GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ	/LETOJX./ŠT. 3-4/APRIL 1985
Kongresu Zveze sindikatov naproti
V pripravi je 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki bo po predvidevanjih v drugi polovici marca prihodnje leto. Priprave so že v teku, zato je prav, da začnemo razmišljati o (tem, kako smo izpolnjevali resolucije sprejete na 10. kongresu.
Čemu že sedaj?, bo kdo vprašal. Iz preprostega razloga. Ponavadi je bilo precej pripomb na to, da delegati na kongresu poslušajo referate in sprejemajo že pripravljene sklepe, na vsebino teh pa nimajo bistvenega vpliva. Da bo na 11. kongresu drugače je potrebno prej začeti s kvalitetnimi pripravami. Že jeseni letos naj bi bili pripravljeni osnutki kongresnih materialov za razpravo. S tem bo zagotovljena možnost najširšega sodelovanja vseh delavcev. Na osnovi pripomb iz razprav bodo materiali dopolnjeni in takšni dani kongresu v sprejem.
Najbrž je sedaj čas, da preverimo, v kolikšni meri izvajamo sklepe katere smo sami sprejeli. Analiza kaže, da je rast produktivnosti prešibka, v nekaterih primerih celo pada, kar je zaskrbljujoče. Produktivnost pa je s prizadevnejšim delom najbrž še možno izboljšati pred kongresom. Še toliko bolj, ker je moto 11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije SAMOUPRAVLJANJE IN USTVARJALNO DELO — NAJVIŠJA VREDNOST ČLOVEKA.
Naslednje področje je nenehno primerjanje izpolnjevanja plana in seveda zavzeto sodelovanje v raz-
pravah o osnutkih in kasneje predlogih srednjeročnega plana in dolgoročnih usmeritev proizvodnje.
Izvajanje stabilizacijskih programov je še vedno aktualno, še zlasti spremljanje gibanja izvoza in iskanje možnosti za višje oblike obdelave. Pri tem pa ponavadi preveč vidimo težave, ki nam jih drugi povzročajo, premalo pa tisto kar bi bilo možno z ustrezno zavzetostjo storiti v domači hiši.
Pred nami so volitve v samoupravne in delegatske organe pa tudi v organe DPO in družbenopolitičnih skupnosti. Evidentiranje bi moralo že biti opravljeno, vendar smo to storili le
za delegate družbenopolitičnih skupnosti.
Pri kandidiranju, ki bo sledilo je nujno potrebno zaostriti odgovornost kandidatov in kasneje izvoljenih delegatov. Kvalitetno o-pravljati zaupno funkcijo ni le pravica, marveč tudi dolžnost, še zlasti dolžnost. Delo delegacij in organov upravljanja se bo izboljšalo le z dobrim delom vsakega in vseh delegatov.
O nagrajevanju po delu bo najbrž kar živahna razprava tudi brez opozorila. Vse pa kaže, da se bo med tem problem nagrajevanja že razreševal.
O vsem tem smo po 10. kongresu večkrat razpravljali, precej tudi pisali v
Perutninarju, vendar se na naloge tako rado pozablja, da je prav, če se jih kdaj pa kdaj spet spomnimo.
Naj povemo še to, da so v teku tudi priprave na 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, ki bo po predvidevanjih v maju 1986. Vsekakor morajo biti pred njim sindikalni kongresi vseh republik in pokrajin.
Sprejete so že »Temeljne usmeritve aktivnosti organizacij in organov Zveze sindikatov v pripravah na 10. kongres ZS Jugoslavije« in »Temeljna vprašanja vsebine, načina in dinamike teh priprav«, ki se v glavnem nanašajo na opisne aktivnosti.
Uredništvo
Več glav več ve! Predlagaj nekaj koristnega ■■ izboljšaj delovne pogoje sebi in svojini sodelavcem!
Končno se je premaknilo
V našem glasilu smo že veliko pisali o inovatorjih in inventivni dejavnosti, vsi prispevki pa so imeli en sam cilj, spodbuditi to pomembno dejavnost. Pa se do nedavno ni kaj dosti premaknilo in izglodalo je, kot da je vse to nesmiselno. Temu je najbrž botrovala miselnost nekaterih, nepravilno razumevanje, nevoščljivost in še kaj.
Še enkrat so poskusili. Inovacijska komisija, kateri predseduje Tone Čeh je v prejšnji številki Perutninarja objavila (kot prilogo) povabilo, s katerim jd poskušala pritegniti k sodelovanju čimveč delavcev. Geslo: »VEČ GLAV VEČ VE« in »PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA — IZBOLJŠAJ
Od skupno poslanih 31 predlogov se za 8 predlogov, ki po mnenju strokovne službe TOZD in Komisije prinašajo večje gospodarske koristi, opravi izračun uspešnosti oz. koristnosti v roku 30 dni, in to za naslednje predlagatelje:
1.	Franc KOROŠEC
— Konstrukcija in izdelava vozila za DSP
— Konstrukcija in izdelava črpalke za pranje objektov
— Obnova platišč za vsa tovorna vozila
—	konstruiranje in izdelava pomožne šasije vozila za prevoz brojlerjev
2.	Jože KIRN
—	prekinjevalec sirene si-
Glede na to, da vse izboljšane naprave uspešno delujejo, je po mnenju Komisije nagrada v višini naj nižjega zneska upravičena.
Tako predlaga Komisija nadomestilo za tehnično izboljšavo za naslednje delavce:
1.	Franc DOMANJKO — avtomehanik
a)	izboljšava na nosilcu stabilizatorja FAP 16 16
b)	izboljšava nosilca vodnega hladilnika
Opis predlogoa a in b:1
Zaradi pomanjkanja rezervnih delov so bili pri FAP 16 16 zamenjani s predelanimi nosilci, vzetimi od vozila TAM 170.
Grelec za Tarmske objekte — ena izmed inovacij
DELOVNE POGOJE SEBI IN SVOJIM SODELAVCEM« je vžgalo. Na priloženih obrazcih je prispelo na naslov skupne inovacijske komisije kar 36 predlogov in sicer: 2 iz TOZD Tovarna krmil, 2 iz TOK, 1 iz DSSS in kar 31 pedlogov iz TOZD Trans servis. V Trans-servisu so se zlasti resno lotili dela. Predloge je najprej temeljito proučilo vodstvo in strokovna služba ter jih organizirano posredovala skupni inovacijski komisiji delovne organizacije.
Komisija za inovacije je na svoji seji dne 17. 4. 1985 obravnavala poslane predloge in sklenila predlagati delavskemu svetu TOZD Transser-vis sledeče:
gnalne naprave
—	avtomatski polnilec akumulatorja
3.	Branko! KODRIČ
—	vratarski signalizator
—	elektro omare za kooperacijske hleve
Za 23 predlogov predlaga Komisija izplačilo nagrade v skladu z 2. točko 40. člena Samoupravnega sporazuma o izumih in tehničnih izboljšavah v višini 50 točk netto vrednosti OD, kar po sedanji vrednosti točke predstavlja 3.250,—• din. Komisija namreč ugotavlja, da za vseh 23 predlaganih rešitev zaradi pomanjkljivih evidenc ob spremljanju učinkovitosti ni možno ugotoviti dejanske koristi po kriterijih našega pravilnika.
Pri vodnem hladilniku je bilo zaradi lomljenja nosilca ter ohišja izdelano novo ogrodje nosilca,! s čimer je bilo preprečeno nadaljnje lomljenje.
Po sporazumu udeležencev se nagrada za oba predloga deli po naslednjih deležih: Franc Domanjko 30 %, Miran Krajnc 40 '%, Branko Tement 30 %.
