Št. 34 (961) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 22. avgusta 1968
Udeležilo se ga bo 2500 pionirjev iz vse Slovenije ter skupini sovjetskih in jugoslovanskih pionirjev, ki potujeta po poteh drugega zasedanja AVNOJ
Prva večja prireditev v zvezi s praznovanjem 25-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda bo v Kočevju že 31. avgusta. Takrat bo prišlo v Kočevje okoli 2500 pionirjev in okoli 500 odraslih udeležencev pohoda ob 25-letnici Kočevskega zbora. Istega dne bo prišla v Kočevje še skupina 20 pionirjev iz Sovjetske zveze in skupina 50 pionirjev in borcev iz vseh bratskih republik. Obe manjši skupini bosta nato nadaljevali pot po poteh odposlancev drugega zasedanja AVNOJ.
Skupine pionirjev bodo prihajale v Kočevje vse dopoldne 31. avgusta in si najprej ogledale zgodovinski »Seškov dom«, kjer je pred 25. leti zasedal Kočevski zbor, nato pa si bodo ogledale še muzej.
Okoli 12. ure bo pred spomenikom v Kočevju Franc Leskošek-Luka, predsednik ZZB Slovenije, prevzel raport vodij pionirskih skupin, nato pa bo žalna komemoracija za padlimi borci in žrtvami na-
V Metliki 1. septembra zbor XV. SNOUB „Belokranjske"
1. septembra bo v Metliki XV. SNOUB »Belokranjska« slovesno praznovala 25-letnico svoje ustanovitve, hkrati pa bo v Metliki tudi slavje ob 25-let.nici ustanovitve oficirske šole glavnega štaba NOV in POS. Odbori partizanskih enot
' VABIJO VSE BORCE
XV. SNOUB »Belokranjske« in nekdanje gojence ter vodstvo oficirske šole glavnega štaba NOV in POS na zbor brigade in šole, ki bosta 1. septembra 1988 ob 10.30 v parku ob Cesti bratstva in enotnosti v Metliki.
Vabimo vse borce in svojce padlih, da s© udeleže proslave — 25-letnice ustanovitve brigad in šole.v
Srečanja se bodo udeležili boroi Belokranjskega odreda, Cankarjeve brigade, XIII. proleterske brigade »Rade Končar«, I. brigade VDV, I. slovenske artilerijske brigade, Rabske in Železničarske brigade, XIV. brigade glavnega štaba NOV in POS ter borci xrv. divizije, ki so se udeležili pohoda na štajersko.
Metlika vabi hkrati na to veliko svečanost tudi borce in aktiviste drugih vojaških enot Slovenije in Hrvatske. — Posebnih valbil ne bo.
VABIJO ODBORI NAŠTETIH ENOT
Novomeški piloti v Italiji
24. avgusta se bo začelo v Vidmu (Italija) tridnevno tekmovanje pilotov motornih letal, ki se ga bodo udeležili letalci iz Avstrije, Italije in Jugoslavije. Na to tekmovanje bo novomeška letalska šola poslala tri predstavnike s tremi letali. Zdenko Hla-vaty bo letel z letalom PO-2, Bojan Avsec z LIBIS-180 in Adolf Šuštar s KB-6-MATA-JUR. Za to tekmovanje so se novomeški letalci dalj časa pripravljali na letališču v Prečni
Tovariš Kardelj na Frati
V četrtek, 15. avgusta popoldne, je obiskal partizanski dom na Frati član sveta federacije Edvard Kardelj z ženo Pepoo. Tovariš Kardelj se je na Frati zadržal krajši čas.	M. S.
OD 22. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA Približno do 22. avgusta nestalno h pada* vinami in hladno, nato izboljšanje vremena. Okrog 30. avgusta ponovne prehodne pada* vine z ohladitvijo.
Dr. V. M.
silja. Kasneje bo pri domu telesne kulture v Gaju zborovanje, na katerem bo govoril predsednik občinske skupščine Kočevje Miro Hegler in zastopniki naših in sovjetskih pionirjev. V kulturnem delu programa bodo nastopili partizanski umetniki in pionirske skupine iz Brežic, Kopra, Maribora, Kočevja in Ljubljane.
Za mlade bo kasneje kosilo (partizanski golaž), ob 16. uri pa bo za slovenske pionirje odhod proti domu; manjši skupini sovjetskih in jugoslovanskih pionirjev bosta nadaljevali pot proti Metliki naslednje jutro.
Pokroviteljstvo nad to pionirsko prireditvijo je prevzela občinska skupščina Kočevje; organizirata jo posebna odbora (republiški in občine Kočevje). Pri pripravah in izvedbi te velike pionirske manifestacije bo sodelovala vsa kočevska mladina, ki bo okrasila mesto, JLA, preskrbovalna podjetja iz Kočevja in Ljubljane, filatelistično društvo Slovenije in PTT podjetje, ribniški pionirji in drugi. Prav na dan slavja bo izšla tudi posebna brošura »Ob 25-letnici Kočevskega zbora«, ki bo tudi priročnik za pouk v 5. in 6. razredih osemletke.
Prejšnji teden so začeli na hmeljiščih Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja obirati hmelj. Strokovnjaki pravijo, da letošnji pridelek ne bo slabši od lanskega, čeprav je ponekod hmelj prizadela suša. Zaradi muhastega vremena so letos hmeljarji organizirali večje število obiralcev, ponekod pa so jim oskrbeli tudi prevoz in malico. V kmetijskem kombinatu ZASAVJE v Sevnici, ki je na našem področju največji pridelovalec hmelja, obirajo tudi z obiralnimi stroji (Foto: M. Vesel)
! Zločin nad ČSSR
i
Čete petih držav varšavskega pakta: ZSSR, Poljske, Nemške DR, Modžarske in Bolgarije so v noči med 20. in 21. avgustom zasedle Češkoslovaško. Improvizirana radijska postaja okupacijskih sil Vltava je sporočila prebivalstvu, da je predsednik republike spet Novotny, ki jih je, kot zatrjuje moskovski radio, »poklical na pomoč«.
CK KPČ, vlada in skupščina pa so sporočili ljudstvu ČSSR in svetu, da se je to zgodilo v nasprotju z vsemi normami mednarodnega prava in da je to kršitev vseli načel, na katerih bi morali sloneti medsebojni odnosi. Ko to pišemo, je prišlo do bojev na pra-
ških ulicah, čeprav češkoslovaško zakonito vodstvo ni pozvalo oboroženih sil in varnostnih or-gaaiov, ker so si-e petih držav preveč močne.
Sovjetski veleposlanik v IVashingtonu je še ponoči po srednjeevropskem času obvestil o prihodu čet petih držav v CSSR
predsednika Johnsona. Isto je storil tudi sovjetski veleposlanik v Londonu, Id je nemudoma obvestil britansko vlado. Premier Wilson je takoj prekinil dopust.
Ko to pišemo, so nam na voljo Sele prve	re-
akcije iz tujine. Med prvimi odzivi so glasovi iz KP Italije in italijanskega delavskega gibanja.	Ti
glasovi govorijo o težkih posledicah za mednarodna delavsko gibanje, ki ga bo imela akcija petih držav. Ni dvoma, da bo ta pretresljiva tragedija, ki jo je češkoslovaško ljudstve po Miinchenu leta 195# zdaj doživlja že drugič, naletela na obsodbo vseh, ki so jim pri srcu načela enakopravnosti med narodi in	so-
cializem.
Z nekajtedensko zamudo bodo vendarle začeli graditi in modernizirati cesto Šoštanj — Radeče. GRADIS, ki bo asfaltiral cesto, je zagotovil, da bo začetek dela 21. avgusta. Modernizacija 9 kan dolgega odseka bo veljala 560 milijonov starih dinarjev, od tega bo republiški cestni sklad prispeval 200, občine Sevnica, Laško, Krško in Celje pa 160 milijonov. Manjkajoči denar bo posodilo podjetje GRADIS, ki ga bo od cestnega sklada dobilo povrnjenega v enem letu. Obresti bodo plačale občine. Cesto bodo začeli asfaltirati od Radeč proti Boštanju.
Goriška vas vabi na osrednjo slovensko proslavo v Novi Gorici 15. septembra 1968 ob 11. uri. Tovariš Tito, predsednik republike, je pokrovitelj te proslave.
Državno prvenstvo v Krškem
Včeraj se je v Krškem začelo državno mladinsko plavalno prvenstvo, ki se bo končalo v petek popoldne. Udeležuje se ga 180 najboljših mladincev in mladink iz 14 jugoslovanskah vodilnih plavalnih klubov. Sodelujejo naslednji klubi: Triglav — Kranj, Ruda.- — Trbovlje, Koper, Ilirija-Slavija_ in Ljubljana. Mladost in Medveščak iz Zagreba, POŠK iz Splita, Par-tizan in Crvena zvezda iz Beograda, Odred iz Kikinde. Špartak iz Subotice, Pančevo in domači Ce-lulozar.
Pričetek tekmovanj Je vsak dan ob 8.30, finale borbe pa se bodo prva dva dni začele ob 17. uri, v petek pa ob 16. uri.
L. HARTMAN
Posvetovanje za izkušnje
V Novem mestu spet obudili željo po sodelova* nju z mladinskimi komiteji iz sosednjih občin
Mehansko kovinski obrat SGP PIONIR v Novem mestu prevzema v izdelavo tudi vse vrste struparskih in rezkarskih del, da tako popolni proste zmogljivosti modemih stružnic in rez-kalnih strojev. V začetku letošnjega leta so prevzeli naročilo semiške ISKRE za izdelavo 5 strojev za izvijanje kondenzatorjev. Stroje so po načrtih Iskrinih konstruktorjev v celoti izdelali v Pionirjevi delavnici pod vodstvom vodje ključavničarske dejavnosti, teh* nika Vinka Dežmana in mojstra strugarske delavnice Hermana Povšeta. — Na sliki: zadnja dva navijalna stroja so pred nekaj dnevi odpeljali v Semič. (Foto: M. Vesel)
Občinski komite Zveze mladine v Novem mestu bo v kratkem sklical posvetovanje z mladinskimi vodstvi iz vseh dolenjskih, belokranjskih in spodnjeposavskih občin. Pogovarjali se bodo o oblikah in vsebini stalnega skupnega sodelovanja. Posvetovanja naj bi bila pogostna in vsakokrat v drugi občini.
»K sodelovanju z mladino v sosednjih občinah nas spodbuja predvsem želja, da bi drug drugega spoznali, se zbližali, izmenjavali mnenja o delovnih izkušnjah, programih in pripravljali skupne akcije,« je izjavil predsednik novomeškega komiteja Andrej Repinc.
»Nedvomno bi se ob takem sodelovanju lahko rodile pa-
metne pobude in zanimive akcije oziroma prireditve kot športna in kulturna srečanja, manifestacije v počastitev dneva mladosti in podobno. Zdaj bomo morali na primer izdelati statut občinske organizacije, zato bodo predlogi, pripombe in mnenja naših sosedov na skupnih posvetovanjih zelo dobrodošli napotki, kaj moramo v statutu zapisati,« je nadaljeval predsednik Repinc.
»Ce bi bilo sodelovanje med komiteyi že zdaj utečeno, v Novem mestu najbrž ne bi imeli tolikšnih težav z mladinsko brigado, ki smo jo poslali na akcijo Sava 68.« je med drugim $e ugotovil Repinc.
OB 25-LETNICI KOOEV8K60A ZBORA
Veliko pionirsko slavje v Kočevju
Začetek asfaltiranja ceste Boštanj-Radeče
Št. 34 (961) L. XIX NOVO MESTO, četrtek, 22. avgusta 1968
DOLENJSKI LIST
tedenski
mozaik
Trenčin je mestece na Slo. vaškem■ Ko je bil še Novot-ny na oblasti, so pogumni člani partije iz tega mesteca poslali v Prago pismot v katerem so zahtevali odstop Novotnega. Ko je župan me. steca lepil znamko na pismo, je dejal prijateljem: »če me bodo čez teden dni zaprli, ker sem baje kradel iz tovarne, vedite, da nisem kradel.« Zupana niso aretirali, pač pa je moral Novotny odstopiti.. •
V Sovjetski zvezit posebno v Moskvi, krožijo med ljudmi prepovedane pesmi in zgodbe, razmnožene na ciklostil- Ker »prepovedani sad« najbolj diši' sega po teh spisih posebno mladina• In tako je visok funkcionar nekega dne prosil svojo tajnico, če bi mu pretipkala »Vojno in mir«, »čemu?« ga je vprašala■ »Knjigo dobite v vsaki knjigarni-« Funkcionar je od. govoril: »Vem, toda rad bi dosegel' da bi moj sin bral iVojno in mir« . •. Zdaj so ameriški demokrati pred svojo konvencijo 26. avgusta do-biti še četrtega kandidata — rasističnega guvernerja drža. ve Georgije — Maddoia• Ta je nekoč svojim gostom v restavraciji razdelil krepela, da bi nagnaH črnce iz lokala, če bi se prikazali v njem • • • Predsednik nigerijske vlade general Govoon še vedno noče dovolitif da bi od lakote umirajočim prebivalcem Biafre pošiljali hrano od zunaj. Bo. ri se za enotno Nigerijo, v kateri bosta vladala sloga in mir. Slogo bo s takimi me-todami bolj težko dosegel, mir pa bo vsekakor zavladalt ko bo ves narod lbov izginil. Takemu početju pravijo tudi genocid - • • Alžirci so sporočili, da bodo po preiskavi vr. nili potniško letalo boeing, last izraelske letaske družbe El Al' ki so ga ugrabili v zraku arabski komandosi in ga prisilili, da je pristalo v Alžiru• Medtem pa so Izrael-ci dobili v roke dva sirska miga, lot>ski letali sovjetske izdelave, če se bo ta praksa nadaljevalat bodo letalski potniki sicer vedeli, s katerega letališča so odleteli, ne bodo pa vedeli' kam bodo prileteli - • • Sovjetski list »Izvesti-ja« je zapisal, da Bonn pripravlja bliskovito vojno pro-ti Nemški DR in ČSSR- V Bonnu so zanikali trditev o blisfcomti vojni. Nato so Izve-stija objavile še en članek.
V njem trdijo, da Bonn ni z nikakršnim argumentom zavrnil argumetirano sovjetsko trditev • •.
Ustava in komunalno gospodarstvo
Predpisi s področja komunalnega gospodarstva so najpogosteje pred ustavnim sodiščem Jugoslavije
Občinska skupščina izda odlok o ureditvi odnosov med komunalnimi organizacijami in uporabniki njihovih uslug, komunalno podjetje izdela tarifo za svoje za-usluge. Toda oboje je skoraj zmeraj po malem protiustavno, ker se križa z ustavnimi pravicami državljanov. Ker je tak odlok očitno protiustaven, se takoj znajde pred ustavnim sodiščem-Vzrok tega je predvsem v sami občini ali pa v tem, ker nekatera osnovna vprašanja s tega območja še niso rešena niti v zakonodaji zvez-
TELEGRAMI
PRAGA — Kakor piše češkoslovaški tisk, bo generalni sekretar OZN U Tant obiskal Prago v petek, 23. avgusta. V ĆSSR bo ostal do ponedeljka, ko bo odpotoval na Dunaj.
WASHINGTON — Oseminsedem-desetletni Dwight Eineenhower, bivši predsednik ZDA, je doživel sedmi srčni napad in se bori s smrtjo. Zdravniki so zavrnili zamisel, da bi poskusili presaditi srce. S to odločitvijo soglaša tudi družina bivšega predsednika.
TEL AVIV — Predstavnik Med. narodnega Rdečega križa je zahteval od izraelskih oblasti, naj mu dovolijo pogovor z dvema sirskima pilotoma, ki sta pred nekaj dnevi z lovskima letaloma MIG pristala na izraelskem o*emlju.
PARIZ — Šef ameriške delegacije na ameriško—vietnamskih pogovorih v Parizu Harrirnan je izjavil, da trimesečni pogovori s severnovietnamsko delagadjo niso doslej privedli do »neposredne, ga napredka«. Pripomnil pa je, da se je zgodilo marsikaj. kar vzbuja upanje, da bo prišlo do napredka«.
NEW YORK — U Tant bo na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN predlagal, da bi znašal novi proračun svetovne organizacije za leto 19G9 140,5 milijona dolarjev. Ta vsota .je za 90.000 dolarjev večja od sedanjega proračuna.
SAN SEBASTIAN — Katoliški duhovniki baskovske narodnosti v severni Španiji so poslali škofu v Bilbau pismo, v katerem protestirajo proti preganjanju baskov. ske duhovščine. Rež’’m generala Franca je v zadnjem času začel pravi policijski teror proti Baskom.
WASHINGTON — Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata William Fulbright je predlagal nuino ustavitev bombardiranja Sevemeea Vietnama, ustanovitev koalicijske vlade v Saigonu in nevtralizacijo vsega Vietnama.
BONN — Kaž*. da se bodo mor-da začeli razgovori mod obema Nemčijama v prihodnjih dneh. Se-šla se bosta zahodnonetnški minister za "osoodarstvo zvezne republike Schiller in minister za zunanio trgovino Nemške demokratične republike Stille. če bo do r>ogovorov prišlo, bo to prvi mednemški uradni stik po letu 1947.
ne skupščine. Na to opozarjajo zlasti v zadnjem času, ob petletnici ustavnega sodstva pri nas, saj so v minulih letih bile »komunalije« prav poseben problem pred ustavnim sodiščem Jugoslavije.
PRITOŽBE
Državljani so se največkrat pritožili zoper različne tarife in takse., Z odloki in tarifami se državljanom pogosto naprtijo materialno— finančne obveznosti za komunalne usluge, na primer za čiščenje ali vodovod, ki pa nimajo zakonite osnove. V večini primerov se za obveznosti ne vračajo v ustreznem obsegu usluge, zato dobijo te obveznoti značaj taks in dajatev, ki jih je ustavno sodišče praviloma zavrnilo.
Toda kaže, da pri tem ne gre samo za pretirano željo občinskih skupščin in komunalnih delovnih organizacij, da bi dobile več denarja za boljšo ureditev komunali j, tudi za ceno preseganja tarifnih meja in možnosti občanov, ampak tudi za pomanjkljivost zveznih predpisov, ki bi natančneje uredili posestn o -pravne odnose v komunalnem gospodarstvu.
POOBLASTILA
Tako je treba poudariti, da ne gre za to, da bi se sedaj morala zveza ali republika vmešavati v zadeve občine. Stvar je namreč v tem, da nimamo na tem področju nobenega zveznega zakona ne predpisa, ki bi določil pravice občanov in s tem tudi njihove dolžnosti ter preprečil vsakršne skrajnosti.
