsko kutttmrtz tjubeznl io nje same in z upanjem, da se delavske množice povzpno do točke, ko bodo znale v polni meri ceniti delavsko kulturo. Kritizirati je lahko, igrati na odru in pokazati življenje kot je, to ja pa druga stvar; tega večina izmed nas ni zmožna. Zato pa se ne strinjam z ostrimi kritikami, kajti treba je upoštevati vselej t^ržko delo naših diletantov in njih namen, da povzdignejo de-lavsko kulturo. Zato šteje vzpod ' r 1 " r-rr— — smrtna slučaja. Nekdo je umrl, m!adi di|etantje se niso strašili ki je tja prišel ie bolan, druge- težkega dela, ampak so sami pre-ga pa je konj ubil! skrbeli vse potrebne kulise in Opoldne smo obedovfli v goz- »cenerijo s svojim umom. du in sam predsednik zemljiš-; sem očaran, ko sem videl vse to 1 J ke družbe Parker nam je pri o-jogromno delo izvršeno, to tem-bedu govoril in pihal na srca, da ' bi Čim lažje dobil kaline na lfm. Fino namazanega jezika je bil. Cim smo se vrnili v naš "glaVni stan" (clubhouse), se je pritSela kupčija. Večina je kupila akrske parcele. Vprašali so tudi mene, de sem se že odločil, pa sem odvrnil, da moram prej ženo vprašat. Se dolgo so me pestili in znova razkazovali parcele. Končno so videli, da iz te moke* ne bo kruha in so se namah ohladili napram moni in pozdravi so končali, Zvečer ob desetih smo se "vkrcali" na vlak in se odbijali proti" Hustonu, tal tam pa naprej (ali nazaj?) proti domu, kamor sem dospel po enotedenskem "Izletu" na prijazni jug. Lahko omenim, da sem "tam doli" naletel na Slovenca Antona Stru-kla Iz Nevvburgha, Kans., ki je imel pet akrov zemlje. Povedal mi je, da namerava v kratkem dobiti k sebi družino, čim si še malo opomore. Tri ali štiri mesece pozneje jo je pa Tone že nazaj primahal, kajti reka Clran de je poplavilo vso okolico, le to- llalii«n*ki irrnttal llauirorrhi. naslednik t mbrrto I man m-1 •«4 l'lrt«N» •n preplulo Bodočnost bo pokazala, kaj se bo is tega skuhalo. Ceno hišam in zemljiščem hočejo na vsak način dvigniti, kupcev pa ni in veliko hiš je še vedno praznih ter s plankami zabitih. Apart-mentne hiše so še vedno napol pruzne ter domala vse v rokah reciverjev. Zakaj navijajo cene, tega nihče ne ve. Morda imajo na vidiku inflacijo dolarja. Upum, da nam bo naš delavski t i »k pravočasno o vsem tem pojasnil. Zakaj bf imeli še več skrbi? Saj smo sedaj dobili o-gromno posojilo, blizu pet milijard, ki bodo na razpolag*) "vsem" revežem. Vprašanje je, kdo bo prišel do tega korita. Skoro sem siguren, da delavci bodo jako malo deležni te velike potice, najbolj se pa bodo okoristili politični bosi in pa politična kampanja, ki pride prihodnje leto, ko se bodo vršile predsedniške volitve. Lahko je govoriti o ogromnem posojilu in milijardah. Vpraianje je, kdo bt) vse to plačal. Odgovor je čisto enostaven: te dolgove Irndo plačali delavci! I^etos in prihodnje leto nas še ne bodo tako obdavčili, ampak leta 10,17 pa bomo dobili tako butaro davkov, da bo groza. Vse to gleda ogromna ameriška masa z mirnim očesom, ker se ne zaveda posledic, ki bodo j prišle. Kupičijo se dolgovi im ; relif in največ za vojne pripra- j ve. Veča se armada, veCa se mornarica. Gradijo se trdnjave, kartoni, tanki, aeroplani. KupiČi se munlcija in izdelujejo se strupeni plini. V sv to za pro-1 flt |>elčitv ljudi —- in za svetovno klanja delavcev. Ali bomo delavci spet |K»norell, tepli | *e in klali eden orugega? Se več žrtev bo in tudi več gorja, j več pohabljencev in več *klep- j I cev. kar lio prineslo več mizeri-. je. Ali bomo v*a ta dejstva i prrzrM? I>elavci, skrajni čas je, da ne zavemo sv«»je m«*1 i, da vse to Ishko preprečimo, če hočemo! Organizirajm<> se »trakovno in isilitlčno ter skupaj nastopimo s močnim protcatom. da člove* škega klanja mora biti konec enkrat za vselej t Anton J uren. APRII4. Nekaj za zdravje , Zračenje aob Zrak v sobah se prav hitro izpridi treba stanovanje pogosto in temeljih, ^ Človeško telo potrebuje mnogo kisik« v lih sobah pa moramo vdihavati osliik ^ slino, ki smo jo sami izdihavali , zračimo, nam primanjkuje kisika ki potrebuje ker postane sicer neoUporn0?„ J no. Zlasti je treba zračiti sobe. v ka£'1 * mo, kajti izdihavana ogljikova kislina il ! j havani vodni hlapoVi silno ovirah 1? dihanje. V tako pifenasičenem zraku S ža ne more dihati. Z zračenjem * stanovanja vlažnost, pridobima pa 8Vh#t°l Največ pokvarjenih in nezdravih hlj seveda v gornji polovici sob, za to se zraH najbolje posreči, če odpremo zgornji del u Najprimernejši čas za zračenje je zjutr« • kaj ur po solnčnem vzhodu in popoldne ™ drujo in četrto uro. Zvečer in pono,i " ba te previdno zračiti. Kurjenje sobe J mo tako, da odpremo na stežaj vrata in ker s4 tako zrak hitreje in temeljiteje JI! kakor pa če pustimo samo eno okno dali S, odprto. Ce je odprto samo eno okno se Z niti popolnoma ne menja, pač w pa'J nepotrebnem preveč ohladi. • • • Pravilno dihanje Človek diha pravilno skozi nos, torej 1 j prtimi usti. Dihanje skozi usta ni nartJ Marsikdo diha sko?i usta zgolj iz navade 't je pa takih, ki skozi nos dihati ne morejo Va ki temu so prav