2.	Anton KOLARIČ — elek-troinstalater
a)	elektroenergetski razdelilen za kafilerijo
Opis predloga:
Razdelilec je uspelo vezati brez posebnih načrtov vezav. Večina porabljenega materi-
ala je predstavljal po požaru odstranjen elektromaterial iz perutninske klavnice. Na raz-delilcu so bila nameščena tudi dodatna stikala in ustrezna signalizacija. Razdelilec brezhibno deluje.
Nagrada se v celoti izplača Antonu Kolariču.
b)	elektroenergetski razdelilec za nečisti del perutninske klavnice
Opis predloga:
Razdelilec je bil sestavljen brez načrtov. Uporabljen je bil odpadni material po požaru v perutninski klavnici. Razdelilec brezhibno' deluje. Gre za precejšen prihranek, ki je bil realiziran pri načrtih in pri materialu.
Nagrada se v celoti izplača Antonu Kolariču.
c)	kabelska spojnica cu 150
Opis predloga:
Kabelska spojnica je bila izdelana za zemeljski kabel, ki napaja kafilerijo. Kabel je bil zaradi novega razdelilca prekratek za okrogo 8 m in bi ga bilo treba v celoti zamenjati, ker kabelskih spojnic ni možno nabaviti. Anton Kolarič, pa je sam izdelal spojnico in kafilerija je lahko v najkrajšem času ponovno normalno obratovala.
Nagrada se v celoti izplača Antonu Kolariču.
3.	Zvonko KOSAR — vodja mehanične delavnice
a)	tehnična izboljšava čistilca zraka T 6500
Opis predloga:
Pri vozilih, ki prevažajo krmo v razsutem stanju, je prihajalo do vsakodnevnega za-maševanja čistilca zraka. Da bi se temu izognili je bilo treba pri obstoječem čistilcu zraka odstraniti lovilno mrežo na pokrovu motorja ter jo z dodatnimi cevmi in lovilci speljati na okvir maske. Tako se je delovanje čistilcev podaljšalo na okrog 7 dni, s tem da čistilci normalno opravljajo svojo vlogo.
Nagrada se izplača v celoti Zvonku Kosarju.
b)	zavorne čeljusti z oblogami IVECO 320
Opis predloga:
Zaradi pomanjkanja sredstev za uvoz rezervnih delov smo bili primorani sami izdelati nove zavorne čeljusti z oblogami. Doma -izdelane čeljusti služijo svojemu namenu enako kot uvožene.
Nagrada se v celoti izplača Zvonku Kosarju.
c)	grelec dovodnih cevi za gorivo pri vozilu TAM 130
Opis predloga:
Pri temperaturi —10° C se prične izločati parafin, ki zamaši cevi goriva in čistilce. Da bi preprečil izločanje parafina, je bilo izdelano dodatno gretje, ki je speljano od zračno hlajenega motorja. Grelec uspešno deluje.
Nagrada se izplača v celoti Zvonku Kosarju.
d)	nosilec vzmeti z nihalko za vozilo magirus 310
Opis predloga:
Igličasti ležaji so bili zamenjani s pušo, vgrajeno je bilo tudi dodatno mazanje ter varovalne matice svornika vzmeti.
Nagrada se izplača v celoti Zvonku Kosarju.
b)	grelec kabine — WEBA-STO — za vozilo magirus
Opis predloga:
Zaradi pomanjkanja deviznih sredstev je bil na vozilu magirus vgrajen grelec domače proizvodnje. Grelcu je bilo treba prilagoditi tudi sesalne ter grelne cevi, dovod goriva dn električno napeljavo. Grelec deluje.
Nadomestilo se v celoti iz-plaač Branku Tementu.
c)	varovanje vmesnega ležaja kardanske gredi FAP 16 16 ter magirus 170 — 310
Opis predloga:
Zaradi slabega terena in s tem sunkovite obremenitve ležaja je prihajalo do izpadanja gumijastega ležaja. Da bi preprečili izpadanje ležaja, smo vgradili pločevinast obroč, ga zarobili ter pritrdili na ohišje nosilca ležaja. S tem obročem
V delavnici Transservisa izdelani separator že več let uspešno obratuje
e)	kardanska gred magirus 310 in marcedes 22 24 Opis predloga:
Zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala in deviz je bila izdelana kardanska gred iz domačega materiala v delavnici Transservisa. Prilagojena je bila kardanska gred vozila TAM 170 ter obstoječi križni zglobi in prirobnice.
Nagrada se izplača v celoti Zvonku Kosarju.
4.	Predlog tehničnih izboljšav je za sodelavce podal Zvonko Kosar.
Izboljšave so sledeče: a) prestavitev nadgradnje rinfuzarja ter pogona puhala Opis predloga:
Zaradi drsenja zadnjih pogonskih koles ter lomljenja vzmeti in nosilcev pomožne osi so premaknili nadgradnjo za 500 mm naprej. S tem je bila dosežena večja obremenitev na prednjo premo, razbremenjena pa je bila zadnja pomožna os. Tako je bilo potrebno predelati in prilagoditi tudi pogon puhala krme ter vse ustrezne prenose. Rekonstrukcija uspešno deluje.
Nadomestilo se deli po naslednjih deležih: Branko Temeni 50 %, Miran Štebih 50 %.
je bilo preprečeno izpadanje gumijastega nosilca.
Nadomestilo se izplača v naslednjih deležih: Branko Temeni — avtomehanik 50 %, Miran Štebih — avtomehanik 50 %.
d)	predelava vozila magirus na TAM 170
Opis predloga:
Zaradi dotrajanosti vozila magirus smo na obstoječo šasijo vgradili motor, menjalnik, zadnjo opremo ter vzmetenje vozila TAM 170. Pri tem je bilo potrebno vse sklope prilagoditi novi šasiji.
Nadomestilo se izplača po naslednjih deležih:	Valentin
Turnšek — avtomehanik, 50 %, Anton Majerič — avtomehanik 50 %.
e)	prilagoditev hladilnega agregata EVROCOL
Opis predloga:
Zaradi izstrošenosti starih motorjev je bil prilagojen agregat motorja HONDA. Pri zamenjavi je bilo potrebno uskladiti obrate delovanja, zagona, hlajenja, dovoda goriva ter razne nosilce. Pri izboljšavi je bilo istočasno preprečeno tresenje.
Nadomestilo se v celoti izplača Branku Tementu.
5.	Branko KODRIČ — vodja elektro delavnice
a)	signalna akumulatorska naprava s spremnimi termostati
Opis predloga:
Naprava je bila izdelana iz domačega in v delavnici dostopnega materiala. Naprava se je pokazala kot bolj zanesljiva od prejšnje elektronske in bolj odporna pred atmosferskimi vplivi v objektih. Tudi vzdrževanje in servisiranje je lažje. Naprava deluje.
Nadomestilo se v celoti izplača Branku Kodriču.
b)	predgrelec lahkih goriv
Opis predloga:
Tehnična izboljšava omogoča obratovanje motorjev tudi ob nizkih temperaturah. Istočasno omogoča tehnična izboljšava boljši izkoristek goriva. Naprava deluje.
Nadomestilo se v celoti izplača Branku Kodriču.
6.	Franc KOROŠEC — vodja ključavničarske delavnice
a)	konstruiranje in izdelava drobilca za uničevanje odbranih DSP
Opis predloga:
V celoti je bila izdelana konstrukcija in izdelava drobilca za uničevanje izločenih enodnevnih piščancev. Drobilec je izdelan iz domačega materiala in nameščen na tekoči trak odpadkov. Naprava uspešno deluje. Z uporabo pa je odpravljeno mučenje izločenih DSP v valilnici.