Ustavno sodišče je to izločilo kot posebno domeno, ker so kršitve ustavnega na-
Letos na tuje precej več kot lani
Podatki govore o množicah turistov, ki prihajajo na oddih v Jugoslavijo, hkrati pa tudi mi nismo radi samo doma. V prvih 6 letošnjih mesecih je potovalo v inozemstvo 3,494.050 našdh državljanov, kar pomeni 38°/# več kot lani v istem času. V lanskem prvem polletju je »šlo na tuje«, bodisi zasebno ali uradno, 2,726.477 Jugoslovanov.
MREŽA ZA VELIKEGA PTIČA! Pripravili so jo za francosko-britansko nad zvočno letalo CONCORDE, ki je v torek na posebni stezi pri Toulousu v Franciji prevozilo 2 kilometra s hitrostjo 30 km/h, če se ne bi ustavilo, kot so predvidevali. To je bila prva uradna preizkušnja CONCORDE s francoskim pilotom Jeanom Turcatom.	Telefoto:	UPI
čela v zadnjem času zelo številne, in predložilo zvezni skupščini, naj sprejme ukrepe, da se zakonitio uredijo temeljna načela komunalnega gospodarstva, da pa se obenem dajo tudi večja pooblastila občinskim skupščinam, da same urejajo svoje komunalne odnose — vsekakor pa ne mimo načel ustave in zakona.
M. MALKOČ
V skupnem izvozu: SRS letos več kot lani
Delež Slovenije v jugoslovanskem izvoou kljub neugodnim skupnim uspehom !e narašča:	lani je znašal ta
delež za SRS 16,4 odstotka, letos pa se je do konca junija povečal na 18,7 odstotkov*
Z julijsko proizvodnjo smo lahko zadovoljni
V primerjavi z lanskim julijem so slovenska industrijska podjetja izdelala pretekli mesec za 9,5% več blaga, čeprav je bila hkrati julijska proizvodnja letos za 5,8% nižja od junijske. Na to vplivajo vsako teto dopusti. Indeks proizvodnje za letošnjih 7 mesecev se je s tem dvignil od 104,6 (junija) na 105,3.
Junijsko proizvodnjo so presegli: elektroenergija, proizvodnja nafte, črna metalurgija, nekovinska industrija, papirna in živilska industrija. Pod lanskim julijskim planom so ostale v SRS industrija gradbenega materiala in lesna industrija.
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
NAPAKE SE SE PONAVLJAJO.
Zvezni tržni inšpektorji, ki so pristojni za nadziranje turističnega prometa, so letos s kvaliteto storitev bolj zadovoljni, vendar so opozorili, da se nekatere napake, ugotovljene že v prejšnjih sezonah, ponavljajo. Inšpektorji so, sicer redkeje kot prej, spet ugotovili, da to sezono precej privatnih gostinskih obratov ne izpolnjuje osnovnih tehničnih in higienskih pogojev. Proti vsem lastnikom takih obratov, med katerimi jih je nekaj v Makarski in v Dubrovniku, naših največjih jadranskih središčih, so vložili prijave. Spet se dogaja, predvsem v privatnem sektorju, da cenikov ne obešajo na vidnih mestih, kar omogoča strežnemu osebju, da brez nadzorstva zaračunava storitve. Inšpektorji so tudi ugotovili, da so v posamezne hotele spet povabili goste, čeprav še niso bili docela pripravljeni. Hotel »Orlando« v Srebrenem je na primer moral goste namestiti v drugih, manj udobnih objektih, ker hotela niso dokončali do 1. julija, kakor je bilo v načrtu.
■ VEČ POTROŠNIŠKIH POSO-J1L — Medtem ko so potrošniška
posojila v vsej državi znašala februarja letos le 253.6 milijarde SD (to je bilo najnižje stanje potrošniških posojil po reformi), so se do konca junija povečale na 292.6 milijarde. Pred reformo so znašale kakih 400 milijard. Hranilne vloge pa so znašale konec junija letos že 850.5 milijard SD. Naraščanje potrošniških posojil pomaga oživljati promet v trgovini oziroma zmanjševati zaloge v tovarnah.
Še vedno napake
■ PRIJAVA VIKENDOV — V
zvezni skupščini so sprejeli spremembe zakona o stanovanjskih odnosih. Po tem zakonu se tudi viken-d(počitniške hiše) štejejo v stanovanjski maksimum in jih je treba prijaviti v 30 dneh po objavi v u-radnem listu. Tistim, ki imajo —
vključno z vikendom — več stanovanj v svoji posesti kot dovoljuje zakon, bodo višek stanovanj odvzeli proti odškodnini, ki bo izplačana v petih letih. Računajo, da je v vsej državi kakih 20.000 vikendov.
■ KONTROLA DOHODKOV — V
novosadski občini so začeli preverjati, odkod izvirajo dohodki nekaterih lastnikov razkošnih vikendov, luksuznih avtomobilov in stanovanj. V nekaterih primerih predlagajo, da bi tovrstno premoženje, ki je bilo pridobljeno s špekulacijami, nacionalizirali.
ZELO NIZKE TEMPERATURE SKORAJ PO VSEJ DRŽAVI. V to
rek zjutraj so v nekaterih večjih mestih zabeležili naj nižje temperature za to obdobje, kakor pravijo strokovnjaki, absolutne minimume, odkar opravljajo meteorološke meritve. V Ljubljani se je spustila temperatura na 0 stopinj, v Novem mestu na 3, v Zagrebu na 6, v Pazinu na 5, na Reki pa na 10 stopinj celzija. Tudi v nekaterih drugih večjih mestih so bile naj nižje temperature v tem obdobju. Na Bjelašnici je snežilo, temperatura pa se je spustila na —2 stopinji. v
tedenski zunanjepolitični pregled
partiji ne ljudstvu, ampak Novotnemu in Moskvi.
Če je socialistično in komunistično gibanje v Evropi še nekaj časa v znamenju procesa demokratizacije in zaviranja tega procesa, je Kitajska že nekaj let v znamenju tako imenovane kulturne revolucije, ki se ji je pred dvema letoma pridružila še svojevrstna ustanova — rdeča garda.
V dobrih dveh letih je kulturna revolucija že večkrat
Teza de-
mokracije
Češkoslovaška živi le dni v znamenju priprav na kongres KPČ, ki se bo začel 9. septembra. Pred njim bo v Bratislavi kongres slovaške partije. Med objavljenimi tezami za novi statut partije je tudi teza, ki govori o partijski demokraciji. Morda je ta teza izmed vseh najpomembnejša, saj vzbuja največ pozornosti tako na vzhodu kakor na zahodu.
Ta teza na kratko pravi, da ima vsak elan partije pravico zagovarjati stališče, o katerem je prepričan, da je pravilno, člani partije se seveda morajo pokoriti odločitvam večine. To pomeni, da morajo izvajati sklepe večine. Toda to ne pomeni, da morajo prenehati zagovarjati manjšinsko mnenje. Vso pravico imajo še naprej demokratično se boriti, da bi zmagalo njihovo mnenje.
Po Čierni, Bratislavi in po obisku Tita, Ulbrichta in Ceausesca v ČSSR se je očitno začelo drugo pomembno obdobje v političnem življenju Češkoslovaške in njenega boja za demokratizacijo in ubiranje lastne poti v socializem.
Ta pot ne bo lahka. Propagandni topovi so spet odprli svoja žrela in glavna dva sovjetska lista »Pravda« in »Izvestija« sta spet začela jadikovati nad stanjem v ČSSR. Predvsem ju skrbi dejstvo, da je v državi še vedno slišati neubrane glasove, da je partija še vedno ogrožena od sovražnih sil in da se položaj ne razvija tako, kakiir bi se moral po mnenju ICremlja. Iz tega pisanja veje opozorilo, da vodstvo KPČ ni dovolj dosledno ne dovolj odločno pri onemogočanju raznih sovražnih in razdiralnih elementov v ČSSR.
Nobenega dvoma ni, da nadaljevanje te časopisne kampanje sovpada s pripravami za kongres KPČ 9. septembra. Namen takega pisanja je predvsem opogumiti visoke konservativne partijske funkcionarje, da ne bi klonili na kongresu partije, ampak da bi, nasprotno, prešli celo v ofenzivo.
češkoslovaško vodstvo ne misli uvajati cenzure, pač pa je razumljivo, če je pozvalo novinarje komuniste, naj pi-Sejo vzdržno o Sovjetski in drugih socialističnih državah, ki Se vedno več ali manj kritizirajo sedanji proces demokratizacije v deželi. Res pa je tudi, da ima Dubček še vedno opravka s precej močnimi konservativnimi silami. To ni nič čudnega, saj je bila ČSSR dvajset let pod vladavino tistih, ki za svoja dejanja niso dajali odgovora ne
menjala tok kakor reka, ki sl išče novo strugo. Zadnje leto je povzročala krvave spopade med elementi rdeče garde in bolj »konservativnimi« kmeti, delavci in vojsko. Nobena skrivnost ni, da so bili predvsem kmetje in delavci do grla siti razgraja-Skih študentov in mladine in vseh tistih oportunistov, ki so se sklicevali na Mao Ce Tunga in sc šli kulturno revolucijo.
Zdaj se ne bodo mogli več sklicevati nanj. Nasprotno. V pekinškem »Ljudskem dnevniku« je izšel uvodnik oziroma glavni članek, ki je samo eden izmed številnih kozolcev ali preobratov, tako značilnih za kitajsko — in ne samo kitajsko — prakso. Uvodnik zahteva konec razprtijam, podporo za armado In revolucionarne odbore, ki so pod nadzorstvom armade in »najožjega« sodelavca Mao Ce Tunga — Lin Piaoja, in opustitev »miselnosti gorske trdnjave«. Ta zadnji poziv pomeni, naj rdeči gvardejci prenehajo misliti, da so večji niaoisti od Mao Ce Tunga samega.
Mao Ce Tung se je s tem kratko malo odpovedal rdeči gardi in vsaj začasno kulturni revoluciji, ki je na Kitajskem povzročila tolikšno zmedo in škodo, da tako ni moglo iti naprej. Predvsem I>a se niso mogli v nedogled vleči krvavi spopadi, v katerih se je ena in druga stran sklicevala na Mao Ce Tunga.
Najnovejši Mao Ce Tungov »kozolec« jc izsilila nuja. Takih nuj bo še veliko, ko Mao Ce Tunga ne bo več. Njegov »najožji sodelavec« Lin Piao računa, da bo on njegov naslednik. Toda pri premetih spretni in izurjeni telovadci in kozolcih si lahko celo lahko včasih zlomijo hrbtenico.
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov]^
Slabe strani vidimo - dobrih pa ne!
robe bi bilo, če bi se preveč vsidrala in če ne bi kar takoj sproti pogledali drugo plat zavarovanja. Naj bodo pravice obsežne, kot so na primer pri delavskem zavarovanju, ali pa nekaj manjše, l«>t so na primer pri kmečkem zavarovanju, v vsakem primeru nam daje prav zavarovanje in tisti denar, ki ga vplačujemo, jamstvo in zagotovilo, da bo zavarovanec ali njegov svojec deležen zdravstvene pomoči tudi pri tistih hudih obolenjih, ki terjajo ogromno denarja. Ne smemo pozabiti, da je zdravstvo danes tako napredovalo, da pozdravijo tudi že bolezni, ki so bile nekdaj neozdravljive, da pa tehnični in zdravstveni pripomočki izredno veliko stanejo, že nobena redkost ni, da posamezne zahtevnejše operacije stanejo od četrt do pol milijona din. Če ne bi bili zavarovani, bi v takem primeru samo denar iz lastnega žepa odločal, ali bo človek ostal živ ali ne. Samo razmeroma zdrav človek, ku ga še ni zadela bolezen, lahko reče: »Plačujem, k zdravniku pa ne hodim.« Njegov denar v tem primeru poravnava st>roške za tistega, ki je tako zelo bolan, da je njegovo zdravljenje zahtevalo' neprimerno več, kot je sam vplačal. Solidarnost j* tu potrebna tembolj, ker ni možnosti, ki bi vplivale, koga in kdaj zadene bolezen. Prav tragedije, ki bi lahko sledile, če bi bil bolnik navezan samo na svoje možnosti, brez# zavarovanja, če bi ostal brez zdravniške pomoči, ker ne bi imel denarja, bi nam morale biti pred očmi, kadar nas nerazpoloženje nagne k temu, da prehitro v jezi rečemo: »Naj si vsak pomaga sam, zakaj nas silijo v zavarovanje?«
MARIJA NAMORŠ
Ko ocenjujemo pomen zavarovanja, smo včasih preveč nagli in preostri -kaj pomeni solidarnost v socialnem zavarovanju, ko zdravi plačujejo tudi za bolne - Ali pa nam lahko kdo jamči, da morda že jutri sami ne bomo potrebovali denarja skupnosti?
Kmetje kaj radi potožijo, da imajo dosti manj pravic
v	zdravstvenem zavarovanju kot pa delavci. Glasno in prizadeto govore o tem, zlasti takrat, ko njihove skupnosti socialnega zavarovanja razpravljajo o obsegu pravic, kaj naj plača sklad in koliko je treba zavarovancu doplačati za razne zdravstvene storitve. Občutijo pa te razlike zavarovanci seveda najhuje, kadar so bolni, pa jim sklad le delno plača stroške, za precejšnje vsote pa morajo seči v lasten žep.
Drug veter pa zaveje, ko v začetku leta, pa tudi po prvih šestih mašečih njihovi
samoupravni organi računajo in primerjajo dohodke in izdatke, ko zaradi slabega pregleda in kasno sklenjenih pogodb obvisi v zraku bojazen, ali bo denarja iz rednih prispevkov dovolj, ali pa jih čaka konec leta primanjkljaj ki ima za posledico zelo neljub ukrep — predpis izrednega prispevka, že nekajkrat smo ob takih razpravah slišali mnenja, ki jih glede na pomen zavarovanja ne kaže prezreti. Na kratko rečeno smo zlasti zadnje čase slišali komentarje k razpravam o rednih in izrednih prispevkih: »Saj samo plačujemo, saj nimamo nič od tega, najbolje bi bilo, da s takim za-
varovanjem nehamo, saj nas ne more nihče prisiliti.«
Na skupščini zavarovalne skupnosti ljubljanskega območja so s preskopimi besedami zavrnili take in podobne medvzklike: »Zavarovanje predpisuje zakon in zakona se moramo držati.«
Nezadovoljstvo, ki ga izražajo kmetje, zasluži širših pojasnil, saj gre v resnici za veliko več, kot je golo upoštevanje zakona, predpisa. Gre za to, da bi pravilneje tolmačili in razumeli, da je zdravstveno zavarovanje neprecenljivega pomena pri izvajanju zdravstvenega varstva ljudi. Že kar sproti naj povemo, da se to ne tiče samo kmetov, zanimivo je namreč, da je eno izmed vprašanj v anketi za raziskovanje javnega mnenja opozorilo na isti problem, čeprav je bilo med anketiranci manj kmečkih, pa dosti delavskih zavarovancev. Na vprašanje, ali naj bi sistem zdravstvenega varstva tako spremenili, da bi dobili zaposleni večji del denarja, ki gre sedaj za zdravstvo, na roko, ko pa bi bil človek bolan, bi tudi sam več plačal, je pritrdilno odgovorilo kar 8 odstotkov vprašanih. Na videz je to majhen odstotek. Vendar pa je dovolj visok, če pomislimo, da tako mnenje pravzaprav zanika pomen in vrednost zavarovanja. Tudi sicer v razgovorih z ljudmi neredko kdaj slišimo mnenja, da za zavarovanje zelo veliko plačujemo, če smo zdravi in malokdaj bolni, pa teh dajatev ne izkoristimo.
Taka mnenja so zelo nespametna, enostranska in na-
REDNA VPRAŠANJA NAŠEGA KMETIJSTVA
Kaj narediti s sadjem?
Ali je priporočljivo ostanke pri.predelavi sadja v sadjevec krmiti govedu in prašičem?
Več bralcev nam je zadnje dni poslalo naslednje vprašanje:
»Pri nas je letos veliko zgodnjega sadja, ki ga ne moremo nikamor prodati. Jabolka in hruške krmimo svinjam in kravam ter predelujemo v sadjevec. Pri tem ostajajo tropine, ki jih živina rada je, toda nekateri trdijo, da so stru • pene. Isto velja za grozdne tropine. Kaj sodite o tem?«
Vprašanje je zanimivo tudi za druge kmetovalce, zato naj malo obširneje odgovorimo nanj. še prej pa je treba povedati, da ponekod imenujejo sadjevec mošt, iztisnjen iz sadja, drugod pa tudi žganje, ki je pridobljeno iz sadja.
Tropine, ki ostanejo po prešanju, prav tako kot sadje seveda niso škodljive, če jih živini pokladamo v zmernih količinah in če niso pokvarjene. Tudi ostanki sadja ali grozdja po žganjekuhi sami po sebi niso škodljivi, če jih krmimo v majhnih količinah. Poudariti pa moramo, da je njihova hranilna vrednost zelo majhna in jih je zato bolje zavreči. To je preprosto dokazati.
Kilogram sadja ima nekako od 400 do 800 kalorij, kilogram grozdja nekoliko več.
Velik del teh hranilnih sno-
vi	je v obliki sladkorja, ki ga gljive kvasovke pri vrenju spremenijo v alkohol, tega pa potem izparimo s pomočjo kotlov za kuhanje žganja. Ostanki imajo zelo majhno hranilno vrednost, dostikrat manjšo od vrednosti trave, silaže ali kake druge podobne domače krme.
Živinorejcem je treba še vedno dopovedovati, da je edino merilo dobre reje prireja mesa ali mleka in ne število glav ž|vine. Če ni dobre krme, ni pametno za vsako ceno obdržati števila živali. Slabša krmila: slama, koruznica, pleve, ostanki sadja po žganjekuhi itd. živalim 'sicer dajo občutek sitosti, ne dajo pa hranilnih snovi. Domače živali nam zaradi tega ne morejo nuditi tistega, kar so po svojih dednih zasnovah sposobne dati.
Na tožbo o tem, da sadja ni mogoče prodati, ni mogoče odgovoriti v nekaj vrstah, saj je zadeva zapletena predvsem zaradi neenakomerne rodnosti sadnega drevja, ki ji sadjarji niso kos. Letošnji primer v državah Evropske gospodarske skupnosti, kjer nameravajo (na jezo porabnikov sadja) uničiti velike količine pridelka, da bi obdržali ceno, kaže, da imajo hude težave tudi drugod.
