7; i..' iaee *: f" Najreiji v Združenih državah Vefr z* m leto - . - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 B Za inoxematvo celo leto $7.00 I List. slovenskih .delavcev v Ameriki. lionad every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Readers. TELEFON: OORTLANDT 2376. Entered u Second Clan ; September 21, 1903, at the Port Office «* New York, N. Y, under the Aet of of March 3, 1870. TBLEFON: OORTLAHDT 2876. NO. 198. — fiTEV. 198. NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 23, 1923. — ČETRTEK, 23. AVGUSTA, 1923. VOLUME XXXI — LETNIK XXXI. ODGOVOR PREDSEDNIKA POINCAREJA Francija ne bo ničesar plačala, dokler ji zavezniki ne plačajo petdesetih milijard zlatih mrk. — Na umaknitev iz Ponirja zaenkrat ni niti misliti. — V bodoče se bodo Francozi pogajali le glede gotovih točk, ki spadajo k debati. Pariz, Francija, 22. avgusta. — Francozi bodo šele t<*cla.j odšli iz Porurja, ko jim bo Nemčija,plačala. Francozi bodo šele tedaj začeli milejše postopati z Nemci v zasedenem ozemlju, ko se bodo nemški delavci pokorili vsakemu francoskemu povelju. Zavezniki morajo dati Franciji toliko kredita, kolikor ji dolguje Nemčija. To ko poglavitne točke odgovora, ki ga je poslal ministrski predsednik Poincare lordu Curzonu, angleškemu zunanjemu ministru. Francija bo šele tedaj začela odplačevati zaveznikom svoj dolg, ko bodo dobila iz Nemčije petdeset milijard zlatih mark. Angleški diplomatični krogi so bili prepričani, da bo vHcbnval francoski odgovor nekatere točke, na podlagi katerih bi bilo mogoče izboljšati položaj. Iz sedanje note je pa jasno razvidno, da je edina želja Frai,« ije, da bi se ji Anglija v vseh ozirih vklonila ter zavzela njeno stališče. V noti je jako značilen naslednji odstavek: — "I)o konca leta 1922 je Nemčija neprestano slabšala svoj finanfielni položaj. Ničesar ni storila, da bi spravila svoj proračun v ravnotežje. Uvedla je železniške pristojbine. ki so nižje kot kjerkoli drugje. Zvišala je število svojih uradnikov ter jim povečala plače. Izbrisala je dosti davkov, ki bi jih morali plačati največji nemški industrijalci. Nemčija je zopet zgradila svojo trgovsko mornarico in ta mornarica sedaj konkurira z angleško trgovsko mornarico v angleškem vodovju. Izvedla je o-gromen program javnih del, d očim ni mogla Francija v tem oziru ničesar storiti." M inistrski predsednik Poincare je navedel bivše.odloke zaveznikov, hoteč s tem upravičiti zasedbo Porurja. Za vzgled jo postavil hitro obnovitev Avstrije, češ, tudi Nemčija bi lahko spravila v red svoje finance, samo če bi hotela. Po mnenju Poincare j a je francoski program izvan-redno priprost.^H V svoji noti je namignil lord Ourzon, da bo Anglija v najbližji bodočnosti zahtevala od Francije, naj ji plača dolg. Poincare pravi: — PRIZOR IZ DRŽAVE, KJER JE DENAR BREZ VREDNOSTI. mmmmBmm —~---------_" SESTANEK GOVERNERJEV 11 DRŽAV Na povelje predsednika Coolidge-a se bodo sestali dne 28. avgusta governor ji enajstih držav ter razpravljali o položaju v premogovni industriji..— Majnar-ji in delodajalci čakajo navodil iz Washingtona. — V vzhodnih državah primanjkuje premoga, ker ga pošiljajo na Zapad in Kanado. Nemčiji je marka tako irizko padla, da je mogoče dobiti več milijonov mark za en dolar. Papirnati bankovci so skoraj brez v*ake vrednosti. Trgovci tudi nočejo več sprejemati- bankovcev. ampak imajo rajši živila v zameno za prodano bla pr«». Slika je bila vzeta pred blagajno nekci bita dovajala nasilja napram kakemu svojemu zavmiiku i;i £a odvisna edinole od neunij-mciida tudi napram Franciji ne ho. Nadalje je Francija''"»j" P° južnih in jugo-trdi o prepričana, da je Francija Angliji veliko bolj pri vzhodnih državah. sr«"U kot so ji J»a Nemci.** ' Zastopnik delodajalcev Samuol M in istrski predsednik je potrdil .svoje zatrdilo, da boj D- Warrin«*r- ie rekcl <2anes, da Francija olajšala okupacijo Porurja, kakorhitro bodo so dliodaja1ci pripravljeni vklo-Kemd OpmtiB pasivni od]X>r. nUi vladnomu posredovanju "Francija ne 1k> opustila svojega stališča iz- bi praznenja Rulir-okraja," je rečeno v odgovoru. 4*Kdor, . . . ln od Francije kaj dragega zahtevah bi upravičil - ( lod,te,J majnarjev' John L' lisce Nemčije, voril I rancije Kaj drugega zahteval, hi upravičil Lewis e iz vil •ničije. Ali da ponovimo besede, ki jih ic iz*p eiro-! ^V1.: . , i , 1 , , * " J - ^^ — Ce se hočejo posvetovati de- lovd (leorge meseca marca leta 15*21: — "Nikakor \ ,, • , - sc ne sme zbuditi, da bi zmagale! plačali stroške poraza in'J Z ™eno\Tsein J,m ved" i i • ..... , ' .. F ** lxl.no na razpolago. Umevno pa je. cla l>i premaganc i uživali sadove zmage." , " 1 . . 1 * — — ^ Ida bodo podajanja uspesna edmo- Berlin, Nemčija,, 22. avjrustaj. Nemška vlada je sklenila zapleniti, ves tujezemski denar, ki kroži po Nemčiji. Potrebne načrte so sestavili kaneelar Stresemann. finančni minister Holferdin«? in minister za narodno gospodarstvo Raumer. Vladjf* je odločno posvarila vse" finančnike, naj ne skrivajo tuje-zemskega denarja. Vsak najmanjši poskus opozicije bo nasilno za-trt. Ne sme se pa misliti, da se bo vlada zadovoljila samo s formalnim pozivom na patriotizem. Zaplenila bo ves tujezemski denar, v povračilo bo pa dala zanj papirnate marke. Z zaplenjenim denar jeni 4>o po- r* skušala urediti svoje finance. Vlada upa dobiti v prvem po-ponu za tristo mili ionov zlatih mark tujezemskega denarja* London, Anglija, 22. avgusta. List Central News je dobil iz Berlina poročilo, da bo vlada nasilno zatrla vsako špekuliranje s tuji- ...... . .. , , mo valutami. Če ne bo šlo druga- lodajalci z menoj, sem j»m ved-1^ ^ bo poslužila sraptne kassni proti vsem -g-lavnim kršilcem no- grlede vsega vključno i check-off sistema. plač in Včerajšnji razvoji v premogovni industriji so ^bili naslednji: — Predsednik Coolidge sestavlja načrte, kako bi bilo mogoče preskrbeti deželo s premogom, v slučaju, da izbruhne dne 1. septembra generalni štrajk. Predsednik je zapovedal governerjem vseh onih držav. v katerih se izkopuje premog, naj se sestane jo dne 28. avjrusta v New Yorku. Sestanka se bo udeležilo enajst governerjev, ki bodo skušali odpraviti krizo v'pceinogovni industriji. Posvetovanja med majnarji in operatorji v Atlantic City «o se izjalovila. Obe stranki čakata nadaljnili navodil iz Washingtona. V izhodnih državah jako primanjkuje premoga, to pa zategadelj, ker pa premogovni baroni izvažajo velike množine v zapadne države in Kanado. Washington, D. C., 22. avgusta. — Na povelja, ki so bila izda-na v Beli hiši, se je začelo intenzivno vladno gill i 7urnr u nnnnuil han;ie za preprečen je premogarskega štrajka, ki preti iz-KAIMtnt ¥ UUUnNU bruhniti dne 1. septembra. __I Vlada bo storila vse potrebno, da bodo imeli ljudje Časnikarskemu porocevaicu j« po-IPozi^ dovolj premoga, vedal, da krožijo o njem po' Predsednik je fp oz val governerje enajsterih držav, v svetu najneverjetnejše vesti, j katerih kopljejo trdi premog, naj se udeleže dne 28. avg. Kronprinca ne nameravajo od- važnega, sestanka v New Yorku. " peljati. Sestanku bo naeeloval zvezni kurivni administrator Wadleigh. ki bo zastopal predsednika Coolidge-a. BIVŠI KAJZER IN ČEDEN POLICIJSKI KOMISAR nt Paril, Francija. 22. avmista. - Francoska nota je le pod pobojem, da bodo deloda-|vc odTedh^ einel lila potrebo, da se skli<-e med-zaveenižko konferen-i jalei malo b-Klov«ukffa Delavskega Podpornega Droit v a nploino zna-Xif. kajti <^e je kje ren neprisiljena zabava, je n* vesetieah in pik-rnkib omenjenega društva. Plesa-žetjnim bo nt rajrpolago dobra godba, pa toda iejni in lačni bodo vsega r polni meri deležni. Domov se ne bo mudilo nikomur, kajti naslednje«« dne je «meriiki praznik T-abor Day. LAVCEM Rojaki, |iridile poJnoitevilno! Milan. Italija. 22. avgusta. — Fašizem namerava zadati smrtni udarec italijanski delavski federaciji, ki se bo' sestala danes tukaj k svojemu letnemu zborova-njn. Delavsko federacijo se sprva kontrolirali soeijalisti, nastop fašizma je pa precej razredčil njene vrste. Svoječasno je imela federacija dva miljona članov, do-fim jih ima sedaj komaj petsto-lisoč. Dajton, Ohio. 22. avgusta. — Nocoj je završil največji aero-plan na svetu svojo poskusno vožnjo. S svojo naglico je pr*»sene*il naj predrzne jša pričakovanja inženirjev, ki so ga zgradili. Letel je namreč z nagliso 93 milj na uro. Najvišja višina, ki jo je dosegel pri poskusnem poletu, je znašala 2500 čevljev. Miebigamme Mich.. 22. avfj. — ;Mrs. Henrv Ford je javno ožigosala nekatere ženske, ki hodijo na letoviške v tukajšnjo bližino ter hodijo v hlačah, kažejo kolena ter se po njenem mnenju nespodobno oblačijo. Iz Chicage je prišlo več deklet v kempo, kjer tabore Ford. Edison in Firestone. Prosile so goste, naj se podpišejo v spominske knjige. Mrs. Ford jih je pozorno pogledala rekoč: — Ve ženske in dekleta nimate dobrega okusa. Kako si vendar predrznete priti sem v taki obleki brez kril in z golimi koleni? Ženske -so osramočene odšle. 8NKO JE-UNIČIL LETINO V Moskva, Rusija. 22, avgusta. Po šestih tednih neprestanega deževja je pade* precej visok sneg ter uničil vso letino v okraju* Ca-gestan v Kavkazu. Najmanj mi-Ijon osebam pcoti lakota. berlinske poulične železnice bodo prenehale voziti. Berlin, Nemčija, 22. avgusta. Vsled velikih izgub, ki jih im:t uprava pouličnih železnic, bo te dni promet za nedoločen čas ustav-jen. Sest rudarjev rešenih. .EDISON JE ZBOLEL. Bivši nemški kajzer je sprejel v avdijenci znanega nemškega pisatelja PreUa. ki je urednik lista "Deutsche Wochenzeitung dee Beverly, M^ss., 22. avgusta. _ Niderlande". Predi je objavil v Tukaj so aretirali policijskega ko-svojem listu ves pogovor z biv- misarja- John Hayesa zastran tat-šim kajzerjem. Ivine. Kljub temu. da odločno taji Bivši kajzer je baje živahen, • vsako krivdo, imajo oblasti do-vescl in dobro razpoložen. Prellu «ti dokazov proti njemu, je rekel: — C'e hočete govoriti z menoj o politiki, morate biti jako potrpežljivi. — To bo težko — je odvrnil Prell, kajti neprestano čitamo. da dobivate nočne obiske in da prihajajo k vam razni ljudje po takih ali takih opravkih. Kajzer je odvrnil: — O vsem tem sem že čital. Ali morem braniti svojim otrokom, če me hočejo obiskati? Ali morem "braniti kronprincu. ee pride včasih k meni iz svojega tihega zavičaja? Da. kronprinc je dobil v zadnjem časn dosti obiskov. Zadnjič se je ustavil ob njegovem otoku celo grot Rothenburg s svojo jahto. Umevno je, da taki obiski povzročijo precej razburjenja med vaškim prebivalstvom; Časopisje neprestano poroča, da hočejo kron-princa bodisi z jahto, bodisi z ae-roplanom odvesti nazaj v Nemčijo. Prosim vas. ali ni to smešno? — Kronprinc govori večkrat s socijalisticdiim ali komunističnim moštvom nemških tovornih parni-kov, ki prihajajo iz Em'den. Dose-daj pa ni še nihče rekel, da ga misli odpeljati. Nadalje-je tudi novica, da je kronprinčeva žena Cecilija prodala svoje posestvo, povsem izmišljena. — Nadalje ni bilo nikdar pr? meni mojega sina Eitcl Fritza in tudi Helffericha ne. Bilo je pa pri meni dosti umetnikov, profesorjev in časnikarskih poročevalce*. Ali je morda zločin, če sem se pogovarjal s temi ljudmi o razmerah,. ki vladajo v domovini? — Moja hiša je taka kot da bi bila iz stekla. Vsakdo lahko pogleda notri, vsakdo lahko ve, kaj {se pri meni godi. Vsled tega sem presenečen, ko ljudje verujejo. Ida je bil celo Stinnes pri meni. ---| Jaz Stinnesa ne poznam osebno Uhepeming. Mich.. 22. avg. — in ne vem, če je moj prijatelj ali V tukajšnji bližini tabore Henry ! moj sovražnik. JSlišal sem le to-Ford. Harvey Firestone >in slavni1 iiko, da se jako malo briga za po-iznajditelj Thomas Edison. Včeraj litiko. zveč?r se je izvedelo, d« je Edi-j Kajzer je odločno zanikal po-ison zbolel in da se precej slabo po- ročilo, ki se je razširilo po ino-čuti. I žemstvu, namreč da .namerava Zdravniki pravijo, da ni niče- spisati debelo knjigo oziroma da sar "hudega. • misli popravljati sveto Pumo. PLESALCA NE SMETA GLEDATI DRUG DRUGEMU V OČI. Kalamazoo, Mich., 21. avgusta. Posebna mestna komisija je izdala povelje, ki se tiče plesišč in razmer na plesiščih. V povelju je rečeno, da si ne smeta plesalca pri plesu gledati v oči ter se stiskati drug k drugemu. Kdor se bo proti temu pregrešil, bo občutno kaznovan. Francija in Rusija. Silver City, N. M., 22. avg. — V rovu Cooperative Minning Co. je zasulo pred dvemi dnevi sedem rudarjev. ReševaJci so se podali takoj na delo ter so jih rešili šest. Sedmega je ubilo. Na tozadevno interpelacijo komunističnega poslanca Berthona je ministrski predsednik Poincare v francoski zbornici odgovoril, da je pogoj za priznanje s.ovjetske vlade od strani FVancije ta, da RiLsija prizna svoje dolgove. Odplačila pa Francija zaenkrat ne zahteva, ker ve upoštevati gospo-darsk. ipoložaj dežele. 