Nadomestilo se v celoti izplača Francu Korošcu.
b)	tehnična izboljšava na pogonu traku cattaruzzi za TOZD Mesna industrija
Opis predloga:
Pogonska naprava cattaruzzi je bila uvožena iz Italije. Zaradi dotrajanosti je bilo nujno spremeniti strojne dele in jih nadomestiti z domačimi. Naprava je prirejena tako, da je sedaj dostopnejša in je odstranitev okvare hitrejša. Nov, rekonstruiran pogon traku obratuje že leto dni in pol. Ocenjuje se, da bo zaradi močnejše izvedbe življenjska doba traku daljša, kot je bila pri uvoženih strojnih delih.
Nagrada se v celoti izplača Francu Korošcu.
bilo treba prirediti spravilo mesne moke v mešalno posodo. V ta namen je bil izdelan poševni polž, dolžine 4 m z dozirnim rezervoarjem 2x2 m. Polž je funkcionalen in dostopen za popravilo. Naprava deluje pol leta.
Nadomestilo se v celoti izplača Francu Korošcu.
e) izdelava separatorjev za kafilerijo
Opis predloga:
Tehnična izboljšava se nanaša na zamenjavo! mreže na separatorjih. Doslej so bile na separator j ih mreže iz nerjavečega jekla. Te mreže so bile izredno drage. Da bi pocenili zamenjavo mrež je bila izdelana mreža iz Al pločevine. Naprava je uporabna ter po ugotovitvah uporabnikov celo boljša in trajnejša.
Nadomestilo se v celoti izplača Francu Korošcu.
7.	Branko TEMENT — avtomehanik
a) predelava kardanske gredi puhala krme
Opis predloga:
Gre za predelavo kardanskih gredi zaradi pomanjkanja rezervnih delov —• križnih zglobov. Ker križnih zglobov ni bilo na tržišču, so bili vgrajeni križni zglobi vozila TAM 2001. Opravljene so bile vse potrebne prilagoditve, tako da nadomestna gred < normalno deluje.
Nadomestilo se v celoti izplača Branku Tementu.
Vsa navedena predlagana izplačila se izplačajo v enkratnem znesku. Skupna vrednost nadomestil po tem predlogu znaša 74.750,— din.
Komisija ocenjuje, da je ugotovljena gospodarska korist, ki jo prinašajo navedene tehnične izboljšave v višini 7,500,000,— din letno. Pri tem je pomemben tudi delež deviznega prihranka pri rezervnih delih za katera je bil namesto uvoženega uporabljen domači material.
Komisija ugotavlja, da so pni oblikovanju in izvedbi tehničnih izboljšav intenzivno sodelovali tudi vodilni delavci v TOZD Transservis, predvsem pa tov. Šeruga an tov. Kirbiš, ter tehnolog konstrukter tov. Meznarič ,ki so se odpovedali udeležbi pri nadomestilih.
c)	izboljšava na vozilu za rinfuza krmo MB 135 — 294
Opis predloga:
Pogon kompresorja puhala ni bil dobro izveden. Kardan od pogonskega motorja do kompresorja je imel prevelik kot. Zaradi tega je prihajalo do prevelikega trenja in lomljenja kardana. Da bi odpravili napako, je potrebna tudi predelava vseh priključkov in strojnih delov. Tako sedaj pogon brezhibno deluje.
Nadomestilo se v celoti izplača Francu Korošcu.
d)	konstruiranje in izdelava polža z dozirnim rezervoarjem za TOZD Mesna industrija
Opis predloga:
Pri novem destruktorju je
Inventivne predloge so poslali še:
1.	Konrad LAH — Tovarna krmil; predlaga obeleževanje vreč napolnjenih s krmili s strojnim žigosanjem.
2.	Jože ŽNIDER —- Tovarna krmil; predlaga hidravlično mešanje usedlin masti s pomočjo razpršilcev.
3.	Jože REISMAN — TOK Hajdina; predlaga napravo za ventiliranje kamiona in zmanjševanje transportnega pogina pri prevozih živih brojlerjev v zakol.
4.	Franc KRAMBERGER — kooperant iz Ciglence 23 je dal koristni predlog za zmanjševanje transportnega pogina pri prevozu živih brojlerjev v zakol.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Franca Podgorška, poslovodja v mesnici na Potrčevi v Ptuju vsi poznamo. Kako tudi ne, saj so mnogi delavci našega kolektiva bili v tej mesnici prijazno postreženi. Franc Podgoršek pa vrsto let aktivno deluje v organih upravljanja TOZD Commerce, kakor tudi na ravni delovne organizacije. Vzgojil je tud<i vrsto mladih dobrih prodajalcev, zlasti s svojim zgledom, delavnostjo in seveda s preudarno besedo in z dobrim nasvetom. V tem malem kolektivu so vedno vladali dobri odnosi, zato se ga mnogi sodelavci, ki jih je pot vodila na drugo delo, radi spominjajo.
Za vse to in še marsikaj je prejel več družbenih priznanj, med drugimi tudi red dela s srebrnim vencem, s katerim ga je predsedstvo SFR Jugoslavije odlikovalo. Ni torej čudno, da smo se odločili predstaviti ga skupaj z njegovim malim kolektivom.

:Xx J
.
Strog, a ne krivičen
Vaša mesnica je ena tistih, ki dosegajo najboljše promete po zaposlenem. Mesnica je namreč prostorsko skromna pa tudi z opremljenostjo se ne morete pohvaliti. Kako vam to uspeva?
Po razpoložljivih podatkih smo res med boljšimi. Nekaj k temu prispeva to, da oskrbujemo nekaj velikih odjemalcev. Te oskrbujemo že vrsto let in najbrž ni narobe, če trdim, da kupujejo pri nas zaradi solidne postrežbe in skrbi, da zadovoljimo njihove potrebe tudi takrat, ko so na trgu z mesom težave. Ob takih prilikah imamo nekakšen prioritetni red. Najprej bolnica pa vrtec in družbenai prehrana. Pri tem pa se trudimo, da tudi gospodinj ne prikrajšamo.
Da to dosežemo gre zahvala »režimu«, ki ga imamo v našem kolektivu. Nisem za nekaj železnega, to ni pot do uspeha. Sodelavce navajam k dobremu in poštenemu delu in pričakujem, da se ravnajo po meni. Sedanji kolektiv šteje 4 člane, odnosi med nami so dobri, med nami vlada zaupanje, vsi pa se zavedamo, da je pri takem delu kontrola potrebna.
Omenjen je bil tudi prostor in oprema. Prostor je res skromen, vendar je takšen, kakr-
šen pač je. Precej časa upamo na drugega, vendar je trenutno v naši družbi situacija taka, da te možnosti kljub objektivni potrebi ni. O opremi ne bi zgubljal dosti besed. Imamo srečo, da je interni vzdrževalec Štefan Drevenšek blizu in hitro priskoči na pomoč, ko je kaj narobe. Brez takih intervencij bi verjetno bilo precej težav.
Ste po stažu najstarejši poslovodja v naših mesnicah. Vzgojili ste? vrsto dobrih mesarjev — prodajalcev. Kako se spominjate svoje vajeniške dobe in kako jo primerjate s sedanjo?
Primerjave ni možno dati. Miselnost v letih 1948—50, ko sem bil vajenec, je bila povsem drugačna kot danes. Vpliv vojne je bil še močno prisoten. Lahko bi rekli, da je še bila pomanjkljiva družbena izobrazba, zato tudi surovosti ni manjkalo. V mesarski, stroki še zlasti. To je vsekakor vplivalo na mladega človeka.
Takrat ni bilo še nobene tehnične opremljenosti. Vse delo je bilo ročno, prenosi pa na ramenih — pri vajencih šibkih ramenih. Tudi delovni čas je bil takorekoč neomejen. Ko so šli drugi domov, smo vajenci začeli čistiti drobovino, zatem pa še delovne prostore.