Inž. M. L.
I
Dailj’ Mirror
Ameriška »strategija miru« (Iz lista Daily Mirror)
Program dolgoročnega gozdarskega razvoja
Z velikim gozdnim gospodarstvom, dragocenim zakladom naše države, moramo kar najskrbneje gospodariti! - Enotna integracija vseh jugoslovanskih gozdov.
Zvezna skupščina je lani sprejela resolucijo o dolgoročnem razvoju gozdnega gospodarstva. Ta dokument mora postati političen temelj za dolgoročno in načrtno gospodarjenje v tej veji našega gospodarstva, ki ima še poseben družbeni pomen in je do sedaj dejansko zaostajala za resničnimi možnostmi. Razpravljanja v skupščinskih odborih in svetih so pokazala, da nismo pametno gospodarili z velikim gozdnim bogastvom, ker se je sorazmerje med sekanjem in pogozdovanjem neprestano večalo na škodo pogozdovanja. Pogosto so poudarjali stališče in ga na koncu tudi sprejeli, da mora naša gozdna politi* ka sloneti na načelu, da se gozdu s pogozdovanjem vrne toliko, kolikor se mu je odvze-
lo z izsekavanjem.
Predvsem je predvidena ustaljena in dolgoročna politika v gozdnem gospodarstvu. Ta politika mora jasno razmejiti meje zavarovanja posebne družbene koristi pri ohranjevanju koristnih nalog gozdov in jih mora ločiti od gospodarjenja na tem področju. Zvezni organi za planiranje so že začeli s pripravami za dolgoročen načrt za razvoj gozdnega gospodarstva, ki bo sestavni del načrtov dolgoročnega razvoja države. Da bi se omogočilo takšno dolgoročno načrtovanje, so predvideli izvedbo enotne inventarizacije jugoslovanskih gozdov. Pričakujejo, da bodo podatki, ki jih bodo dobili z inventarizacijo gozdov, zelo dragoceni. Brez teh podatkov je nemogoče oceniti
dejansko bogastvo naših gozdov in postaviti zanesljiva merila za načrtno izsekavanje. Dosedanje ocene o tem, koliko bi morali na leto izsekati v naših gozdovih, so se vrtele okoli 20 milijonov kubi-kov, kolikor je bilo predvideno v planu, pa do 30 milijonov in več.
Ekonomske posebnosti gozdarstva
Dolgoročnega načrta ne bo mogoče uresničiti, če ne bomo rešiH še nekaterih drugih vprašanj. Med drugim je potrebno izpopolniti gospodarski načrt In ga prilagoje-vati ekonomskim potrebam gozdnega gospodarstva. Gozd je osnovno sredstvo delavske organizacije, ki z njim razpolaga, vendar je to čisto posebno osnovno sredstvo. Tu-
di tu so potrebne investicije, te pa dajo plodove šele po več letih, pogosto šele drugemu rodu. To je eden vzrokov, da podjetja niso toliko zainteresirana za investiranje v gozdove.
Posebno vprašanje je amortizacija gozdov. Na splošno vse delovne organizacije svobodno razpolagajo z amortizacijskimi sredstvi. To bi moralo veljati tudi za delovne-organizacije v gozdarstvu. Pojavilo pa se je mnenje, in tudi v skupščini so ga izrazili, da ba se en del amortizacije v gozdarstvu nujno moral uporabljati samo za pogozdovanje in obnovo gozdov. To pa bi pomenilo omejevanje samoupravnih pravic na tem področju. Resolucija v tem pogledu ne predpisuje ukrepov in stališč, opozarja pa na potrebo da se najde naj-prikladnejša oblika rešitve tega vprašanja in da se zavaruje pogozdovanje posekanih gozdov in zasajanje novih.
S. STARČEVIČ
PfiSO KONGRESOM ZKS
Delovni človek v združenem delu je osnovni dejavnik in nosilec našega razvoja
O izhodiščih in namenih programa družbe-no-ekonomskega razvoja Slovenije in nekaterih ključnih vprašanjih dolgoročnega razvoja naše republike pred bližnjim kongresom ZKS
»Ker je samo delo vir človekovega položaja in razvoja, je vsakdo življenjsko zainteresiran za to, da dela in ima zagotovoljeno delo, da v celoti vpliva in samoupravno določa o pogojih, sredstvih in rezultatih dela, da je njegovo delo smiselno in sestavni, nepogrešljivi del združenega dela. Interes posameznika je, da dosega z vloženim delom naj večje možne u-činke, ki jih omogoča sodobna raven tehnične opremljenosti dela in kar je pogojeno s stalnim izpopolnjevanjem znanja in razvijanjem sposobnosti, ter da v skladu s tem prejema primerno in ustrezno priznanje za svoj delovni prispevek. Družbeni razvoj gre vse bolj v tej smeri, da delo in delovni človek ter njegove zahteve po svobodnem uveljavljanju postajajo središče in izhodišče dejavnosti in naprednih prizadevanj v družbi. Delovni ljudje se bodo zavzemali za takšne programe razvoja in konkretne odločitve ter ukrepe, ki zagotavljajo uresničevanje njihovih temeljnih interesov.«
Navedli smo enega izmed odstavkov iz tez o idejno-političnih osnovah za izdelavo programa družbeno-ekonom skega razvoja SR Slovenije, ki jih je pretekli petek objavila v novi številki KOMUNISTA komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Zanimivo gradivo je tehtna osnova za javno razpravo in za oblikovanje idejno političnih stališč do vpra šanj, ki naj bi jih v zvezi s programom druž beno-ekonomskega raz voj a Slovenije obravna val in sprejel XIII. plenum CK ZKS. Hkrati bosta to gmdivo in raz prava tudi sestavni del priprav na VI. kongres ZKS.
Pripombe in predloge k programu dolgoročnega razvoja Slovenije bo zbirala komisija za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Zdaj je čas, da člani ZK in drugi sodelujejo pri vseh vprašanjih, ki zadevajo bodočnost nadaljnjega razvoja naše republike. Teze so nam pri tem v veliko pomoč.
Kmetijski nasveti
Kako uskladiščiti krompir
Slabo in nepravilno skladiščenje pridelkov povzroča vsako leto veliko gospodarsko škodo. Pri tem je pogosto prizadet krompir, zato se v času pred izkopom tega pridelka seznanimo z nevarnostmi za gomolje ter s posledicami neprimernega ravnanja.
| Za dobro ukletenje .je potrebna svetloba, zrak in nizka ter stalna temperatura od jeseni do spomladi. V klet ne smemo navoziti ugretega krompirja, ga zraven tega še nasuti v debele plasti, ker bo kmalu začel gniti. Skladiščni prostor mora biti varen pred vlago in mrazom. Posebno pazljiv je treba biti pri semenskem krompirju.
Ko je krompir že v kleti, lahko »zboli« za štirimi najpogostnejšimi neprilikami: nitavostjo, gomoljčkastim kaljenjem, počrnelostjo in rjasto notranjo pegavostjo. Domnevajo, da nitavost povzroča vroča, suha zemlja, podobne vzroke pa ima tudi počrnelost krompirja. Nitast semenski krompir ne d& pridelka.
| če je krompir uskladiščen v pretoplih in presvetlih prostorih, se spomladi namesto kali razvijejo drobni gomoljčki. če pa je krompir rastel v peščeni zemlji, kjer so se menjale hude suše in vlaga, lahko pričakujemo notranjo rjasto pegavost. če vemo za vzroke, pa lahko del vseh naštetih nevšečnosti tudi preprečimo.
Spomladi je včasih zelo neprijetno kaljenje krompirja. Gomolji se izčrpujejo, hranilna vrednost peša, veča se odpadek. Kemiki so iznašli snovi, ki kaljenje preprečujejo, ne da bi kako drugače kvarno vplivale na hrano. Dobro so se izkazali predvsem:	tuberite, protuklijan,
abrilen, belvitan K itd.
■ Pridelek pa je razen kvarnemu vplivu okolice izpostavljen tudi gljivičnim in bakterijskim boleznim: beli trohnobi, navadni krastavosti, prašni krastavosti, obročkasti gnilobi, črni nogi itd. Pridelek zavarujemo tako, da že ob spravilu krompir posujemo s krosanom ali kakim drugim zaščitnim sredstvom ali vsaj z živim apnom.
Inž. M. L.
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK: VSal±Ml^!LM0SQJlEl!2}LL
3
4
GRANIČARSKE NOČI
V četrtek, 15. avgusta, je minilo 24 let od dneva, ko je vrhovni komandant narodnoosvobodilne vojske Josip Broz Tito izdal ukaz o ustanovitvi korpusa narodne obrambe Jugoslavije — KNOJ. Ta dan, 15. avgust, slavijo graničarji kot svoj spominski praznik — dan graničarjev.
Od mnogih zgodb o naših graničarji smo tokrat izbrali
—	graničarske noči. Noči brez neonske razsvetljave, zabave in glasbe, noči, v katerih se odvija življenje graničarja—vojaka na braniku naše domovine.
ZLATA NOČ
Nad tržaškim in koprskim zalivom so se nagrmadili težki oblaki. Nihče se ni teme tako razveselil to noč, kot trije ljudje, ki so pred majhno kavarno sedeli v avtomobilu Mustang in se z veliko naglico odpeljali proti italijansko-jugoslovanski	meji.
Kajti eden izmed teh potnikov bo poskušal ilegalno preiti mejo in prenesti velike dragocenosti.
Avtomobil je zavil na levo, na pot,	ki	jo je	že	bogve
kolikokrat prevozil, ugasnil žaromete	in	peljal	še	kakih
100 metrov. Potem je eden izmed potnikov, v črnem dež-nm plašču in z aktovko, stopil iz avtomobila. Pogledal je na levo	in	desno	in	še na
uro, ki	je	kazala	23	in 30
minut.
»Hitro smo prišli,« je rekel svojima kolegoma, ki sta ostala v avtomobilu. »Noč je kot nalašč — še prsta ne vidim pred sabo. Kolikor se spominjam, tako ugodne noči še nismo imeli.«
»Je vse pripravljeno?« je eden iz avtomobila vprašal Djuko.
»Da, vse. Orožje, nož, municija, peketi...«
»No, Djuka, pa na svidenje! In srečno!«
»Na svidenje!«
Djuka je hitro izginil v temno deževno noč. Zavil je na dobro znano stezo, kjer se je počutil zelo varen-Komandir granitnega voda Srečko Mijatović Je šel na obhod svojih graničarjev. Ob vsakem času jih obišče, že enajst let. Ko se vsi umaknejo dežju in grmenju, je Srečko s svojimi fanti v službi pod vedrim nebom.
»Noč kot nalašč, fantje. Temna in deževna,« je rekel Srečko, ko je poslal na mejo drugo
»Mene tudi srbi leva dlan, tovariš komandir,« se je pošalil vojak Kamenko Jovič. »Nekaj bo, prav res. .«
Graničarji so oašli vsak na svojo strun, da namenjajo premočene tovariie. Vojak Kamenko Jovič, na postojanki št. 3. je bil to no* brez svojega zvestega spremi j svalca psa Mirne, ki je nekaj bolehal
»Noč je bila tako črna, da še svojega nosu nisem videl,« pripoveduje Kamenko. Zaradi šumenja, dežja in vetra nisem sploh nič slišal. Nenadoma pa se mi je zazdelo, da se nekaj pomika proti meni. Pritisni sem se ob tla in prisluhnil. Puško sem za vsak primer usmeril v sumljivo stran. Ko sem malo bolj napel oči in uše<«a, sem deset metrov pred seboj zagledal orjaško postavo.
V mojih očeh je bila visoka kot hrib . . .«
Djuka se .,e po štirih plazil naravnost na bajonet in cev Ka-menkovega avtomata. Zastajal je tn premišljal . .
»Stoj!« je odjeknil prodorni Ka-menkov glas. »Roke kvišku!«
Djuka je skočil, se zravnal in dvignil roke.
»Pusti me, tovariš,« je rekel z drhtečim in prosečim glasom, »veš, pokvaril se mi je avto. Nosim rezervne dele.«
Spretni graničar je hitro nataknil lisice na roke ilegalnega prehodnika meje. Ni mu moral kazati pot do karavle, saj je Djuka tod poznal vsako steao.
V	karavli so Djuka preiskali in pred Srečkom Mijatovićem so se znašli na mizi Djukovi predmeti:	not, pištola ter šest in
pol kilograma zlata. Bile so pravzaprav zlate ure, verižice, zapestnice in prstani, ki jih je Djuka hotel odnesti tihotapcem v Ljubljano, Zagreb, na Reko in v Beograd.
To je bila re6 zlata noč za naše graničarje, toda za M. Djuriča iz Beograda, znanega tihotapca, je bila vsekakor črna, saj mu je '»rmesla šest let zapora.
»PIŠTOLO IMA!«
Na železniški postaji v Kopru je Savo (Črnogorec) srečal dva mladeniča in ju zaprosil, naj mu pomagata do prve hiše odnesti nahrbtnike, je rekel Sava.
»Plačal vama bom dobro,« Mladeniča nista pomišljala. Zakaj ne bi pomagala človeku, ki je trikrat starejši od njiju. Vsak je vzel po dva velika nahrbtnika in šel za Savom. Komaj so prišli v gozdiček, je Sava potegnil pištolo in preteče rekel fantoma:
»Morata c mano čee mejo. Nič ne skrbita, sem pravi strokovnjak za prehode.«
Prestrašena fanta sta ga prosila, rotila: »To nama ni treba, midva imava potni list.«
Nič m pomagalo. Sava je vztrajal pri svoji zahtevi:
»Saj vaju bom pripeljal nazaj, potem bosta šla lahko leg3lno v tujino, toda sedaj jaz ukazujem.«
In fanta sta ga morala u-bogati. Nosila sta nahrbtnike na vrh griča, od koder se je odpiral pogled na Ankaran. Tukaj so čakali, da se znoči.
Stemnilo se je in morala sta s Savom naprej. Korak za korakom. Ze so bili blizu mejne črte.
»Še malo, pa bo vse v redu,« ju je hrabril Savo.
Nenadoma je pred Savo skočil graničar Miloš Rakočevič.
»Stoj!«
Savo je pustil nahrbtnike in fanta pa stekel nizdol po pobočju. Vojak Rakočevič pa za njim.
»Fazi, vojak, pištolo ima!« sta fanta opozorila graničarja-
Tišino noči je zmotil oster rafal Miloševega avtomata. Preplašeni Savo je bi premagan.
Tako se je ujel bahavi ilegalni prehodnik meje. Njegovo ime je ostalo v spominu mladih graničarjev. Tudi Savo ne bo tako kmalu pozabil mladih čuvarjev naše meje, saj je zaradi polnih nahrbtnikov moral sedeti šest mesecev.
Gornja slika je bila posneta na nekem odseku jugoslovansko-ita-lijanske meje točno opolnoči. V službi sta bila vojak Gradimir Rančić, vodič psice »Mime« in .vojak Slobodan Dimitrijević.
je odpeljal pro.i Karavli. Ko so oili že zunaj, visi, je graničar za vsak primer hotel natakniti moškima lisico Posrečilo se mu je, da je eneirtu zapel lisico na levo roko, ko pa je to poskusi) še z drugo, g>i je zadel močan udarec desne pesti. Rafal iz avtomata je prenreči*. da ni dobil še nov udarec ker je bil napa daleč težko ranjen v prsi.
Drugi z lisioo na eni roki, je izrabil trenutek Miloradove nepažnje in ga z vso močjo udaril z lisico po gl&vi. Začela sta se grabiti, udarjati. Milorad je stisnil napadalca za vrat in čedalje močneje stiskal. V obupnem poskusu, da se reši graničarja, je napadalec hotol s prstom poškodovati graničarju oči. Toda Milorad je bil sjiretnejšl — z zobmi je držal napadalčevo roko tako močno, da m’j je odgriznil pol prsta
Dekleti tudi nista stali križem rok — s pastmi sta obdelovali graničarja. Eni' ga je s pivsko steklenico udarila po glavi.
Krvav, ranjen od stekla in kamenja, je graiUčar nazadnje le premagal napadnlce ln jih odpeljal v karavlo.
Za Milorada je stvar bila oprav, ijena. Toda nikoli ne bo pozabil te dramatične moči ln prsta, ki ga je odgriznil.
Prsi tega junaiOcegn graničarja so danes okrašena z redom za hrabrost.
DEVETNAJST MILIJONOV
Prava poletna noč, tiha in topla. Le včasih je kak šum vzbudil pozornost graničarju Ahmedu Hedjiču, ki je kontroliral svoje področje.
»Da, to so vesla,« si je rekel, ko je prisluhnil šumu morja. In res je kmalu nato sagledal obris čolna, ki se je brez motorja počasi bližal bregu.
Neznanec v čolnu je bil močno presenečen, ko je zagledal graničarja z uperjenim avtomatom- Dvignil je roke in »slučajno« odrinil z nogo čoln od brega.
»Kako bom pa sedaj ribe lovil?« je začel ugovarjati. »Vi ste krivi, da mi je odneslo čoln ...«
Graničar se ni zmenil za njegovo tarnanje. Uklenil je neznanca, nato pa sta z Dušanom Pevcem iz bližnje vasi in z njegovim čolnom pripeljala k bregu neznančevo barko.
Kontrola je potem ugotovila, da je bilo v barki namesto ribiških mrež za devetnajst milijonov raznega blaga — rute, ženske nogavice. kostimi in ženski kompleta, rokavice in različni predmeti iz usnja, pretihotap ljeni od onkraj meje.
CIGARETE v SVETILNIKU
»Neka ladjica z druge strani meje je prišla v naše teritorialne vode in pristala pri svetilniku,« je eden naših državljanov povedal graničarjem najbllžje karavle.
»Seveda tihotapsko blago,« je rekel komandir.
Svetilnik Je bil opazovan podnevi in ponoči. Patrolni čoln, skrit v zalivčku, je bil priprav-.jen da vsak hip pohiti na lov.
Kdor čaka — dočaka. In dočakali so tudi naši graničarji. Cez nekaj dni je ob svetilniku pristal ftoln z naše strani. V njem je bilo neka.i kopalcev, moških tn
OBRAČUN OB ZORI
Neko jutro, natanko ob pol štirih, sta prišla dva moftka v spremstvu dveh čednih deklet na zasedo štev. 6. Graničar Milorad Mladenovič jih je prijazno vprašal:
»Kam pa kam prijatelji?«
»Dol v vas, tam smo doma .. .«
»Pospremil vas bom do hiše,« je rekel Milorad nenadnim jutra njim obiskovalcem. »V kateri hiši pa stanujete?«
Moška sta mu pokazala hišo kmeta Juneoa.