različn.i Časih otečejo noa sluznice, časih nastanejo v nosnicah in v m nem vodu hrustančni in celo koščeni zrast časih je hripelj zvit, časih pa zrasejo na koi nosnega prehoda v goltanec gobice, tako novane adenoidne vegetacije. Vse takt in dobne obolelosti deloma ali popolnoma oviri dihanje skozi nos. Potrebno je torej, da zdravnik člveku U zgodnji mladosti odstrani take napake, k* dihanje skozi nos je za zdravje zelo vazi Zrak se na poti »kozi nos ogreje, oviaži in vi delno očisti prahu. Vsakdo, zlasti pa otroci, nimajo nosu v redu, naj gredo čim prej zdravniku. ♦ * * Vnetja v grlu in davica Kadar toži otrok o bolečinah v grlu, je ba poklicati zdravnika. Vesten zdravnik u v splošnem pregledu nikoli ne pozabi preg dati grla. Majhni otroci sploh ne tožijo o lečinah v grlu, a tudi starejši otroci časih ker se pri hudih vnetjih grla in pri davicii četka bolečine v grlu sploh ne pojavijo. Zdi nlkova dolžnost je torej, da vsakemu ot ki sicer ne kaže posebnih znakov kakržrai koli obolenja, prav vestno pregleda vrat grlo. ' Na zadnji strani grla, tam kjer se kos nosni vod, je bezgavka, ki je pri navad pregledu ni opaziti, na konceh neba sta pa nebni bezgavki (mandlja). V teh bezgavki se rade naselijo bolezenske klice angine davice. Ti bolezni je prav lahko zamenj. Klinična razlaga je taka: pri angini (vnet bezgavk) sta obloženi samo bezgavki (mu Ija), pri davici se pa časih že spočetka, £» šele v teku razvoja pojavi vnetica jezički nebnih vzboklin. Kadar ne vemo, ali se n vija angina ali davica, ravnajmo Ktjši tak kakor bi imeli opravka z davico. Vnetje bezgavk je zvečine, vendar ne a rom prav nedolžna reč. lažjih vnetij «1 bimo z obkladki, grgranjem in potenjem. I težjih vnetjih, če se ognoje becgsvke, jih treba prerezati, da se gnoj izteče. V porffl njem času se pa množe primeri, da povzi Iji bolezni, streptokoki in stafilokoki ne žijo samo bezgavk, temveč prodro globlje telo in povzroče tam razne bolezni («1 revmatizem, vnetje slepiča, srčne bolezni ii Zdravljenje takih bolezni je seveda potlej težavno. Davico prenaša Loefflerjev bacil. D> * nalezljiva bolezen ne razpase, to je. da nalezejo drugi, je treba bolnika čim prej dati v dispanzer in ga tam čim dalj in*® samem. Bolnikove brate ih nestre je treba veda takoj cepiti ali pa, če ni nevarnost huda, maziliti z I^oevrensteinovim ma» Vbrizganje cepiva je zlasti važno zn boM samega. * Ta način zdravljenja je znanstveno rečen. Vnetje v grlu se tako omeji N .16 urah. mk Z raketo v stratosfero Kakor poročajo ameriški Usti m " pripravljajo Rusi v največji , cionalni polet Se preden bo minilo t<> ( to dvignilo l)aje raketno letalo, v katere« pilot, v stratosfero. To letalo posrfne strtkelje bo baje razvijalo «tra*no Poročevalec te vesti pravi, da im« t««1' profesor Ohreth pripravljen načrt M ki bi mt.tfla )>oietcti s posadko -lo ^ de pa ljudi, ki bi mu zgradbo te raket' rn cirali. Tudi ne ve povedati, kako bi * 1 vrnila z lune, če bi že dospela tjs. Nedeljski počitek v Turčiji • r«fei)» Kemai AtatUrk pridno reformira • evroptkem zgMu. Zdaj j« & TuH* danskega počitka v pHek ter d«10" kot dan odmora v tednu nedei «« rodno predstavništvo bo to uzakonilo. Vesti iz Jugoslavije (livirna porodil« i* Jugoalavije.) . j kaK«r zdrav- nakladal hlode, pa se je zgodila ^•ftjd^daj dnevi M je nesreča in je^ hlod zadel Grob- pdjAl i iiroslavijo domov Ijarja v trebuh. Pretrgalo mu Je • • 1 delal trebušno mreno. Naglo so ga r izseljenec, ki je ^TFrancii kot drvar. K>\ prepeljali v Ljubljano v bolnišnico, kjer pa so videli, da je vsaka pomoč zaman, ker tudi operacija ni pomagala. Grobljar je *izKubil službo, moral je J imel je toliko denarja. * ■ , rzim vlakom pripe-, racija ni pomagai; * V ejne postaje Rakek. J želel umreti doma, pa so ga prehitro je stopil na jugo- llTtlmo«€l da,je- ni iiM nobenega, mo-^topiti in se zateči v po-ino čakalnico. Kaj sedaj Bi- •it % naprvi ,a,mladan k, dan. La. Zunaj je sijalo «4» " sedi brt-z beliča jugo-IZ izseljenec, ki se je vr-domovino. Dalje ne more, m ga je samomorilna mi-j postajni čakalnici se je n To pa je opazil detektiv je Biglo pr#rn\ vrv spravil samomorilca k zave-o dogodku se je zvedelo po ^u in nabrali so nekaj deda se je lahko odpeljal pec do Ljubljane. Kes, doma je kakor zdravje. Vlj iz severne Amerike.—V p, so pred nekaj leti zanesli line Amerike, tako imeso-pižmarko. žival, podobno »ni. le precej večja in z dra-im kožuhom. Živela je do nekaj Mi le v Severni A-ii, v Alaski. Zaradi drago-fi kožuha pa jo je neki če-irznar prinesel na Češko, so mu nekatere baje u-n potomke teh pižmark so ie na Štajerskem. Prvo so r Radvanju pri Mariboru, pri Framu, tretjo v Gornji oni in zdaj četrto v Ijuto-(i okolici. trli so: v Ljubljani vdova dvetniku dr. Trillerju Berta fjeva, v Ljubljani prevožene Sirnik, v Ljubljani ni svetnik Božidar fBežek, 70 let.'ugleden pravni pisa-Mariboru zdravnikova že-Iča Turšičeva, v Ljubljani 0 Krže in upokojeni davč-adnik Ivan Stiene. — V Zlob Savi je umrl mladi sli- akademik Stane Tavfar. Popa je jetika, ki ji je padlo njim že