'qla8 jiaroda', najvepji slovenski dnevnik v rojaki. naročajte se na združenih drtavah. ^DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU aa potom naio banka IsTrihtjejo zanesljivo, hitro in po nUkUi fini n M« JngtK.laTlja: BaapoJHlJa n« aadnj« pošto in lzpt«Cnjo **Kr. pofttnl Čekovni orad" Ia "Jadranska banka" v Ljubljani, Zrjpratm, Beograda. KrAcju, Celja, Maribora, Dubrovniku, Splita. Sara Je ru «11 drugod, kjer Je p«fl sa hitro faplaaio najugodneje. 1000 Din. .. $11.70 .. k 4,000 -2000 Din. $23.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. k 20,000 Pri n«kasttlft. Id anaiaje manj kot «n tleoi tlnarjev računIm« aeeebel mm U eentov sa peftnln« In tfruo* etre**«, Italija in ur«dcM osamlja: BaapoKlja «« aadaj« poiU to lai'ladaja "Jadranska tmnka" v Tnt«. Opatiji to bto 200 lir.........$ 9.80 300 lir...........$14.40 500 lir................$23.50 1000 lir ...........$46.00 Prt nakazilih, ki nabja manj «t xoe lir rrttmiiM >owb»| M « im*w aa poitnlno Ia tfruga strelka. Id presegale sneeck aet tM dinarJer aU po IwHiii Dr dareljaj— pa i iff udi ia mefciiT upuM. dinarjem to liram aedaj nI stalna, menja as veScrat to naprl-Bakorano; Is top rastofa nam nI raofofe podati natančne ono rnapraj. po eeal «wp dne. ko sam dospe poalanl denar ▼ roka. ▼ too Usta. Je Draft. aaMJo pa Ordar aU pa New Now Tofk, N. T. ;1 Si ■ -S ■ 'i GLAS NARODA, 23. AVG. 1929 Dty •undaya • ff% x ■> J«n Za Nm Y«rk ■ u H M« Za iNnmitn n a^v^hlwwuiit m aflwamnt. wild aw Imimi wa odgovarjajo: "Seveda živimo tukaj. Kani, našim očetom in praočetom je lava že neštetokrat! med nami nobenega, ki se je pri- !> \ T- . doba sprave in miru, doba skup-, nosti in edin&tva, -kar edino nam ; more izboljšati naš položaj. V tem smislu dela organizacija Slov. Doma v Milwaukee, In kdor ima le še količkaj zdrave pameti-in ni preveč opit utopLstičnih. misli, da bo ta. ali ena stranka priborila -delavstvu nebesa na zemlji, nam mora pritrditi. V začetku teh vrstic smo govorili o pogumu, da gre organizacija Slov. I)oma počasi, a go'tovo naprej. Prišli smo do točke, katera ima igra* i končno glavno vlogo in sicer finančna stran. Zavest, da delujemo za potrebno in pravično stvar, nam je dala poguma. — Nič več bojazni, ne ugibanja, ne ismajevanja. Stvar . je zstdobila resno liee. Načrt je izdelan in o-dobren. Sklep seje 17. avgusta je bil, da se da natisniti 5000 knjig z načrtom in pravili, obenem pa da se pobirajo oglasi naših trgovcev, gostilničarjev in podjetnikov, kakor tudi od društev, da ogla-eujejo v tej knjižici. Odprla se je kampanja prostovoljnih prispevkov in sad dela je tukaj. V par dnevih se je nabralo okoli — $G00. Nabiralei oglasov in prispevkov so na delu* in mi jih toplo priporočamo. Naj bi ne bilo uničila bivališča. Ko začne ognjenik bljuvati, pustimo boril do samostojnosti, da ne bi vse in v strahu pobegnemo. Kmalu nas pa mine strah' upošteval gesla siov. Doma; — Vsi za enega, eden za vse! —Jme na prvih darovalcev bodo priob-čena v omenjeni knjižici, katero bo dobil vsak Slovenec v Mihvau kee in okolici na dom. Razumeti se mora, da si ne bo kdo napačno tolmačil, da je to in se vrnemo. Po vsakem izbruhu se vračajo. Ia dneva v dan tre-pečejo, kdaj bo zopet začelo grmeti v notranjosti. Zakaj vendar ta vztrajnosti Zakaj se ne izselijo drugam, kjer bi jim ne pretila nevarnost? Odgovor je lahak: — "Navada je železnica srajca". Energije jim manjka. Skoraj bi rekli, da so nekoli-1;> preleni, da bi si poiskali kje drugje bivališča. Nadalje so pa tudi tla ob ognjeniku plodovita, in marsikateri prebivalec rajši rizkira smrt, samo da se pri-kloplje do večjih dobičkov. Ko človek to premišlja, pravi nehote: 4 4 Kako-neumni nespametni so! Ali je vredno živeti v neprestani smrtni nevarnosti? Sami sebc^ in svoje družine izpostavljajo/ trpljenju in smrti." V splošnem se pa ti reveži čisto nič ne razlikujejo od ponorelih evropskih držav. Evropski narodi so na las podobni kmetom, ki žive na pobočju Vezuva. Francozi, Angleži, Belgijci, Italijani, Poljaki, Jugoslovani in vsi brez razlike. f kampanja prostovoljnih prispevkov za nadaljnje delo. Ko pa se bo to idejo inkorporiralo in delovalo za nakup primernega zemljišča, potem pridejo šele na dan delnice itd. O podrobnosti načrta in pravil ne bomo tukaj razpravljali, kajti čital bo lahko vsakdo, ko bo prejel "knjižico. Omenimo pa, da je vse ukrenjeno tako, da bo težko najti izgpvor: — Ne morem pomagali ! — Oglaševalni odbor. Greensburg, Pa. Že več časa ni bilo nikakega dopisa iz naše naselbine, pa tudd ni bilo nobenih liovie. Kav se 'tiee deJavskih razmer, so se nekoliko izboljšale. Preimo-gorovi so začeli obratovati vsaki! dan, toda ne v posebno korist pre-mogarjem. ker ■premogorovi prenapolnjeni z delavci, da pri- šsatsssssm Peter Zgaga Iz domovine poročajo, da sta prišla romunski kralj in romunska kraljica na Bled. Na čast visokima gostoma so vihrale iz raznih poslopij romunske zastave. Človek res ne najde boljšega izraza frot: Hlapci! * * # Kakšno stike ima jugoslovanski kralj z romunsko kraljevo fami-lijo, je povsem njegova stvar in njegova privatna zadeva. S tem pa še ni rečeno, da bi se moral članu nadute, puhle in pru-- [ske famrlije klanjati slovenski narod. * * * če ima kak nemški otrok v špa- manjkuje vozov. Cuje se, da se rovčku štiristo mark in dva hlae-družbe zopet zalagajo s iprcmo-'na knofa, je bolj premožen kofc gom, seveda za slučaj pretečo j pa tisti, ki nosi v žepu bankovec stavke v Anthracite okraju, ali za 40,000 mark. V Nemčiji je morebiti že za prihodnjo spomlad. J namreč v$ak knof vreden po pet- Na društvenem polju se imamo indvajset tisoč maik. ponavadi dobro. Največji napre Iz Slovenije. dek je zaznamovati pri našem Slovenskem Domu. Ker je pa treba Tragičen slučaj samomora v Celju V Gledališki ulici št. 9 v Celju stanuje železaiičarski, delavec Pe-lakorda z lOletno hčerko in 35-letno ženo Marijo. Ta je zadnje čase bolehala na težki bolezni, ki jo je spravila v veliko hipohoni-drijo. V torek 31. julija okoli 6. zvečer je naenkrat (pograbila nož ter si narezala vrat. Ko je šel nato mož na prigovarjanje sosedov po zdravnika, je žena v hipni blaznosti, skočila iz postelje, pognala hčerko iz sobe, se zaklenila in si nato v. britvijo prerezala vrat. Prizadejala si je težke poškodbe, da jo kmalu po dotšli zdravniški pomoči izkrvavela. Dan poprej se je ^povedala ter živela odslej v blazni ideji, da krši, kakor jc sama izjavila, zakrament ako kmalu ne utnre. Marija Dela-korda je hči večjega posestnika v T/okrovcu pri Odju. Kakor se sliši, /se je v tej rodbini pripetilo že več sličnih tragičnih, slučajev. Na nesreče .so pi jSili takoj policijski organi, ki so komaj odvračali od hiše množico radovednih. Tat ukradel konja. 1. avgusta ponoči je bil ukraden Rudolfu Rak oven, trgovcu in gostilničarju v Kranju, konj iz hleva. Lastnik je razpisal nagrado 1000 dinarjev za onega ki izsledi konja ali tatu. ČLANEK XXXIV. Če ti kdo reče: — Vakaj. jaz ti se več važnih reči, nredno bo Dr:;i'a (lete v zdravem stanju bolj kot kak dru^i jtosamezni faktor. Če je bilo »lete nekaj rasa dojeno pri pršili ter zaposlen rti i čevljarskem mojstru'mu je nato hila »lana steklenica, je pa-boka skoraj 3 metre. Iz vode ga nivMno' ,la ** do ensa, ko se nekoliko Najden utopljenec. V Ljubljani je v nedeljo o. avgusta popoldne na l*rulah pri "Spiei" utrnil ITletni čevljarski vajenec* Frane Jane&Le. ki je bil pokopani Faraoni ter je našel dve novi grobnici na libijski višini. Po njegovem na-ziranju se tam nahajata trupli slavnega kralja Achemsa in Faraona Kamesa. Ka-mes je bil glasoviti reprezentant 17 dinastije, Achmes pa ustanovitelj 18. vladarske rodbine. V i dolini kraljev od Luksorja poč:--, _ va tudi Teehuntimes I., tretji kralj :btltle^ar- 071 ->e Pacata nevar Veseljaki so še pogovarjali. Govorili so o vseh mogočih stvareh, t Najbolj izkušen med njimi je da-! jal naslednje svete: — Prijatelji moji, poslušajte me. Ni grše stvari na svetu kot je D opisi. Milwaukee, Wis. Mnogo se je že govorilo in pisalo o nameravanem Slov. Domu v Milwaukee, Wis. Ugibalo se je in ukrepalo na vse načine, kako priti do pravega začetka. Vse to ugibanje in ukrepanje pa je končno rodilo spoznanje, da je glavna trtvar pri celi zadevi pogym in dobra volja. Po številu je Slovencev dovolj, da bi potrebovali nekaj, kar bi • imenovali svojo last. Imamo seveda še mnogo takih med nami, ki naivno vprašujejo: — Čemu naj nam bo Dom! Kaj ga potrebujemo t — Za takimi vprašanji tiče »eveda razni vzroki, le v malih izjemah je ta vzrok nevednost. — Mi Slovenci v Ameriki smo že kar podobni pohabljencem; raztrgani smo in raodvojem, potrčbni "izobrazbe in skupnega dela z$t izboljšanje na&ega stanja. Kdo nasn bo k temu pomagal, če ne sami? Od bogatinov nam ni ničesar pri-?&kora*t kajti naš« nevednost je njim v korist in kdo dela danes pro*i svoji koristi f Današnje raz mere so take, da če se ne bodo začeti zanimati zanje prari ljudje, treznomisleči in z žuljavirnj rokami, bo postal ta svet pravi Babilon. Stare stranke, na katere se je nekoč polagalo največ zaupanja, propadajo, ali pa kažejo, da je njih program peizpeljiv. Na njih mesta prihajajo druge stranke, drugi oznanjevalei odrešenja delavstva. Naša usoda pa je, da u-pamo in kimamo, tu in tam. To pa ni brez posledic, ker s tem se vzbuja v naših srcih nezaupanje in sovraštvo. Smatrali smo za potrebno izpre-govoriti toliko o tem, ker seveda ni prvič, temveč je že stara pesem a vendar imamo še danes v naši naselbini ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da delo u Dom ni delo te ali one stranke, in da se ne goji drugih namenov, kakor zadostiti potrebi in zediniti Slovence v naši naselbini. Prišli bodo časi, ko bomo bridko čut Hi potrebo skupnosti. Po-gubonosni oblaki vojne in drugih rožo t se zbirfcQo vsepovsod nad Dunajski vegeterijanci. Ne ljubijo vsi Dunajčani mesa, marveč obs-toji danes na Dunaju organizacija 10 tisoč vege-terijancev. Na Dunaju pa je tudi precejšnje število vegeterijancev po sili, ker je »meso' dandanašnji bajno drago. Restavranti, kjer prodajajo le sočivje in druge take stvari, so polni, ali obrazi so večinoma žalostni. Neki dunajski novinar je obiskal tako restavracijo in se najedel sočivja. Govoril je z restavraterko, katera mu je zgovorno razlagala, kaki gostje prihajajo, kaj jed^ in koliko potrošijo. Zlobni novinar pa je hotel izvedeti od vegeterijanl^e resnico, ali se res nikdar ne posluzi nobene mesne jedi, ker mu je ves čas razlagala koristi vegeterin-stva z velikim navdušenjem. Na pritisk novinarja se je restavra-terka končno le vdala in mu tiho na uho povedala., da si privošči vsako nedeljo porcijo mesa, ker le to da človeku potrebno, moč. Dunajski novinar se je nasmejal in si šel potolažiti želodec, poln sočivja.. v bližnjo restavracijo s poštenim kosilom. Edini spomin. k Domišljavi uai kakor je navada obenem omejeni vojvoda Maribo-rough — umrl 1840, potomec slav nega vojskovodje v španski na-sledstveni vojski, — je potoval s svojo žjeno po Italiji in je obiskal vsa znamenita mesta. Ko je prišel domov, ga je .vprašal prijatelj: "No, gospod vojvoda, kako se vam je pa kaj Rim dopadelt" "Rim?" vpraša vojvoda in se o-brne k ženi, "alt ni to tisto mesto, kjer sva kupila tako slabe in dtage rokavice?" 