Mladi graničar se ni dal potegniti za nos, ker je poznal vse prebivalce bližnjih vasi.
Njegov sum je potrdil tudi te dremotni kmet Janez, ki je zatrdil, da ne poana nobenega od teh štirih.
»Ti niso iz nate vasi,« Je dejal.
Vojak Milorad Mladenovič jih
Vojaški patrolni čoln na »obhodu«. Momčilo Djuka-nović (desni na sliki) je komandir karavle že 11 let. Njegova žena živi z eno hčerko v Kopru, druga hčerka se Sola v Novi Gorici, Momčilo pa je skoraj dan in noč na obmejni črti...
žensk. Dolgo so lepo mimo sedeli v čolnu, peli, se pogovarjali. No, proti večeru, preden je sonce zašlo, se ie eden izmed moških vzpel na vznožje svetilnika, drugi pa so zadeli metati tja hlače in majice, zvite v klobke. Oni pa jim je obleko vračal vendar ne zvito
Dobro zamišljeno? Graničarji so vse to opazovali. Ko je bilo ■>delo« končano, je čoln hitro odplul z »izleta«
Vesela družba »izletnikov« je bila v pristanišči) aretirana.
Graničarji so čakali tudi prihodnjo noč. Polnoč je že minila, vendar še zmeraj nič. Sele od dveh zjutraj so opazili. kaico z italijanske strani počasi pluje proti svetilniku čoln Obkrožil ie svetilnik in se zasidral.
Kapitan čolna ni pomišljal Hi-:ro se je vzpel na svetilnik in odprl vrata. Prostor je bil poln naših cigaret.
»Troppo sigaret!« se je razveselil italijanski tihotapec. Toda, ko se je dotaknil prve škatle, se je zrušila vsa stena improviziranih cigaretnih škatel, za njimi pa 'e stal graničar Ramnutovič »Ko me je tihotapec zagledal,« pravi Mile Ramputovič, »mi je ponudil polno denarja, če ga spustim . . .«
Zaplenjenih Je l>ilo okrog 30 tisoč cigaret, obenem pa presekana ena izmed glavnih mrež tihotapstva našega tobaka.	/
VOJAŠKA TABLICA . . .
Zvečer smo prišli v karavlo »Vojko Premrl«. V nji živijo, kot vsaki drugi, vojaki iz vseh krajev naše države Med njimi je zmerom veselo, ko pa je treba iti v službo, vsak ve, kaj je njegovo delo in za kaj odgovarja.
'o je dobro izurjen mejni kolektiv in niti eden nima iz granične službe manjšo oceno od 4. Pokazali so svojo pripravljenost:	v
nekaj sekundah kot se pravi, so bili graničarji z orožjem v roki na svojih mestih in pripravljeni, da gredo opravljat svojo nalogo.
V	vpisni knjigi je zapisano: »Izredno sem zadovoljen z de-iom te karavle Izrekam pohvalo vsem vojakom ln starešinam.« (General R. Sofijanič.)
»Zakaj niste prišli julija?« me Je pograjal eden Izmed graničarjev.
»Zakaj pa ravno julija?«
»Slavili smo dan vstaje naših narodov,« je povedal vojak Milovan Gazibarič. »Imeli smo imenitno kosilo, pa tudi večerja ni bila nič slabša . . .«
»Vojaška tablica, tukaj tn drugje ali ni to isto?«
»Bogme, ni,« je rekel graničar Petrovič. »Bil sem tudi pri polkovniku Ivanu Slapniku Pri njem se živi samo od vojaške tablice. Tukaj pa . . . Kar poglejte našo ekonomijo! Vsega imamo «
In res!
Okrog karavle Imajo cei nektar povrtnin:	krompir, zelje, čebula,
fižol, buče, paradižniki pn koren ln kumare. Imajo tudi svinjak ln njem dve rejeni svinji, v kumi-ci pa 30 Kokoši »Lani,« Je povedal major Simo Karadža, »smo pridelali povrtnin In mesa v vrednosti nad 17 milijonov starih din. Tako «mo sl s povrtnino pripravili sam! hrane nad 80 odst.
* * *
Povedal sem nekaj značilnih prigod o nedavnih dogodkih iz življenja naših graničarjev.
■ Tokrat uisino govorili o ti-
■ stom. kar .je najvažnejšo v
■ službi naših obmejnih enot
■ kot neposrednih čuvarjev
■ naše dežele. O tem bomo
■ govorili drugič. Danes .je
■ bilo na vrsti le nekaj do-
■ godkov iz vsakdanjega živ-
■ ljenja graničarjev oziroma
■ i/ graničarskih noči.
DTT*av
I I 6Bb a |[ r POtnO a [I |: r>an> * JIJ: ODDj| l[ |: noo » ll fr OOP a I
b	1
Čuvarji naših meja sleherni dan an noe	j
drugače doživljajo. Zato so tudi različne zgod.	3
be o njih. Te zgodbe so največkrat polne akcije in patriotizma do domovine. 15. avgust je njihov praznik; spomnili smo se jih in šli mednje, zveste čuvaje svobodnih meja Titove Jugoslavije.
Obiskali smo nekaj karavl na jugoslovan-sko-italijanski meji. Kamor smo prišli, so bili vojaki in starešine vedri in nasmejani. Njihove karavle na tem delu naše meje so dobro urejene. Redu, ki je v njih, bi lahko zavidale najbolj urejene ambulante. Oprema in orožje je zmeraj na dosegljaj graničarjem, tudi ko spijo in počivajo. Veliko se je od prej spremenilo tudi glede oborožitve in opreme graničnih enot. Na ramah teh naših mladih mejašev smo videli najsodobnejše avtomatsko orožje.
Posebno so na nas naredili vtis napori teh fantov. Ti napori so tolikšni, da marsikdaj presežejo celo fizične možnosti posameznikov, pa vendar čuvarji naše domovine izvršujejo vse naloge, kot so nam povedali njihove starešine, zavestno, odgovorno in disciplinirano.
Kje dobijo toliko moči? Najbolje je to pojasnil vojak-graničar Mile Ramputovič:
»Ce človek ljubi svoj narod in svojo deželo, potem nobena stvar ni težka.«
DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK: vsak četrtek 60000 izvodov!
OB PRAZNIKU OB MEJNIH ENOT JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
u •>< t VI >*♦/ 40»t! * I
\ni «<« • c s
Ci iu» # g j
'sit «>* » 8 » /*’.**+ » **,
£»>., :V •?« »j
'/£.% ■■:<> &j£e
ttovote&r
»Raport« je tehnični predpis na karirastem papirju za pripravo osnove (navpično) in za (vodoravno) pot čolnička. Na sliki zgoraj raport vezave, ki se potem ponavlja po vsej širini blaga, za vzorec ILKO, v sredi vzorec ILJvO i petkrat povečan, spodaj isti vzorec v naravni velikosti. Sestavljen je iz štirih raznobarvnih niti, česar vam- na ža. lost v časopisu ne moremo predstaviti; mimo tega pa ima fLKO kar 8 dezenov in za vs-^^cra izmed n;»li so m>orali-
Pogled v snov-’»>' -« v NOVOTEKSU: tu začne vzorec zares nastajati
V NO VO TEKSU:
potrol.liske volitve!
Pred nekaj dnevi so iz NOVOTEKSA priletele prve jugoslovanske lastovke za modnq pomlad in poletje 1969. Novomeška tovarna, ki je že dolgo znana po svojih prizadevanjih, da bi kupce kar najbolje zadovoljila, je tokrat napravila še en korak k zbližanju med potrošniki in tovarno. Komercialna služba je organizirala dva sestanka z modnimi kreatorji, zastopniki trgovskih podjetij in novinarji iz vse države. V prikupno urejeni veliki sejni dvorani tovarne v Bršli-nu so razstavili 400 vzorcev, ki so jih pripravili za obdobje od decembra 1968 do junija 1969: 40 vzorcev iz čiste runske volne (kam-garn), 260 vzorcev za moške in ženske obleke iz diolena (mešanica volne in diolena) in 100 izrazito ženskih desenov, prav tako iz diolena v modnih barvah za 1969 po vzorčnih katalogih iz Švice, Francije
in Italije.
NOVOTEKSOVI PAVILJONI so na sejmih mode v sreoi-šču pozornosti
Dezinator Janko Zupančič pri delu
Seveda tovarna ne bo kar na slepo izdelovala vseh 400 vzorcev. Komercialna služba je namreč med povabljenimi modnimi kreatorji in trgovci izvedla pismeno anketo o njihovih mnenjih o kolekciji. Trgovci so bili iz podjetij, ki prodajajo na drobno, in celo iz nekaterih prodajaln, tako da pomislek nad slabim okusom in poznavanjem tržišča veletrgovcev ne pride več v poštev. Vsi anketiranci so bili ob razstavljeni pestri zbirki vzorcev naravnost navdušeni, mnogi pa so na anketne liste napisali tudi tehtne pripombe in predloge, ki jih bo komercialna služba z dosedanjimi izkušnjami vred rada upoštevala, predno bodo dali kolekcijo v redno proizvodnjo. Modna kreatorka Daša, ki je tudi bila na tej »tiskovni konferenci«, pa je v »Delu« zapisala:
»Izbor je pester, moden in klasičen, obenem pa izredno usklajen. Končno se vendarle lahko seznanimo s kolekcijo, ki ima enakovredno lepo hjago in tokrat se moramo prav NOVOTEKSU zahvaliti, da trgovci pač ne bodo mogli izbirati slabo med dobrim, ker slabega sploh ni. NOVOTEKS nudi za leto 1969 resnično samo dobro, trgovci lahko odločajo samo med bolj klasičnim in bolj modnim vzorcem Tako se obeta tudi našemu moškemu spolu imenitna obleka. Izbral si bo lahko diskretne črte in prav tako diskreten karo, ki se druži z zrelejšimi leti. Za modo vneta in po modnih notah uglašena, srca pa bodo izbrala izrazitejše, širše črte in rjave odtenke, katerim je prilila oranžna kaplja, modre barve z asociacijo na mrzla severna morja in še nekaj prav pogumno in zelo izrazitega črtastega blaga, ki je v ne-
katerih barvah natančno tako, kakršnega si želijo mladi ljudje.«
Tako*modna kreatorka in podobno drugi. NOVOTEKSOVA prodajna služba pa je vsa mnenja iz anketnih listov kreatorjev in trgovcev zbrala na pregledni poli in ugotovila, kateri vzorci so dobili največ glasov. Ta »rang lisla« je bila neposredna osnova za proizvodni načrt za izdelavo kolekcije za pom’ad in poletje 1969. Naredili bodo 600.000 metrov blaga, največ tistega z njenimi vzorci, manj enega z manjšim šte vilom anketarh glasov, nekaterih vzorcev pa sploh ne bodo izdelovali.
Tako so v NOVOTEKSU prvič izvedli »potrošniške volitve«! Med moškimi in ženskimi dioleni je premočno zmagal vzorec BRUNO v de-zenu 31 in v dezenu 21, ki sta dobila skupaj kar 19 glasov! Med vzorci iz čiste volne je zmagal ILKO dežen 51, ki je dobil 14 glasov, med izrazito ženskimi dioleni pa je zmagala MOJCA dežen 11 z 9 glasovi.
Pot do tako presenetljivega priznanja javnosti pa tudi za tovarniške strokovnjake ni lahka, ne enostavna. Ker naša dežela v modnem svetu še nima pomembnega glasu, je treba priti najprej do vzorcev, ki jih veike zahodne modne hiše napovedujejo za prihodno sezono. Tu sta prodajna in vzorčna služba pred pomembno odločitvijo: kaj izbrati s lega pisanega travnika za okus in razmere jugoslovanskega kupca? Komerciala izbere iz inozemskih katalogov in žumalov vzorce, ki jih mora vzorčna služba razvoz-ljati, kar zadeva vrsto materiala, težo na kvadratni meter, vezavo in bar/e — ali pa na podlagi kataloga in prodajnih izkušenj pred'aga originalne vzorce.
Pokukajmo zdaj malo v delavnico mojstra za vzorce, tja, kjer nastane načrt novega blaga, ki potem v tisočih in tisočih metrih steče čez oglušujoče treskanje statev, med valjčke pošastnih strojev apre-ture in mimo natančnih oči tehnične kontrole do prodajnega pulta!
Iz temeljito obdelane in pripravljene raznobarvne preje, ki jo dobiva NOVOTEKS iz lastnih modemih predilnic, navijejo v snovalnici velike bobne osnove. Osnova je več tisoč vzporednih niti, ki bodo na statvah tekle v smeri tkanja blaga in so na snoval nem bobnu že razporejene v taki barvni lestvici, kot bodo pozneje na vzorcu. Osnovo pripravlja delavka po »raportu« desina-torja (glej slikp). V to osnovo bo čolniček na statvah vpletel prečno nit, tako kot določi s predpisom de-sina bor in — vzorec je pred vami! Enostavno, kajne? Pa vendar natančno in zahtevno delo! Ce bd čolniček napačno obšel le eno izmed navpičnih niti, bi bil vzorec pokvarjen in iz statev bi lezlo blago^— z napako! Tkanje blaga je danes pravzaprav na las tako kot pred sto in sto leti, pa vendar tako izpopolnjeno in prilagojeno hitri industrijski proizvodnji, da slučajen gost v tekstilni tovarni komaj sledi besedam razlage tekstilca.
Januarja 1969 bodo v NOVOTEKSU stekle nove, najsodobnejše statve iz Švice, za katere pripravljajo te dni novo dvorano. Računajo, da bodo blago za sezono 1969 že tkali na teh statvah. Kolikor več vlagajo v modernejše stroje in večjo proizvodnjo, toliko več časa in truda, bodo v bodoče lahko posvetili še boljši kakovosti tkanin in še večji pestrosti vzorcev.
MED BRIGADIRJI NOVOMEŠKE MDB »MAJDE ŠILC« NA NASIPU SAVE
Združuje jih ista misel: premagati reko!
V mladinskem naselju »Sedmih sekretarjev SKOJ« v neposredni bližini Zagreba živi med 1300 brigadirji tudi 77 mladincev in mladink I. novomeške MDB Majde Šilc. V tem velikem babilonu mladine z vseh vetrov Evrope ima naše sicer nekoliko okrnjeno zastopstvo 52 fantov in deklet. Organizatorji so ga okrepili še z mladimi socialisti iz Zapadne Nemčije: 25 se jih je pridružilo našim brigadirjem. V naselju teče življenje po ustaljenjem redu — razgibanem in pestrem, ki mlade ljudi ves dan zaposluje. Razen tega mo^am omeniti še delovišče, glavno točko dnevnega spopada nad 10 km oddaljenem nasipu Save, ki ga skrbno urejajo brigadirji. Delovni čas jim teče 5 ur in pol.
Brigadirje sem obiskal na nasipu. Lepo je bilo videti rjave, od sonca ožgane in prepotene mlade ljudi, ki so »rili« po humusu. Najmočnejši so hiteli in tekmovali s samokolnicami. »Norma ni ravno nizka, nočemo biti zad-
nji«, tako so mi zatrjevali brigadirji. Ustavil sem se pri vedno nasmejani in simpatični brigadirki Cvetki, ki je potožila, da je kriiia žuljev bila huda, vendar je že minila. »Roke so polne žuljev, kar nas ne moti, bodo že izginili«, je rekla bolničarka Cvetka. Pogled v desno k brigadirju Rajku, ki koplje kar z eno roko. žulj se je predrl! Najmlajši brigadir, 15-letni Benjaminček Slavko Kavčič, je kopal kot za stavo. Ne ustraši se prav ničesar! Nerazpoložena in užaloščena Marinka ni mogla za-
tajiti, da nekaj ni v redu s »temperaturo«. Tožila je, »da je vmes domotožje«. Pristavil sem: morda pa še kaj drugega? Mde najbolj popularnimi je dekle, ki nosi vodo. Njeno ime je za brigadirje nekaj, kar pomeni osvežitev, nadomestitev za vodo, ki jo izparevajo prepotena telesa.
Ko grem po nasipu, vidim povsod upognjene hrbte in velik delovni polet. Danes mora pasti rekord: včeraj je bilo 124 odstotkov, to lebdi v zraku kot nekaj, kar se mora zrušiti. Delovodja, glavna sila na delovišču, zatrju-
je: »Danas ste sigurno najbolji«!
Delo teče utečeno, kot bi delali in živeli skupaj že dolgo. Brigadirji niso skrivali tega, da se dan od dneva razlikuje in da so povsem zadovoljni! živijo v sožitju z vsemi, združujejo jih iste misli, isti cilji: premagati morajo reko in pomagati ljudem, da 'ne doživijo ponovne katastrofe.
Pri tem bodo gotovo uspeli, za kar jim bomo vsi hvaležni!
SLAVKO DOKL
Zbori volivcev o kmetijstvu
Skupščina SR Slovenije je pripravila osnutek stališč, sklepov in priporočil v zvezi z nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji. Ta osnutek je bil objavljen v eni izmed številk Kmečkega glasu. Predsednik občinske skupščine Sevnica je že imenoval poseben koordinacijski odbor, ki bo na jutrišnji seji razpravljal o konkretnih nalogah. še posebno pa o pripravah na zbore volivcev Zbori bodo v občini na se dež ti krajevnih, uradov, posebej pa v Sevnici in Krmelju, in sicer v zadnjih dneh tega ali prve dii »aslednje<gi meseca.
Na zborih bodo obravnavali predvsem kmetijstvo v dbčini, na dnevnem redu pa bo tudi razprava o »premem bi ustave SFRJ.
Brigadirji I. novomeške MDB »Majde sile« na nasipu Save pri Zagrebu neutrudno delajo, da bi obvarovali mesto in njegove prebivalce pred uničujočo stihijo
narasle Save (Foto: S. Dokl)
Velika tehnološka zmaga v BELTU
V soboto, 17. avgusta, je kolektiv tovarne Bolt praznoval novo delovno zmago. Sivo železo je prvič steklo v li to železne, z grafitom prerezane kokile in ne več v livarski pesek kot leta poprej.
Otvoritev nove tovarne ko
kilnega litja v prenovljenih prostorih starega LIČA je potekala v skromnem, delovnem, toda prisrčnem vzdušju ob brnenju kompresorjev ir} neprekinjeni proizvodnji. Navzo če goste, direktorje črnomaljskih podjetij, predstavnike
PRERAČUNAN IZZIV V ŠENTRUPERTU
Kdo ni spoštoval svobode veroizpovedi?