petero bratov in Komaj nekaj nad 20 let star. Kil je zelo nadarjen . ki je že lani priredil veli-idtavo svojih pastelov v za- 1 šoli. Slikal je predvsem iz zagorskega Zasavja, pa je tudi industrijski cen-Zagorju. Bil je šele na za-uvoje slikarsk<> poti in na-nza lepoto barv in je slikal '<• m jutra v solncu in je s Mmi barvami slikal tudi r>ki tvnter in ga videl tak-kakrsen najvbi pač bil. Ni *. na njej lepo natisnjeno, da je to orošuro napisal in izdal Janez Kalan. Izšla je v 10,000 izvodih, vsekakor visoko število in očitno namenjeno, da se v množici razširi med Slovence. Seveda je bilo treba brošuro tihotapiti čez mejo, pa tudi Kalan sam jo je pošiljal na razne naslove v Sloveniji. Po kraljevi smrti se je Kalan vrnil v domovino in bilo mu je baje obljubljeno, da ae mu ne bo nič zgodilo. Toda že na meji v Mariboru je bil aretiran. Nato so ga odvedli v Beograd, odtam so ga poslali v Ljubljano in tu je čakal in niso vedeli, kaj naj počno z njim. Nazadnje so ga le obtožili. Zdaj na drugi razpravi sta psihiatra izjavila, da je Kalan polno odgovoren za svoje dejanje in zaradi tega je sodišče obsodilo Kalana na 7 mesecev strogega zapora. Z njim vred je bil obtožen upokojeni kaplan Komljanec Anton od Sv. Križa pri Moravčah, ki je najbrže širil omenjeno brošuro. Ta je bil obsojen na tri mesece strogega zapora. Odkritje korupcije v relifni upravi Harrisburg, Pa. — Kakor v nekaterih dfugib državah, tako je bila tudi v Pennsylvaniji odkrita korupcija v upravi državnega relifa. Posebna komisija, ki je vodila preiskavo, je ugotovila, da veliko število ljudi prejema podporo, dasi je ne potrebuje, na drugi strani pa je ne dobivajo reveži, ki nimajo vpliva pri politikih. Preiskava je dalje dognala, da gre skoro ena tretjina izdatkov iz relifnega fonda za plače u-radnikom. Stavka grad- benih delavcev New York. — Nad dva tisoč stavbnih delavcev se je pridružilo stavki električarjev, ki so bili uposleni pri gradnji podzemske železnice. Stavka je izbruhnila, ker so kontraktorji impor-tiraii nekaj neunijskih delavcev iz drugih krajev. Nevarnost je, da se bo stuvka razširila na druge projekte, ki jih delno financira , uprava PWA. Organizirani gradbeniki so naslovili kontrak-torjem pismo, v katerem zahtevajo takojšnjo odslovitev neunijskih delavcev. Podjetnik se premislil San Francisco. — Neki tovarnar se je premislil in sprejel nazaj štiri odslovljene delavce, ko je oblačilna unija International Ladies Garment VVorkers zagrozila s stavko. eioataT* * f 'ki ** je morala izMelltl v tovorni vagon, ko je reka Tug v krntu«k> ju prt-'• »tflu rudarje*o Manovanje. Mellonove uni-I verze govorili Legislaturi priporočajo, naj 'katedrali znanosti' ustavi podporo Pittaburgh, Pa. — (FP) — Bivši profesorji Mellonove pitts-burške univerze, ki so izgubili službe valed svojih "prevratnih" idej, so te dni imeli to zadoščenje, da so odseku državne zbornice lahko povedali, zakaj prav za prav so bili odpuščeni in kdo diktira tej instituciji -višje" izobrazbe. Dr. Beutel, ki kot predsednik Ameriške odvetniške zbornice ne more biti posebno nevaren "pre-vratnež", je rekel, da je bil njegov tečaj o vladni regulaciji biz-nisa nenadoma odpravljen, ker se ni dopadel direktorjem Mellonove univerze. Odseku je suge-stiral, naj legislaturl priporoča odpravo letne subvencije v znesku $1,100,000, dokler ta šola ne reorganizira svojega direktorja in se iznebi dominacije Mellonove družine in jeklarskega trusta. Dr. Colston Warne iz Amher-sta je pripovedoval o sitnostih, katere je imel s predsednikom pittsburške univerze Bowma-nom, ker se je leta 1929 zanimal za rudarsko stavko in razkrinkal brutalnosti privatne policije v domeni Mellonove Pitts-burgh Coal Co. Bowman mu je takrat rekel, da kritiziranje biz-nisa "ograia univerzo". Warne je naslednje leto iz protesta re-signiral. Profesorja Woltman in Nunn sta bila tudi tistikrat na rešetu kakor Warne in radi sličnih vzrokov — radi Članka v American Mercury o rudarski situacljL O-ba sta bila poklicana pred tedanjega governerja Flsherja. In ker je Woltman potem povedal re-porterjem o "avdienci" s Fisher-jem, je takoj dobil ukaz, naj se "nemudoma pobere a kampusa in nikdar več ne prikaže na njem". S profesorjem Nunnom se je sli-čno zgodilo. Najnovejši profesor, ki je bil odslovljen iz Mellonove "katedrale znanosti" (dolarsko), je Ralph E. Turner, ker se je pridružil unionlstom v Pennsylvanla Se-curity ligi in bil aktiven v interesu socialne in delavske zakonodaje. On pride na vrsto, ko zbornični odsek obnovi zaslišanje. Gre predvsem radi državne subvencije tej najbolj notoričnl velebizniškl univerzi. Nasprotni* ki zahtevajo, da država ustavi podporo In naj "katedralo znanosti" financirata Mellon In jeklarski trust, katerima služI v v prvi vrsti. Dunajski socialisti pred sodiščem "Veleizdaje" je obtoženih 21; veliko zanimanje za proces Dunaj. — Avstrija Ima zdaj nič manj famozen "izdajalski" proces kakor Je bil "požigalski" proces tretjega rajha kmalu po nastopu hltlerlzma. V tem "izdajalskem" procesu je prizadetih 21 članov