'xt- v • nost za vso ameriško demokraci- nove države. Njegova grobnica i-. j-vv . ... _ » io za vse ameriške demokratične lezi v srediseu krasne doline. Po ' J . • , , t .. I naprave. Ne kupite ničesar od n.togovi smrti je postala dolina * m , . klasična kraljevska grobnica egip butle&arJa- Njegovo delovanje je tovskili Faraonov. V tej dolini je protipostavno- Ce ™s pokopanih nič manj kot 27 Farao-j Ja< se obrn?te na ^ake°a _ ,__. eijskega agenta. On je vladna o- nov. Carter končuje svoje poro-} , f v , _ , . „ ______-i , seba, m vas greh ne bo tako ve- Oba sta bila ze nezavestna, ven- cilo z zagotovilom, da ne bo pre-j ' ° . . , -i i i - -i ... • lik, ce boste s pomočjo vladne o- dar sta w kmalu zonet wvr^ila. je miroval, predno ne odkrije se | 1 - * je v torek T. avg. popoldne potegnil znani športnik Ivasn G-rilc s pomočjo čevljarja Rozmana. Truplo je bHo zapleteno v dclgi travi na dnu Ljubljanice. Po kb-inisijojualncm ogledu je bilo truplo pretpeljano v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Ponesrečeni Jan toč je bil rodom iz Žel imel j. Zopet nesreča pri kopanju. Nesreče kopanju se nmože. Po tragičnem dogodku v Mailem grabnu je tudi Ljubljanica zahtevala svojo žrtev v osebi čevljarskega vajenca Janežiča. Na isteni mestu, kakor 5. avguprta Janefeič, sta se ko*pala 7. avg. popoldne neki Ljubljančan s svojo 16Ietno hčerko. Zaššfla sta v vrtinec in oče je kmalu izginil v vodi. Hčerka jo planila za njim in ga wkusala rešit«. Mož se jo je oprijel ter jo s seboj potegnil v vodo. K op al-| ce*n. ki so pri hitel nia pomoč, se j je 7. velikim trudom posrečilo po-; tejniriti iz vode očeta in hčerko. neraziskane grobnice, da tak^ do- sebe 4cršili vladno P^'0' konča delo svojega predhodnika lorda Car na ona. Radi vina. Sedaj je že vstotič dospelo-poročilo, da bodo New York popolnoma osušili. Kot vse kaže, je šlo prej za ša» V zadnji seji lordske zbornice lo do-.im bo šlo sedaj je zdravnfk angleške kraljevske i Hlldi Ciasi se ,ti obetajo, prija- rodbine lord Daurson of Penn imel telj. govor, v katerem se je precej j Zanaprej ne bo več tako eno-energično zavzel za zmerno vži-'stavn0 kot je bilo do včeraj ali vanje alkoholnih pijač, češ, da ; danes. Ne boš ga dobil drinka na napravijo aLoveka veselega, da:vsakem kornarju, magari da se lažje dela. Rekel je da je pri ne-!na glavo postaviš. { kem banketu opazoval navzoče, | RaZmere se bodo popolnoma ki so bili vsi dobrega razpoloženja ; predrugačile«. Če te je zažejalo. in duhovitega govora, razven ne- J si ^opii na kornar. Na komarju ke skupine visokih dostojanstve- J ne bog dobil nigesar več. Da si nikov angleške cerkve, ki so zna-rbog žejQ tolažil, boš moral iti ni abstinent je. Ti so se držali ža-; na jmanj eno ali dve hiši naprej, lostno in kislo. Angleški prelati J so radi tega govora vsi iz sebe, hudournik bo prihrumelo in nas našlo razdvojene in brez moči. —r Dva nova groba Faraonov odkrita • Carter, glasovMLegiptolog, ki je % lordom Carnavonom * odkril grobnico Tutankamena, je priobčil v londonski "Times'* sefuaci- narni, revnimi zemljant. Kakor jonalne podrobnosti o svdjih rsx- iskovanjih v Egiptu. Med drugim omenja, da je odkril velik sepa- Današnja doba mora biti za nas ratni tfnpel, v iiteran so bili protestirajo in pošiljajo v liste dolge članke, v katerih hočejo pobiti mnenje kraljevskega zdravnika. Eden imed njimi je zatrdil, da metropolitanski škof v Londonu ne pije nikdar alkohola, pa je znan kot zelo duhovit in dovti--pen mož. Polemika se nadaljuje in pričenja se očitat i onim, ki se tako potegujejo za abstinenco, da se oni pravzaprav ne branijo alkoholnih piijač. marveč se samo v javnosti delajo velike protivnike pijač, na tihem in skrivnem pa nič ne sovražijo dobre kapljiee. Zagoneten vos v Dolnji Lendavi. Dne 2. avgusta se je premikal skozi Dolnjo Lendavo v Prek mu r-ju vozi natovorjert z dvema majhnima omarama in zabojema. V posebni kočiji Ma ga spremljala do madžarske meje ravnatelj madžarske hranilnice Pollak in bivši madžarski odvetnik dr. Wi slabejšo me-siiiiieo kot je pn označeno za njegovo starost. Hrano se nato lahko ojafi vsakih j>ar Uni. potreba, dokler se ne prilega njegovi starosti. <%» kaže dete kaka znamenja, motene prebave, je pmnetuo tnkoj vrniti se k sla hej Si hrani. dokler ni težkoča premagana. Ce pa je zadovoljno, fe pridobiva na teži (xi -1—(j mir. na teden, ee ne bluje ter ima normalno gibanje črovesja. je skoraj gotovo, da je hrana pravilno močna in obilna. I.e malo k je slabo prehranjenih. Velika napaka, katero napravi pretežna večina mater je ta, očasi ter je treba prenehati, kakorhitro je otrok zadovoljen. jKognite se predvsem nevar-r.o.'ti preobilne prehrane. Če spi otrok nemirno, izbljuje hrano, če jp blato rodko te pa kriviei. znači to ix>navadi, da je flobil preveč hrane in preveč po--'osto ali pa dn je njegova hrana ni'>Č-jša kot je more prebaviti. Ce je otrok dojen pri prsih, je treba «xlin«>r med donjenjem itodaljšati kot pno odredbo. Pri otroku, katerega prehranjate s ste-kl.'niro, lahko zmanjš;ite vsakdanjo lira no s tem. da s** poslužife |K>lovico običajne množine vsake steklenic, dokler nere i:a?5li šolskih «otrok slabo prehranjenih. Matere so v glav-i.PDi or*diwl»lk . LOLI8 BALANT. Bos IN r*ui Ar«, Lonla. O. Tatntk: JOSEPH P18HLER. Ely. Minn. blagajnik LOl'IS CHAMPA. Box Ml. Ely, Minn. Bl*«alaik smrtma: JOHN MOVE H.N. 411 — lit* AW. LnUut*. Mia*. VrtMVMl atravnlk. Or JOS. V. RJUHKK. S»1 Am*rtcmn Slat« Bank Did*. 600 Grant bt. at Hlxth Ave., lUtsburfb, Pa. ANTON SBAJNIK. Siiui I tUMU, Plttaburgb. Pa. MOHOR MLADIČ. 1114 W. U atnct. CWcifo. m. HUNK fUULkBEC. till W«*hia«um Straat. l>«nTar. Cola. Parotnl oibor. LRONARO SL.ABODN1K, Bom 4t®, Kir. MHm. GRK.oK J. POflENTA. Black Diamond. Wuh. FRANK ZURICH. til 7 St. Clair At«., Cl«Y«UDd. O. Uruitvtlnl odbor. VALENTIN PIKC. 7U London Rd.. K. E.. Cl®*«land. O. PAirLlNF. ER1IENC, M$ — trd Street. La Balle. 111. JOSIP STJERLB. 4M E. Meea Avenue, Purtflo, Colo. ANTON CELARC. tit Mar get Street. Waukeffan. I1L - Jednotlno uradno tlaallo: "Olae Naroda*'. - Veo etverl ttk.Jo*. ae oradnlh smdev kakor tadl denarno pofllUatve aaj se po*ljijO n* »levnega Ulnlka. V« prltolbe naj - PoJlU* na pr.-d-e«Ktnlka porotnega odbore. Protnje sa eprejem novih tlano* 1» bolni*ka apl6ov%la nal m polil Ja na Trhovneca sdravnlka Jucoelovaneka Katoliška Jednola ao priporoC«. Teem Juroelovanom m len pri« t op Kdor *«IL postati Clan te onr*nl*aciJa. naj M ««la«i tajn ku bUKnJrfa druitra J. S. K. J. Za ustanovitev novih drulxev mm pa obrruto obilen prlatop. "J** tajnnlt!"Voto" d/Gitvo ~ lahko v.tanovt s t tlanl ali Članicami. M ava. Iz Urada Glavnega Odbora J. S. K. J. kt Ainerikanski Slovenec" v Jolietu je v svoji izdaji stv. .58, dne 10. avgusta 1923, priobčil vest, da je bivši glavni blagajnik George L. Brozieli kriv poneverbe pri J. S. K. J. Podpisana, kakor tudi ostali drugi člani glavnega odbora, si štejejo v svojo dolžnost zanikati kar najodločneje neresnične in neutemeljene trditve "Amerikanske-j:a Slovenca'\ __ Kakor običajno, tako je glavni mlbor tudi meseca Istotako se nadalje poroča, da je Brozieli pone-veril blagajno Slovenskega zavetišča. Pravijo, da se je,v nji nahajalo nad šest tisoč dolarjev. Koliko je na vsemu temu resniee, se bo izvedelo še le po tozadevtnih preiskavah. Opomba uredništva: Vsekakor pa je žalostno, da se kaj takega zamoi e pripetiti pri slovens, organizaeijah. To kaže, da še Slovenci nismo zreli, da bi znali svoje organizacije voditi tako, da bi bila taka izguba izključena. Mi vse preveč nekaterim osebam zaupamo, kar pa nikakor ni prav. Vsakdo je vreden svojega spoštovanja, toda odborniki raznih organizacij bi morali gledati, da je premoženje organizacije dovolj zavarovalno proti enakim slučajem." 0 % V kolikor se ta vej-1 tiče Jugoslovanske Katoliške Jednote, je popolnoma izmišljena laž. Pri J. S. K. J, ni bivši glavni blagajaiik ponevJHl niti enega penija denarja. Kar se pa tiče blagajne Slovenskega Zavetišča, pa ne morem dati nobenega pojasnila, ker Zavetišče je zasebna korporacija, an Jednota nima pri njej nič opraviti. Premoženje J. S. K. J. je varno naloženo. Vse obveznice so hranjene v varnih shrambah v Northern National Banki v Dulutlm. Z banko je narejena pogodba, da glavni blagajnik nima dohodka do bondov brez spremstva predsednika nadzornega odbora . in enega bajnčnega uradnika. Dalje, denarja, ki je naložen V bankah, se nemore dvigniti iz bank driigače kakor če se za dvig podpišejo trije gl. uradniki in sicer: glavni predsednik, glavni tajnik in glavni blagajnik. Torej je popolnoma izključeno, da bi zamogel glavni blagajnik sam poneveriti kak denar. Glavni blagajnik je odstopil radi svojih privatnih poslov, radi katerih ni mogel točno izvrševati dolžnosti svojega urada. Priznati moram, da je bil jako počasen ko podpom. Od gl. opozorjen na točnejse mu je namignilo, da ^BBBBIBB :nega in nerednega po- plavnega predsednika pregledal vse obveznice (bonde).jslovanja. Ker je bivši'blagajnik sprevidel, da bo prišlo kater*' J. S. K. J. la>tuj«- ter hrani v varnostni shrambi jdo resnosti. je sam podal resignacijo. Nadzorni odbor je na Northern National banki v Ihihith. Minn., ter jih na-; ^une odobril in pod zaprisego potrdil, ker se je prepričal.} sel v |K>)K.Inem redu, kar lahko tudi svedoči Mr. Paseoe. je vse v re^u BixZi glavni blagajnik je pod poroštvom! pomožni blagajnik zgoraj omenjene banke, ki je bil ob £40.000.00. in ker je bilo fina ono stanje v popolnem reduJ^j; 13525?TcroTlT tej priliki nayz»M% se je njegovo poroštvo takoj razveljavilo, in pod poroštvo' Društvo M Premenil zavarovalnino iz $1000 na $1500 — John Vidmar, SI; 16108; 1500; 35. Drnitvd sv. Barbara, it. 9, Ia 8a2e, HI. Pristopila: Anna Spelich, 07; 23051; 1000; 16. * Društvo Sv. Barbara, št. 5 Soudan, Minn. Pristopila: Frank Plantan, 03; 230G9: 500; 19. Anna Sadler, — 00; 230044; 1000 ; 23. Društvo sv. Aojzija, štev. 6, Lorain, Ohio. Pristopila: Rudolf Tomažin, 07; 23073; 500; 16. Anna W. Bren-ce, 07; 23084;" 50; 16. Druitvo sv. Cirila in Metoda, štev. 9, Calumet, Mich. Pristopila: Margareth Banovieh. 70; 23052; 500; 16. Draitvo sv, Joiafa, štev. 12, Pittsburgh, Pa. Pristopila: Kristina Pro^tovitA. 90; 230S5; 1000; 33. Društvo sv. Alojzija, štev. 13, Baggaley, Pa. Pristopil: Frank Ferlin. 07; 23053 : 500; 16. Suspendirana: George Peedirc, 91; 19189; 500; 26. Helena Knaus, 71; 8451; 500 : 35. Društvo sv. Petra ia Pavla, štev. 15, Pueblo. Colo. Pristopil: Joseph J. Merhar, 07; 23030; 1000; 16. Premenil zavarovalnino iz $1COO na -$1500 — Marko K-ochevar, 79; lf724; 1500; 34. Društvo sv. Cirila in Metoda, štev. 16. Johnstown, Pa. Pristopil: Alojz Jankovieft. 95; 23043; 500: 28. Suspendirani: Ana GovCkar, 80; 10262; 1000 ; 34.. Anton Zalar, 90; 17307; 10C0; 23. Dragica Bros, 02; 19757; 1000; 16. Frank Gove kar, 06; 22419; 1000; 16. George Baček, 88; 226669 ; 250; 35. Roza-lija Jurkovich, 82; 22668; 1CC0; 41. Joseph Rudar, 79; 22670 ; 250; 46. — Premenil zavarovalnino iz $250 na $1000 — Anton Sinkovie, 90; 18934; 1000; 26. Društvo sv. Alqjzij* iter. 18, Bock Springs, Wyo. Prestopila k društvu št. S3. Superior, Wyo., — Marv Meglen. 05; 21174; 500; 16. Društvo sv, Jožefa, štev. 20. Gilbert, Minn. Pristopila: Angela A. Sušnik, 00; 23074; 1000 ; 23. Društvo sv. Jožefa, štev. 21, Denver, Colo. Pristopil: Joseph J. Grande, 01; 23040; 1000 ; 22. Društvo sv. Jurija, štev. 22. So. Chicago, HL Pristopil: Mile Fajdie. 