V začetku avgusta so v bolnišnici odpustili 73-letnega Dominika Butalo, ki je dva dni kasneje umrl. Kot preprost delavec, rudar, že predvojni pristaš levičarske delavske stranke, zadnjih 18 let pa dosleden član Zveze komunistov je bil v petek, 9. avgusta, v Šentrupertu pokopan s cerkvenim obredom. To ni bila njegova poslednja želja, saj je bil po prihodu iz bolnišnice, kjer se je dalj časa zdravil več ali manj stalno v nezavesti in ni bil priseben (til je v komi, kot pravijo zdravniki).
čeravno je cerkven pogreb želela njegova žena (a ne vsi člani pokojnikove družine), se le ni mogoče znebiti vtisa, da je bil tu vmes preračunan izziv. Dominika so vsi poznali kot trdnega človeka, ki se kot komunist ni udeleževal verskih obredov. To sta dobro vedela tudi oba duhovnika, ki sta ga pokopala. Značilno je, da sta ta pogreb vodila kar dva duhovna, čeprav spremlja rajne na pokopališče samo en duhovnik. Zato se upravičeno sprašujemo, kdo ni spoštoval svobode veroizpovedi.
Ustava in zakoni natanko govore o človekovih svoboščinah, zakon o pravnem položaju verskih skupnosti pa
določa da ne sme biti nihče na kakršenkoli način prisiljen udeleževati se verskih obredov ali drugih izražanj verskih čutev•
Cerkveni kanon določa vsem duhovnikom, kako je treba ravnati v teh primerih. Zato postavljamo nekaj vprašanj:	•
znano je, da pred vojno duhovniki Jiiso hoteli pokopavati nevernih državljanov znotraj pokopališča, med vojno pa številni protiljudski duhovniki niso hoteli pokopavati vernih partizanov. In primer iz sedanje dote: zakaj je župnik na Trebelnem letošnjo spomlad odklonil cerkveni pogreb za Tinka Straha iz Maribora, češ da ga ni poznal in ne vedel, če je obiskoval cerkvene obrede, čeprav ga je njegova žena za tak pogreb zaprosila? Zakaj je šentlovrenški župnik hotel vsiliti cerkveni pogreb Matije Zidarja iz Dolge njive? šele na zahtevo svojcev se je odstranil iz pokojnikove hiše.
Ni naš namen sejati mržnjo, toda dosledno bomo branili tudi pravice ateistov. Enako kot verni, imajo tudi neverni pravico do svojega osebnega prepričanja. To zagotavlja ustava. Zgodovina pa nas je naučila, da so strpnost, spoštovanje človekovega prepričanja in njegovega dostojanstva edina pot k miru in svobodi človeka. To je tudi duh dialoga, ki ga je treba spoštovati z ene in z druge strani.
Popolnoma razumljivo je, da je občiriski komite Zveze komunistov v Trebnjem zaradi primera v Šentrupertu sklenil posredovati pri republiški komisiji za verska vprašanja.
UREDNIŠTVO DOLENJSKEGA LISTA
Grozdje sladko -letina srednja
V vinogradih grozdje predčasno zori. Direktor bizeljske kmetijske zadruge Ferdo Šepetave meni, da je pričakovati nadpovprečno kakovost, če le ne bo deževja tik pred trgatvijo.
Po količini si vinogradniki ne obetajo ravno bogate letine. Trto je precej prizadela suša. Pozimi ni bilo skoraj nič padavin, čez leto pa jih je komaj dovolj za poljščine. Deževati bi moralo zelo dolgo, da bi vlaga' prodrla globje v zemljo. Zaradi tega so jagode na grozdih drobne.
V vinogradniških nasadih se močno poznajo posledice lanske toče, pa tudi letos jih je toča nekoliko prizadela, škodo je razen tega napravila najprej zimska, nato pa še
Sejmišča
Na novomeškem sejmišču
Na tedenski sejem v Novem mestu so kmetje pripeljali v ponedeljek, 19. avgusta, 456 prašičev, prodali pa so jih 326. Manjše prašiče so cenili od 80 do 140 dinarjev, za večje pa so zahtevali od 150 do 250 din. Kupcev je bilo nekaj več kot običajno, zato so bile tudi cene nekoliko višje.
Sejem v Brežicah
V soboto, 17. avgusta, so pripeljali na tedenski sejem v Brežice 540 prašičev, prodali pa so jih 350. Manjše so prodajali do 6 din za kg, večje pa do 5 din za kg žive teže.
Dež je le delno podrl načrte na srečanju poštnih delavcev
Mirna: Kljub slabemu vremenu je v nedeljo, 18. avg., 5. zbor delavcev PTT dosege! namen
družbenih organizacij in občinske skupščine Črnomelj ter predstavnike poslovnih partnerjev je pred vhodom v tovarno pozdravil predsednik delavskega sveta Damjan Plut. Nato je direktor BELT Vladimir Lončar, dipl. oec., v daljšem govoru opisal prehojeno pot gospodarske organizacije in nanizal vrsto lepih možnosti, ki jih ima Belt za uspešen razvoj bodočnosti.
Simbolični trak je prerezal Tone Dvojmoč, predsednik črnomaljske ObS, nato pa so si gostje ogledali neposredno proizvodnjo. Vlivati so pričeli že v petek. Vsi smo pričakovali, da bo ob začetku več težav. Ni jih bilo. Poznalo se je, da so se BEL-TOVI delavci in inženirji na praksi v juniju in juliju pri tvrdki EHD Dresden rokovanja s kokilami in z livarskimi ponvami dodobra priučili, pa tudi asistenca vzhodnonemških tehnologov je zalegla.
V soboto je proizvodnja že tekoče potekala in gostje so že videli kup kvalitetnih Ta-MOVIH zavornih bobnov, ki so se hladili v kotu.
Gostje so si nato v družbi predstavnikov BELT ogledali še staro livarno, za katere rekonstrukcijo tudi že obstajajo načrti, in veliko proizvodno dvorano v gradnji, v katero se bo iz sedanjih tesnih prostorov preselila proizvodnja gradbenih strojev. Podjetje BELT je nato gostom in poslovnim sodelavcem priredilo skromno zakusko.
JANEZ KURE
Nizki deževni oblaki so bili pravo nasprotje tistega, kar so od nedeljskega jutra pričakovali poštni delavci. Na tradicionalni peti zbor, ki je bil tokrat na Mirni, jih je zato prišlo le nekako 200, glavne tekmovalne discipline pa so zaradi dežja odpadle.
Navzlic temu pa je bil tudi ta zbor uspeha prireditev. Glavni organizator, predsednik sindikata Jože Kukec, je na hitro delno spremenil program in ga prilagodil deževnemu vremenu.
Svečani del je bil v dvorani prosvetnega društva. Direktorica podjetja tov. Dragica Rome je v nagovoru poudarila letošnje poslovne uspehe podjetja, ki je imelo 18 odst. večji dohodek/ 8 odst. večje osebne dohodke, ob tem pa manjše stroške in s tem občutno večje sklade, ki bodo po predvidevanjih leta 1970 dosegli 170 milijonov starih dinarjev. Opozorila je tudi na naloge, in ukrepe, ki so potrebni za nadaljni razvoj te pomembne službe.
Vojaki iz Cerkelj so skrbeli za zabavo in ples, za dobrote pa gostilna Kolenc in restavracija DANA. Udeleženci so si ogledali tudi prostor
pod gradom in jim je bilo žal, da niso mogli na tako lepem kraju proslaviti svojega dne.
M. L.
Teleta spet bolj poceni
V minulih desetih dneh so teletom cene spet padle. Od 7 din so se znižale na 6 din za kilogram. Kmetijska zadruga na Bizeljskem je 16. avgusta dobila od MESNINE iz Celja telegrafsko sporočilo, da odkupujejo samo teleta prvega razreda, in sicer po 6 dinarjev. V Bistrici ob Sotli in na Hrvaškem pa so odkup telet sploh ustavili. Ljudje se sprašujejo, kaj bo pozimi, če so že zdaj, sredi sezone cene tako padle, odkup pa zastal.
Bizeljski kmetje prodajajo za zakol celo plemenske svinje. Pravijo, da se jim jih ne splača rediti. Edinole pri odojkih se tokrat niso ušteli. Cena jim je zrasla od prejšnjih 5 na 5,80 din. Nihanje cen, ki ga kmet tako trdo občuti, pa v mesnicah še vedno ne pride do izraza.	Jt.
Ob kriku „Živel belogardizem”
^\TRlKON
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA • KOČEVJE«
Vpiti: »Živel belogardizem! Nema više Rankovi-ća, neče više pucati bele garde!« in podobno je obžalovanja vredno in omejeno početje, ki pa v svojem bistvu vendarle razburja ljudi in vnaša nemir ter spomin na vojne čase, ko so strasti pripeljale do tega, da Slovenec je moril Slovenca, brata.
Prav to pa je 11. julija delal 48-letni Ignac Strmole iz Srednjega Lakenca pri Mokronogu. Ljudje so se upravičeno vznemirili, kot smo o tem poročali že pred nekaj tedni. Zadeva je prišla tudi pred sodnika za prekrške.
Obtoženi Strmole se je sicer izgovarjal, da je živčen, da se je tisti dan prerekal z ženo, toda sodnik za prekrške v Trebnjem ga je vseeno obsodil na 15 dni zaporne kazni.
Obrazložitev pravi, da je takšno obujanje belogardizma huda kršitev javnega reda in miru ter družbene morale. Dejanje je
zbudilo obsodbo pri vseh poštenih ljudeh, ki cenijo mir in spoštujejo pridobitve naše ljudske vstaje.
M. L.
Obisk iz zamejstva
Konec avgusta bo na Dolenjsko prispela večja skupina rojakov iz zamejstva, članov Kmečke zveze iz Gorice in Trsta. Lani je že bil organiziran obisk iz Trsta, ki je bil zelo uspešen. Letos so se za enako potovanje in obisk zgodovinskih,\ turističnih in kmetijskih zanimivosti odločili tudi člani Kmečke zveze iz Gorice. Na Dolenjsko bodo prispeli zadnjega avgusta, obiskali pa bodo Novo mesto, Otočec in Kostanjevico. Drugi dan bodo Šli v Ljubljano, kjer se bodo us*avili na vinskem sejmu.
Prepričani smo, da bodo na Dolenjsko prispeli tudi rojaki jz Trsta, saj ob lanskem obisku niso mogli skriti prijetnih presenečenj in zadovoljstva. •
Sd
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
I
Kako ste si upali udariti po obrtnikih?
Uredništvo Dol. listal
Pišem Vam z ogorčenjem in jezo: kako ste prikazali obrtniJce pretekli teden na dveh straneh vašega zanimivega časnika? Ko sem bral, so se mi zazdeli kot največji prestopniki, prepričan pa sem, da tudi vi veste, da bomo samo s konkurenco, z dobro postrežbo in s pridnostjo dosegli v Jugoslaviji potreben napredek. Vem tudi, da ste ponovno pisali o delu z za-sebnimi proizvodnimi sredstvi in da je Dolenjski list pravilno prikazoval, kakšno vlogo ima obrt tudi v sodobni socialistični družbi.
Obrtnik po navadi ne vrže orodja v kot, ko bije ura dve popoldan — tako pa delajo mnoga so-
cialistična podjetja. Mnogi družbeni obrtniški obrati niso prav nikakršen zgled v natančnosti, solidnem delu in zanesljivosti, kar pa je hkrati spet odlika mnogih, a ne vseh naših zasebnik obrtnikov. Mislim, da bi si novomeška občina s tako sposobnimi obrtniki, kakor jih nedvomno precej ima, lahko gospodarsko še precej bolj pomagala, kot si pomaga z njimi doslej. Seveda pa je treba vso stvar tudi z davčne plati gledati povsem drugače, živim v kapitalistični državi, pa bodite prepričani, da plačujem davek tu veliko bolj pošteno kakor obrtniki (in še kdo) v Jugoslaviji• Tu je obdavčen vsak frank mojega osebnega dohodka, za vsak
moj dohodek pa država tudi natančno ve. Mnogi obrtniki pri vas doma računov ali sploh »e poznajo ali pa jih naročniku nočejo dati, hitro pa spravijo v žep znesek, ki je večji ali manjši, včasih res ugotovljen kar »m lepe oči«. Zato mislim, da bi moral novi davčni sistem te stvari bistveno spremeniti in vpeljati red v odnose družbe do zasebnih obrtnikov.
Morda ste ta namen članka o obrtnikih prejšnji teden premalo podčrtali. Zdi se mi. da bo samo rešitev in hkrati korist za vse občane, ki bodo vedno potrebovali usluge številnih obrtnikov. Strinjam se pa (ker to vem iz lastne prakse) z oceno, da je med obrtniki
marsikak špekulant in masten zaslužkar, zaradi česar pade senca na številne poštene obrtnike.
Inž. P. ž. začasno na delu v Švici
Zelena opojnost „Rožnate Marije11...
članek pod tem naslovom je 25. julija 1968 objavil Marjan Bauer, »takozvani novinar Dela« (kot se je nekje predstavil) in je v njem prav po svoje opisal življenje v taboru novomeškega »Partizana« na Valeti pri Portorožu.
Vsebina sestavka in način, ki ga uporablja pisec, me je pripravil do tega. da napišem nekaj pri-pomb.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da je komurkoli dana možnost blatenja ljudi po javnih sredstvih obveščanja, brez dokazov, brez kontrole. Izgovor, da je pisec odgovo-ren za svoja izvajanja, je v takem primeru res jalov. Prav lahko je namreč vreči madež na človeka; tudi opravičilo ga irdbriše le s pridržkom.
Ni moj namen ugotavljati resničnost navedb v sestavku. Življenje v taboru cenim le po tem, da so se vsi otroci vrnili iz Valete zdravi in zadovoljni, to pa smo tudi želeli, ko smo jih tja poslali, želim pa opozoriti, da je članek poln nedokazanih podtikanj, dvo. mov in obtožb. Med njimi so tudi taker ki lahko zahtevajo kazenski pregon krivcev. Jasno pa je, da jih nihče ne sme nekaznovano ob-javljati, dokler niso sodno ugotovljene.
Tabor na Valeti obstaja že celo desetletje. Vsako leto se ga ude-leži veliko število otrok različne starosti. V veliki večini se vedno zadovoljni vračajo. Verjetno so starši teh otrok prvi, ki imajo
pravico odločati, komu jih zaupajo in kam gre denar, ki ga plačajo za tabomino. Odkrito moramo priznati, da so denarni prispevki za tabor iz drugih virov zelo skromni ali pa jih sploh ni. Ta-bornina je za današnje razmere smešno nizka in upam, da je nihče ne želi povečati zaradi evidence in kontrole. Nikoli ni bilo slišati pritožb. Razumljivo pa je, da se morajo udeleženci tabora podrediti enotni disciplini in skupnim interesom. Tudi starostne razlike tega ne smejo rušiti; za uveljavljanje osebnih ambicij in želja tu ni prostora. To pa mora biti že prej jasno vsakomur; zato se ne bi smel udeležiti tabora tisti, ki mu je težko spoštovati veljavni red. Vsakdo ima možnost drugje uveljaviti svoje osebne želje, neodgovorno pa je uporabiti njihovo neizpolnitev kot orožje kritike.
Omenim naj še nekatere izjave odgovornih ljudi, ki so piscu povečale obseg članka. Zanimivo bi bilo izvedeti, če je tem ljudem sploh jasno, kdo je postavil tabor, kdo v njem dela, ga vzdržuje, financira itd. Koliko so v letih njegovega obstoja zanj prispevali vsi tisti »lovci na čarovnice«, ki delajo danes naenkrat tako zaskrbljene obraze nad »nezaslišanimi« dogodki v taboru na Valeti? Koliko so prispevali za razvoj telesne kulture v Novem mes-tu? Zakaj se ne vprašajo, čemu vodijo tabor vedno eni in isti ljudje, čemu vodijo ure teles-
ne vzgoje vedno tudi prav isti ljudje? Prav gotovo zato, ker so edini pripravljeni nesebično delati, za svoj trud pa so nagrajeni z blatenjem!
Sicer pa omenjene izjave le predstavljajo javnosti tiste, ki so jih dali in ne potrebujejo komen. tarja.
Ne želim svojega mišljenja vsiljevati drugim, kot si je to dovolil tov. Bauer, ko ga je prenesel na »skoraj vse« Novoineščane. Govoril pa sem z mnogimi ljudmi, ki poznajo voditelje tabora in njihovo delo. Vsi brez izjeme so ogorčeni nad • neumestnim pisanjem člankarja."
Upam, da je tov. Bauer res samo »tako zvani novinar« Dela, . kljub temu pa bi rad njemu in vsem tistim, ki so mu omogočili objaviti sestavek, povedal samo tole:
»Škodovali ste vsem tistim otrokom, ki so leto za letom v svojem prostem času vedno z veseljem prihajali na strokovno vode. ne ure telovadbe, pridno vadili in se veselili skupnih uspehov. Radi so se vedno znova udeleževali tudi taljora na Valeti. Verjetno pa ima tudi človeška neprizadetost svoje meje, zato bodo tisti, ki delajo, raje odstopili svoje nehvalež. no mesto velikim govornikom. Tako se žal pogosto zgodi in v miru bomo lahko pričakovali rezultate« Inž. MARJAN KLIIAR Novo mesto.
Kettejev drevored 33
Kdo naj popravi most čez Sotlo: Slovenci ali Hrvatje?
Leto dni	je	minilo, odkar	kov in razmišljali	ali bi peso se pred	mostom čez Sotlo	ljali čezenj ali ne.
na cesti Bizeljsko—Klanjec	Takrat so se deske samo
ustavili prvi šoferji tovornja- majale. Zdaj pa polomljena
ograja grozi, da bo vsak čas zgrmela v Sotlo. Nepritrjene deske se nevarno vzdigujejo, če kdo stopi ali zapelje nanje. Več tovornjakov vsak dan pripelje do mostu in	ko šoferji
vidijo, v kakšnem	stanju je,
se odpeljejo nazaj!	Tudi turisti, ki želijo po tej	cesti priti
na Hrvaško, so presenečeni nad tako malomarnostjo. Toda čigava malomarnost je to? Na Hrvatskem pravijo: »Naj ga popravijo Slovenci, saj vozijo čezenj.« Slovenci pa se jezijo, zakaj ga ne popravijo Hrvatje.
Ali se bo morala res pripetiti nesreča, da bodo začeli most popravljati? Razne komisije sO si most že večkrat ogledale. Toda kaj, ko ostane vedno samo pri ugotovitvi; »Treba bi ga bilo popraviti.« Nekdo je hotel popravilo mostu pospešiti in je ponoči odstranil dve deski. Vendar so prinesli druge, tako da lahko pešci hodijo čezenj.