socialistične obrambne organizacije Schutzbunda. ki so bili aretirani nekako dva tedna pred izbruhom zadnje civilne vojne in bili so ves čas v * preiskovalnem" taporu. Ta grupa socialistov je klero-fašistifni vladi dolgo delala preglavico — In ji bo 4?. Nad eno leto w je mučila z vprašanjem, kakšno obt<žnico naj naperi proti njim. Vrag je bil, ker ao bili aretirani pred klerofaiističnim pučem in torej obtožnica ne more bazirati na soudeležbi v civilni vojni. Izpuatiti jih vlada tudi ni hotela. Sklenila je torej, da jih obtofl "velelzdaje" In postavi pred posibno ►odlš/e, kar se je zgodilo zadnji telen Med obtolenci je tudi major Aleaander Eifler, kateremu Je klerofašistična vlad* lansko leto ponudila svobodo, če Izda svoje Hodrug«' in pove, kje so jH>rn-ženi socialisti spravili o*-o*Je — fašisti Jim namre/ niso vsega zasegli. Kifbr J« to odklonil. Aretirani so bili, )u r Jih Je Izdal neki policijski Mjon. Obtožnica Jim očita, da so se leta IM?-** oborotevall. Tega —F«4«r«Utl P telur*. Iturton K. Wheeler, zvezni senator iz Montane. Slovanski Narodna UiUmt|)«m •. tpriU 1904 Podporna Ji dno ti —— ■ ■■■ - Inkorp. IT. j m** It07 * drUvi lUlMU obtoženci ne zanikajo, pravijo pa, da so se oborožuvali za obrambo republike in delavskih organizacij pred fslističnim nasiljem. Major Kifler, ki je bil postavljen prvi na svedoški stol, jo rekel, da se brambovci niso prej pričeli oboroževati, dokler niso heimvvehrovci "pričeli moriti delavcev". Nad to protiobdolžitvijo se je klerofašistični sodnik hudo razljutil, čefl, ta predrznost! Kifler je zanikal In pobijal državno "evidenco", da so socialisti imeli načrt za vzpostavitev {avske diktature. Imeli pa so ikčrtu generalno stavko za o-bra\nbo republike in tudi protek-tiranje mestne hiše z orodjem pred fašističnim pučem. To je bila vsu njih "zarota" in "vele-izdaja".- Ko gu je sodnik vprašal, če so zaveda velike odgovornosti, ki jo zapopadena v takem programu, je Eifler, ki se je spreobrnil iz monarhista v socialista, odgovoril: "Bilo je potrebno in tudi pravilno, da se postavimo proti sovražnikom republike z orožjem v roki". Glavni zagovornik obtožencev je dr. Pressburger, kateremu pomagajo najboljši odvetniški talenti Evrope. On je takoj prvi dan naznanil, da bo zahteval pravico, da pokliče kot obrambno pričo bivšega dunajakega Župa na drja. Karla Seltza, k! je bil šele nedavno izpuščen iz ječe, toda je fte vedno pod strogim policijskim nadzorstvom. Oči vsega avstrijskega delavstva so obrnjene na ta "veleiz-dajski" proces, za katerega vlada tudi v tujini veliko zanimanje. (Klerofašistična vlada Je zadnje čase prejela številne proteste proti svoji barbarski "Ju stlcl". »tar.ftt UvrndaU Chicago, IU. T»L Kock»ell 4M4 GLAVNA ODBOR S. N. P. J. . UPRAVNI ODSKK: VINCENT CAINKAR. predudnfk ...»«R7 9. UwndaW At«., Chicago, III. FRBD A. VIDER, gl. tajnik.........H6S7 S. LawndaU A v.., Chtcagu, IU. LAWRENCK CRADISHBK, Uj.bol.odd.U067 S, Lawnd«l« A v«., Chicago, IU. JOHN VOliRlCH, gl. blagajnik.......«067 S. Lawndal« Avr, Chicago. U«. FILIP GODINA, upravitelj glaaila.... 2067 S. Lawndal« Av«., Chicago, 111. JOH14 MOLEK. urednik glaaila......2(167 S. Lawndala A v«., Chicago, tli. ODBORNIKI: FRANK SOMRAK, prvi podpraducdnlk.....m B. 74th St., Cleveland, O. JOHN E. LOK AR JR., drugI podpredsednik. 11D8 K. 170th Ht., Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSKKi UATH PETROVICH, predsednik..BM B. 140th St., Cleveland, O. ANTHONV CVETKOVICII..............\m Heneca Ave., Bi«oklyn, N. JOHN OLIP....................uu S. Proapect Ave., Clarendon Hilla, III. POROTNI ODSKKi JOHN GOR&EK, predsednik............. 414 W. Hay St., Sprlngtlekl, Ul ANTON dULAR...................................fioa 87, Arraa, Kaas. JOHN TRČEU...................................Boa 867, Strabane, Pa. FRANK PODBOJ..................................Boa 81, Parkhtll, Pa. FRANK BARBICH..................16010 Parkgrove Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODSKKi FRANK ZAITZ, predsednik................8688 W. Mth St., Chicago, lil. FRED M ALG AI..............................M Central Park, Peru, Al. JACOB AMBROZICH,'....................418 Plare« St., Kveleth, Minn. POSOB I—Khm^mImn ■ iU'»lwl Mlfemlkl. M *lej* v «1. iM«. m »ril i*k«toi vsa piana. M s® mmiik m m« ai. mnmiw, m| m Nt vsa nSNARNM Mini*««« le •»»•rt. M m U«*|* «1. vrtiMfi aaj ss psIHlaj« m al. tai*Ml»«. Vn h<«n, Uk«i«<« m Wni»k. m| e^ajel* ne Ul. lejmiNe. Vsa as4a*a » itnI b MaesliUMI«! pa^l. mJ aa p^UJel* UudaSln. va« PMTUlBB (Ml M*l«»anj« » «1. •»»•»••« rtkm Mj aa palllieia Praak hH ip ig^mti fafe^e« VSI PKIZIVI m d. Mratnl aStak aa nal »filiala ae Mmkrn U«rlka. infcililli p*m i adaaka. VSI DOPISI I« 4r*(l aPM. hiimIIi, .