99; 23086; 1000 : 24. Društvo sv. Ime Jezusa, štev. 25, Eveleth, Minn. Pristopila: Frances Fritz. 07 : 23054 ; 500; 16. Prestopil k društvu št. 44, Barberton, Ohio, — August Gregorieh 79; 4889; 1000 : 27. Društvo sv. Štefana, štev 26. Pittsburgh, Pa. Pristopili: Minka Crnard. 03 : 23075; 1000 ; 20. Jožefina Stranger. 82: 23035: 500; 41. Suspendiran: George Adlešie. 88 : 22763 ; 500 : 34. Črtan: Ludvik štraneer. 78; 23025 ; 500: 45. Pre^to|iil k društvu št. 16. Johnstown, Pa.. Viljem Peskovie, |>rj reviziji računov j<- bivši glavni blagajnik sobrat Hrozu-li predložil nadzornem oru vložile knjižice vseh bank. v katerih ima Jediiota vložen svoj denar; vrliutega je glavni predsednik doprinesel zaprisežene izjave blagajnikov vseh dotienih bank. ter je bilo razvidno, da se zneski bančnih vlog strinjajo z računi, kakor jih je predložil glavni tajnik. (flavui nadzorni odl>or J. S. K. J. je potem, ko se je prepričal o pravilnosti finančnega stanja Jednote, odobril knjige predsednika, tajnika, blagajnika in blagajnika neizplačanih posmrtnin, kar spričuje podpisana in zaprisežena izjava objavljena v Jednotinem glasilu z dne l(i. avgusta 1923. Jednot i no premoženje je torej popolnoma ,varno in v najlepšem redu; niti eden izmed glavnih uradnikov ne dolguje Jednot i niti enega centa, ter je radi tega povsem izključeno, da bi bivši glavni blagajnik Brozieli dolgoval J.. S. K. J. kak cent. Bivši glavni blagajnik Brozieli je izročil vse Jednoti-no imet j*; svojemu nasledniku, kakor predpisujejo* Jedno-tina pravila in nima nobenih denarnih obveznosti napram J. S. K. J. Vsaka druga nasprotna trditev je napačna in neresnična! Radi tega glavni odbor kar najstrožje obsoja -lažnjivo in obrekljivo poročilo objavljeno v "Amerika! iskem Slovencu" dne 10. avgusta 1D2H, smatrajoč se dovolj "zrelim" in sposobnim braniti in zagovarjati interese J. S. K. J. Cleveland, Ohio, dne 19. avgusta, Rudolf Perdan, glavni predsednik J. S. K. J. Anton Zbasnik, predsednik nadzornega odbora Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. se je postavilo novega začasnega blagajnika za isto sv«»tO. 1 Pristopila: Frank Hren. 95; 23031; 1500 ; 28. Anton Turk, 90; Dotično lažnjivo vest ki je bila priobčena v *4Ameri-: 23088; 1000: 33. kanskem Slovencu" je 7>onatisnila tudi 4'Prosveta**, glasilo Prestopil k društvu št. 76. Oregon City, Ore.. — Ant^n Krall. Slovenske Narodne Podporne Jednote. Nič nimam proti1000; 26. temu. ko "Prosveta" zahteva, «la se i>oda članstvu jasno! Društvo ev. Joiafa, itev. 29, Imperial. Pa. sliko o celi zadevi " I Pristopila: Frank Kruhar. 79; 23036 ; 500; 44. Ernest Spik, 07; 23037; 1000: 16. Društvo sv. Jošefa, štev. SO, Chisholm, Minn. Pristopil: Filip Bunjevie. 89: 23089; 1000 ; 34. Društvo sv. Alojzija, štev. 31, Braddock, Pa. Suspendirana: Mary Ivaneič, 92; 9144 : 500: 16. Prestopil k društvu št. 36. Conemaugh. Pa. — Josip Bozicfa. 78; Ne dopade se mi pa livalisanje urednika "Prosvete" katero povsem ne «>dgovarja resnici. Med drugim omenja: "Slovenska Narodna Porna Jednota ni le kazala drugim organizacijam poti. kakšne zavarovalne razrede je treba uvesti, da odgovarjajo i>otrebam slovenskega ljudstva v Ameriki___" Resnici na ljubo naj bo povedano J 6736; 1000 ; 29. da je J. S. K. J. uveljavila "National Fraternal Congress"] Društvo sv. Barbara, itev. 33, Trestle, Pa lestvico poprej kakor SNPJ. Pri J. S. K. J. se je pričelo Pristopila: Julia Peternel, 07; 23055 ; 500; 16. pobirati asesment po "National Fraternal Congress" lest- l turl: Guzelj. 67; 2769; 1000 ; 36. viei s 1. januarjem 1914. Slovenska Narodna Podporna Društvo sv, AJojxija, štev 36. Conemaugh, Pa. Jednota je uveljavila isto lestvico pozneje. Kdo je torej' , _PnstoPila: Anna IIrvat- 07; 23057; 1000; 16. Ciril Rovanšek. 07; posnemal? J. S. K. J. ima poslovno pravico v 17. državah,1000; lb' dvomim da ima SNPJ. v toliko državah poslovniee, ako-ravno je veliko večja organizacija ? Priznati se mora sicer, da ima SNPJ. nekatere naprave, katerih druge organizacije še nimajo. Tudi jaz sem nje član in sem ponosen, Iz urada glavnega tajnika J. S. K. J« Članstvu J. S/ K, J. in Slovenski javnosti v pojasnilo/ V številki i>8, 44Amerikanskega .Slovenca", - z dne 10. tfVgusta t. 1. je bila priobčena lažnjiva vest ki se glasi: "Blagajnik J. S. K. J. odstavljen radi poneverbe ? V listu 4*G. N." je* razvidno, da med glavnimi uradniki J. S. K. Jednote ni več imena George L. Brozieh, gl. blagajnik. Zadnjič je bilo med uradniki 1. avgusta, a 2. avgusta pa je priobčeno ime novega gl. blagajnika J. S. K. J. g. Louis Champa. Iz verodostojnih virov se poroča, da je bil Brozieh odstavljen od gl. odbora ko se so vršile polletne seje zadnji mesec. JS ||| Tudi se poroča, da je Brozieh baje jxmeveril večje vsote jednotinegfeL ^lenarja in obveznic. Nekateri menijo, imel dosti takrat Torej na i iiikdo ne zamudi te prilike. Na razpolago bo tudi vfv-.vr.stna pijača in d tuber prigrizek. Xaše gospodinje že -edaj u giblje jo. kaj fio lK»ljše iu kaj ley«»», da bodo vsem udeleženeem bolj ustregle. Članstvo društva sv. Jožefa št. 45 JSKJ. priporoča za obiliio mleležbo skupnega ol»činstva naše slovenske i»a-flbine. Ta ve<*er boste pnea alavnosti. kakoršne še nikdar ni bilo v Indianapolisu. Naj ni kdo ne zamudi te*ra večera! V nedeljo 2. septembra zjutraj se zbere članstvo druKtva sv. J>>-žefa, kakor tudi članstvo mladinskega oddelka tega društva ob 9.30 v J os. liači»iko\i c 'orani otl koder bomo skupno z godbo na čelu odkorakali v eerkev z novima zastavama k sv. maši. Po sv. maeši se damo slikati v ospredju cerkve: člani, članice in mladinski oddelek društva sv. Jožefa. Nato odkorakamo nazaj v dvorano. * Točno o!» 2. uri p opoldne 2. sept. se prične banket, na kater*«ga s»3 vabi vse skupaj, ne samo članstvo tega društva, ampak skupno občinstvo cele slovenske naselbine v Indianapolisu. kakor tudi irz bližnjih slovenskih naselbin: Terre Haute. Kokouio, Clinton in Mor-gantonn. PokažiDio vsi. da srno pravi slovenski bratje ter hočemo >'ozdravi vse na-\/> »če. 2. Pozdrav zapoje cerkveni pevski zbor nod vodstvom Fran kal 1 "raju ari a. 3. Poje pevsko društvo Zarja. 4. Nastopijo dekleta mladinskega oddelka društva sv. Joeefa te«r pozdravijo navzoče in ustanovitelje'društva, nakar jim podele spominski dar kot hvalo za njihovo trudapolno delo. 5. Poje cerkveni pevski zbor pod vodstvom Fr. LVajnarja. 6. Nastopi kot govornik glavni predsednik -JSnKJ.. sobrat Rudolf \ Perdan 7. Poje pevsko društvo Zarja. 8. Fafitj** in dokleta predstavijo igro prvi del. 9. Poje cerkveni pevski zbor pod vodstvom Fr. Trajnarja. 10. Sledi drugi del igre. 11. Poje pevsko društvo Zarja. 12-. Poje cerkveni (pevski zbor pod vodstvom Fr. frajnarja. Kdor ljubi h»po slovon' ko petje, na i ne zamudi te prilčke. Mo(goče !>omo slišali še več petja kot je v tem programu omenjeno. Na veselo svidenje 1. in 2. septembra V . -Tok. GačnikoVi dvorani! Odbor društva sv. Jožefa, Spremembe med društvi in Jednotozs mesec julij (»Nadaljevanje » 3. Mreni.) Društvo sv. Petra in Pavla, št. 66, • Joliet, Zli. fZirj^t sprejeta: John Tanko, t<2; 20742; 1000 ; 23. Lillian Tanko. 00; 20743; 1000; 20. % lTmri: Josip Ausee, 63; 5573; 500 ; 43. Društvo sv. Petra štev. 60, Thomas, W. Va. Prestopil k društvu it. 36. Coneniaugh, Pa., — Anton Rolih, — 77; 17335; 11)00; 36., m k društvu it. 71, Collinwood. Ohio, Anton Rrsiovec, 90; 2124^; 1000 ; 31. Društvo Zvon, štev. 70, Chicago, HLL PrUtopili: Joseph Jtlut, 03; 23062; 1000 ; 20. Ana Blut, 06: 23061 ; 1000; 17. Amalija Zlatorepec. (Ji ; 23087; 500; 16. Zopet »prejet: Jofcn Planine, 85; 6684; 1000 ; 22. Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 71, Collinwood, Ohio. Pristopil; Frank T.ruažie, 88; 23308 ; 500; 35. Su,p, ndirana : Joseph TekavČie, 92; 20530; 1000 ; 29. Joseph Vrco, 87; 16938; 1000 ; 26. I'mrl John T» reek, 95; 17654; 500: 18. Društvo sv. Janeza Krstnika, Meadow Lands, Pa. Pristopil: Jowph Uarkelv. 03; 23061; 1000 ; 20. Društvo sv. Kasnega Telesa, štev. 77, Greenburg, Pa. Pristopil: Anton IirandMetter. 06 : 23063; l'bOO; 17. Zopet s j »reje t: Geo. Jam>, 01 ; 21624: 1500: 21. Društvo sv. Jerneja, štev. 81, Aurora, m. i ZojHft -prejet: Nik lllaj, 77; 19760; 500 ; 41. Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Colo. Prrst .pil k društvu št. lis. Cokedale, Colo.. Josip Maljavee, — 77; 17717; 1500; 41.. in Johana Maljavee. S2; 19548; 1000 ; 36. Društvo sv Jožefa, it 85, Aurora, Minn. Pristopil: Mike Jerina Jr., 06; 23043; 100: 17. Suspendiran: Steve I). Kn«zevieh, 91; 22433; 1500; 31. Pr. st«rpila k društvu št. 11. Omaha. Neb., Mary Jershin, 04; 20*21 ; 500; 16.. in k društvu št. 54, llibbing, Minn. Mike Kokot, 78; 16556 ;,1000: 35. Drakvo sv. Alojzila, stev. 87, St. Louis, Mo. , Pri-t 'pili Anton Iiibarie, 00 : 23064 : 500 ; 23. Anton Gusič, 95; 23065; 500; 28. Josip Uumč. 96; 23066; 1000; 27. Društvo sv. Jošefa, štev. 89, Gowanda, K T. Pristopila: Ana Golčar, 70; 23067; 500; 16. Društvo Orel, štev. 80, New York, N. Y. Pristopil: John Malalan. 90; 23080 : 500 ; 33. Suspendiran: John Majdič. 97; 21894; 500 ; 24. Društvo Marije Vnebovzjetje, štev. 103, Collinwood, C-hio Pristopila: Anirela Kolih. 02; 23068: 1000 ; 21. Suspendirana: Mary Šimenc. 94; 22741: 1000 ; 29. Zopet sprejete: Jera Bokal, 90; 14487; 500 : 22. Frances Debe-Ijak 82; 17199: 1000; 31. Jožefa Dolgan, 83; 19842; 500: 35. Jennie Gornik. 05; 21353; 1000; 16. Društvo "Jugoslovan", štev. 104, Chicago, El Pristopila: Josephine Pishot. 96; 23029: 500; 27. Društvo it. Marija Trni* iter. 109. Keewatin, Minn. Pristopil: George Capan, 81; 23069: 500; 42. • Društvo sv. Jurija, štev. Ill, Leodville, Colo. Zopet sprejet : Math Rudolf, 80: 21746; 1000 ; 42. Društvo Slovenec, štev. 114, Ely, ssiTm Zopet sprejeti: John (Jašperlin. 71; 166S4; 500 ; 43. Josip Milko-vieh, 78; 174s4; 1000; 36. Frank Skulj. 93; 20157; 500 ; 26. Društvo sv. Pavla Stev. 116, Delmont, Pa. Pristopi]: John Zigman. 99; 23070: 1000; 24. I*mrla : Ivanka Girzelj. 63: 9156; 500; 43. Društvo sv. Ane štev. 119, Aurora, HL Pristopila: Ana Ahsčič. 87; 23071; 250: *36. Zo|>et sprejeta: (Veil. Oberman, 85; 20572; 1000; 34. Društvo Marije Čist. Spoč. štv. 120 Ely, Minn. I'mrla: Barbara KJobuar 74; 79r9 : 500 ; 32. Društvo sv. Treh Kraljev štev. 121, Dodson, jlJ* Prestopil k društvu št. 37. Cleveland. Ohio. — Anton Kruh. 03; 21616; 1000: 19. Društvo sv. Frančiška, stev. 122, Homer City, Pa. Zopet sprejeti: Steve Selak. 92 • 21550. Peter Ban. 90; 22478. Mike Cheloskv. (rj: 22348. Mihael Stulac. 04; 21113. Mary Selak. 99; 21548. Preslepila k društvu št. 1. Braddoek. Pa. — Franc Žetko, 78; 18697; 1000 ; 44 . in Frances Žetko, 78; 21729; 1000 ; 43. Društvo av. Alojzija, stev. 123, Ironton, Minn. Z<»pet sprejeta: Ana Vukelieh. 01; 19726; 1000; 17. Prst.opil k društvu št. 107. New Duluth, Minn. — Gabrijel Sela-kovjč, 93; 2782; 500 ; 30. Društvo Soča, štev. 125, Zselic, Penna. Pristopi!: .Stefan Juretip. S4; 23033: 500; 39. Društvo sv. Srca Jezusa, štev. 128, New Duluth, Minn. Račtup med društvi in Jedaoto za mesec julij 1923. F ristoiula Anton Mauser. 65; 23083 ; 500; 28. Ana Spehar, — Društvo Dohodki Izdatki 1 $ 630.74 $ 272.33 o M 466. 67 168.00 3 162.07 44.00 4 133.35 5 201*53 6 ' 486.74 32.00 9 478.82 210.33 11 103*54 112.00 12 284.01 58.00 13 117.86 14 93.56 15 295.03 20.00 16 224.32 135.00 18 440.34 1,179.00 20 30L32 61.00 94 272.36 29.00 22 138.33 25 419.49 411.00 26 342.59 41.00 27 108.19 1,058.00! 