Kdo ve, ali bo prihodnjo turistično sezono bolje?
META MALUS Orešje 28 Bizeljsko
Kje so prosvetni delavci iz Črnomlja?
članek, ki je izšel pod tein naslovom v eni zadnjih številk Dolenjskega lista, je vzbudil med prosvetnimi delavci precej ogorčenja, če bi bil dopisnik pošten, bi napisal tudi to, da je kolektiv osnovne šole v Črnomlju podporni član RK Slovenje, za kar je prejel diplomo od RK. prepričani smo, da birokratski način pridobivanja članov katerekoli organizacije, ki se odraža v časopisni kritiki, ne more imeti uspeha.
Vsak član, ki je sodeloval pri Rdečem križu ve, da so prosvetni delavci prav v tej
Še nekaj vprašanj o odnosih do športa in teiesne vzgoje v Novem mestu
Članek v Delu o »rožnati Mariji« iz Partizanovega tabora na Valeti je, kakor je videti, precej razburil duhove v Novem mestu in tudi po Sloveniji, saj se mi večkrat dogodi, da me prijatelji vprašajo, kako je bilo v taboru in kaj je privedlo pisca in intervjuvance, da so dbjavili svoje misli na tak način in na takem mestu Vzroka verjetno ne bo mogoče ugotoviti na drug način, kot da bodo družbeno-politične organizacije v Novem mestu, pod katerih pokroviteljstvom je Partizan, hitro in učinkovito raziskale to zadevo in pojasnile vzroke za tako pisanje. Sicer pa je to njihova stvar in mislim, da bodo imele dovolj moči in hrabrosti, da zaščitijo oziroma kaznujejo vod\‘vo, kolikor Je bilo (ali pa ni bi. lo) krivo.
Kljub temu, da je pisec članka sode. lavec Dela, je naš meščan, zato bi mu tudi Jaz postavil nekaj vprašanj, hkrati pa bi rad vprašal tudi intervjuvance in upam, da ml odgovorov ne bodo kratili.
■ Tovariš Bauer, rad bi, da mi, v
■ kolikor boste ta članek prebrali, od-
■ govorite sledeče:
— kako to, da v članku niste napisali, da so pionirke rodno enkrat na dan v taboru vadile ritmiko in talno telovadbo pod vodstvom tresnerkn Iz Tržiča, ki je bila nalašč za to poklicana, da jih pripravi na bližajoči se dvoboj s pionirsko reprezentanco Bratislavo;
— kako to, da se nikdar niste oglasili v tolovadntci, da bi opisali delo, ki ga to »moralno pokvarjeno vodstvo« opravlja brezplačno s približno sto novome£-kimi otroki vseh starosti;
— kako to, da se niste oglasili ln napisali člankov o tem, da so pionirke pod vodstvom teh »moralno dvomljivih vo-
diteljev« osvojile drugo mesto na republiškem tekmovanju v orodni telovadbi in di se s takim uspehom ne more že precej let- pohvaliti nobena športna ekipa v Novem mestu;
— kako to, da niste napisali, da je pionirka Anita Gajič osvojila lansko in letošnje leto pionirsko prvenstvo v orodni telovadbi;
— kako to, da niste napisali, da se še nikoli ni predsednik Partizana ali kdorkoli iz vrst Ob ZTK oglasil v telovadnici in si ogledal dek> teh »moralno dvomljivih« ljudi;
— kako to, da niste poiskali mnenja vseh taborečih? Ce vam ga je kratila voditeljica tabora, saj bi taboreče o tem lahko vprašali na večernem zboru, kateremu ste tudi prisostvovali;
— kako to, da niste objavili v vašem listu odgovora taborečih, ki so vam ga s podpisi poslali na vaše uredništvo in še vedno čakajo	na	objavo;
— kako to,	da	ste začeli	pisati	članek
▼ stilu, zrelem za Interpol, in ga nadaljevali s takim napadom na moralo in na poslovanje vodstva;
— kako to,	da	ste lahko	pisali	o »vojaški vzgoji«,	hkrati pa o uživanju mari-
huane?
Upam, da mi boste bolj natančno odgovorili, kakor ste to uspeli odgovoriti v vašem dnevniku profesorju Trohi. Poskrbel bom tudi, da boste današnji Dolenjski list prejeli in upam, da boste članek tudi prebrali.
■ Tovariš Petrič, tudi vas bi zaprosil,
■ da mi odgovorite tole:
— ali ste razmišljali, ko ste dali tak intervju, da ste s tam tovarišici Kovačevi rekli Javno pred celo Slovenijo, da si prilašča hrano, kar smatram, da je najnižja oblika tatvine;
— kako to, da že leto in pol itfste skli-call nobenega sestanka odbora društva, kjeff bi se sploh lahko pogovarjali o vašem delu in delu voditeljev tabdra;
— kako to, da vas večina naših članov sploh ne pozna, če pa ste naš predsednik; ali morda menite, da ste se s takim delom že sami izključili iz društva in da ste sposobni le še za blatenje ljudi, ki so še ostali društvu zvesti?
— Kako to, da ste lansko leto na dvoboju z Bratislavo do zadnjega dneva trdili, da boste sodelovali, potem pa ste odšli na morje in pustili organizatorje na cedilu, ne da bi se kadarkoli opravi, čili za to?
— Kako to, da postopkov vodstva tabora, če ste jih opazili, niste javili pristojnim organom;
■ Tovariš Romih, mislim, da je čas,
■ da tudi vas .javno vprašam o vašem
■ delu v ObZTK, da se ne bova spra-
■ sevala samo na raznih sejah odborov
■ in komisij, kjer nenehno u ko ta vi ja -
■ mo padec športne dejavnosti v No-
■ vem mestu:
— povejte mi, kako to, da kot plačani sekretar občinske zveze za telesno kulturo nikoli ne obiščete vodnikov in telovadcev Partizana in da kljub temu lahko dajete odgovore na vprašanja novinarjev o delu društva:
— odgovorite mi, kako to, da ničesar ne ukrenete za dvig športa v Novem mestu in okolici, saj dobite primemo plačo, šport pa nenehno pada;
— kaj nameravate storiti, ko bo večina panog svojo dejavnost opustila? Ali smatrate, da bo ObZTK takrat še potrebna?
. — Doklej mislite samo govoriti, pisati zapiske in analize ter dajati intervjuje in nič konkretnega delati?
■ Tovariš Grašič, vam lahko povem
■ le to, da sem ae zanimal in ugoto-
■ vil, da društvo ni prejelo nikakršne
■ dotacije za taborjenje in o tem ni-
■ »te nikoli razpravljali, v intervjuju
■ pa ste to kljub temu omenili.
Bralcem dajem v raamislok le to: kako
je mogoče prehraniti enega tel o vadečega mladinca ali mladinko v letoviškem kra-. ju s 14 novimi dinarji in se pri tem še okoriščati?
Upam, da mi bodo vsi vprašani odgovorili na postavijo!* vprašanja, hkrati pa prosim, da se še drugi kakorkoli prizadeti občani oglasijo in povedo svoje mnenje, ki bo lahko pomagalo razjasniti razmere v taboru in v Športnem življenju v Novem mestu.
STAVKO VIDMAR Mestne njive XII, Novo mesto
organizaciji veliko pomagali. Sodelovali so pri vseh proslavah od osvoboditve dalje in pomagali pri nabiralnih in drugih akcijah.
Mislim, da je prav zasluga prosvetnih delavcev, da so zbrali skupno z učenci za onkološki inštitut (z obveznicami za skopsko posojilo) 2.350 din. Razen tega so razpečevali skupno z mladino srečke za pohod ob žici okupirane Ljubljane, osnovna šola v Čr-nomlju pa je dobila tudi pohvalo in nagrado glavnega odbora ZZB NOV za najbolje organiziran sprejem kurirčkove pošte. Sodelovali smo še pri sprejemu Titove štafete in pri večini proslav in akcij v mestu.
Na šoli smo imeli tudi akcijo za Župančičevo bralno značko, v kateri je, sodelovalo 188 učencev. Tudi v to smo vložili veliko truda.
Zelo široko je bila zastavljena izvenšolska dejavnost. V okviru mladinske organizacije je bilo organizirano poklicno usmerjanje. Mladinci so pripravili igrico »Mačeha in pastorkaa ter z njo gostovali v več krajih. Od občinskega sindikalnega sveta so za to igrico prejeli diplomo, izkupiček od predstav pa so porabili za šolski izlet. Prosvetni delavci so vodili naslednje krožke: folklornega v treh skupinah, športnega tudi v treh skupinah, tehničnega, namiznoteniškega, gospodinjskega, kemijskega, prirodoslovnega in pevskega s tremi zbori. Vsa ta dejavnost je bila plod prizadevanja šolskega kolektiva, ki za to delo ni prejel nobene nagrade. Vse delo je bilo brezplačno. Veliko dela in truda je bilo vloženega in mislim, da v čr nomlju ni kolektiva, ki bi se lahko pohvalil s tako obšir. nim delom, odvisnim samo od dobre volje in požrtvovalnosti.
Na šoli je tudi 327 učencev, ki so se vozili v Solo. Vsi so bili zajeti v 9 varstvenih oddelkov t katere so vodili prosvetni ‘delavci poleg redne zaposlitve in so jim vzeli na dan po 1 do 3 ure časa. Prosvetni delavci so med mladino razširjali tudi mladinski tisk in literaturo. Pevski zbor st je prijavil m republiško
tekmovanje in kot edini iz tega predela častno zastopal Belo krajino. Gostoval je tudi v Metliki, Semiču in priredil samostojen koncert v Črnomlju.
Ob koncu šolskega leta je priredila šola telovadni nastop. Ob tej priložnosti so bili pohvaljeni učenci, ki so se odlikovali pri učenju, izven-šolslcem delu ali pri pomoči sošolcem. Menim, da zaslužijo vse priznanje tovarišice, ki poučujejo telesno vzgojo, ker so nastop tako lepo pripravile. Povsod tu so bili prosvetni delavci, ki jih je dopisnik videl ali pa ni hotel videti.
In ko smo ob koncu šolskega leta pregledali svoje delo, smo ugotovili, da je bilo zelo plodno tako v izvenšolskt dejavnosti kot pri učnem uspehu, ki se je od lani popravil. Po ustaljeni krajevni praksi nismo pričakovali priznanj, kritika pa nas je presenetila in se sprašujemo, če smo pod strogim očesom kritika samo s slabe strani. Ali ni toliko pozitivnih dejanj, da majhen spodrsljaj utone v njih?
Ob koncu se sprašujemo, zalcaj se ni prizadevni odbor-nik RK, ki mu je toliko do pridobivanja novih članov, obrnilo na šolo za pojasnilo. Menimo tudi, da osebna gledanja do določenega sloja občanov ne bi smela biti povod za pisanje podobnih člankov, če hočemo, da bo kritika uspešna.
ANDREJ PETEK, Črnomelj
PRIPIS UREDNIŠTVA; v natanko 18 vrstic doilgii vesti (ne članku), ki je vzbudil toliko ogorčenja, nismo z ničimer kritizirali ali zanikali obširnega in priznanega dela prosvetnih delavcev z mladino, pri proslavah, nastopih itd. Zapisali smo le, da med številnimi občani, ki so v akciji občinskega odbora RK v Črnomlju pristali na podpor, no članstvo s pristopnino 10 din (Iz svojega žepa), ni bilo nobenega prosvetnega delavca. To dejstvo pa tudi v zgornjem obširnem odgovoru ni ovrženo.
Uredništvo Dol. lista
■ ŠEST AKTUALNIH VPRAŠANJ OKROŽNEMU JAVNEMU TOŽILCU ■ ŠEST AKTUALNIH
Dolžnost nas vseh
p*?':	'
m®® ■
WSm
Pred dnevi smo zaprosili okrožnega javnega tožilca v Novem mestu, tovariša Jožeta Peterco, za sodelovanje v naših prizadevanjih pri obravnavi družbeno ekonomskih in političnih odnosov, o katerih govore smernice, ki so jih sprejeli na skupni seji predsedstva in izvršnega komiteja centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije 9. junija letos in so bile objavljene tudi v DELU 15. junija 1968. Izvajanje reforme večkrat ovira razen objektivnih težav tudi kršenje socialistične morale in družbenih odnosov sploh. Bralci nas v pismih sprašujejo, zakaj ostajajo krivci nekaznovani in priznati moramo, da jim večkrat nimamo kaj odgovoriti. Malo pa jih je, ki bi zakonodajo in sodno prakso vsaj toliko poznali, da bi vedeli, kaj je v naši družbi njihova dolžnost. Malo je takih, ki so javno vprašali, zakaj je ta in ta zakon tak ali tak; malo je tudi takih, ki bi svojega zveznega poslanca pobarali, zakaj je dvignil roko v ljudski skupščini za tak ali drugačen »slabokrven« zakonski predpis, pa naj bo s področja davčne službe, politične odgovornosti pokojninske zmešnjave ali kje drugje.
Tako tudi ni čudno, da ljudje na splošno skoraj ne poznajo načel naše kaznovalne politike, ki je od srednjega veka le naredila korak naprej in tatovom ne seka več rok, niti ne sežiga čarovnic na grmadah! Danes je že odvzem prostosti tako hud udarec za človeka in njegov življenjski napredek, da duševno zdrav in povprečno razgledan človek težko tvega večletno ječo zaradi sorazmerno majhne gmotne koristi. Zaprosili smo tovariša tožilca, da nam v uvodu na kratko pojasni tudi načela naše kaznovalne politike.
Namen našega razgovora pa je tudi opozoriti vse občane, kakšna je njihova dolžnost, če vedo za kaznivo dejanje. Najlaže, hkrati pa tudi najbolj nepošteno in podlo je za vogali šušljati o gromozanskih goljufijah, izkoriščanju položaja in bogatenju. Dolžnost vsakega državljana Jugoslavije je, , da vsako kaznivo dejanje prijavi tožilstvu; če premalo ve, pa naj bo raje tiho in naj najprej sebi izpraša vest. Obrekovanje je metoda tistih, ki hočejo skriti svojo umazanijo!
Kaj lahko pričakujemo od javnega tožilca v današnjem položaju — Tožilstvo lahko dela popolnoma samostojno in brez vplivov na svoje odločitve! — Odnos občin do naših tožilstev: komu to najbolj prav pride? — Tožilstvo obravnava tudi nesposobnost odgovornih ljudi, vendar tožilec ne pričakuje, da nas bo to spametovalo. — Odločitev sodišča mora temeljiti na dokazih! — Bogatenje obrtnikov tudi letos priznano in potrjeno od naših občinskih mož — Kaj je s politično in družbeno odgovornostjo? — Ni nam še jasno, kdo komu krade, če krade v svoji tovarni!
1	Kakšne so vloga, pristojnost, dolžnosti in možnosti javnega tožilstva? Koliko lahko okrožno javno tožilstvo na našem področju sodeluje pri izvajanju smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ? AU ima tožilstvo glede na specifični položaj v naših občinah kakšne težave pri izvajanju svojih nalog?
Javno tožilstvo je poseben organ, katerega osnovna dejavnost je pregon storilcev kaznivih dejanj in gospodarskih prestopkov. Na tem po dročju je javno tožilstvo pristojno, da podaja zahteva za uvedbo kazenskega postopka pred sodišči za vsa kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti ali na predlog, da vlaga obtožnics in obtožne predloge, sodeluje v preiskavi, zastopa obtožbo, vlaga pritožbe in sodeluje v pritožbenem postopku. Na področju odkrivanja javno tožilstvo skrbi za odkrivanje kaznivih dejanj in njlhcv.h storilcev. V pristojnost javnega tožilstva spada tudi upora ba drugih, z zakonom dolo čemih ukrepov za enotno uporabo zakonov in varstvo zakonitosti. Med temi ukrepi se najpogosteje uporablja zahteva za varstvo zakonitosti kot izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče vložil: zoper pravnomočno upravno ali sodno odločbo, s katero je bil kršen zakon. Pri opravljanju svoje dejavnosti javno tožilstvo tudi spremlja in proučuje družbene pojave in odnose ter o svojih ugotovitvah in zapažanjih lahko ob/ešča pristojne organe in organizacije ter jim daje predloge za odpravljanje posameznih nepravilnosti in drugih za družbo škodljivih pojavov.
V	zvezi s tem želim povedati, da imajo ljudje pogosto dokaj napačna mnenja o pooblastilih javnega tožilstva.
Od njega večkrat pričakujejo tudi take ukrepe in intervencije, za katere nima nobenih pooblastil. To navajam 'zaradi tega, ker je tudi v tem času slišati mnenja, da bo sedaj javno tožilstvo tisto, ki bo napravilo red na področju neupravičenega bogatenja in drugih pojavih, ki so predmet družbene kritike. Pri tem ljudje večkrat ne vedo, da javno tožilstvo po sedanji ureditvi ni enako javnemu tožilstvu izpred leta 1954, ki je imelo budi upravni nadzor in celo vnsto drugih, zelo širokih pooblastil. Sedanje naloge in pooblastila javnega tožilstva so določena z zakonom in omejena v glavnem le na kazenski pregon, na vlaganje izrednih pravnih sredstev ter na spremljanje družbenih odnosov in opozarjanje na negativne družbene pojave.
V	okviru tako določenih pristojnosti javno tožilstvo že sodeluje pri izvajanju smernic predsedstva in IK CK ZKJ s tistimi pravnimi sredstvi in ukrepi, ki jih v okviru svojih pooblastil lahko uporablja. Tako bo med drugim tudi v bodoče še bolj pozorno spremljalo in proučevalo družbene odnose in pojave ter o posameznih, družbi škodljivih pojavih obveščalo pristojne organe in organizacije, pri čemer pa pričakujemo, da bodo o takih obvestilih in predlogih pristojni organi tudi razpravljali in ukrepali, kar se doslej žal ni vedno dogajalo. Pri tem ne omenjam posebej tistih ukrepov in op-, ravil iz področja kazenskega pregona, ki jih javno tožilstvo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, že tako tekoče opravlja. Na področju odkrivanja kaznivih dejanj pa je javno tožilstvo organa odkrivanja že opozorilo na nekatere pojave, ki jih bo potrebno preveriti in ugotovita, ali se za njimi morda ne skrivajo tudi kazniva dejanja. V tem pogledu javno tožilstvo tesno sodeluje zlasti z organi za notranje zadeve.