Še, ko sem postal pomočnik in začel delati v mesnici, ni bilo veliko bolje. Kamionov ni bilo, hladilnih vetrin pa sploh nismo poznali. Vsako jutro smo morali na klavnico po blago, ki smo ga s cizo prepeljali do mesnice, popoldan pa ostanek blaga nazaj, nakar smo klali za naslednji dan.
Dandanes je vse drugače in prav je, da je. Drugačni so pogoji dela, drugačni družbeni odnosi, tehnična opremljenost je dokaj dobra, čeravno si želimo še boljšo. Delovna organizacija se je razvila in je povsem drugače organizirana. Fizičnega dela je manj in je več možnosti za učenje.
Prav je tako. Sem proti gonji. Z doslednim delom z mladimi in z ustrezno disciplino se lahko privede mlade, da bodo takšni in še boljši, kot smo( sami. Če mladino dobro usmerjamo in ji damo dovolj dela, ni bojazni, da ne bi bila dobra. Res je, da niso vsi dobri, vendar so zato krivi tisti, ki mlade razvajajo z materialnimi dobrinami, to pa nekatere pokvari.
Smo v času, ko nam ne gre več tako dobro kot včasih. Mnogi se radi jezijo, na vodstvo. Kaj pa vi mislite o tem?
Vzdržali bomo! Vse bomo prebrodili, če bomo delali bolj-
še in več. Vendar vsi, ne le posamezniki, vsekakor pa bo potrebno poenostaviti administracijo, da se ne bo več širila.
Če govorim o vodstvu naše DO, mislim, da sam razvoj podjetja in vse, kar je narejenega, kaže na to, da je vodstvo zdravo. Seveda pa je tu še dcK ber kolektiv, saj je dobro delo v Perutnini že tradicija. To moramo še naprej gojiti in krepiti. Seveda ne gre zanemariti prispevka sindikata, drugih DPO in organov upravljanja sicer pa je najlažje kritizirati tiste, ki so najbolj vidni.
In kaj pričakujete od prihodnosti?
Delovni organizaciji želim vsestranski uspešen nadaljnji razvoj, našemu kolektivu, da bi čimprej dobil novi lokal, sebi pa malo več zdravja, ki mi že krepko nagaja.
Podgorškovi sodelavci Vlado Plohi, Ivan Čeh in Ivan Rozman so bili v glavnem enakih mnenj, čeravno smo se pogovarjali z vsakim posebej. Če bi zapisali njihova mnenja, bi ponavljali že zapisano. Predvsem so bili vsi enotni, da je uspeh zagotovljen z dobrimi, korektnimi medsebojnimi odnosi, vzajemnim spoštovanjem in delavnostjo tega malega kolektiva. Lojze Cajnko
(Nadaljevanje s 3. strani)
5.	Slavko BRGLEZ — DSSS predlaga fenotipsko odbiro — odbiro kokoši po zunanjosti med nesnostjo.
Vse te predloge je inovacijska komisija odstopila strokovnim službam, da jih preučijo. Ko bo dano strokovno mnenje, jih bo komisija obravnavala in predlagala višino nadomestil.
Izziv je bil torej uspešen, škoda le, da niso sodelovali še delavci drugih TOZD, zlasti iz Mesne industrije, ki so prvi v naši DO začeli razmišljati o izboljšavah. Res je, da so se njihovi predlogi »nekje izgubili«, vendar bi bilo potrebno vztrajati. Potrebno je še povedati, da inventivna dejavnost ne sme biti enkratna akcija, mar-
več proces, nenehno prizadevanje, PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA — IZBOLJŠAJ DELOVNE POGOJE SEBI IN SVOJIM SODELAVCEM naj torej postane miselnost vseh zaposlenih, naj postane sestavni del dela. Če se bomo vsi tako obnašali, bo vsekakor lažje premagovati težave, katerih nikoli ne manjka.
Za spodbudo vsem še to, da je na naslov skupne inovacijske komisije že prispel novi predlog. Poslal ga je Martin Klinc — Transservis, ki ponuja stroj za vulkaniziranje zračnic za kamione.
Akcija torej še teče, zato se vključite tudi tisti, ki ste doslej omahovali. Tudi vaš predlog je koristen.
Urednik
Starejše delavce smo včasih bolj spoštovali
Za pogovore s sodelavci iščemo vedno boljše delavce in delavke kar je meni prijetno, saj se je najlažje pogovarjati z dobrimi delavci, njim pa je največkrat neprijetno. Nekaj k temu prispeva skromnost, še bolj pa jih moti spogledljivost sodelavcev, največkrat tistih, ki nasploh radi ponergajo. Podobno je bilo tudi med razgovorom z Marijo Vidovič, ki jo tokrat predstavljamo. Med razgovorom se je kar razživela, pred objektivom fotoaparata pa se ni in ni mogla sprostiti.
Deset let mineva od takrat, ko je začela delati na Mesni industriji. Takole se spominja. »Kot novinka sem takrat morala prijeti za vsako delo, tudi takšno, ki po mojem mnenju ni bilo ravno primerno za ženske. S sodelavkami smo se dobro razumele, veliko so mi pomagale, saj je bilo za mene vse novo, zato z uvajanjem nisem imela posebnih težav. Bilo nas je manj kot sedaj, zato je bilo med nami več složnosti. Kar pa je bilo za dobre medsebojne odnose najpo-
membnejše, je to, da smo takrat mlajši delavci starejše, ki so nas vpeljevali v delo in nam pomagali, zelo spoštovali. Občutek imam, da nekateri mlajši sedaj nimajo pravilnega odnosa do starejših.
Delo je bilo takrat fizično težje kot danes zaradi slabše tehnične opremljenosti, vendar je bilo v kolektivu prijetnejše.«
Marija je v teh desetih letih opravljala domala vsa dela v pakirnici. Vsako delo pa je sprejela s polno mero odgovornosti, zato je tudi napredovala in trenutno nadomešča predelavko v pakirnici. Proiz-vodnio pozna in ker je že govorila o tehnični opremljenosti me je zanimalo, kako le to ocenjuje sedaj.
»Vsekakor je boljša kot je bila pred desetimi leti, vendar se je ves ta čas hitro širila proizvodnja zato sedaj dela velikokrat že prek objektivnih tehničnih možnosti. Zato je tudi tempo dela neprilagojen normalnim delovnim pogojem. Delati je potrebno tudi ob sobotah, ko ima veliko delavcev težave s prevozi na delo in z dela, še toliko bolj, kadar se dela še popoldan. Res je, da so to težave, s katerimi se tudi vodstvo krepko ubada, da bi jih odpravili vendar so za odpravo takega stanja potrebne velike investicije. Tega pa vsi delavci ne razumejo pravilno, zato se pojavlja tudi precej negodovanja.«
Razmišlja tudi o slabem zdravju starejših delavk, kar je tudi odraz delovnih pogojev, zato razmišlja o tem, da bi moral sindikat več storiti za rekreacijo in počitek teh delavcev. Veliko pričakujejo še od nagrajevanja po vloženem delu, ki je v pripravi, saj so mnenja, da glede na pogoje dela niso ravno dobro nagrajeni.
Kljub vsemu pa ob koncu zatrjuje, da je z ljudmi le lepo delati in da se bodo še naprej trudili kar najboljše delati.
L. C.
V decembrski številki Perutninarja smo vas seznanili z okvirnim programom osrednje prireditve ob jubilejih
80 let tradicije kvalitete PP
40 let osvoboditve domovine
35 let samoupravljanja
Tokrat vas seznanjamo z dokončnim programom dveh prireditev in sicer:
1.	Otvoritev reprocentra
2.	Osrednja proslava jubilejev in 14.' dan perutninarjev.
Poleg teh pomembnih prireditev se že sedaj odvijajo športne aktivnosti v počastitev jubilejev.