28 105.36 48.00 29 214.11 30 464.27 98.00 31 222.24 ■ 32 162.19 73.00 33 247.18 84.00 35 174.79 17.00 36 598.87 286.00 37 944.62 1,230.76 39 332.23 28.0fr 40 127.00 41 76.78 42 245.96 226.27 43 113.89 44 238.55 15.00 45 439.07 222.34 47 148.87 41.00 49 273.63 • 112.00 50 135.94 74.00 51 52.89 * 52 53 285.40 34.00 54 73.63 55 161.39 29.00 57 82.66 58 168.83 22.00 60 101.09 44.00 61 157.08 67.00 64 38.95 66 192.82 527.00 68 124.43 96.00 69 81.82 63.00 70 253.70 71 320.14 80.33 72 43.45 75 167.44 99.00 76 94.90 ' 8.00 77 149.54 78 191.35 41.00 79 43.14 81 92.43 198.33 82 145.99 61.00 83 29.00 84 98.41 85 258.55 63.00 86 91.74 62.00 87 103.06 92.00 88 135.46 42 00 89 175.43 119.00 90 570.33 92 96.74 143.00 94 318.96 99 128.62 50.00 100 39.57 34.00 07 23082; 500 ; 6. Zop«-t sprejeti: Anton Brula. 94; 20211 : 1000 : 25. Dorothy Brula, 01; 22678; 1000: 21. J.»sip Gradiiar. 85; 16388: 1500: 33. Frančiška tiradišar, 88; >129; 500; 18. Anton Oblak. 06 : 22147 : 500; 16. Matt Polak, 78; 19764: 1000: 31. Zorka Polak. 95; 21741; 1000 : 27. Milo-Niiva Jukič 94 : 22400; 1000: 28; Jr sipma Chcpelnik, 91; 22849; 500; 31. — * Suspendiran: Mike Caeieh. 95; 21871; 1000; 27. Društvo Severna Zvezda, štev. ,129, Ely, Minn. Zopet sprejete: Marv Rozman. 01; 21656; 500; 20. Louisa Pet-rich, 89; 20282 ; 500 ; 30. Suspendirana : Angela Jenko. 04; 21657; 500; 17. Društvo sv. Antona, štev. 131, Groat Falls, Mont. Suspendiral: Frank Vida*. 01; 22516; 1000 ; 21. Društvo "Bratje v Slogi", štv. 185, Rices Landing, Pa. Pristopil: Frank Krušelj. 89; 23045; 1000: 34. Društvo Jutranja Zvezda, št. 137, Cleveland, O. Zopet sprejete: Mary Butara. 03: 21663; 1000; 18. Karolina Keliop, 00; 20259; 1000; ^9. Terena Lavretič. 00 : 21823 ; 500; 21. .Suspendirane: Mary žanc. 84; 9390; 500 ; 23. Marv Kikelj, 74; 9997; 500; 34. Terezija Kmet. 68; 16094: 1000 ; 45. Društvo sv. Jožefa, št. 139, CadiD&c, Mich. Črtan: John Klobuchsr. 00; 12999; 1000 ; 22. Društvo sv. Jožefa, št. 140, Morley, Colo. Pristopili: Alojz Tomšič Jr.. 03; 23046; 1000 ; 20. Alojz Tomšič _'37 81; 23047; 1000 ; 42. Ivana Tomšič. 86 : 23048; 1000 ; 37. Anton,*38 101 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 114 116 117 118 119 120 121 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 Sr. Tomšič, 98; 23049: 1500: 25. OPOMBA: Pole* članovega imena navedene itevilke saaiJjttl prva leto rojstva, draga eertifikatno številko, tretja If.fMiVi di »139 ,140 91.20 1 223.04 119.72 149.92 115.82 73.30 132.13 85.45 257.48 152.30 61.00 296.81 129.48 55.41 62.88 51.46 238.66 49.80 330.50 44.79 79.78 109.76 . 49.30 34,67 318.28 146.57 43.70 81.24 110.21 132.67 64.59 97.74 50.91 42L06 47.37 48.16 95.53 Račun mladinskega odddka Kdaj se bomo razumeli. 1 079.00 82.00 16.00 75.00 44.00 116.00 13.00 16.00 606.00 28.00 162.00 .12.00 525.00 57.00 75.00 23.00 12.0CH 144.66 15.00 24.00 90.00 29.00 28j09 1.715.00 Društvo 1 2 3 4 5 6 9 12 13 15 16 18 20 21 22 25 26 27 28 29 30 31 32 33 35 36 37 39 40 41 42 43 44 45 49 50 51 52 53 55 57 58 60 61 66 68 69 70 71 76 .77 78 79 81. 82 83 84 85 86 87 88 89 90 92 94 99 101 103 104 105 106 107 108 109 110 111 114 11« 117 11» im 120 121 122 123 124 125 126 128 129 131 132 133. 134 , 135 136 137 138 h%niti h429l67 glavni tajnik. Dohodki $36.75 13.35 4.45 3.30 1 2.70 20.75 5.05 5.20 10.50 I.65 12.30 14.50 13.59 4.95 • ■ - i 2.70 17.15 2.10 .90 17.85 10.05 5.40 3.00 8.85 5.85 24.45 25.90 15.75 5.55 3.15 2.70 3.30 25.90 7.20 1.05 .90 6.65 10.05 5.55 3.15 II.10 4.80 * , 930 3.00 9.50 7.10 6.15 4.30 1.95 4.65 1.65 3.30 1.05 * 1.35 5.40 4.65 2.20 1.95 2.80 i I.95 14.25 8.85 .30 3.60 4.45 2.55 3.85 .75 8.80 2.55 10.80 2.55 13.95 7.50 . 1.95 2.85 2.10 2 .fo 4.00 II.70 1.65 3.15 2.55 .75 5.70 5.10 2.25 4.50 .90 .75 2.25 2.40 .15 1.00 1.65 1886.09 Joooph Pisbler, gL tajnik. Nekateri člani JSKJ niso proti združenju niti strankarski — kot čiani Jednote; — v glasilu pa dopisujejo v tem smtsiu — kot člani: Ako pridejo »lične zadeve na dnevni red na društveni seji, se tudi gotovo v tem smislu razpravlja, če je članstvo raznega mnenja. Ne briga.nas, kaj je kdo drugi, a briga nas kaj kdo piše v glasilu o jednotinih zadevah; in ker nas to briga; .hočemo izrazit t vsak svoje mnenje — kot člani Jednote. V članku pod naslovom "Da se razumemo", smo Čitali pojasnilo kaj beseda evolucija pomeni, iz česar posnemamo, da to ni tako nevarna stvar, da bi članstvu škodilo, če bi se o takih zadevah ožje sezpanilo; torej sem imel prav v mojem izvajanju, kar se tega tiče. , * Ako se piscev poziv za dokaz nanaša na njegova zanikanja v prvem odstavku, in so dopisi delo podpisanega, potem konstatiram. da n.iegovi lastni dopisi dokazujejo nasprotno. Pisec imenovanega članka omenja, da ameriški listi, kateri vsi, po njegovem mnenju, pišejo v naprednem duhu, ne doprinašajo raznih izraeov. kort: koritar ji, ku-tarji itd. Popolnoma nara/no j-, cla teh izraiznv ne rabijo v angleščini in ne drugih jezikih, rabijo pa razne žaljive in izzivajoče u raze v jeziku v katerem je lisr priobčan. Ameriški, meščanski m drugi listi si tudi med seboj nasprotujejo (alf drug drugega napadajo. kot se navadno ob takih prilikah naši* dopisniki izrazi jo V Da se naši listi pogosto čezi"orno poslužujejo takih in slišnih iz-raaov. je resnica, kar vsakemu ne ugaja —'tudi men*ne, — a pisec pravi, da se branijo — kdo se bra ni? Vsi 1 Mogoče le list, katerega vsaka izdaja prinaša največ neumestnih izrazov in psovk in katerega pridni dopisnik je pod o-menjenim člankom podpisani? (Da sf me ne bode zo»pet napačno razumelo, pri tem nimam v mislih G. N.). Naročnino plačujemo privatnemu lisiu vsled ekonomije; — mogoče gotovi ljudje smatrajo to za ekonomijo, s čemur pa še ni zagotovljeno, da je tako. Ako je pisec član večje -organizacije lastnim glasilom, bi me zanimalo ako bi obenem omenil, koliko je že mogel — ali pa kateri drugi član — založiti, po lastnem glasilu povzročanega primanjkljaja, škodo prizadete organizacije. V mojem dopisu se nisem po polnbma nič zagovoril, kar sem iz r.azil glede glasila: kar je zamogel vsak priprost človek razumeti, če je le hotel, kajti v mojem doipisu ni nobenega zavijanja. Določbe •pravil o glasilu nisem niti z eno besedo kritiziral, torej čemu to podtikanje, da se ne morem stri njali z tozadevnimi določbami Omenjal isem. da imamo pravico določati, kaj je listu dovoljeno priobčati v uradnih kolonah, n>-mnmo pa pravice določati, kaj sme list priobčati izven uradnih »ioion, ker ni naša lastnina. Citirati celih točk iz pravil, ki se nanašajo na pogrebe, se mi prvotno ni zdelo potrebno, ker srn smatral, da sem v kratkih stavkih povedal, kaj se razume v teh do- ločbah. Ker pa brat Okoliš zatrjuje, kako se tozadevne določbe glasijo, naj na tem mestu doka- Že sedaj hnamo dovolj izkušenj sodeluje pri taki slovenski predstavi. Mogoče je otrok star komaj deset let, pa ze'deklamira v lepi slovenščini. Tak otrok vzbuja od-raščenim vedno lepe spomine. žern, da so Tijegove trditve neresnične, kajti pravilom ene organizacije je besedilo dodal, drugi pa je izpustil del, kateri vso stvar^pojasni. Ker dvomim, da bi se spustil v razpravo glede pravil brez, da bi ista poznal, sem prepričan, da je bilo to storjeno namenoma iz kakoršnega koli vzroka. JSKJ vsebuje sledeči na to se nanašajoči stavek, v 18. točki X3.. člena pravil: "Pogreba se more udeležiti najmanj- šest člaaiuvv društva, če je mogoče, se naj \ide-leži celo društvo". Ostalega navedenega besedila ni v naših pravilih, ne v tej, ne v kateri drugi točki. S. *N. P. J. ima pa tozadevno točko, ki se dobesedno glasi; "3. l^e je le mogoče, naj se pogreba udeleže vsi člani društva, toda vdeleii sa ga naj vsaj šest članov. Članov se ne sme siliti, da bi prisostvovali cerkvenemu pogrebu proti njihovemu prepričanju, ako je pa pogreb civilen, tedaj je dolžnost vseh članov, da se ga -udeleže." Bodimo torej stvarnejši in pre-dočimo si zadele take kakoršne so; oprimrmo se dejstev s katerim moramo računati in razumeli se bodemo. Vsak argument se za more zavijati na več strani, v čemer se nekateri ljudje posebno dobro razumejo, kljub temu pa se za moreano zanašati na zavednost našega članstva, da bode ob času od-ločevanja pokazalo, da so tudi pri nas tisti časi minuli, ko se je umetno zavitim frazam večino potegnilo kamor se je hotelo? Razpravljamo o združenju, čemur smo raznega mnenja, ka* nas deli v dve stranki v tem oz»-m — za in proti združenju. Vse organizacije upeljejo razne spremembe; navadno potom kon vencij, pogosto pa tudi med konvencijami. ako članstvo uvidi, da .se da kaj izboljšati, kar je konvencija prezrla, ali Če je kaj ukrenila. kar članstvu ne ugaja. Združenje je zadeva spremembe v prizadetih organizacijah, kar je že naša zadnja konvencija pri znala za dstale slo. viM»nrK-tlo. venske organizacije, da se postavite za svojo zmožnost, da se vam ne bo predbacivato o nekaki ne-sh.n katerega zagovarjati ali se zmožmwti, kakor je ^njeno v zanj p tesovati. Tega ne, ampak! AlDCrikaIw.kp|n Slovene« R«*nič-jaz s, hoč^u le za pravično* *n no da tfAo zmoineJ?a kot je l»la*o*tanje gr^-podamtlrih razmer AmerikaIwki Slovenec (urednik lista) ni nobenega več med Slovenci v Ameriki za neslogo delati organizacije dokazati, da je ne-mogoČe, da bi se ammflo kaj takega pripetiti. Kot nekdanjemu glavnemu nad-zomiku JSKJ. mi je jako dobro].* venec tako lažnjrv mislite, «*lnni .JSKJ., kakor tudi! m.-luni te organizacije, da jaz mi- JSK.f. zavreti ter vsemu Č4ana(vn JSKJ., kaJcor tudi nečlan«tvu te in ruvati proti eni ali drugi stvari. AJi za napredek pa moram rz-l.Tziti, da Amerikanski Slovenec ^ pojma nima. Zavoljo tega na kupno dck\ da se enkrat za we-znana, znabiti Ixdje k<* kateremu ^^ ^ l)Q ^^ kQt drugemu, vsaka gt»q*>damka zadeva JSKJ. Kaša JSKJ. ima vpeljan gt«pe ne l»o udeležil te slavnosti na 1. septembra, bo moral plačati $1.00 v društveno blap^jno in 50^ kot vstopnino na veselico. Vsi, ki ljubite slovensko petje in q>les, pridite. udeležite se polnostevilno! Xa svidenje l. iu 2. septembra v V t. Gačnikovi dvorani ! Ijouin Komlane. tajnik. VABILO NA VESELICO. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 JSKJ. v Johnstovmu, Pa., je na svoj i redni mesečni seji dne 15. julija sklenilo, da priredi VESELICO dne 25. avgusta v proslavo 251etniee obstanka društva v dvorani na MorreUville. Tem potom vabimo vse Slovence in Hrvate v Johnstovvnu in okoliei, da nas po set j.io gori omenjeni dan. Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za prigrizek in suha grla'bo skrbel za to izvoljeni odbor. (2x 16&23—S) TMAM JO! 800 mostov, 3000 kilometrov cest, v vsaki vasi šola, 1500 polgim-narij. — Poročilo bit" ga bol garskega poslanika v Beogradu. Bivši poslanik Bolgarske vBeo-r V Jugoslaviji so hoteli ubiti ko- po« to gi-adu, Todorov, je podal -pred munizem s silo, na Bolgarskem pa svojim od h o dnn -iz Beograda u- ga je hotel zatreti Stambolijski z redniku4 Sela" .sledečo sliko o de- mirnimi sredstvi, s silo misli. y ta lofanju Stambolijskega. namen je bil izdan sledeč zakon, "Ko je prišel Stanibclijski nk ki je jako zanimiv, vlado, je našel Bolgarsko v kata- 1. V vseh bolgarskih vaseh, kjer »trofalnem stanju. Razmere v de-, je več kot 10 volilcev komunistov, želi in odnošaji z drugimi država- mezni u rani ni k ali član JSKJ. kupovati ali kaj opravka ž njimi imeti Obveznice se kupujejo s posvetovanjem predsednika nadzornega o»-Ht glavnih uradnikov. Vse obveznice se pa branijo V D.iluthu, Minn., na večji l>ank v g<«ča od povamezne oH>e. Ako bi bila v resnici poneverba, pa bi jo več zakrivil i, ne -pa p^psaanezna ovba/ Največja krivica se godi bratu (Jeorge L. llroziehu. V «{uč^iu, da lii bila res pone-vetba, bi ne mogla drugače pri-goditi kakor takrat, ko obveznice hranit tif^e rn da bi takrat -z obveznicami izginil. I je- t«> je mogoče, drugače ,ps nikakor ne. O tem bodo že ostali glavni odborniki JSKJ. poročali. Kar pa tR-e poneverbe v gotovini, je pa zopet iietiKigoče, ker blasrajnik ne nalaga »»am denarja na banko, ampak ga nalaga glavni tajnik in on una svojo hatično knjižico za pravilno vlaganje. Ko je pa denar na banki naložen, ga znpet sam blagajnik vzdigniti ne more. Za smrt umske nakaznice morajo biti trije ?w>dpi<»i, za bolniške nakamiee pa dva podpisa. Tukaj lahko rečeni, da je brat Geo. L. lircaieh jni nedolžnem ot>U«eu. Ako s*- je pa v rr^wiici kaka p>-never-ba zgodila, pa ni samo edčsn kriv. am-pak celi irla\-t*i urad. kar je pa neverjetne««, ker poznam vsakega odbornika omIhio. ds je eden b<'lj kot dniffi ponnaen na svojo osel o in da ga ni denarja, da bi HVtijo piwterifmt prodal. Kar m- pa ti^e denarja za Slovensko Zavetišč«-, pa «mo t»J?ko re^em. da glavni odbor J9KJ. nima ni kakih knjig ali pa da bi snel kake <>bVez!vr»tt za »iroto. katero je imel George L. Brozieh in ta- gr<»»». Clanst\*u J^KJ. pa na sree polagam. da naj se ne razburja. Verjemite mi, da je v resnici nemogoče. da bi ena posamezna oseba zamogla k:\j poneverrti. Zavoljo tega vas prt*um. ne razburjajte se in ne vzdignite krijca, dokler nismo na jasnem. Ko Ik> vse pojasnjeno, pa vam zagotovim, da bom sani delal v prid in korist celega članstva JSKJ., nikakor pa ne za kako posamezno osebo. V takih slučajih ne poznam nobenega, potem iia,j>.ibo največji prijatelj ali | največji! sovražnik. Poznam le rc*nie<- in pravico, laž in krivico pa iz dna srca sovražim, potem naj jo napravi kdor že hoče. O tej moji izjavi je /.