Javno tožilstvo je poseben organ, katerega naloge in pri-
stojnosti so določene z zakonom. Pri opravljanju svojih dolžnosti niti okrožno tožilstvo niti občinski javni tožilstvi doslej niso imela kakih težav, vsaj ne v tem smislu, da bi kdo oviral njihovo de-
lo	ali poskušal vplivati na njihove odločitve in ukrepe.Pri njihovem delu pa se pojavljajo težave druge vrste- Pri tem mislim na neurejeno financiranje redne dejavnosti obeh občinskih javnih tožilstev v Novem mestu in Brežicah. Obe tožilstvi imata finančne težave. Pri tem je zlasti javno tožilstvo v Brežicah v zelo kritičnem položaju, kar že povzroča motnje v njegovi dejavnosti. Da so sredstva tega tožilstva res nezadostna, dokazuje tudi podatek, da je pošta zaradi neplačanih računov za telefonske storitve temu tožilstvu v avgustu letos celo odklopila telefon. — Pri tem se je težko znebiti občutka, da se v takem odnosu občin do njihovih obveznosti glede financiranja redne dejavnosti javnega tožilstva v Brežicah kaže tudi podcenjevanje pomena in vloge tega organa.
2	Koliko je bilo letos vloženih prijav proti posameznikom in organizacijam zaradi kaznivih dejanj iz področja gospodarskega kriminala, kot so n. pr. neupravičeno bogatenje, izkoriščanje položaja in privilegijev, neupoštevanja ustavnih in samou-pravljalskih pravic, nevestnega gospodarjenja itd? Koliko je bilo uvedenih postopkov proti tem krivcem? Ali so med obravnavanimi kazenskimi zadevami tudi primeri, ko je do gospodarske ali družbene škode prišlo zaradi nesposobnosti posameznikov?
V	I. polletju 1968 so bile vsem trem javnim tožilstvom v Novem mestu in Brežicah prijavljene 103 osebe zaradi
suma, da so storile kazniva dejanja, ki jih uvrščamo v kategorijo gospodarskega kriminala. Najpogostnejše so prijave, ki se nanašajo na kazniva dejanja nevestnega gospodarskega poslovanja, nedovoljene trgovine, zlorabe uradnega pložaja iz koristoljubnosti ter poneverbe in neupravičene uporabe družbenih sredstev. Poleg teh je v istem obdobju bilo prijavljenih zaradi gospodarskih prestopkov 44 gospodarskih organizacij in 48 odgovornih oseb. Med temi prijavami pa prevladujejo zadeve, ki se nanašajo na kršitve predpisov o kakovosti živil. V istem času je bi-
lo	pred okrožnim in občinskimi sodišči zaradi kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala obtoženih 51 oseb, medtem ko zoper 49 oseb, ki so osumljene taikih kaznivih dejanj, predhodni postopek še ne teče.
Med obravnavanimi kazenskimi zadevami so tudi taki primeri, ki očitno kažejo, da je do premoženjske škode prišlo zaradi slabega gospodarjenja in nesposobnosti odgovornih oseb.. Tako je v postopku, ki teče zoper bivšega direktorja in zoper štiri odgovorne osebe podjetja KOVINA Bizeljsko ugotovljeno, da je prišlo podjetje v stečaj zaradi skrajno nemarnega gospodarjenja teh oseb, kar je imelo za posledico okrog 70,000.000 S-din čLste izgube. Tudi v kazenskem postopku zoper bivšega direktorja KZ Krmelj je bilo ugotovljeno, da je prišla zadruga v stečaj zaradi nevestnega gospodarjenja. Iz prijave zoper bivšega direktorja in druge tri odgovorne osebe podjetja LEPIŠ Suhor izhaja, da so z nevestnim gospodarjenjem in s prikrivanjem dejanskega stanja povzročili za okrog 90,000.000 S-din izgube.
Podobnih primerov nastan-* ka premoženjske škode kot posledice nesposobnosti in nevestnega gospodarjenja bi lahko iz prakse še našteval. Kljub tako dragim izkušnjam, ki bi vse nas morale že spa-
Načela naše kaznovalne politike
Večkrat slišimo, da so sodišča pri kaznovanju storilcev kaznivih dejanj preveč_obzima in premila. Kaj menite Vi o tej kaznovalni politiki in katera so temeljna načela, po katerih sodišča izrekajo kazni?
Temeljna načela kaznovalne politike so določena v 3. členu kazenskega zakonika. Po teh načelih je namen kaznovanja: preprečevati družbi nevarno delovanje; preprečevati kazniva dejanja storilcu in ga poboljšati; vzgojno vplivati na druge, da ne bi delali kaznivih dejanj ter vplivati na razvoj morale in družbene diiscipline.
Veljavni sistem kazenskih sankcij ter varnostnih in vzgojnih ukrepov temelji na dognanju, da kriminalitete kot družbenega pojava ni mogoče odpraviti samo z represivnimi In zastreševalnimi ukrepi. Zaradi
tega družba v boju zoper kriminaliteto uporablja tudi preventivne ukrepe, predvsem pa si prizadeva odpravljati vzroke in pogoje, v katerih in zaradi katerih se pojavljajo najrazličnejše oblike kriminalne dejavnosti, vzgaja občane in razvija njihovo socialistično zavest ter si prizadeva, da bi se ustvarjalna dejavnost vsakega posameznika razvila v pozitivni smeri. Iz teh razlogov tedaj tudi uporaba kazenskih sankcij temelji na humanih načelih socialistične družbe. Razen smrtne kazni, ki sc Izreka zelo redko in le za najhujša kazniva
dejanja, so vse ostale kazenske sankcije po vrsti, višini in trajanju prilagojene temu, da omogočajo storilcu poboljšanje.
Kazen, če je prostostna, naj storilca za določen čas izloči iz družbene sredine in s tem zavaruje družbo pred njegovimi nevarnimi dejanji, sicer pa naj na njega vpliva, da pe bo poboljšal. Temu cilju je prilagojen tudi ves sistem izvrševanja prostostnih kazni, ki prav prevzgoji delinkventov daje največji pomen. Končno pa kaznovanje tudi vzgojno vpliva na ostale občane, jih odvrača od kaznivih dejanj ter utrjuje in razvija socialistično moralo Jn družbeno disciplino.
Po navedenih načelih sodijo in izrekajo kazni tudi sodišča iz območja tega okrožnega javnega tožilstva. V zvezi s tem želim poudariti, da so sodišča samostojni družbeni organi, ki sodijo in izrekajo kazni po zakonu. Le višje sodišče je pristojno, da v postopku, ki je predpisan z zakonom, ocenjuje, ali je konkretno odmerjena kazen v skladu z namenom kaznovanja ali ne. Zaradi tega tu^H ne želim ocenjevati
dela sodišč na področju kazenskega sodstva. Kot predstojnik organa, katerega temeljna dejavnost je kazenski pregon in ki v tem svojstvu spremlja kaznovalno politiko sodišč, smatram, da so kazni, ki jih ta sodišča izrekajo, na splošno primerne in ob upoštevanju načela individualizacije tudi dovolj stroge. Menim, da nimajo prav Usti, ki trdijo, da sodišča izrekajo premile kazni. Taki očitki so največkrat iznešeni pavšalno, brez poznavanja vseh okoliščin, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in njegovega storilca.
Za nekatere vrste kaznivih dejanj pa so sodišča v zadnjih letih svojo kaznovalno politiko celo poostrila. To velja predvsem za tista dejanja, ki so naperjena zoper občane, njihovo osebnost, telesno integriteto, svobodo in njihove pravice. Storilcem takih kaznivih dejanj sodišča izrekajo strožje kazni, kar je po mojem mnenju tudi pravilno. V socialistični družbi je največja dobrina človek, ki mu je potrebno nuditi največjo zaščito pred napadi na njegovo osebnost.
VPRAŠANJ ■ ŠEST AKTUALNIH VPRAŠANJ OKROŽNEMU JAVNEMU TOŽILCU ■ ŠEST
je prijavljati kazniva dejanja!
metovati, pa nisem prepričan, da sc ta oblika gospodarskega kriminala ne bo več pojavljala. Dokler odgovornih in strokovno zahtevnih poslov v delovnih organizacijah ne bodo opravljali strokovno sposobni ljudje, dotlej se bodo pojavljali tudi primeri nevestne- mo odpravili, ga poslovanja z vsemi škodljivimi posledicami, ki vodijo do izgub, prisilnih uprav in stečajev. — Primer INISA Novo mesto je v tem pogledu nedvomno dovolj poučen primer.
jemo s pomanjkljivostjo pravnega sistema in prepočasnim ukrepanjem zakonodajnih organov.
Največ negativnih pojavov lahko v tem času najdemo na področju pridobivanja dohodka. Pridobivanje visokih in neobdavčenih dohodkov nekaterih obrtnikov ter njihovo naglo bogatenje na račun družbe se prav gotovo hudo protivi socialistični morali. Taki primeri so upravičeno deležni ostre družbene kritike in družbene obsodbe, žal je dosedanji davčni sistem sam omogočal tako bogatenje, kar so posamezniki tudi s pridom izkoristili. Talkih primerov doslej ni nihče prijavljal niti kazensko preganjal zaradi tega, ker so občine skoraj vse obrtnike uvrstile med pavšaliste, s tem pa davčnim organom praktično odvzele možnosti, da bi lahko kontrolirali njihove dohodke in jim odmerjali prispevke, in davke po dejanskem dohodku. Da ne bi na tem mestu ponavljal vsega tega, kar se na področju pridobivanja dohodkov in neopravičenega bogatenja dogaja, naj opozorim na prispevek, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu dne 15 . 8. 1988, v katerem novinar podrobno opisuje probleme in pojave iz tega področja.
Pri tem pa želim povedati, da se bojim, da se bomo s temi negativnimi pojavi verjetno ukvarjali tudi še v prihodnjem letu. To trdim zaradi tega, ker je4 n. pr. občina Novo mesto, to pa so v večjem ali manjšem obsegu napravile tudi druge občine, kljub priporočilu Skupščine SRS za vodenje politike prispevkov, davkov in taks z dne 13. 2. 1968, ki izrecno priporoča občinam, da ne sklepajo z obrtniki sporazumov o prispevni stopnji, tudi za leto 1968 skoraj vse obrtnike, med njimi tudi tiste, ki so imeli v preteklem letu tudi po 100,000.000 Sdin prometa, oprostila vodenja poslovnih knjig,
rijev je po mojem mnenju kaznovalna politika sodišč na področju gospodarskega kriminala primerna in na sploš-šno tudi dovolj stroga. Pri tem ponovno poudarjam, da samo s kaznovanjem tudi gospodarskega kriminala ne bomo odpravili.
4	Ali lahko navedete nekaj konkretnih primerov kršenja zakonskih predpisov s področja socialistične morale, ki jih ni nihče preganjal ali vsaj ne prijavljal?
Kako je s primeri POGREBNI ZAVOD NOVO MESTO, TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE, LEPIŠ SUHOR, INIS NOVO MESTO in podobnimi? Ali je šlo vedno za pomanjkanje dokazov in neznatno družbeno škodljivost? Ali je v praksi nekdo pred zakonom kriv predvsem takrat, kadar gre za materialno in fizično škodo, ali tudi takrat, kadar škoduje ugledu socializma in naše družbe sploh — tu mislimo v prvi vrsti na odločitve političnih in oblastvenih organov, ki so se izkazale večkrat že pred začetkom izvajanja kot neumestne?
Prvi del tega vprašanja po mojem ni povsem pravilno postavljen, ker zamenjuje pravne norme z moralnimi normami. Kršitev enih ali drugih ima lahko različne posledice. Pravne norme navadno vsebujejo tudi sankcije, ki se uporabljajo zoper tiste, ki kr šijo take norme. Kršitev moralne norme pa ima običajno za posledico le družbeno ob sodbo. Samo takrat, kadar moralna norma preide v pravno normo, je za njeno kršitev predvidena tudi pravna
sprožilo pred občinskim sodiščem Novo mesto kazenski postopek zaradi utemeljenega suma, da je v svojstvu odgovorne osebe na škodo zavoda storila kaznivo dejanje poneverbe po čl. 322/1 in ponare-jenja listin po čl 306/1 in 319/1 KZ. Postopek v tej zadevi še ni končan.
Tudi v TOVARNI POHIŠTVA BREŽICE se javno tožilstvo ni ukvarjalo s problemi njihovih notranjih odnosov, ker urejanje takih zadev pač ne spada na področje kazenskega pregona. Zoper bivšega direktorja in zoper vodjo oddelka pa teče pri okrožnem sodišču Novo mesto preiskava zaradi utemeljenega suma. da sta storila kazniva dejanja sklenitve škodljive pogodbe po č. 217/1, je manja podkupnine po čl. 325/IV in goljufije v službi po čl.318/n KZ. Preiskava še ni končana.
Glede stanja in škode, ki je bilo ugotovljeno v bivšem podjetju LEPIŠ Suhor, javno tožilstvo zbira gradivo, na podlagi katerega bo zahtevalo zoper odgovorne osebe tega podjetja uvedbo kazenskega postopka zaradi utemeljenega suma, da so storili vsaj kaznivo dejanje nevestnega gospodarskega poslovanja po čl. 213/II KZ.Postopek v tej zadevi bi bil že sprožen, če javno tožilstvo ne bi že od februarja 1968 dalje čakalo še na poročilo in ugotovitve SDK - podružnice Novo mesto, ki je v tem podjetju opravila kontrolni pregled finančnega poslovanja.
Glede INISA Novo mestc javno tožilstvo ni prejelo še nobene prijave, zaradi česar izjava, ki jo je dal predsednik ObS Novo mesto delegaciji delavcev te tovarne in je objavljena v Dolenjskem listu 18. 7. 1968, da teče postopek za ugotovitev vseh krivcev od naj višjih do tukajšnjih domačih in da bo o njihovi krivdi in kazni sklepalo sodišče, ni bila točna. O uvedbi kazenskega postopka odloča le so-
tem, ali je dovolj podlage za vložitev zahteve na uvedbo preiskave.
Eno od temeljnih načel našega pravnega sistema je tudi načelo zakonitosti, ki v kazenskem pravu pomeni, da nihče ne more biti kaznovan za dejanje, ki ga zakon ni določil kot kaznivo dejanje, še predno je bilo storjeno, in za katero ni predpisal, kako naj se kaznuje tisti, ki ga stori. To pomeni, da je občan lahko poklican na kazensko odgovornost le tedaj, če je storil tako družbi nevarno dejanje, ki je v zakonu že določeno kot kaznivo dejanje. Kazenska ter politična in družbena odgovornost sta dva različna pojma. Občan, ki je storil dejanje, ki je v zakonu določeno kot kaznivo dejanje, je kazensko odgovoren, pri čemer je lahko poklican tudi na politično in družbeno odgovornost. Nasprotno pa je občan, ki stori dejanje, ki - je politično ali družbeno škodljivo, ki pa v zakonu še ni določeno kot kaznivo dejanje, lahko poklican le na politično ali družbeno odgovornost. Problem politične in družbene odgovornosti pri nas doslej ni bil urejen z »notnim predpisom. Ta pravna praznina je že nekaj let predmet javnih razprav. Tega proble-. ma se je sedaj lotila tudi zvezna skupščina, ki bo to področje odgovornosti verjetno uredila do konca leta s posebnim zveznim zakonom.
5	Kje je vzrok, da državljani, zdaj ko imajo možnost, bolj številno ne prijavljajo kaznivih dejanj, o katerih se okoli voglov mnogo šušlja? Se morda lahko boje kakšnih posledic?
Novelirani zakonik o kazenskem postopku, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1968. ie v 137. in 138. členu predpisal
3	Večkrat je slišati med ljudmi, da mnogo »afer«, o katerih se pred in med preiskavo veliko govori in piše, pred sodiščem splahni na zelo majhno kazensko odgovornost in milo kazen. Ali je krivda v premalo doslednem postopku, možnostih, ki jih daje zakon, spretnih advokatih ali kje drugje?
To vprašanje je zopet postavljeno precej pavšalno in brez podatkov o tem, katere so tiste »sfere«, ki naj bi splahnele pred sodišči. Na sodišču ne more ničesar »plahneti. Vsaka kazenska zadeva se mora končati s sodno odločbo, s katero je obtoženec ali obsojen ali oproščen ali pa je postopek zoper njega ustav ljen.
Kazenski postoplki v tistih zadevali, ki se nanašajo na gospodarski kriminal, so pogosto zelo zapletene zadeve, ki terjajo veliko število preiskovalnih opravil na različnih območjih, pogosto tudi s sodelovanjem izvedencev, kar nedvomno terja veliko časa. Ne smemo pozabiti, da je obtožencu potrebno krivdo dokazati. To pa je tedaj, ko se odgovornost posameznika prepleta z odgovornostjo drugih, ko je treba pregledati in ugotoviti verodostojnost stotine listin in poslovnih knjig, preveriti in ugotoviti pravo vsebino ter zakonitost posameznih poslov, izplačil, posledica dogodkov in drugih razpolaganj z družbenimi sredstvi, težko, strokovno izredno zahtevno in zelo odgovorno delo, kri ga ni mogoče opraviti v naglici in ki ne trpi nobene površnosti. Odločitev sodišča mora temeljiti na materialni resnici, do katere pa je v kazenskem postopku večkrat zelo težko priti. To so v glavnem tisti razlogi, ki poleg dejstva, da so vsaj nekatera sodišča z delom hudo preobremenjena, kazenski postopek podaljšujejo, kar nepoučene občane včasih vodi do napačnega zaključka, da je zadeva pač že splahnela. V tistem obsegu, v katerem je sodišče uspelo krivdo dokazati, vsak obtoženec za svoja dejanja odgovarja pred sodiščem, pri čemer je seveda postopek v enostavnejših zadevah hitrejši, v bolj zapletenih in kompliciranih pa dolgotrajnejši.