Program prireditev bo takle:
1. PROGRAM OTVORITVE REPROCENTRA
Otvoritev centra bo v petek 17. maja 1985 v Mali vasi.
Prireditev bo v dveh delih in sicer:
—	ob 9,30 v prostorih Poslovnega centra podpis pogodbe s firmo Hubbard in podpis SaS o poslovno tehničnem sodelovanju s PK Mali Idoš,
—	ob 11. uri v farmi Mala vas z naslednjim programom:
—	pevski zbor OŠ Franc Belšak, Gorišnica,
—	pozdravni nagovor — direktor TO mr. Kac Franc,
—	predstavitev gradnje in pomena RC — ing. Vraber,
—	podelitev) zlate plakete PP Andreju Marincu,
—	podelitev Priznanj poslovnim partnerjem in posameznikom,
—	otvoritev — predsednik DS TO,
—	eventuelni pozdravi gostov,
—	kulturni program OŠ Bratov Štrafela, Markovci.
Po otvoritvi bo zakuska za vabljene naše delavce, goste in predstavnike. Prireditev bo ob vsakem vremenu, s tem, da bo v slučaju lepega vremena na prostem, v slučaju slabega pa v enem od objektov farme Mala vas.
2. CENTRALNA PROSLAVA IN 14. DAN PERUTNINARJEV
Prireditev bo na letališču Aerokluba Ptuj v Mo-škajncih v soboto dne 20. julija 1985 s pričetkom ob 15. uri.
Okvirni program uradne proslave bo potekal v pokritih prostorih novega hangerja na letališču v Moškajncih ob vsakem vremenu in bo naslednji:
—	himna
zapel bo MKPZ Ptuj
—	pozdrav predsednika DS DO — Jože REISMAN
—	pozdravni govor predsednika KPO Alojz GOJČIČ
—	slavnostni govor podpredsednika ZlS-a tov. Janez ZEMLJARIČ
—	nastop pevca — pevke z zabavnim ansamblom
—	podelitev državnih odlikovanj
—	podelitev zlatih plaket PP tov. POPITU, tov. ZEMLJARIČU, tov. KAČU in tov. BUTOLENU
—	podelitev diplom najboljšim delavcem PP
—	razglasitev sklepa o podelitvi priznanj delavcem in kooperantom PP
—	nastop pevca — pevke z zabavnim ansamblom
—	podelitev Priznanj poslovnim partnerjem in posameznikom
—	2—3 pesmi zapoje MKPZ Ptuj
—	nastop humorista in zaključek proslave.
Po uradni proslavi bo zabavni del 14. Dneva Perutninarjev na letališču. Le v slučaju trajnega in močnega poslabšanja vremena, bi bil zabavni del naslednji dan v nedeljo ob istem času in na istem prostoru.
Upokojil se je naš Tinček
V	petek 12. aprila 1985 smo se poslovili od Martina Rogine, našega Tineka, ki se je upokojil 25. marca 1985.
V	DO Perutnina Ptuj TOZD Tovarna krmil se je zaposlil 15. marca 1965 kot skladiščno transportni delavec.
Vsa leta službovanja je bil vzoren in pošten delavec, zato so mu bile leta 1967 poverjene naloge in opravila čuvanja objektov. Ko je leta 1981 čuvanje objektov v naši TO prevzela DO Varnost iz Maribora, je Tinek izrazil željo, da bi ostal član našega kolektiva. Tako ga je Odbor za DR premestil k opravljanju nalog skladiščno transportnega delavca, kjer je delal že spočetka in kjer je ostal do svoje upokojitve.
Ko se je Tinek pri nas zaposlil, je bil star že 46 let, vendar se ni ustrašil ali branil takrat še precej težkega fizičnega dela. Pri opravljanju nalog,' ki so mu bile zadane, je bil izredno dosleden in marljiv, še posebej pa je potrebno poudariti, da je vsa dela opravljal z veseljem in zadovoljstvom. Kljub temu, da je bil med nami najstarejši, ni nikoli negodoval ali zavračal dela, temveč ga je vedno z dobro voljo in nasmehom dobro o-pravil.
Kljub mnogim težavam, ki jih je imel tudi v privatnem življenju, je ostal optimist, poln volje do dela in vedno pripravljen pomagati. Tinek je prihajal na delo poln ved-
Veliko zdravja in večkrat nas obiščite
rine in tako vplival tudi na svoje sodelavce.
Člani našega kolektiva smo Tineka spoštovali in ga imeli radi, saj se je za nas zavzemal tudi v samoupravnih organih in DPO, kamor je bil večkrat izvoljen, prav tako pa je bil vsakemu pripravljen pomagati tudi doma.
Zaključne prireditve ob njegovem odhodu smo se udeležili skoraj vsi delavci Tovarne krmil. Veseli smo, da je Tinek odhodnico dočakal zdrav,
hkrati pa nam je žal, da smo izgubih enega najboljših sodelavcev.
Tinek je bil naš in bo naš tudi ostal, saj ga ni v Tovarni krmil, ki ga ne bi cenil kot izrednega sodelavca in tovariša.
Ob odhodu mu želimo še veliko zdravja in da bi nas še večkrat obiskal, predvsem pa si želimo, da bi bil še naprej tako vesel, kakor je bil do sedaj.
Sodelavci Tovarne krmil
Se bi jo potrebovali - Marijo Kaučič
Upokojena Marija (tretja z leve) sprejema čestitke
TOZD Perutninske farme je v DO Mesokombinat Perutnina Ptuj sorazmerno mlada TOZD, vendar se je že začelo obdobje, ko naši prvi delavci odhajajo v zaslužen pokoj.
3. marca smo se poslovili od naše vzorne sodelavke Marije
KAUČIČ — Mare, ki je bila s tem imenom znana v vsej Perutnini. V naši temeljni organizaciji je začela delati 8. avgusta 1963, mlada, zdrava, vendar že z mnogimi življenjskimi izkušnjami. Pričela je na farmi Breg, se preselila na farmo
Sela, in ko je bila zgrajena farma Kidričevo, je odšla tja in tu ostala do upokojitve.
Delala je kot pralka objektov. Nikoli ni bila vajena gledanja na uro, saj je ob delovnih konicah prihajala rano zjutraj in delala do pozne no-
či. Res lahko rečemo, da je bila vzor ostalim, saj je z njenim delom bila vedno povezana zavest, odgovornost in skromnost. Vsako materialno dobrino je znala ceniti in ohraniti. Ko je bilo njeno osnovno delo opravljeno, se je lotevala vsega ostalega česar mi nikoli zmanjkalo na tako širokem in pestrem delovnem področju.
Tudi družbenopolitično je bila aktivna, saj je bila članica DS, pa tudi komisij, ki so delovale v okviru TOZD in DO. Za svoje redno, kakor tudi družbenopolitično delo je Mara prejela več priznanj in odlikovanj. Njene zasluge za razvoj Perutnine oziroma TOZD so nedvomne. Iznajdljivo in zanesljivo se je vključevala v vse faze razvoja naše organizacije.
Še bi jo potrebovali, kajti njeno delo in zasluge začenjamo šele sedaj prav ceniti, ko je ni. Toda čas beži In kolo življenja je takšno, da želimo del življenja preživeti mimo in sproščeno, kar želimo tudi naši Mari.
Naj bo še naprej zdrava in vesela in naj se še vme med nas, saj ji bodo vrata sodelavcev in farme ob vsakem veselem trenutku odprta.
Sodelavci DE farme Kidričevo

Dnevi perutninskih jedi
RAZGOVOR 0 PROBLEMIH ALKOHOLIZMA V OZD
Dne 22. 4. 1985 je v PC Perutnine Ptuj potekal razgovor o problematiki alkoholizma v OZD, ki so mu prisostvovali vodilni in vodstveni delavci, predstavniki DPO, kadrovsko socialna služba in drugi vabljeni delavci Perutnine Ptuj.