«ImI. hnHIh la aeM vaa. haa le « aaaal a eUallMM Wm*i. m| aa e«UU* a* Mra0SVRT0.M NIT b. UtaMt A»Oklaae«. III. mora I <*rreaew4a«iee vita «M Baeraai* Offli. ilmM ka aHriiaii aa taNevai OaaiamalMltMia fa* Ika aM»rama »raaManl akaaM ha a«4raaaa< la M«. saitam iiui^Ti llfIrr. Utifrzr*" ^ •M,km ***** tka« slak Mallara al alak kaaaflt ak«iM ka iNimri la Ika aaalatan« aaaf^ary. Ptaanctal »aliara «Mar tka lartaSUllMi af Ika iraaaarar'* afflaa akaaM ka lekaa ap •Hfc Mm. OaaaeUlRla aanaarnUa ika »aH al Ika aaaanllaa keeN akaaM ke illneil le Praak Salu. atolrMaa af taa »aar4 al lae«r»Uar«. Okateaa. aa«9telala aa* aeeaala akaaM ka aMraaaatf la Jalia tiarlak. akalraaa. laSMal CaMMillaa. U. Okrevanje se nikakor ne morejo dvigniti (Nadaljevanje s 1. atranl.) delavcem z%2fi'' radi omejitve produkcije. Položaj se mogoče sna trenutno nekoliko izboljšati, ko bo vlada pričela motati v tok nad štiri milijarde, katere Je kongres pravkar določil za javna dela. Ampak Je vprašanje, koliko bodo brezposelni od tega v resnici imeli koristi. Ce so njih materialni položaj nt bo Izboljšal nad sedanjim relifnim položajem, o čemer pa ni upanja, tedaj se tudi splošna situacija ne bo radi teh milijard apreme nlla. Največ bo ta "rellf" pomagal profItarJem in pa dominantni politični stranki — demokratom, katerih se bo sigurno prijelo direktno in indirekt-no stotim* milijonov dolarjev. DETE 8 THE MI NOGAMI V mestu Hebešu na Ruskem je prišla na svet deklica s tremi nogami. Dve sta impolnoma normalni, ena slabotnejia, pa JI je zrasla li konca hrbtenic«. Deset dni po porodu jo ntki kirurg tu nogo amputiral a polnim uspehom. Otrok j« že skoraj zdrav. Ali sit naročeni na dntvslk Prnaveto'? Podpirajte tvoj liat! Humor Pepe Je sunil peku Iz prodala iwt kovačev. Zdaj stoji pred sodnikom. "AH mislite, da bosta od tatvin obogateli?" gu vprašuje Hodnik. "Tisto ne — malo pa le po-mstra." e On; "Zdtj res ne raiumem. zakaj se moški ženimo. Mar bi M kupil vsak svojo papigo, ki stane le pet dolarjev." Ona: "Moški ste res srečni. 0-sel stane vsaj petkrat toliko!" Brezplačna preitk usnja doma Kateri iadeltk si izbere!« T*-li-f«« ItANrfolph 12041 bu rni *A Pomladna razprodaja! Eureka - Federal - Premier vakuum čistilci samo 1 (X) X naplačila L A II K I O II U d K I 17,HKHITE Ni sami j vsi ho pozntnln v ctll de-želi. Velike In male volikonti. Direktno vitfMUvanje in od motorja gnani s krtačami. Vse različne cene. Kar potrebujete, |mi celil, ki Jo lahko zmorete. Oglejte si jih razstavljene v svoji bližnji RDIHON PRODAJALNI. Izberite al tistega, ki vam najbolj ugaja, , Lahko delo t njimi; poberejo vso lieanago, last« In niti. Poskusite t» <*« <• ni »»J mnU4 •a — ••"*»• , aManlli/iNuNaa *mmi •/'aa • itk, '••> tfr* 4 .»•//#••»• »aimtmi UU— -»•»*'> _ I0NM. tt"** mM 19 »aaar «•«#»»«< f4 »af«. a t»m» m** »u* h /- »U aa «e,Bi 4 C () M H O N W U L T II Electric II) IS O N Shops />a umfmm - 71 W Ada«»a P* 192. »o Oaafbot« U HAtsJmi^l IJUO — t*> tattuL,.» x£ MftjSti lota« M trt IIMU Um* M llllll Wt.ke«a*« I I I) I H A I COUPONS C I V J N ia ie aail — Ne, vaški učitelj nem bil . . . Moj oče je bil ravnatelj tovarne v Vjatfci, a jaz aem *el za učitelja. Na deželi nem začel kmetom razdajati knjižice, in zato ho me poaadili v ječo. Po prestani kazni sem bil pomočnik v knjigo-tržnici, in ker sem bil nepreviden, ao me zopet vtaknili v ječo, potem pa ao me izgnali v arh-angeljsko gubernijo . . Tam aem imel sitnosti z guvernerjem, pa ao me poslali v vasico ob Belem morju, kjer sem preživel pet let. Njegove besede so zvenel« v svetli, solnčni izbi mirno in enakomerno. Mati je slišal« že mnogo takih zgodb in nikoli ni razumela — zakaj jih pripovedujejo ljudje tako mirno. Zakaj nič ne očitajo, kakor da bi vse bilo neizogibno. — Sestra moja pride danes! — ji je sporočil. — Omožena? Vdova. Njen mož je bil izgnan v Sibirijo, odondot je ubežal, a spotoma se je tako močno prehladil, da je pred dvema letoma umrl za mejo . . . — Ali je mlajša od vas? — Sest let starejša . . . Dolžan sem ji velike hvaležnosti . . . Poslušajte jo, kako igra! To je njen pianino ... tu je sploh vse polno njenih reči — moje so le knjige . . . — A kje živi? — Povsod! — je odgovoril Nikolaj in se nasmehnil. —* Kjer je treba smele roke, tam je ona. — Ali pripada naši stvuri? — je vprašala mati. — Seveda! Hitro je odšel v službo, .mati pa je premišljevala o delu, ki ga dan za dnem mirno in tiho opravljajo ti ljudje. Dozdevalo se ji je pred temi ljudmi kakor pred goro po noči. Okolo poldne se je pojavila visoka in vitka dama, v črni (Jbleki. Ko je mati odprla duri, je spustila na tla majhno, rumeno torbo, urno segla Vlasovki v roko in vprašala: — Vi ste mama Pavla Mihajloviča, kajne? — Da! — je odgovorila mati v zadregi vsled njenega bogatega oblačila. — Tako sem si vas tudi predstavljala! Brat mi je pisal, da bodetc živeli pri njem! — je dejala dama snemaje klobuk pred zrcalom. — H Pavlom Mihajiovičem sva že stara prijatelja . . . Pogosto mi je pripovedoval o vas . . . Njen glas je bil zamolkel, govorila je počasi, a kretala se je krepko in urno. Velike sive oči so se ji mlado in jasno smejale, a na sencih so že sijale tenke gube, in nad drobnimi ušesi so se arebrno svetili sivi lasje. — Jedla bi! — je izjavila ona. — Najprvo čašo kave ... — Takoj jo »»kuham! — Je odgovorila mati in poiskavši posodo za kavo iz omire je tiho vprašala: — Ali pogosto govori Pavel o meni? — Pogosto in mnogo ... Odprla je etui za svaljčlce, zapalila si cigareto in sprehajajo se po sobi je vprašala: — Ali se močno bojite zanj? Opazovaje, kako trepečejo modri Apiritovi plamenčki pod kotlom, se je mati nasmejala. Njena zadrega pred damo Je izginila. 