*> marsjkdo prepričan. Torej prosim vse članstvo JSKJ., da potrpežljivo čaka na-toi»a glavnega odbora, ki naj poda pravo izjavo o celi Mtvari. Svarim pa celo članstvo JSKJ., da je jako previdno v tej zadevi, ker jaz odfcrito povem, da «e mi dozdeva in kar bi tudi lahko reke?, da v tej obelodanjeni izjavi je jako umetna zanjka nastavljena, da bi se naša Jed not a vjela vanjo. da bi prišel ravs in kavs med članstvom in s t eni bi se popolnoma našo JSKJ. uničilo. Torej previdnosti je potreba. Zavoljo tega vzd rži te se. kolikor mogoče kričanja po čaaophnh. da ne pride ds nekake neprilike. ki fad lahko irae- Avstrijski ministrski svet. je imel pod predsedstvom cesarja Franca I. (1792—1835) sejo, v kateri je razpravljal o novih mejah v Evropi. Vse je napeto poslušalo vodilnega ministra Metternicha, žalil eval je na podlagi kart, ležečih pred zborovalci, dežele nazaj, ki jih je bil Napoleon dal raznim novim kraljestvom. Cesar se imel poseben atlant pred seboj in je navidez pazno sledil ministrovim izvia jianjem. Naenkrat je atlant prav glasno zaprl in za vpil: "Imam jo!" -Metternich je bil kar vesel, da je ce.sar prišel na srečno rešitev zapletene . uganke in si je razlagal cesarjev vzklik kot: imam dobro misel, dobro idejo, rešitev uganke ali kaj karsibodl slicnega. Lahko si torej mislimo njegovo presenečenje, ko mu je cesar na vprašanje po srečni ideji smeja-je rekel: "Poglejte sem, mrtva je!'' Bila je majhna muha sedeča ob robu lista, ki jo je bil cesar dolgo časa opazoval in jo nazadnje srečno ujel in ubil. Ta se je pa res zanimal! mi so bili obupni. Po štiriletnem delu teša rojenega reformatorja se je Bolgarska popolnoma popravila in postala je zmožna, da vstopi v gospodai-skem, kako*- tudi v p< litičneui oziru v zajednieo ev-repskih narodov in da razvije samostojno in napredno življenje. Da najprvo navedem proračunske razmere. Pred 4 leti s:> zna&ali dohodki Bolgarske 1 in pol milijarde levov, izdatki pa 4 milijarde. Vsded modre in dosledne davčne politike Stambolijskega ni samo doseženo računsko ravnovesje' že. 1922. leta 5 in pol milijard dohodkov in samo toliko izdatkov, temveč so bolgarske statistike prvič ugotovile, da je izvoz večji od uvoza. Da .pa se dobi točna slika •zvršenega dela, treba vpo&tevati še to, da so bile v tej dobi gospo-iaarske okrepitve izplačane o-grontne svote. ki so za Bolgai^sko naravno.st fantastične. V francoskih frankih so bili iaplačani vsi. tuji kuponi tujih dolgov, kar je znašalo 1200 milijonov levov. Plačane so bile ogromne svote za vzdrževanje kontrolne komisije, nabavo premoga in živine, ki se je menila oddajati na račun vojne odškodnine, in končno se je rešila eela vr->ta obveznosti, ne da bi pri tem bila tudi le v najmanjši nieri pbremenjena Narodna (državna) banka. To je plodonosno in sistematično delo. ki je dvignilo lev na div-no višino. Pa to ni vse. Na konferenci reparacijske komisije je dosegel Štambolijski, da se zniža prvotno na 2500 milijonov zlatih levov določena vojna odškodnina se ustanovi komuna in sieer ua ta način, da se koniunizira vse premično 'in nepremično premoženje komunistov. 2. M-estui vaški sveti Tzvrše konfiskacijo (zaplembo) premoženja, dohodkov in pohištva vseb prista-sexv .komunizma. 3. Komune upravlja me-štna sovjetska oblast, ki jo tvorijo: predstavnik vaškega občinskega soivje-ta, predstavnik oblasti in tHje izvoljeni komunisti. Volijo jih polnopravni ljudje, tudi žene in otroci. 4. Konti shirajo se samo imetja pristašev komunizma konnuio tvorijo *>arno oni. 5. Pravico podedovanja izgube vsi člani rodbin, ki komtur.sti. njihov drl pa pripade komurai. 6. V komuni žive vsi po istih pravilih, delajo ped nadzorstveni gotov čas, prejemajo hrano in vse potrebščine na p;/* -V.>e ku.poaxe iz srkladiŠč komune. V.si. ki žive v krmilili in ki bi se hranili tudi drugod, bodo ustreljeni. 7. Temu zakonu se prilaga po-sf-ben pravilnik. Pri izdelavi pravilnika se je oziralo na metode in principe komunizma lia B:dgar-slcem. Zakon sw? rprične iz vi še vati 6 mesecev po njegovem sprejetju. Do teija časa pa se morajo pripraviti seznami vsHi koniunis.to-v na vaseh in njihovega imetja. Tako bi Štambolijski komuniste prisilil, da v življenju pokažejo. če je njihov nauk pravilen. S Stanrbolijskim je legel v grob tudi ta, sicer radikalen, toda koli1 ten zakon. zdravje V Kot Izvrstno zdravilo za prebavo in grenčec — jemljite Severa's Balzol (prej ZDun kot Življenski Ilalsam) Priporočen za neprebavljanje, zastarela zaprla in oslabelosti. Cena 50 in 85 centov. Vprašajte sanj v lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA Rad bi izvedel za svoja prijatelja MIKE POKIiAR in JENNY POKI.AR. Preti nekaj meseci iiia bila v Clevelandu, Ohfb, od koder sem dobil e bilo vmje- . no. Prosim cenjene rojake, ako kateremu znan njiju naslov, naj mi blagovoli naznaniti, ako pa sama berefa te vrstice, naj n;i oglasita. — Valentine Štemberger. I'.ox 267, Hemphill. Tex rts. - (22-23—8) IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji — se more izplačati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200 — za enega potnika. V slučjjti, da nasiovljenec za Izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj labko dolarje nazaj ali LEPA PRILIKA! Proda se v sled bolezni dobro i idoča RESTAVRACIJA s precej-i rfnjim zemljiščem na postaji Avče pri Gorici na Primorskem. . Cena!i ^am pa na novo nart>či izplaCati na 140 tisoč lir. Natančna pojasnila j dobite pri; Marie Dugar, 1G40: East 2i)th St., lx>rain. Oliio. (21-23—S) | OGLAS. Podpisani sem preil kratkim J prišel iz stai'ega kraja ter bi rad' izvedel za naslov mojega brata1 FRANKA SARC, kateri je odiel| Iz New Yorka prod 18 meseci in ni pustil nikakega naslova, da mu ročim važne novice od doma. Ako kdo rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga javi. — Dominik Šare, 417 East Otlr St., New York City. (21-23—8) KAXJUlflLO Df FftIFOftOČILO BIVŠI PREDSEDNIK WILSON V BELI HlfiL Washington, D. C.. 22. avg. — Bivši predsednik Wilson in njegova žena sta bila izmed prvih pesetnikov v Beli hiši izza časa, ko se je preselil predsed. Coolidge. la jako aiabe posledice za našo Jed not o. Toliko «a d^es, ali prihodnjič kaj več o teun. ko mi bo bolj po-ja*ijen*>. Torej bodite pozoirui in previdni! Ivan Varoga član JSKJ. 5336 Rutler 5k. New York, N Y. Pri društva "Orri" št. 90 JSKJ. dne 18. avgiwta * je sklenilo, da se vsakega člana suspendira, kateri ne piača do sobote 25. avpu^ta t. 1. aroj a-sesmant, "A bratskim pozdravom vdaaii Valentin Orehek. tajnik. KOLUMBOVO JAJCE. Zgodovina Kolumbovega jajca, reni že .dane- vsa/kdo ve in ConJsnlM naročnikom "Glas* Naroda" v državi Ohio naananja mo, da jih bo obiakal naš patoval oi laatapaik Mr. ANTON UMČlO, , i:atari j« pooblaščen nabirati na ruinino sa nai list, satoraj preei m«! rojaka da ma bodo koliko) mogoio naklonjeni. Hi»»an3e fubli^inar ^ Brad dock, Pa. S tem ne naznanja članom dru- Atva sv. Alojzija št. 31 JSKJ., da ne bo priredila VESELICA dno 2. septembra 1923. Ker je blagaj-ko tudi ni out glavni odi»or JSKJ. na majhna, se vljuidno vabi vse nobem-fra nadzorstva nad tem denarjem. Za ta denar so <|>a drage o^ebe odgovorne, katere ao bile za to poatavljene, nilnritor pa ne gl. odbor JSKJ, ki mu ni bila nikdar naloga doom za oskrbo tega* denarja. Zato pozivam kot <"Lan in birrK giavtii uradnik JSKJ., da gi. odbor #JSKJ. takoj m pravo resnico k brez okottčui *no o celi zadervi, katera je v javnosti. Zahtevam od gt JSKJ., da najstroQe na- ❖iane da se polnoistevilifeo udeleže. Obenem tudi vljudno vabimo člane droit va Napredni Slovenci St. 100 NSP.T.. da bi se udeležili te v*weliee. Veselica se bo \TŠila na Lindhardu. Iz Braddocka se vxa-me. poulična kara do Bast Pitta-burgha, od tam pa vori bus vsako uro in pripelje prav do prostora, kjer bo veselica. Torej ste še enter pove krat vabljeni vsi Slovenci in -bratje Hrvati na veselo zabavo. Za prigrizek in hladno pijačo bo skrbel pripravljalni odbor. Vstop je Ugodnosti zaposlenja ▼ Westinghouse Skoraj vse narodnosti so zastopane v East Pittsburgh tovaraah Westinghouse Electric & Manufacturing Compnav, ki ima v službi več kot 20,000 oseb ter obratuje že skoraj štirideset let. Če je le mogoče, se prideli novega uslužbenca delavcu, ki je njegove narodnosti. V Pittsburghu je dosti tujerodceJVj ki imajo cerkve in druge organizacije- Časopisi izhajajo v raznih, jezikih. Družba vzdržuje Pomožni oddelek, ki daje članom podporo v slučaju nesposobnosti, ki je posledica bodisi bolezni, bodisi nesreče izven dela. V tovarni je tudi zdravniška oskrba -m prva pomoč. V tovarni prodajajo jest vine m družba vzdržuje za svoje uJuž-bence kavarno. Uslužbenci delajo po osemin-štirideset ur na teden ter so v so-borto popoldne prosta. Trajna služba ni zajamčena. V slučaju pre* obilice se pridrži one, ki so bili najdalj v službi družbe in so najboljši delavei. Če hočete delo, pridite na Employment Department, ali pa pilite v lastnem jeziku na Employ* ment Department, Westing-house Electric k Manufacturing Company, tEast Pittsburgh, Pa. Bolgarske na 550 miV ionov in si-j ^Kot cer naj plača to odi^icodiiiaio Iiol- ( ° gorska šele tekom 60 let, dodam je ^ ponekod že rab"jo v pregovo-\ bil preje določen rok 38 let. ni- j"aka ^v^nrijiva in kdo ve, j Dalje je bil pod Stamboiiijskim ?e Je bil Kolumb res prvi. ki jej sklenjen sporazum tudi z-vsemi' P™ a šel. da se kuhano jajce lah-j tujimi zasebniki in Bolgarska je! ko P'^tavi pokonci, ne da bi pan' lu "Zgodovina novega sveta ' je posrečilo, da je bila v vsaki va-! v katt*ri J*e tlldi življenjepis umet-! i ustanovi jena osnoraa šola in n'ka Vasarija. Venzcni' da i'o bili štirirazrednim ljudskim! Pi5e ° Vasariiu tet'tako dug^l-Šolam dodani še trije razredi g'im-1, b ki St' ^ Pretila leta 1421.. nazije, tako da je mogla vaška tf-Tcj-e piej kot je tdKciuiub ro-niladina obiskovati gimnazijo, ne" " Tudi Vavan Je naprava neko la bi ji je bilo treba zato iti V me- U! ietnlob na lst! naJhn op^^je zgodbo; Pozor čitatelji* Opozorite trgovce .in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem Uprava "Glas Naroda" navadne kazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke v Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da se čeki. ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI res, ker, kot že zsoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo pre-fmvedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi ameriške čeke v domovino. TI pa nikakor i:Lso prip; avnl za ljudi na deželi, ker s?o banke oddaljene In izplačajo take čeke v dinarjih fiele potem, ko dobe Iz Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi in ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izolačajo na zadnji poŠti brez neprllik. Tudi za nabavo pbtnega lista (l>osa> Je najpripravneje i>oBlat! dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula ne more potnik dvigniti dolarjev. Ftro?ke za razne li.stlne In potni list se pa lahko plača tudi z dinarji. V Italiji in zasedenem •ozemlju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsa komur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le za potovanje je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. V sled naraščufočlh stroSkov smo se morali odloČiti prevrediti pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $26. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja. Na nakaznici naj b« vidna označeno: Izplačati v dolarjih. Ta pristojbina je veljavna ca dolarska Izplačila v Jugoslaviji in Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt St., New York City to» Je pcvečala število malih po-sestnikov (po njej ni mogel imeti nihče nad 30 hektarjev zemlje). Zemlja je bila od kmetov odkupljena po srednji ceni zadnjih 15 i let. To je dalo produktivnosti j zemlje tako velik razmah, da je bila agrarna, reforma (direkten vzrok za ozdravljenje gospodarskega "življenja. V vseh vaseh so bile osnovane zadruge. Ni bilo va-l brez zadruge. To je treba na-glasiti, Na ta način se je posrečilo, da je bilo čist« izločeno drugo posredovanje trgovskih podjetij in zla&ti v zadnjeem času so zasdrusre »aime izvažale tobak, rožno olje 'in druge pridelke. Nekatere zadruge okoli Plovdiva so bile celo tako močne, da so mogle prevzeti elektrifikacijo doline- Marice in da so stvoi ile tak<~zvarLe vodne sindik&-te. ki so vi nadeli nalogo, e. pobotnice, (kvi-tnngei, z4idolžniee. obveznice, testamente in PKOSNJE 7.A I»D-BAVO SVOJCEV IZ STAREGA KRAJA se obrnite zaupno na ANTON ZBAŠNIK, javni notar, Room 206 Bakewell Bldg., PITTSBURGH, PA. (Nasprotr*odniJe) Harmonike Ako t* I It« Imeti na dobro In trooSno slov»nako. nemiko ali kromatično harmoniko, obenlto m na znano tvrdko ta pojasnilo ali m prtdtto oMbno. LUBASOVE larmontk«' vseb vrst Imam tudi v sa-•■«1 in sem sedaj edini »utopoik ut »"Hite po cenik. Bltndao Anton Iffervar M21 M. Claip Avenue Cleveland. O. Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe. BrezplaCna poekušnia metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube Caaa Imamo nifln. kako kontrolirati nadnlio Mmo, da poekuaita na na« rafua. Nif ae de, ako j« to te dolga bolezen, ali pa eo le pojavila. Ae-lo prod kratkim .ako Jo ■ene na m rail ca ali pa kronična rnaduh*. načina. Na to m ne gloda, t kaki kfaad IhrlUi no atoda. eo os vmSo ataroet aM omvflo. ako na um& naduha al) oal naftn -ram bo takoj prumaaaa Poeebno IcUao poalatl onim. ki ae aa-obnpnem stanju, kjer lakovrataa vdihavanja, brtacanja. sdravila opija.* dimi. -patentirano kajenje** Itd., telimo pokazati vsako-■or, da Je ta nori naCin dotoAen, da veta-eft vaako totko dihoajo. vso kroponje te vse strain« napade takoj. Ta triiiltf— voiraCts Je pnvatna. ds bi Jo saneatarlU. PISIto sedaj ter jojakoj poStJfto denarja. PodCJISs MM prMklto. IT« ■KKZPLAČVI MIKUINI KUPON. gRONTIERi^TBOtAOO.. Boo^lMT • ••••••••••••••••••••••••••••m) •••••k Točna in hitra postrežba, zmerne cene, to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoztian med Slovenci v Ameriki. Kaša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov. Razun rednih po šil j ate v izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer ▼ teku enega tedna, za kar računamo samo $100. VLOGE OBRESTUJEMO PO 4% na leto. Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europp v Ameriko. Frank Sakser State Bank 12 CirIMt St., Ni« Y«k, N. Y, Glavno zastopstvo Jadranske Banke. ftLAS SAROPJL 25. ATO. 1&33 DEDSCINA. Spisal Richard Dallas. Za "Glas Naroda" poalovenil J. T. Prvo-poglavje. Nekega pondeljka meseca januarja leta 1863 sem se precej pozno vrnil iz pisarne državnega pravdniatva. Sel sem v klub nekoliko poveeerjat, in tam me je čakalo vabilo, naj pridem k Arthur« White.u. Vabil me je k večerji. Pri njem da bodo gospodje Gilbert Littell, Ned Davis in Oscar van Bult. Igrali Bodo whist, igri bo pa šedifa domača zabava. Jaz nisem igralec, rad jih pa gledam in uživam pri tem. Ker se bom z White-om in njegovimi prijatelji obširno bavil v svoji povesti, se mi zdi potrebno, da jih na tem mestu nekoliko natančnejše opišem. Arthur White je bil zanimiv mlad človek, vedno dobre volje, pri tem pa velik omahljivec. Njegov značaj je bil dober, toda posledice razkošnega in potratnega življenja so se že pojavljale pri njem. Ljudje njegove sorte se morajo vsakomur prikupiti. Človek čuti napram njim nekako naklonjenost kot napram svojemu mlajšemu bratu ali napram ženi. Bil je mlad, niti trideset let mu ni- bilo. Pred tremi leti mu je bil Ntric zapustil stotisoč dolarjev. Ker si je vsega v izobilici privoščil, se mi je zdelo, da je njegova blagajna že precej suha. Dotična oporoka je bila svoj čas povzročila precejšnje razočaranje. Pokojnikov lastni sin. ki je bil v testamentu omenjen kot dedič ostanka, se je moral obrisati pod nosom, kajti dobil ni skoraj ničesar, oziroma prav malo. Toda ta pokojnikov sin je bil ničvreden človek Nič se ni brigal za ^taTega moža. dočim je Arthur stanoval pri njem in s sinov-sko požrtvovalnostjo skrbel zanj. Nikdar nisem izvedel, kako je mogel Arthur pomiriti svojo vest, da je ohranil ves podedovani denar. Zdelo se mi je, da je bil preveč egoističen, da bi sploh pomislil na kaj takega. Naj je bilo prav ali napak, qii se je pridno posluževal denarja ter ga trosil z obema rokama. White je bil najmlajši v krogu, v katerem sera namenil preživeti večer, Gilbert Littell je bil pa najstarejši. Bil je dovolj star in izkušen, da bi bil mlademu možu dober svetovalec, seveda, če bi ga hotel mladi mož poslušati. Večkrat mu je rekel kako besedo, ko je pa izprevidel. da je vse zastonj, je opustil svoja prizadevanja. Žal inu je bilo, ker je slutil, da bo White že prej kot v enem letu pognal vsefdo zadnjega solda. Littell je bil član mojega kluba ter je občeval v najbodjših krogih. Star je bil kakih šestdeset let ter je poznal življenje v vseh njega lastnostih. Mid va sva bila velika prijatelja, in ker je bil on vpokojen jurist, >o se tikali najini pogvori večji del le pravosjovnih vprašanj. Ned Davis je bil vsakdajen človek, dobrovoljen. brez posebnih /možnosti ter precej velik razsipnež. Nobeden njegovih znancev ni vedel, odkod je dobival denar. Imel je tajin*4veno službo pri nekem brokerju. občeval je dosti z bogatimi ter igral precej visoko.' Pri tem pa nisem nikdar slišal, da bi pozabil plačati kak svoj dolg. Oscar van Bult je bil človek povsem drugačnega kova. Bil je. oster, res«n in samosvoj. Bilo mu je nekako štirideset let, V nasprotju z Litellom in Davisom, ki sta bila oba Ne\vyorčana. je bil on inozcmec.. Nihče ni vedel kaj prida o njegovem prejšnjem živ- K* Pot v večM temo. ROYAL MAIL Bore elovek! Če bi tudi bil kdaj resno poizkusil potoniti globoko, globoko v neskončnost svetovnega morja, bi ne bil prišel posebno daleč! Ne bilo bi mu dano, videti tajne, ki jih krije črna tema globokega morja. Poizkusi bi tudi nikdar ne bili posebno resni. Teorija je velevala: glob je kakor do te ali one točke ne moreš potoniti; pot v morsko globino ti je zaprta vekomaj! Teorija! Poudarja se: Človek je mehka snov, ki se lahko stisne, ako se vrši nanjo močan pritisk. Podoben je žogi, napolnjeni s tekočino, ako se je stisne, brizgne iz nje tekočina, potem-pa ostane ploščata. Voda ima težo in je v primeri z zrakom celo precej težka. Približno 300 kilometrov je visoka zračna plast, ki še dviga nad človekom, potem pa pričenja prazen svetovni prostor. Na ramah vsakega človeka sloni torej 300 kilometrov visok zračni steber, katerega pa niti ne čutiimo. Nosimo ga brez vsal/.» težave. Naše telo je z mladih let/odkar hodimo po zemlji, vajeno te teže, da je sploh več ne čutimo. Druga pa je, če pride v vodo! Voda je težja kakor zrak. pritiska torej močneje na človeka. Sprva je mogel človek potoniti \ morje le nekoliko metrov globoko; potem je izumil posebne naprave za potapljanje, s katerimi potone sedaj 70, v najboljšem slučaju 90 metrov globoko. Globlje ne gre! Že gori omenjeni pritisk vode na človeško žogo se uveljavlja : pod pritiskom vodnega stebra priteka kri iz nosa, ust in ušes. Ako bi potaplač v svoji napravi mogel potoniti še globlje, iztisnila bi mu teža vse sokove. Teža vode bi vplivala kakor svinčena plošča: stisnila bi ga v ploščato maso. Teoretično torej človek ne more globlje kakor približno 90 metrov pod morsko površino. A tudi to mu je možno le s pomočjo po- i nebnih priprav in po dolgotrajni vaji telesa. A kakor v marsr-katerem slučaju je tudi v tem teorija prevarijiva. kajti nedavno se je našla pot, pot v noč in temo morja, kji nam otvarja možnosti, ki jih danes pač komaj slutimo. Ne nagon čzsledovanja ali vedo-željnosti. marveč želja po posesti spustila v cev moža ter je številnimi reflektorji bajno razsvetlila morsko globino. Tako je nastal prvi podmorski film, katerega so v Ameriki nedavno kazali. Razkril je čudesa, ki jih še ni videlo človeško oko. S to cevjo je sedaj odprta ^>ot V kraljestvo večne teme. S teoretičnega stališča ni vzroka, ki bi oviral prediranje do največjih globin svetovnega morja, ki znašajo približno 99C0 metrov. Ako 'je zračni pritisk prevelik, ga lahko zmanjšamo na ta način, da s s*salko izčrpamo del zraka iz cevi Cev sama se lahko pojača zaradi pritiska vode. Pri-eventual-ni dolžini 9 kilometrov bi seveda imela cev ogromno težo in bi ne bilo mogoče, spustiti jo v morsko globino z ladje. Iskati bi torej bilo druge možnosti. Upati v je. da jih bo tehnika našla. Pot v globino, v kraljestvo večne teme, je torej odprta. Četudi so bili materijalni vzroki, ki so jo odprli, smemo vendar upati, da bo predvsem služila znanosti, katere naloga naj bo, da nam omogoči pogled v tajne, ki jih krije neskončnost morskih glabin. New Terk - Ckerfcevf - Hamburg ■ ■iMlil. fJIlM. ftWilulwl "O" paraihl. S» Smtmrtwiih. - Ptaamta odpfaitw. "OHO", "ORCA", "OKDUHA", "OOITA" ▼ EmtK CENE Is Km»r. u ni n m tiso In roC S103.S0 Ham's HM. In to« |1HU 1129 in vč t 90.00 Cherb's 912S. int*C.$100.00 ........ S10C.3S Zacreb.......... 910C.0S 8kosiikH vciratM kabiao » tta'jw ittnua VAtSOm« iicnkUta imam s nakupom tikata« val« wi>i>lt>» aompl. N«va kvota pričaa 1. jui. Za aavodi'a vyraiaita pri lokalnih agentih ali pri ROYAL MAIL STEAM PACKET CQMPAIY M Broadway Now Tot* City Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. rejaki, naročajte se na 'glas naroda*, največji slovenski dnevnik v združenih državah. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupaje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi v "Glas Naroda " " da j« natanko poučen o potnih listih, prtljagi ta dragih atrtrab, ki so t avesft s potovanjem. Vsled dolgoletna lakufinja nam Je mogofia o vsem tem dati točna pojasnila. Priporočamo redno tudi samo naj-boijis parnlka, ki Imajo kabina v m. rasreda. Ako ste se namenili potovati start kraj. nam pUBta kar ko to » Veto korist. Tudi an I« al to niso emsrlikl Srftav* Ijanl, amsjo potovati « atari kraj na aMak In |lm Je tovoljsno vrniti se. Na ieljo dajomo vaakemu ta« pojasni«. Kretanje parnikov - Shipping News svguttsx Htm: Mauritania, Char-ibursh. Cherbourg. Bremen. 14. septembrs Bon—ITIoi bours; FIR 29. svsusts: Pres. Polk, Cherbonrg; Boldllts, Bremen; Conte Rosso, Genoa. bours. Bremen; Ohio. Cherbourg. Ham- ) burs; Homeric, Cherbourg: New Amater-! dam, Boulogne; Conte Verdi. Genoa. 