Iz zunanjih institucij so bili vabljeni predstavniki ZC Ptuj Ormož, TOZD Psihiatrični oddelek Ormož. Razgovora sta se udeležila specialni klinični psiiholog Bojan Šinko in Tatjana Mar Vrtič, socialna delavka, ter dr. Zlata Ivetič, ki vodi Klub zdravljenih alkoholikov v Ptuju. Žal se vabilu ni odzval dr. Ciril Korpar, ki zdravi delavce PP.
Namen razgovora je bil seznaniti in osvestiti navzoče _ o pereči problematiki alkoholizma, ki vpliva na delavno uspešnost in s tem produktivnost, ter o načinu ravnanja z alkoholiki v delovnem procesu. DO namreč izgubi zaradi alkoholizma veliko delovnih dni, občutno pa padejo tudi kakovost dela in medsebojni odnosi v kolektivu.
Navzoči so postavljali vprašanja oziroma iznašali konkretne probleme glede alkoholizma v svojih delovnih sredinah. Poudarjeno je bilo^ da se alkoholizem razvija počasi in pritajeno, tako da ga nepoučeni dokaj pozno opazijo.
Psiholog Bojan Šinko je odgovarjal iz svoje dolgoletne prakse, kako naj 'bi delovna organizacija ravnala s svojim delavcem — alkoholikom. Nakazal je tudi zadevne smernice iz zakona o združenem delu, katerim bi naj bili prilagojena samoupravni akti delovne organizacije. V le-teh mora biti točno določeno, katere kršitve delovnih obveznosti je treba disciplinsko obravnavati. Za alkoholike so na delovnem mestu značilne številne kršitve, ki jih ni težko opaziti. Gre pa za to, da pravilno ocenimo njihovo težo. Pri reševanju problematike alkoholizma ne gre brez doslednega disciplinskega obravnavanja vsakega alkoholika.
Dr. Ivetičeva je prisotne seznanila z delom Kluba zdravljenih alkoholikov, ki je name: njen pomoči ter rehabilitaciji nekdanjih alkoholikov. Člani kluba so zdravljenci in tisti, ki so še zasvojeni ter morajo abstinirati in biti v tolikšni meri osveščeni, da so pripravljeni redno prihajati in sodelovati na sestankih kluba.
Razgovor je bil zaključen z ugotovitvijo, da je taka oblika sestajanja zelo koristna. Izražena je bila želja, da bi se v bližnji prihodnosti podobni razgovori sklicevali direktno v TOZD, kjer je največ problemov zaradi alkoholizma in na katerih bi sodelovali tudi neposredni vodje delovnih skupin, ki imajo največ stika z delavci — alkoholiki. R. M.
V dneh od 4. do 10. marca smo skupaj z gostinci Ptujskih toplic organizirali dneve perutninskih jedi. Namen te prireditve je bil seznaniti javnost z novimi izdelki iz perutninskega mesa.
Vsi vemo, da je s prodajo celega piščanca skromen izkupiček, še zlasti kadar ga prodamo na tuje. To je bil vzrok, da smo v Perutnini začeli razmišljati o višjih oblikah obdelave in predelave piščanca. Ta naj bi v prihodnje predstavljal v glavnem surovino za nove oblike obdelave in predelave. Ta prizadevanja so v glavnem znana vsem perutni-narjem. Najbrž pa je malo komu znano na koliko načinov lahko predelamo piščanca, kako ga pripravimo in postrežemo od najenostovnejših jedi do pravih poslastic.
Na tej prireditvi smo imeli še to prednost, da so poleg naših tehnologov, ki razmišljajo o oblikah predelave, sodelovali še kuharski strokovnjaki Ptujskih toplic. Pri tem
je potrebno poudariti, da so se izredno potrudili s pripravo jedi in s postrežbo.
Naši gostje na tej prireditvi so bili gostinski delavci, ki že vrsto let kupujejo naše piščance in izdelke, turistični novinarji iz območja severovzhodne Slovenije in gospodarstveniki ter družbenopolitični delavci naše občine. Goste smo seznanili z razvojem, prizadevanji in uspehi naše delovne organizacije, z letošnjimi jubileji in praznovanji le-teh ter seveda z novostmi v proizvodnem programu. Te novosti so lahko tudi pokusili, saj pričakujemo, da bodo ponesli dober glas v naših kvalitetnih izdelkih v svoje sredine in še kam.
Ponudili smo jim: Poetovio, prša v ovitku, PE-PE klobaso, prekajeno kokoš, prekajeno kokošjo klobaso, kokošji sendvič narezek, kokošjo rolado, pečenice iz kokošjega mesa, polnjenega piščanca, kranjsko s papriko in čevapčiče iz kokošjega mesa.
Drugim gostom, ki so se tiste dni mudili v Ptujskih topli vah so vrli kuharji ponudili še vrsto drugih jedi iz prerut-ninskega mesa, ki so jih pripravili po novih receptih. Te vam bomo, če bo interes, postopoma posredovali, da jih preizkusite.
Ponujene jedi so žele veliko priznanj in pohval, zato bi najbrž kazalo podobne prireditve ponoviti in jih organizi-ti še kje. Le »kulinarični specialisti« so ugotavljali v katerem izdelku je preveč svinjskega ali premalo govejega mesa. Naj poudarim, da so bile vse jedi izključno iz perutninskega mesa.
Naj še povem, da se' nekateri teh izdelkov že dobro prodajajo na domačem trgu, vseh pa resnici na ljubo še ne proizvajamo redno, zaradi preskromnih tehničnih zmogljivosti, čeprav nekateri povprašujejo po njih.. Najbrž je to najboljša potrditev upravičenosti prireditve.
L. C.
Ob otvoritvi razstave ročnih del je v počastitev dneva žena zapel Moški komorni pevski zbor Ptuj
Zanimive razstave
Že marca je komisija za kulturo pri predsedstvu Konference sindikata PP organizirala razstavo ročnih del naših delavcev. Razstava je bila odprta ob dnevu žena.
Bil je to prvi poskus, kako poživiti kulturno dejavnost v našem kolektivu. Odziv je bil presenetljiv. Okrog 150 svojih najrazličnejših izdelkov so prinesli perutninarji. Prevladovali so gobelini in reči je treba, da so bili dobro izbrani in lepo narejeni. Sicer pa je bila razstava izredno pestra od izdelkov iz lesa, slame, do raznih vezenin. Pa kaj bi našteval, saj ste si jo v večini ogledali.
Hitro za to je bila odprta samostojna razstava akvarelov našega slikarja Julija Ošlovnika. Dvorano so krasila tihožitja in pejsaži.
Taka dejavnost komisije za kulturo vsekakor zasluži vso priznanje, še zlasti Feliks Polanec, ki je poleg vodenja komisije imel največ skrbi s pripravo. Andrej Božič, ki je razstavo uredil in Julij Ošlov-nik, ki je pripravil celotno samostojno razstavo.
S tem pa ni konec dejavnosti. Že 11. maja je predvidena otvoritev skupne razstave likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj in članov kulturno prosvetnih društev iz Rogoznice
dn Cirkovc. Razstava bo v avli poslovnega centra, tako da si jo bodo lahko ogledali tudi drugi občani.
Pred osrednjo proslavo naših jubilejev pa bo razstava stare opreme in fotografij, ki bo prikazala razvoj našega podjetja. Da bi bila ta razstava kar najbolj uspešna prosimo vse delavce, kooperante in upokojence, ki imajo kake predmete, ki so služili proizvodnemu procesu ali fotografije, ki bi ga prikazovale, da nam to čimprej sporočite na naslov uredništva. Poskrbeli bomo, da vam bomo material vrnili nepoškodovan.