6 — Torej pogosto govori o meni . . . dečko! — si je mislila in počasi govorila: — Vprašate, če se bojim zanj? . . . Prav lahko ml ni okolo srca . . . prej bi mi bilo še hujše . . . sedaj vem, da ni sam . . . Potem je vprašala: — in kako vam Je ime? — Sofja! Mati jo je ostro pogledala. Nekaj živahnega je bilo v tej ženoki ... Hitro je srebala kavo in dejala uverjeno: — Glavno je, da ne bodo predolgo v ječi, da pridejo kmalu pred aodttče. Ce ga enkrat odpošljejo v pregnanstvo, že pomagamo Pavlu Mihajloviču, da ubeži . . . tukaj je neobhoden. Iskala je z očmi, kam bi vrgla konec cigarete, in ga vtaknila v prst cvetličnega lonca. — Cvetlicam škoduje to! — je nehote pripomnila mati. — Oprostite! — je dejala Sofja. — Tpdi Nikolaj mi zmerom pripoveduje to .. . — Vzela je o\elj* mk Ko arm priletel po v»eh »tirih v barako, aem (»pazil poleg poveljnika šr tri druge ča»tnike, ki »o igrali karte. Poveljnik mr Je takoj nahrulll, češ, kaj ttčem tu in zakaj ne kopljem jarkov. Povedal sem, kaj se jo zgodilo in ds sem bolan, nakar me je pognal v • mojo barako. Dejal je, da me bo naslednji dan obiskal vojaški zdravnik, in če bo ugotovil, da sem slmulant, mi bo slaba pretila. S težavo sem se privlekel v barako, v kateri je bil moj sošolec in sosed. On je izdelal višje šole in je bil k malo »po vstopu v armado, v katero/ je bil poslan za eno leto, povišan v častnika. On mi je (»omagal do mojega ležišča in me odel s plahto, ki je bila v»a premočena. Po vsem životu aem se treael ln Imel veliko vročico. Naenkrat me je nekaj udarilo, kakor da bi kdo spustil v moje trlo električni tok. Kar zadušiti me je hotelo in dolgo ni»em mogel priti k »spi Zakrival sem še na pomot, potem pa »em padel v nezavest. Ko sem aj»et prišel k aehl. mi je sošolec povedal, da me.Jr deset minut rl-lial a snegom iti tako apet spra-I vil k rave»ti. Na»lednji dan »em moral k zdravniku, da me preišče. Poleg mene »ta ae rr.orala podvreči preiskavi še dva druga vojaka, ki sta imela ozebline Zdravnik je ugotovil, da imam 10ft »topnje v r«a ine in da »em v resnici Iki« lan. Dejal je, da bvm m<*ral o- •tati v zdravniški oskrbi nekaj dni, če se pa bo stanje poslabšalo, me bo |>oslal v bolnišnico. Dal mi je zdravila, ki pa so bolozen le poslabšala. Srce mi je tolklo kakor kladivo ln vse se je vrtelo pred mojim* očmi. Toliko je bilo bolje v novem prostoru, da ml nI bilo treba ležati na mrzli zemlji. Ia4«1 sem na slami, ki je bila raztresena na deskah. Uši so me pikale, da je bilo groza, toda privadil sem se jim že toliko, da me piki niso tako boleli kakor prve dni. Spal nisem nič in v glavi se mi je bledlo. V omotici sem videl sovražnika, ki me hoč* prebostl z bajonetom. Ko ml je neki vojak prinesel zdravila, jih nisem hotel vzeti. Nekaj ml je govorilo, da so strup in udaril sem vojaka, kt mi jih Je hi»tel i m is i I i potisniti v usta. Vojak me je potem začel zmerjati. v ti»tem hipu pa Je prišel zdravnik, ki je vojaka oštel 4n ga posvaril. da ne sme tako ravnati a bolniki. V tisti baraki je Malo kakih de«*t drugih bolnikov, katere Je zdravnik pretakal. Dva je še tisti dan poslal v bolnišnico, ker sta bila nevarno bolna. Meni je dejal, da bom ostal tu nek s i dni in če se ne bo obrnilo na In »I je me ho potem po»lal v bolnišnico. Zdravnik namreč ni potlal nobenega v bolnišnico, a-ko ni bil ie napol mrtev. \l\ 1'ojHildne istega dne ao Italijani obnovili bombardiranje. <) krog nas so padale tcike grana- PlOflVETA te in železo in kamenje je udarjalo na streho, pod katero smo bolniki ležali. To nas je prestrašilo in nekateri ao pričeli jokati in moliti. Prosili so Boga, Marijo In vse svetnike, naj j rti obvarujejo pred granatami. Zdravniki in sanitejci »o se navadno poskrili v ka verne, ko so topovi pričeli metati granate, bolnike pa so pustili v baraki. Rdeči krit, ki je bil naslikan na strehi barake, nas bo varoval pred sovražnimi kroglami, so govorili. Toda sovražnik se ni dosti zmenil za taka znamenja in granate so večkrat razbile barake, v katerih so se nahajali bolniki. Se tisti večer sem v zmedenosti vstal z ležišča in ušel Iz barake. Pred očmi to mi vstajali sovražniki, ki merijo s puškami name, da me ustrele. Zašel sem na neko steeo in se vedno bolj oddaljeval od barake. Noč je bila temna, a jaz sem se vseeno oziral nazaj, če mi je sovražnik za petami. Naenkrat sem se znašel na pokopališču, kjer je bilo polno lesenih križe v. Zdelo se mi je, da se ti križi spreminjajo v vojake in začel sem bežati. Pri begu aem se spodtaknil in prevrnil v graben, ki so ga izkopali za ubite vojake. Obšel me je občutek zadovoljnosti, ker sem se znašel v grabnu. Stiskal sem se k zmrznjeni zemlji in zdelo se mi je, da vsenaokrog padajo krogle. 