18. septembra Muenchen, Bremen. 15. septembra Saxonla. Cherbourg. Hamburg; Roc Kam« be^u, Havre; President Roeeevelt, Cher- 90. svsusts: Kroonland. Cherbourg. 1. septembrs Laffayette. Havre: Georse Washington, Cherbourg, Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam. Boulogne. 4. septembrs Bereng&ria. Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg. Mauretsnia. Cherbourg; 8uffren Hsvrs; President Fillmore, Cherbourg. Bremen; ; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 19. septembrs France. Havre; President Monroe. Cherbourg. Lapland, Cherbourg 20. septembra Hansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, 5. septembrs President Garfield, Cherbourg: Belgen- Hamburg; Bremen. Bremen, land. Cherbourg; York, Bremen. 121 septembrs ». septembra , America. Genoa. Albert Ballin. Hamburg; Manchuria, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra La Savole,1 Havre; Orduna. Cherbourg Hamburg;' Olympic. Cherbourg; Ryndam. Boulogne; Marta Washington, Trst. 11.septembra Aquitanla. Cherbourg, Bremen; America. CI erbourg; Canoplc, Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa. 512. septembra Tyrrhinla. Cherbourg, Hamburg; Pari« Havre; Sierra Ventana, Bremen: President A darns. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg. 13. septembra Thuringia, Hamburg: Finland. Cher-'2. oktobra !>ourg. Hamburg. 22. septembra President Harding, Cherbourg, Bremen Orbita, Cherbourg. Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veendam. Boulogne. 25. septembra Berengaria Cherbourg. 26. aeptembra Laconla. Cherbourg, Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg: Pt. Paul, Cher, bourg; Giullo Cesare, Genoa. 27. septembra Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg. 29. septembrs Albania, Cherbourg: Laffayette. Havre Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Boulogne; Columbus. Bremen. R4e* toll debit! uriMli all to aa navodila, kajti Merilo priseljencev Je omejeno. Za potna strolke IsplaCnJa po a»> v dolarjih. Frank Sakser State Bank Na« Te. bank«. NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJI6A NtjfiOTijit iluatroTana iadaja Vsebuje 808 strani fgy Oot ■ pofttnbi« |L— SLOVKNIO PUBLISHING OO« ti Oortlandt Strnrt. Wow York My. M. Y. ANCHOR ALI NAMERAVATE DOBITI ROJAKE V AMERIKO? 6426 JUGOSLOVANOV BO LETOS PRIŠLO V DEŽELO. Naj Cunarrt propa pomaga. Vašim rojakom, da dobijo liste, vizlranja ter jim da potrebna navodila, ki so potrebna za potovanje v Ameriko. Vse potnike spremljajo do paxnika Oruibini uradniki brez kakepa. posebnega doplačila. Potnikom, ki imajo Cunardove vozne listke, nikdar ni treba čakati, ker odpluje iz Evrope vefkrat v tednu kak parnik te črte. Vozni listki Cunard proge so veljavni za najhitrejše parnike na svetu. Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. V Jugoslavijo v 9 dneh. Vsak torek elpiijc edem Barskih velikaeo« AQUITAN IA ............. 45.674 ton MAURETANIA .......... 30,704 tone BERENGARIA .......... 52.022 ton Kazkošne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne jedilnice, kadl|_ nice ir^ počivališča. Pokrit krov za Ae- tanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Hrezskrbnost. Nakaznice denarja potom Cunard. Iz-plaf-ljive v Jugoslaviji hitro, sigurno zaupno. Za karte In nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju. CUNARD ANCHOR LINE Drugo poglavje. Kroj* desete ure zvečer sem dospel pred hišo v 'kateri je stanoval White. Stanovanje je bilo v pritličju velike hiše med 5. in 6. Ave. Ime' je d\e sobi. kateri jo vezal kratek hodnik. Spredaj je bila sprejem niča, zadaj pa spalnica. V njegovi spalnici nisem bil še nikdar, toda s prejemnica je bila jako razkoino opremljena. Tla so bila pokrita i. orientalskimi preprogami, *tene so bile polne starih slik ii starega orožja. Desno od vrat je stala omara za knjige, levo p< klavir. V zadnji steni je bilo dvoje vrat. Prva so vodila v spalnico, tlru^a pa v k-trpališče. Posebna \-rata so -se iz kopališča .odpirala a spalnieo. Med vrat orna je bila pisalna miza. Nasproti vhoda je bil velik kamin, obdan z ograjo iz kovani luedi. Nad kaminom ogledalo. Na levi je bil udoben naslonjač, ki je segel skupaj do vrat spalnice. Na drugi .strani je bila mala orna ra [Hrina srebrnine in zlatnine ter drugih dragocenih predmelov. 1'oleg '»kna je bila mala mizica, sredi sr^be i>a drug^a večja. I£rog aaize j »ar udobnih stolov. Vrata mi j«» odprl White-ov služabnik Benton. Moji štirje prijatelji ■%<» sededi pri veltki mizi in kartali. Moj iprihod je bil nekaj tako navadnega. im naslednjega dne poračunal, češ, da uima toliko denarja pri se(bi. Davis se mi je smilil. Vedel sem namreč, da ni Bultu nič za dvesto dolarjev, dočim je bila za Davi** to še precejšnja svota. Med t wn je Beaton pripravil večerjo in vsi so pozabili na igro. i tidno se se mi je zdelo, da ni vladalo med nami tako razpoloženje kot ponavadi. White ni bil me kaj dobre volje. Littell je pripovedoval o vsem mogočem, dočim je White trdovratno molčal. Le mene je gledal ter mi končno stavil vprašanje, ki me je nem&lo začudilo. , . — Dallas — je rekel, — vi »te v službi pri državnem pravdni-štvu in vi dobro |>oznate slaba človeška dejanja. — Ali snialite, da ka vedno peče in preganja vest, če je stool krivico svojemu i£nj*»n»uf —i- (Dalje prihodnjič.) ljenju in o njegovih denarnih virih. * Bil je človek neopročne poštenosti, visoke rasti ter izboren dru- zakladov, ki jih krije morje., je ^•knik. '»lovekli pokazala to pot. Ogromni nakladi leže na dnu morja."Tekom stoletij- so se .potopile neštevilne ladje z dragocenimi tovori. Ti leže ma dnu morja v globočini, do « ' ''^B i katere nam je pot zaprt^. Bistre Sflave pa si s teorijo ne dajo za-graditi te poti fin tako je končno dozorela ideja: ker je zrak mno-90 laiji od vode. je možno človeku prodreti globoko v vodo, ako poskrbi za to, da voda ne more pritiskati na njegovo telo in da na njegovih, ramah »lej ko prej sloni le zračna f*teber. Ta zraeni steber pa je lahko zelo visok, preden se občuti njegova teža. A kako to izvesti? Od spoznanja te poti do izvršitve je bil le ne-znaten korak. Spustili so v morje spodaj zaprto cev, ki se je navzgor s štulami podaljševala do doJžine, kakor je bila potrebna z ozirom na globoeimo morja. V tej cevi so pritrjeni klini, po katerih se stopa kakor po lestvici do spodnjega konca. Ka cevi se spodaj nahajajo močno utrjena okna. Solnčna svetloba prodira sicer le približno pet metrov globoko pod morsko površino, potem nastaja zelenkasti mrak, kateremu sledi'kmalu črna tema. S pomočjo električnega reflektorja. ki ga pota.pl jač* vzame seboj v cev. pa si ustvari v globočini potrebno svetlobo. Komaj se je porodila ideja, že sojo skušali uveljaviti. Ameri-kanaka družba je zgradila ladjo, s katere naj bt se spustila v morje omenjena cev. Na ta. način so hoteli dvigati zaklade. Seveda mož. oziroma delavci ne morejo ven iz cevi. Možno pa je od zunaj pritrditi na eev orodje, katero se lahko obrača odznotraj, s katerim se lahko prijema in reze in pritrja predmete na verige, na katerih se jih potem potegne kvišku. Ko je ta drusba gradila ladjo, prehitela jo je druga — seveda — filmska družba. Ta je ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni. Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. * V pouk in zabavo. ' 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, Prihajaš. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo - resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstva resnično tako, kakršno je. * Knjiga vsebuje^l57 strani, Juan Miseria. Spisal P. L Colonial Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih flogod-•esta vi jen. Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov, V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-/ ičanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. . Vsebuje 149 strani, Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenja slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično slikanih domačih značajih. — Vsebuje 231 strani, Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani .se .45 M .60 Jeraač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti is ljudskega življenja ia trpljenja. Vsebuje 123 strani, .45 Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so ae nasi očaki, na čelu jim kmečki .kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič m drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-fto umirali mučeniike smrti. "Vsebuje 378 strani, { .TS POŠTNINA PROSTA. "GLAS NARODA" ^ New York Za nadaljna pojasnila .«e obrnite na našega mestnega agenta- [D5UUCHUNF •"Naravnost v JngogUrij0 V< Edino direktno »pomladno odplutjo Ot»"rit»»Bt vo£n;« znaiwts PRES. WILSON — 23. avg.; 11. okt. MARTHA WASH. — 8. »ept.; 10. nov. BELVEDERE ........ 31. oktobra * v Dubrovnik ali Trst. ŽcUuina v iM>tr«iiJ> it zmerna. Nobenih T.'*v Vnr.i»it» pri blUniem »ir-ntn .'i p"i PHELPS BROS. & CO.. 2 Weil St., N. Y. naznanilo in p&ifobocllo Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zar itopnik Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročamo za naš list.. Zato prosimo rojake, da mu bodo Itolikor mogoče naklonjeni. Upravništvo 'Pripravna in kratka pot v JUGOSLAVIJO. Pou JU A aif.ixo In udobno na ^merifiklh vladnih parnikih. ko potujete v Jugoslavijo ali dobivale sem svoje »orodnike. — Odplutja dvakrat na teden. Udobno in hitro potovanje, izborna in raznolika hrana — prostorne kabin*?—vsakovrstna udobnost — družabna zbiraliSOa—to imate na razpolago na ameriških vladnih parnikih. 5. S. Pres. Arthur 25. avgusta, 2. okt. 6. S. George Washington 1 sept. 6. okt. S. S. Leviathan 8. .sept.; 29. sspt. kS. S. America 11. sapt.; 13. oktobra Is. S. Pres. Roosevelt 15. sept.; 23. okt. S. S. President Fillmore 18. sept. S. S. Pres. Harding 22. sept.; 27. okt. PiSlte po navode glede odplutja.cen ltd. United States Lines 45 Broadway * New York City Lokalni zastopniki v vseh mestih. Upravitelji za C. 8. SHIPPING BOARD Grozdje je dozorelo! IN PRIČELI GA BOMO RAZPOŠILJATI Imamo na izboro vsake vrste prozdje in ct ne prodamo manj kot eno celo karo. Po raznih naselbinah' imamo svoje zastopnike, in kjer Se nismo zastopani želimo stopiti v zvezo s zanesljivo osebo. POSTREŽBA TOČNA K* ZAXESIJIVA. CENE NAJNIŽJE. Pišite Se danes .za vsa pojasnila na: BAKULICH-PREDOVICH CO. 403 California Fruit Building, Sacramento, Cal. Vsi naši odjemalci izza prejšnjih let so bili zadovoljni z naSo postrežl>o, zato ni droma, da l>oste tudi vi zadovoljni. DR. LORENZ 642 Ponn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DIMI tLOVINM« tOVONlil ZDRAVNIK MaeiJALiar soškim bolezni. Moj« itriM fr BtrafvtjMijp akutnih In kronlialh »si—nI. Jaa im im mšrmvlm mmd ■ M ttr Imam skuinjo v vaah bolauilh In kar znam rtovwwka, sata vaa moram popolnoma raxumotl m •al* botaon. da vas ozdravim In v m am moč In sdravja. atcoal S* lat prMobll pa—bno ■kuiajr prt artravijsnju mo*klh tooiazm. Zato M m papsinema aaiMstl na mona. moja olcrb pa Jo. aa vas pepsinama m vin. Na ailaiajta, aapak prldtta iMnpraj*, am Miia ilai mtrupljaaa krt, au^utja In lla# po Maw, kakšni • aria aaianjt laa. MMlaa v ka^ah, star« ra r>«; o«Uba4octi t Ivin« Ia bOMaal v MMIssMt Istrah, talodcu, nnanleo ravmatteaaii Mttri stata Hla< naduha tfradns «rat T tss><«U»lr: m »is lit patak o« dopoltea «o I T lorakt totrtak Ia aotoota o« a dopoWao ao I, ■■>»■> t t aa C POZOR! Slovenci, Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. ^ Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite aaj-boljia prenočišča in boste najbolj postrežent Oiita sob« i alio ali dvema postal jima. PrUtor n m 0Mb. Domiča knhinja. Najniija cena. AUGUST BACH, ea Graannleh Sft^ Naw York WOJATT. HA&OdAJTK SE HA "OLAE HAE0I>AM. VAJ* wwčn iLovma nnvxix v-sdk. nit^iii