L. C.
Bili smo v
Planici
Na pobudo OO ZSMS — PP smo organizirali ogled smučarskih poletov v Planlicii. Žal skoraj zaman, zaman zato, ker se nas je udeležila peščica od tako številnega kolektiva kot je naš.
16. marca ob 5. uri zjutraj smo se zbrali pred Hotelom Poetovio, prišlo nas je 11, vstopili smo v prazen avtobus in se odpeljali do Kidričevega, kjer so ga dopolnili še delavci TGA. Po nekaj kilometrih vožnje se je že zaslutilo pravo vzdušje, saj je neprestano krožila med nami »kačja slina«, Korenova »frajtonerica« pa nas priganjala k pesmi, šalam in smehu. Neki »vicman« z dobro namazanim jezikom iz TGA je v šali dejal: »Med nami ne sme biti razlike, saj smo vsi služili enemu direktorju!« Po vseh teh vicih, šalah in veselju smo se vse bolj bližali cilju. Od Jesenic naprej se je vožnja začela polževo vleči, kajti od vseh strani so se valile kolone vozil s potniki, ki so želeli na Planico. Pred Ratečami pa se je kolona tako zgostila, da se ni dalo več naprej. Izstopili smo in jo pes ubrali po dolini proti Planici, in okrog 11.30 prišli pod Planiško velikanko. Da smo dali vedeti kdo smo in od kod, smo razpeli transparent, dolg 3 metre, na katerem je pisalo: PP — PERUTI NASE VAM BODO POMAGALE, DA BOSTE LAŽJE POLETELI V DALJAVE.
O gneči sploh ne bi govoril. Kljub gneči se je dalo veliko videti in to, kar smo videli s prostim očesom, kamera nikoli ne prikaže na TV. Da, kdor še ni videl Planiške velikanke s svojimi očmi, si sploh ne more predstavljali kakšna »gorila« je to. Videli smo zadnjo serijo skokov, navijali za naše fante in med rahlim sneženjem uživali gorske lepote Planice in njene okolice.
Po končanih skokih smo se okrepčali in v spremljavi harmonike zapeli — Pod Poncami se sneg iskri, nato pa se vrnili nazaj v dolino k avtobusu. Okoli 15.30 smo se odpeljali nekohko utrujeni nazaj proti domu z vmesnim postankom na Trojanah.
Perutninci smo vsi polni lepih vtisov in naužitega čistega gorskega zraka svojo Planiško »turnejo« zaključili z željo, da se ob podobnih prireditvah spet vrnemo. Ustavili smo se v Skorbi v domu občanov na veselici. Zbrani gostje so nam tam zaploskali, ko smo razpeli transparent in z njim zaplesali ob zvokih ansambla Komet.	Franc Began
Bravo Bojan! Bravo smučarji!
»Bravo Bojan«! je bil največkrat izrečen klic pred našimi televizorji v zimskih mesecih. Tudi drugih vzklikov ni manjkalo. »Kaj še ni malo stisnil«, »spet je letel ven« in podobno. Pregovor pravi: »Pokažeš mu prst pa te za roko zagrabi«. Takšni pač smo! Če je uspešen je as, če ga športna sreča zapusti pa nekateri hitro pozabijo, da je prav on, Bojan začel vleči slovenski smučarski šport po lestvici popularnosti in uspehov nav-
zgor. Do uspehov je pomagal tudi mnogoim mlajšim, ki mu sledijo. Da je temu tako je najlepši dokaz desetič prejeta zlata smučka, ki jo vsako leto podeljujejo Sportske novosti najboljšemu smučarju Jugoslavije.
Ta zvezda snežnega športa — Bojan Križaj je 12. aprila obiskal našo delovno organizacijo. Z njim so bili še alpski smučarji Rok Petrovič, Primož Ulaga in Miran Tepeš, trenerja Filip Gartner in Da-
nilo Pudgar ter vodja reprezentance Tone Vogrinec in Lojze Gorjanc. Treba je reči, da se je ob prihodu gostov promet na naših hodnikih precej povečal.
Poleg predsednika KPO so na sprejemu v našem poslovnem centru skupino pozdravili še glavni in odgovorni urednik Športskih novosti Vilko Luncer in predsednik smučarskega kluba Ptuj Andrej Kovar ter predsednik ZTKO občine Ptuj.
Gostje so se seznanili z našo delovno organizacijo, nakar so gostje prisotne seznanili z načinom dela in življenja v reprezentanci. Nedvomno tudi pri njih ne gre brez težav. Popoldne so odšli pa v srednješolski center, kjer je med uspelo prireditvijo urednik Športskih novosti Velko Luncer podelil Bojanu Križaju Zlato smučko.
Urednik
VSI NA KOLO — ZA ZDRAVO TELO !
Akcija 18. maja ’85
PERUTNINSKA PERESA — VSA NA KOLESA
Komisija za šport in rekreacijo pri predsedstvu Konference 00 ZSS v Perutnini Ptuj organizira kolesarski trim s piknikom. Namen prireditve je, spoznavanje delavcev med seboj, saj povabilo velja vsem delavcem in kooperantom. Ob tem želi organizator spomniti na pomen sprostitve, ki tako odločilno vpliva na dobro počutje. Akcijo, ki naj ne ostane osamljena, pa naj popestri še mnoge aktivnosti ob naših letošnjih jubilejih:
80 let tradicije kvalitete PP.
40 let osvoboditve domovine 35 let samoupravljanja
Kolesarski trim bo 18. maja. Zbrali se bomo pred poslovno zgradbo na Potrčevi ob 8. uri. Pot nas bo vodila do Borla,
kjer bo piknik. Ko se bomo dobro spočili, se bomo vrnili na Ptuj. Tempo vožnje bo prilagojen slehernemu kolesu in vsem kolesarjem. Tudi za servis bo poskrbljeno, če bi se primerila kakšna okvara.
Da bi lahko dobro organizirali piknik, se je potrebno prijaviti do 14. maja. Prijave sprejemajo športni referenti po TOZD in sicer:
Franc Bezjak — Tovarna krmil, Vlasta Irgl — Perutninske farme, Anton Domiter — TOK, Vinko Mlakar — Mesna industrija, Marjan Vrtič — Trans-servis, Alojz Tovornik _— Commerce, Danilo Krajnc — Ptujska tiskarna in Aco Krajnc — DSSS.
Če se kdo ne bo uspel pravočasno prijaviti, naj le tudi pride.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame Marije Krajnc se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tiskarne za darovano cvetje in in vso pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sin Franc
ZAHVALA
Ob smrti Štefana Pukšič se zahvaljujem sodelavcem Perutnine TOZD Tovarna krmil za darovano cvetje in izrečeno izraze sožalja.
Jakob Pukšič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame Marije Cafuta se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Transservis za darovane vence, pomoč in tolažbo.
Posebej se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti na hajdinsko pokopališče.
Sin Stanko
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta Ivana Majeriča se zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujem sodelavcem in OOS TOZD Transservis za izrečena sožalja in darovano cvetje.
Hčerka Fefka
PREBERITE!
V počastitev naših jubilejev organiziramo razstavo stare opreme in fotografij, s katerimi želimo predstaviti razvoj delovne organizacije.
Da bi bila razstava kar najbolj pestra in uspešna prosimo vse delavce, kooperante in upokojence, ki imajo kake predmete, ki so služili proizvodnemu procesu ali fotografije, ki bi ga prikazovle, da nam to čimprej sporočite na naslov uredništva.
Poskrbeli bomo, da vam bomo material vrnili nepoškodovan.
Uredništvo
OBVESTILO
Za sindikalno kolesarsko ligo šteje ekipa 5 članov. Toliko bi torej morali imeti resnih, vztrajnih in kondicijsko pripravljenih kolesarjev. Seveda pa vpbimo k sodelovanju vse, ki jim je kaj do zdravja, dobrega počutja in sprostitve ob telesnih naporlih.