'Naenkrat ae zvali name truplo ubitega vojaka, ki so ga prinesli vojaki z naših pozicij in vrgli v graben. Začel sem kričati in se boriti' s truplom, ker sem mislil, da je sovražnik skočil name. V bližini sem slišal govorjenje in izvlekel sem se iz grabna. Opazil sem dve postavi in ju pričel obmetavati z zemljo, postavi pa v tek. Bila sta to dva moža, ki sta prinesla mrliča in menda sta mislila, da je vstal od mrtvih in ju pričel napadati. Pozneje sta se oko-rajžila in ae vrnila z dvema sa nitejcema. Posvetili ao z elek trično svetilko v graben in sani-tejca sta me spoznala. Nato so me izvlekli iz grabna in odvedli nazaj v barako. Tam so me položili na deske in privezali, eden pa me je stalno stražil, da nisem mogel spet popihati. Jaz seveda nisem nič vedel, kaj sem počenjal, ker me je mučila vročica. To so mi povedali šele potem, ko sem ozdravel. Po desetih dneh so me poslali nazaj k mojemu oddelku. Zdravnik je napisal listek in mi naro-tlt, naj ga izročim poveljniku. Na listku je bilo rečeno, da ne smem opravljati nobenega dela nadaljnjih pet dni, kajti bolezen me je bila precej izdelala. Po petih dneh sem moral prijeti za prejšnje delo. Kopali smo tunel pod goro, ki je imel priti na drugi strani ven, da bomo imeli pogled v dolino, v kateri se nahaja sovražnik. Dobili smo ukaz, da moramo hiteti s kopanjem, ker se sovražnik že pripravlja za ofenzivo. To nam je sporočila letalska diviza, katera je dnevno pošiljala letalce nad italijanske pozicije, da so snemali slike. Poročilo se je glasilo, da sovražnik vlači težke topove in municijo na to goro in ia tega so sklepali, da se pripravlja za napad. Moj oddelek je za delo v tunelu dobil vrtalni stroj na bencin, ki je vrtal luknje v skalah, da je šlo delo bolj hitro izpod rok. Z njim so prišli tudi novi možje, ki so znali ravnati s tem strojem. Kadar so zvrtali dovolj lukenj, smo jih mi morali zadelati z dinamltom, potem pa smo se umaknili v zavetje, kjer smo čakali, da so se užgale vrvice. Po eksplozijah, ki so razbile skale, »mo morali odstraniti kamenje, drugi |m so nadaljevali z vrtanjem. V tem tunelu smo delali noč in dan skozi sedem tednov in končno smo jirerili hrib. V |H»dzemski luknji, ki smo jo z velikim trudom izvrtali, je bilo prostora za več stotnij. (Dalja prihodnji«.) Sodnik: "Kako boste dokazali, da niste vlomilec? Ali vas ni nihče videl?" Obtoženec: "Hvala Bogu, hče!" Za sprMMta zakoiov di-porticjjs Ir utorilizicije Na nedavno obdržanem letnem zasedanju Narodnega sveta za naturalizacijo ln državljanstvo je Daniel W. McCormack, priseljeniški in naturalizacij ski komisar Združenih držav, zagovarjal ublažen je nekaterih predpisov sedanjega deportacijskega zakona, ki jih je označil kot "krute In barbarske". On zahteva, da ae obstoječi zakon spremeni tako, da Secretary of La-bor dobi pravico preprečiti de-portacijo inozemca dobrega moralnega značaja, katerega de-portacija bi imela za posledico razdružitev družine in Okrajno gorje. Istočasno pa on poudarja potrebo poostriti predpise zakona, ki se nanašajo na deportacijo kriminalnih inozemcev, gang-sterjev in raketirjev, ki jih sedanji zakon ne doeega. Komisar McCormack je navedel številne slučaje deportacije, ki so povzročile tragično razrušitev družinskih vezi, dasi dotični-ki niso storili nikakega kriminalnega čina, marveč so se dosti krat le tehnično pregrešili proti zakonu. Obstoječi deportacijski zakon ne daje uradnikom La-bor departmenta nikake diskre-clje. Nele Secretary otf Labor, temveč tudi predsednik Združenih držav ne more intervenirati v deportacijskih slučajih. Rav no radi pomanjkanja te oblaati — trdi komisar — je moral Department of Labor proti svoji volji in naziranju deportirati neko dvoletno dete: mati deteta je prišla zakonito v zemljo, ali dete v naročju ni bilo po kaki pomoti uvedeno v priseljeniški zapisnik. Radi tega tehničnega pregreška je moralo dete iti nazaj po strogih predpisih obstoječega zakona. Komisar McCormack je navedel nekdliko shičnih slučajev, v katerih je deportacija dejanski pomenjala izgnanstvo. Zdi se neverjetno, da je vsak mesec kakih petdeset do sto slučajev, v katerih se po krutem in nepotrebnem ločijo člani družine. In take deportacije se ne morejo preprečiti, dokler kongres ne spremeni zakona ali da sekretarju za delo diskrecijo, da sme ustaviti deportacijo v takih slučajih. Dočim je zakon na eni strani prestrog in vlovi v svoje mreže drugače nedolžne in dobre ino-zemce, je na drugi strani j ako blag proti nekaterim zločincem. To se je pokazalo ob nedavnem preiskovanju deportacijskih slučajev v «New Yorku in Chicagu. Pokazalo se je, da ni bilo mogoče deportirati 235 zakrknjenih zločincev inozemskega državljanstva, ker se sedanji zakon na nje ne razteza. (Zato je bil predložen načrt kongresu, ki bi omogočil deportacijo vsakega inozemca, ki je po svojem prihodu v to deželo bil dvakrat obsojen radi zločina vsebujočega moralno pokvarjenost. Drugo zanimivo poročilo na študijo o kakih tisoč slučajih na tem zasedanju se je nanašalo na turalizacije v federalnih in državnih sodiščih. Ugotovilo se je, da obstoja velikanska razlika v tolmačenju naturalizacijskega zakona v raznih pokrajinah te dežele. Tako n. pr. je neki sodnik podelil državljanstvo nekomu. ki je bil enkrat obsojen radi uboja, dočim je neki drugi sodnik odbil naturalizacijo pro-sitelja. ki je bil nekdaj kaznovan radi prehitre vožnje. Na e-ni strani zločini tatvine, umor-atva in proti nevarnosti ne ovirajo naturalizacije, na drugi strani se odbija državljanstvo radi pregreškov prohibicije ali prometnih zakonov. Radi tega National Counci) on Naturaliza-tion and Citizenship odločno zagovarja. da se v zakonu jasnejše označujejo kvalifikacije za ameriško državljanstvo.