Ni pomembno tekmovati, še manj pomembno je zmagati, pomembno je sodelovati in biti aktiven.
Franc Polanec
Varnost kolesarjev v cestnem prometu
Kolesarji! Doma vas pričakujejo!
Med tistimi 600 kolesarji!, katerlih kolesa so bila lani preventivno pregledana in med katerimi je bilo brezhibnih za promet le 9 %, je tudi dobršno število naših delavcev, ki se .vozijo na delo in z dela s kolesi.
Tistih grozljivih 9 % brezhibnih koles v prometu velja torej tudi za Pejutnino. Zakaj torej tako? V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se trudijo s preventivnimi pregledi zato, da bi le začeli razmišljati kolikšen je naš delež in kolikšna naša odgovornost do varnega prometa. Koliko je lanskoletna akcija vzgojno vpliva na nas, se bo pokazalo 16. maja, ko bo ponovno enaka akcija. Se bomo lahko pohvalili, da so bila kolesa 100 % brezhibna. Je torej opozorilo rodilo željene sadove. Ni? Če ni, zakaj ni? Zakaj ne pomislite, da nam miličnik včasih vzame več, kot bi veljalo popravilo, oziroma odprava hibe na kolesu.
Če nas že dobronamerno opozorilo ne prebudi Jn nas predpisana kazen ne preplaši, bi morali imeti v mislih vsaj to, da nas doma pričakujejo živega in zdravega.
Akcija 16. maja seveda ni namenjena temu, da bi bila naša kolesa ta dan brezhibna, marveč vse leto.
Akcija je organizirana nam v korist, zato se do izvajalcev tudi tako obnašamo in z njimi sodelujemo.	Uredništvo
17. tradicionalni brzopotezni šahovski turnir
Z otoplitvijo vremena srečujemo na cestnih površinah vse več voznikov koles z motorjem in kolesarjev. K povečanemu številu kolesarjev je pripomogla tudi visoka cena pogonskih goriv.
V letu 1983 in 1984 so na območju občine Ptuj vozniki koles povzročili 53 prometnih nezgod, zaskrbljujoče je tudi stanje prometne varnosti vonzikov koles z motorjem, ki so v letu 1983 in 1984 povzročili 108 nezgod.
Še tako široke cestne površine niso dovolj varne za varen promet vseh udeležencev, če ne upoštevamo prometnih pravil. Vpadnice v mesto Ptuj pa niso ravno široke, zato so velika nevarnost za kolesarje in voznike koles z motorjem, ker so prometne površine preozke ni pa zgrajenih kolesarskih stez. Promet na njih je pa zelo velik. Svoj delež za večjo ogroženost na cestah je napravila tudi zima, ki je poškodovala ceste na določenih odsekih. Upravljale! cest zaradi slabega vremena še niso uspeli popraviti poškodovanega vozišča.
Kolesarjem predlagamo, da si ustrezno opremijo kolo za varno vožnjo, predvsem je važno, da imate na kolesu brezhibni zavori (prva in zadnja zavora) spredaj belo luč, zadaj rdečo luč in rdeč odsevnik ter, da so ostali deli v brezhibnem stanju.
V letu 1983 smo v OZD pregledali nad 600 koles ter ugotovili, da je bilo komaj 9 % koles brezhibnih, največ napak — hib je bilo na zavorah in neoprem-Ijenosti koles s svetolbnimi napravami.
Akcijo smo izvajali tudi v osnovnih šolah kjer smo pregledali 1900 koles ter je bilo nad 60 % brezhibnih. Velik delež za tako visok procent brezhibnih koles imajo mentorji za prometno vzgojo v osnovnih šolah, ki so orga-zirali servise za popravilo koles.
Pri vožnji s kolesom vam predlagamo, da ne uporabljate ohlapnih oblačil kajti pri vožnji vam lahko zadnje kolo ati zobnik verige prime oblačilo in si tako ogrozite svojo varnost ati celo pov-zročie prometno nezgodo.
Na delo s kolesom se odpravite pravočasno in v prometu upoštevajte prometna pravila. Predvsem pri spremembi smeri in pri razvrščainju na levo ali desno stran vozišča pravočasno nakažite smer, ter to opravite tako, da ne ovirate drugih udeležencev v prometu.
Pri vključevanju iz stranske ceste na prednostno cesto se vselej prepričajte ali je cesta na katero se vključujete prosta.
Skupščina občine Ptuj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
Steklarna iz Rogaške Slatine je letos že sedemnajstič priredita šahovski brzopotezni turnir 'za posameznike v počastitev ustanovitve OF in praznika DO.
Turnir je iz leta v leto močnejši in številnejši. Potrditev temu je bilo letošnjih 72 udeležencev z mnogimi mojstrskimi kandidati, mojstri in celo z mednarodnim mojstrom. Najbolj številčni so bili Slovenci in Hrvatje, prišli pa so tudi šahisti iz sosednje Avstrije.
V okviru priprav za ekipno republiško šahovsko sindikalno tekmovanje, ki bo letos na Bledu,
smo se turnirja v Rogaški Slatini udeležili tudi delavci naše DO.
Kvalifikacije so razvrstile šahi-ste od I. do IV. skupine. Naš uspeh je bil več kot pričakovan, saj je Branko Sedlašek (Trans-servis) osvojil v svoji skupini (II.) prvo mesto, Srečko Letonja (Farme) pa četrto mesto v isti skupini. Zmagovalec turnirja je bil Meštrovič (MM) iz Zagreba.
Organizacija in izvedba samega tekmovanja je bila več kot vzorna, bila bi lahko vzor podobnim šahovskim prireditvam v Sloveniji.	Boris Rojic
pekli r-NINAfk
UMer-
M/iki
Okni,
Vora
ke/mčjk(
orok
teTAvA;
Ebl
aAsiNC
,PrrxLf
'feEur-
»ifiAfc"
v
GLASILO
PODHU/tf)
mostAK
Dbl
.smefit
Ote&oK
MUSLI-
HANSYA
MaA
W&ZE£L
-SAJež
V* V-
MOSkl
tevski
&LHS
nAj-
V£&3l
rocarok
fMmc.
fciPAd
UMSkA
AeNOpA
Nffpt-TDSr Z VOJK)
izif/e-
^ATO-
&MF
v
AcAsilo
kopito
V
aftsito
(vAeoto-
LfeOAj

l&OVITl
M0G0-
Hetaš
?ATMek
BjEMEMT
r/rAM
so&A
fVToKPrt

AMMkfl
eiefik.
rcuc,
P/IS7E'
ZtMSTVc
P0R0-
ASTVO

£Vet>-
■SILLAJ.
zAnop-
MIIC
GLAS
re&o
zerf?
rtoSko
/Mp,
BM&L-
P/Sflteo
spfce/V/.
OGuiA
HIHA-
LAiSZA.
kOZfj
iOLlBAŽ-
VA
rMfJifA
^OPISUJ
I/
GOAi/LO
P£/A(9P-
TEP
wo
Mtvzek.
l/PTOTl
PGppr-
MlMAp'
ŽSLfi-timA iz Alg,
PTUJSKI PERUTNINAR. glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptu|, Izdala delavski svet OZD. Glasilo ureia uredniški odbor: Mirko Bauman. Loize Cajnko. predsednik), Irena Javerulk, Ida Kozel. Anton Medved, namestnik predsednika, Vida Nahberger, Jože Relsman, Marl]a Širovnik, Dušan Šprah. Jovo Tarbuk. Glavni urednik Loize Ca|nko. odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2150 izvodov, uredništvo in uprava Ptu|. Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo |e oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnen|a Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977.
Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.