—FLI8. Informacija "Gospod šef, firma Nimanič A Co. prosi za informacije o našem nekdanjem knjigovodji. Kako naj odgovorim?" "Napišite, da je prebrisan goljuf in da se je vsega, kar zna, naučil pri nas." "Strašen čudak je ta Kurnik! Vse kar vidi, bi rad imel!" "Imenitno! Pokaži mu svojo najstarejšo hčer!" Oče: "Mihec, ali bi rad videl novo sestrico, ki ti jo je štorklja prinesla?" Sinko: "Ne, oče — rajši bi videl štorkljo." AKO IMATE OMOTICO JO VSTAVITE Z NUGA TONE Strup«* snovi, ki m naberejo v akUmti. »»M nerednega odvajanj*, povirotajo bolezen In oalabeloet organov, ter ao v t rok omotic* In glavobole«, Itd. NUGA-TONE odiene strupeno metale snovi Is sistem«. Na mlljone motkim ln ften-skam j« povrnilo sdravje In mo« to i udov i to sdraviio. Ako se potutite (strpani ali boleh nt. na odlaiajte poskusiti NUGA-TONE. Zahtevaj!« pravi NUGA-TONE. Prodaja •a v vseh lekarnah. Proti saprtniei v«e«nlte—UCA-SOL— Idealni odvsjalec. Me In (Oc. ^ELJLAPHn^ Za velikoaočii zij* ■e SMCMO pozabiti tar.kr.jaki,ni klsuZ?*1* Trkaj«* P« -Uri šegi n.r,Jp;n i^' ■•rrfilo prwl 15. * 10 do 12 i„ idodr" rt n vaak. Pošiljamo v v* u » drla v i„ AUakaL^'^ Z naročilom poi|,j,e d * * Leakovar. 420 High nšmMomj^ proti zaprti "Youn*Ktown, 0., Inttrct J aem pronaiel, da je 1 TRINERJEVO GRENKO VII najboljše zdravilo proti UpJ Druge zmeni niso u.pefc v 5 slučaju, ampak Trinerjav« * JI no mi je vrnilo enerK,j0 j™ nazaj. Vam hvaležni, Mr A^ V." Trinerjevo grenko' vl£jS va in želodec, ter prežene «rl m '8,i"tema in "^'olji ta Nad 45 let je v preizkušaj, krat in njega uspehi 80 v«dJ boljši. To je vzrvok, aiT, zdravnikov priporoča to V ^ karnah. Jou. Triner Corp., Ashland Ave., Chicago, ni__(i V blagi spomin prve obletnice smrti nsfe ljubljene Mere in aeatre L0UISE JAPEL (rojena And roj na) katera naa je puatila dne 12. aprila 1934. Ob »mrti je bil« Mara :t|| "Mesec april je zopet v deželi, zgodna spomlad razsiplje nam cvet, mi pa ne moremo biti veseli, ker to najtežji je mesec za nas." "Hladna Te zemlja že leto dni krije, v hladni gomili, tam mirno zdaj spiš. Pomladansko res aolnce na Tvoj grob sije, a Ti v duhu pa vedno med nami živiš." Žalujoči oatali: Stsrišl, brat in dve aeatri Androjna, vsi v Hlaiat,! NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepa 1«. redne konvencija m lahko naroči na list Promta k šteje eden, dva, tri. štiri «11 pet članov Is ena družine k eni nsroto* Proaveta etane sa r— enako, sa člane aU nečlane $6.00 ta eno leta« i nlno. Ker pa člani ie plačajo pri aseamenta $1.20 sa tednik, n jin l šteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka, reči. da Je llat predrte » 8. N. P. J. Llat Proaveta Je vaša lastnina In gotove je v vsaki dniiiti i ki bi rad čital list mk dan. Cena listu Proaveta Je: Za Ckero in CMesi« Jr 1 tednik in............ t tednika In........... t tednike in........... 4 tednike in........... 5 tednikov ia.......... ........$t.0# Za Zdrul. države ln Kanade $6J0 1 tednik In................4M t tednika In...............S.M S tednik« fn...............1.4« 4 tednike ln............... 1.20 5 tednikov in.............. nič Za Evropo je.. Ispolnlte spodnji kupon, priložite potrebne vsoto dentrjt tU Order v planin In si naročite Prosveto. llat, ki je vaša laataiaa. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti llaL ili če se preseli proč od druline in bo sahteval sam tvoj list udai, moral tisti član Is dotična družine, ki je tako skupno narolent nt i Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, In obenem doplačati vsoto listu Prosveta. Ako te«a n« staro, tedaj mora upramiltn datum sa ta vsoto naročniku. ' PROSVETA. SNPJ. 2657 So. Lawnda!e Ava.. Chlear«, I1L Priloženo pošiljam naročnino sa llat Prosveto vsote I....... O !»•.........................................čl. društra it ... Naslov .............,,,......................................... Ustavite tednik in gs pripišite k moji naročnini od aledečlh /lu* družine: *> ............................................ČL draštrt IL . i) . *..........................................čl. društvt It.... 4) ...........................................Čl. draštrt »t... ») ............................................ČL drultrt Mesto i ...................Država ....... Nov naročnik.........................star naročnik....... TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA m< Ona: "l»obro v»»m. ds M ti bilo najljuUe, tr bi me videl *to metrm t>n: '.'<), tr * |x>|