Ne strinjam se s stistami mnenji, ki zatrjujejo, da sodišča odmerjajo tistim, ki so bili obsojeni zaradi gospodarskega kriminala, mile kazni. Menim, da imajo sodišča pri sojenju teh, družbi nevarnih dejanj pravilne kriterije, po katerih odmerjajo take kazni. ki ustrezajo stopnji krivde, družbeni nevarnosti dejanja in storilca, obsegu povzročene škode ter namenu kaznovanju V okviru teh krite-
spodarskega kriminala zaradi tega še vedno nosijo organi za notranje zadeve
Občani zelo pogosto prijavljajo tista kazniva dejanja, s katerimi so bili sami oškodovani, medtem ko so njihove prijave takih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na škodo delovnih organizacij in družbenega premoženja sploh, še precej osamljene. Težko je reči, kaj vse vpliva na to, da občani te svoje državljanske dolžnosti ne izpolnjujejo boJj redno. Vzroki so lahko zelo različni. Nekdo se lahko boji sitnosti, ki bi mu jih delali tisti, katere bi prijavil, drugi se v to sploh ne želi vmešavati, tretji meni, da je to stvar organov za notranje zadeve, četrti pa morda celo smatra, da to ne bi bilo pošteno . Zaradi takega odnosa do te dolžnosti so tudi tiste prijave, ki jih posamezniki ali skupine občanov dostavljajo javnemu tožilstvu ali organom za notranje zadeve, pogosto anonimne in nepodpisane. Ta problem je nedvomno povezan z razvojem socialistične zavesti. Ko bodo občani spoznali, da je družbeno premoženje obenem tudi naše premoženje in da tisti, ki krade ali se okorišča na škodo tovarne „11 družbe, krade tudi iz naših žepov, takrat se bo spremenil tudi njihov odnos do te dolžnosti. Prepričan sem, da bodo občani v vedno večjem obsegu sami prijavlja-
li	tudi tista kazniva dejanja, s katerimi sami neposredno niso bili oškodovani.
6
Mislite, da bi koristilo tesnejše sodelovanje vseh organov in dejavni--fcov za odkrivanje kaznivih dejanj od inšpek* cijskih služb morda celo od novinarjev? Kaj predlagate v tej smeri?
2JAVA ZA TISK
„BOM PR/SEGREL
PRfSEGAM j /M JE (\OL RESMCA.VSE.m SEH VAH POVEDAL
A/AMSAL! VAH TO , POVEPAL
Prepričan sem, da bi tesnejše sodelovanje vseh organov, ki se ukvarjajo z odkrivanjem in prijavljanjem kaznivih dejanj, izboljšalo učinkovitost odkrivanja zlasti na področju gospodarskega kriminala.
Učinkovitost odkrivanja kaznivih dejanj v gospodarstvu bi bilo mogoče izboljšali tudi s tem, da bi samoupravni organi delovnih organizacij posvetili več pozornosti organizaciji in utrditvi njihove interne kontrole. Dobra interna kontrola namreč pomeni veliko tudi v preventivnem smislu, ker z redno kontrolo razpolaganja z družbenimi sredstvi preprečuje kazniva dejanja. Smatram tudi, da bi bilo potrebno številčno in strokovno okrepiti tudi druge inšpekcijske službe, pri čemer menim, da bi zlasti inšpekciji SDK bilo potrebno dati več pooblastil kot jih ima sedaj.
Tudi novinarji, ki jih kot občane prav tako veže dolžnost prijavljanja, bi na tem področju lahko koristno sodelovali. V dnevnem tisku in tudi v Dolenjskem listu je javno tožilstvo že nekajkrat našlo v posameznih člankih osnovo za uvedbo kazenskega postopka. Menim, da je objektivno obravnavanje konkretnih negativnih in družbi škodljivih pojavov v tisku lahko pomemben instrument utrjevalca politične in družbene odgovornosti tistih organov, ki so dolžni take zadeve urejevati, odpravljati in tudi preganjati.
Okrožni javni tožilec JOŽE PETERCA
sankcija. To pomeni, da je neko ponašanje ali dejanje lahko v nasprotju z moralno normo, toda če tako dejanje s pravno normo ni prepovedano in sankcionirano, potem tudi ni pravne podlage za pregon takih dejanj, pa čeprav jih družba še tako obsoja. Razumljivo je, da kršilce pravnih norm preganjajo ali za kazniva dejanja, gospodarske prestopke ali pa za prekrške, odvisno od tega, kakšne so kršitve in sankcije Pri kršitvah pravnih norm ni problem v pregonu ampak v odkrivanju, ki ni dovolj učinkovito, medtem, ko se pri kršitvah moralnih norm sreču-
s tem da je z njimi sklenila pismene sporazume o prispevni stopnji. To pa praktično pomeni odvzeti davčnim organom možnost, da ugotavljajo dejanski dohodek na podlagi poslovnih knjig, kar seveda obrtnikom zopet daje možnost nekontroliranega pridobivanja dohodkov.
Glede bivšega POGREBNEGA ZAVODA NOVO MESTO se javno tožilstvo ni ukvarja-
lo	s problemi delitve osebnih dohodkov v tem zavodu, ker problemov nagrajevanje po delu pač ni mogoče reševati s kazenskim postopkom. Zoper računovodkinjo tega zavoda pa je javno tožilstvo
dišče na podlagi zahteve pristojnega tožilca, ki pa mora svoji zahtevi priložiti toliko dokaznega gradiva, da je sum na kazniva dejanja dovolj ute meljen. V zvezi s tem je javno tožilstvo s pismom z dne 30. 7. 1968 zaprosilo ObS Novo mesto, da dostavi temu tožilstvu vse podatke, s katerimi razpolaga, in na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti, katere osebe so odgovorne za stečaj podjetja in za kakšna kazniva dejanja gre. Enako zaprosilo smo dostavili tudi SDK — podružnici Novo mesto, šele potem, ko bo zbralo vse potrebne podatke, bo javno tožilstvo odločilo o
splošno obveznost prijavljanja kaznivih dejanj. Po teh določbah so državni organi, delovne in druge organizacije ter občani dolžni naznaniti tista kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, pri čemer pa morajo državni organi ter delovne in druge organizacije v ovadbi navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi in predmeti kaznivega dejanja.
Navedena določila zakojia še niso v celoti zaživela niti pri državnih organih ter delovnih in drugih organizacijah, niti pri občanih, Breme odkrivanja na področju go-
Karikatura: MILAN MAVER
*
+ ,' v m
"m
Kaj pripravlja delavska univerza v Kočevju
V novom šolskem letu pripravlja delavska univerza iz Kočevja vrsto novih šol za odrasle. Predvsem bodo posvetili več pozornosti izobraževanju prosvetnih delavcev. Odprli bodo oddelek pedagoške akademije za razredni pouk, za katerega je že nad 25 prijav. Predavanja in izpiti bodo v Kočevju, predavatelji pa bodo s pedagoške akademije v Ljubljani.
Jeseni se bo nadaljeval pouk na ekonomski srednji šoli, ki se je pričela lansko leto. Ce bo dovolj prijav, bodo organizirali še prvi letnik. Nadaljevala se bodo tudi predavanja v delovodski šoli. To bo že druga generacija slušateljev v tej šoli. Prav tako se bodo nadaljevala predavanja za 16 slušateljev v gostinski šoli, verjetno pa bo DU organizirala tudi poklicno lesno šolo kot oddelek le-
snoindustrijske šole iz škofje Loke.
Za odrasle se bodo začela predavanja še v večerni kovinarski šoli. Spomladi je v prvi skupini uspešno končalo šolo 11 slušateljev.
V večerni osnovni šoli bo pouk za vse razrede od 5. do 8. Na tem področju imajo že precej izkušenj. Od slušateljev, predvsem mlajših, pa bi želeli malo več resnosti. V večji meri bi morala skrbeti za izobraževanje odraslih — zaposlenih tudi podjetja. Prav o izobraževanju na delovnem mestu, ne glede na stopnjo izobrazbe, je bilo zadnje čase v republiških in drugih organih že precej govora.
Razen teh šol za odrasle bo delavska univerza v novi sezoni organizirala tudi vrsto različnih tečajev in predavanj.
Komisija za sprejem in razpis delovne sile pri
Tovarni pohištva Brežice
razpisuje delovno mesto
PRIPRAVNIKA -
konstruktorja v tehničnem oddelku
POGOJI:
srednja strokovna izobrazba lesne smeri ali druga odgovarjajoča srednja strokovna šola.
Osebni dohodki po pravilniku o obveznem sprejemanju pripravnikov.
Vloge z dokumentacijo pošljite komisiji za sprejem in razpis delovne sile Tovarne pohištva Brežice. Razpis velja do zasedbe.
TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE
Kipar, ki bi bil lahko
»Eagea Ciuca je eden ianed tistih kiparjev, ki se trudijo prikazati v enotni celoti tisto, kar je v modernem kiparstvu tolikakrat razmetano:	vsebino,	obliko in
snov. Namesto posameznih glasov želi, da se iz njegovih del čuje samo en edini glas: čisti in oča-rujoči izraz življenjskega mitosa.«
Te besede, ki jih je o kiparju Diuci, letoSnje'm udeležencu Forme vive v Kostanjevici na Krki zapisal kritik Eugen Schileru. veljajo tud: za umetnikova slikarska :ie a ki jih je, kar jih je dalo letošnje ustvarjalno kostanjeviško okolje, razstavil v petek. 16. avgu sta, v krški galeriji.
Eugen Ciuca je s svojo veliko ustvarjalno močjo, z zagnanostjo, ki je izraz nemirnega človeka, ki kar hlasta za novimi oblikami umetniške izpovedi, dal tudi letošnjemu kiparskemu simpoziju v Kostanjevici svojstven izraz: nenadoma je nastalo tako veliko število kvalitetnih del kot le malo-katero leto. Ciuca, ki je predvsem kipar, Je prišel v Kostanjevico iz sončne Italije, domovine kiparjev, ki Ra je, čeprav izhaja iz drugega kulturnega prostora, vzela za svojega. V Pontelongu pri Padovi je postavil kip Danteja, za katerega menijo, da je ena najbolj posreće nih upodobitev tega velikega moža. Da se Ciuca hkrati izpoveduje tudi s sliko, ki sicer ni njegova dominanta, ni čudno. K slikarstvu
se nagiblje prav tako kot k besedi. ki jo je ukles&l v Steber mojih staršev.
V Krški galeriji se srečujemo z deli, ustvarjenimi v Kostanjevici. Tu se srečujemo s tipičnim romunskim koloristom v upodobitvah žene (Studije glave romunske kmetice 1—5, Dekle z rdečo ruto.
JW-jr) c><\
*SiueA
-rokica
PREDSTAVLJAMO VAM IJDFI MFMOF fORMF 'VIVE
Ole! Magnifico!... Ole! Ole!
Spontan in navdušen aplavz je predzadnjo nedeljo odmerval v dvorani zdravilišča Dolenjske Toplic«, predzadnji četrtek pa se je ponovil v hotelu Šmarješke Toplice. Obakrat Je veljal istemu ansamblu, ki prepeva in igra pes. mi iz vse Južne Amerike. MAGNI-FICO nam ni neznan, spominjamo se njegovih gostovanj, ne vemo pa, da se je ta ansambel živega ritma, neugnanega temperamenta, presenetljive senzibilnosti in mu. zikalnosti rodil v majhni kleti, potni premoga.
Svojo dolgo pot po svetu je začel na avtocesti Bratstva in edln. stva, kjer so 1959 prvikrat zabrenkale kitare, ki so se poslej oglašale na več kot 2300 koncertih. Za prvimi uspehi doma v Skopju so se zvrstili tisti v Novem Sadu, v ljubljanskih Križankah in na ljubljanski TV. MAGNIFICO Je postal jugoslovanski ansambel. Vrstil se je koncert za koncertom; ob svojem obisku v Beogradu Jih je slišal tudi nekdanji mehiški predsednik Lopez Mateos. Bil je presenečen in navdušen, mehiški
veleposlanik pa jim je podaril originalne mehiške noše. Med pote. panjem po svetu so priredili pravi »fiesto« brazilskemu bataljonu čet OZN na Sinaju, nedolgo tega so zastopali jugoslovanske barve v Stockholmu, na prireditvi v spomin Marthina Luthra Kinga in Koberta Kennedyja. Zdaj so na trimesečni turneji po domovini . . .
Toda naj nastopajo v kateremkoli od evropskih središč ali po mestih in mestecih v domovini, njihovo spoštovanje publike je vedno enako. Zato jo lahko tudi vedno očarajo in prevzamejo. Njihova usklajenost glasov, temeljito pripravljen program, skrbna dik. cija španščine in portugalščine, prava latinska ognjevitost, virtuozno igranje na kitaro nam v ne. potvorjenih barvah pričarajo del nam tako tujega in daljnega sveta.
Marsikdo šc dolgo ne bo pozabil Malag^iene. KI Casoabela, pesmi o obsojencu ir celice št 9, La Bam. be . . . Zato, MAGNIFICO, hasta la vista (Na svidenje!).
ALENKA BOLE—VRABCEVA
Takeda Mitsuyuki in zmaj
Spominski reilef
v metliški šoli
V avli metliške osnovne šole so pred kratkim že vzidali spominski relief, ki ga je izdelal akademski kipar Lojze Dolinar. Radovedni šolarji opazujejo relief, ki prikazuje neustrašne partizanske borce, kar skozi šipe. Od blizu si ga bodo ogledali lahko 1. septembra, ko bo Bela krajina slovesno praznovala 25. letnico ustanovitve XV. belokrajnske brigade, po kateri bo odslej nosila ime tudi metliška osnovna šola.
Začetek tabora naivnih umetnikov
Občinski svet zveze kulturno prosvetnih organizacij v Trebnjem, ki je pripravil letošnje delovno srečanje slovenskih in hrvaških naivnih slikarjev, je včeraj pozdravil udeležence tega srečanja. Umetniki, ki bodo ostali v Trebnjem do 31. avgusta, bodo ustvarjali v Trebnjem in okolici ter dali s svojimi deli osnovo bodoči galeriji v Trebnjem. O delovnem srečanju naivnih slikarjev bomo še poročali.
Jutri razstavlja v Kostanjevici Bogosav Živkovič
Jutri zvečer bo ob 19. uri v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki otvoritev razstave del Bogosava živkoviea, udeleženca letošnje Forme vive. Razstavo bo odprl Oto Bihalji-Merin, znameniti jugoslovanski likovni kritik in znanstvenik. Ob otvoritvi razstave bo recital. Nastopil bo znani srbski guslar Milovan Barjak-tarević iz Niša. Razstava v Lamutovem likovnem salonu bo doslej največja samostojna razstava znanega jugoslovanskega naivca, ki je doslej razstavljal že v mnogih državah Evrope in Amerike.
Župančičeva razstava do jeseni
Razstava del Otona Zupančiča v avli študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu je podaljšana do začetka šolskega leta. V času, ko proslavljamo 90-letnico pesnikovega rojstva, si je razstavo ogledalo veliko šolske mladine pa tudi ostalih občanov.
mi je pred dnevi dejala stara Kostanj evičanka. Takeda Mitsuyuki, ki ga prijatelji, kiparji letošnjega simpozija, in Kostanjevičani kličejo Ju-ki, ne zna evropskih jezikov. Pred dnevi ga je obiskal njegov prijatelj z Dunaja in takrat so v Kostanjevici lahko zvedeli o njem nekaj več. Prevajalec je povedal, da je Takedi Mitsuyukiju Kostanjevica, še bolj pa zamisel Forme vive, zelo všeč. Povedal je tudi marsikaj o njegovem delu doma. Tega ima na pretek. Sele dve leti je, odkar je končal študij kiparstva, pa ga že prištevajo k najboljšim kiparjem mlade generacije na Japonskem.
Japonec in Anglež se pogovarjata slovensko.
Nekaj besed je Takeda Mit-suyuki že »ujel«. Nekaj japonskih je ujel tudi L. Smrekar, ki je svoje šolske počitnice spremenil v pravo trdo delo. Naenkrat je postal odgovoren za ,.. les, železje, za vse...
Pa ne samo on. Vrsta ljudi iz Kostanjevice in Krškega, ki jim ni vseeno, kaj se v teh dneh pri njih dogaja, je priskočila na pomoč organizatorjem Forme vive, simpozija, ki z deli, katera tu nastajajo, premaguje razlike v jezikih, ideologijah in ki išče dobro in lepo v človeku.
P. BREŠČAK
Franceta Peterko vica ni več med nami
25. julija nas je globoko kovačem družilo tesno medseboj-
prizadela nenadna vest, da se je pri izpoljnjevanju službenih dolžnosti tragično in smrtno ponesrečil Franc Pe-terkovič eden najvidnejših kulturnikov in prosvetarjev-ama.terjev v brežiški občini.
Mnogi in neizbrisni spomini nas vežejo na njega. Bil je z dušo in s telesom povezan z nami, bil je izredno prizadeven in delaven ter ni nikdar odrekel sodelovanja, četudi je bilo dostikrat težko z ozirom na njegovo službo. — Najprej je pričel sodelovati na kulturno prosvetnem področju pri prosvetnem odseku predvojnega sokolskega društva v Artičah, po osvoboditvi pa je nadaljeval pri prosvetnem društvu »Oton Župančič« kot pevec in igralec. Pred nekaj leti se ie vključil v DPD Svoboda »Bratov Milavcev« Brežice.
Pred nami se obnavljajo njego-"p. številne in neooaabne vloge, ki J‘h le ustvarjal na dramskem ndru. Vsem vlogam, v katerih je •nstopal, je posvečal izredno spodobnost in ustvarjal nepozabne li-'xe igralskega življenja'. Kadarkoli smo potrebovali njegovo pomoč, nam jc ni odrekel. In ko mtio se -'red nekaj leti dogovorili, da bi ‘udi mlajšim dokazali, da »stara ,rarda« še živi. je spet stopil na ('der in s svojim zdravim in klenim humorjem zabaval Številno občinstvo.
Poleg Igralske dejavnosti ie bil ; '.redno predan tudi slovenski pe-^mi. Že pred vojno je bil član nevskega zbora takratnega sokolskega društva Artič«, ko pa je bil po vojni obnovljen pevski zbor pri prosvetnem društvu, je bil med prvimi, ki je vstopil med svoje stare in mlajše tovariše in pevce ter z lepim basom mnogo pripomogel h kvaliteti celotnega zbora. Zadnja leta je pel z brežiškimi prijatelji lepe pesmi. S svojim zborom j« nastopal na mnogih prireditvah, na tovariških sestankih in kulturno prosvetnih revijah in ni še dolgo tega, ko Je zadnjič nastopil na reviji posavskih pevskih zborov v Brežicah.
Nas vse je s Francetom Peter-
no sodelovanje na dramskem in Ijevskem polju. Prav letos poteka 35 let, odkar je vstopil v naše vrste. Mnoge prijatelje ljudske prosvete in kulture je s svojim zborom spremljal na njihovi zadnji poti in se s tovariši poslavljal od njih. Zelo radi smo ga imeli vsi, tako kulturniki in okolica, med katero je živel. Močno ga bodo pogrešali tudi pri Socialistični zvezd, pri Zvezi borcev, pri gasilskem društvu in povsod tam, kjer je pokazal vrline v nesebičnem in uspešnem delu. Bil je izredno spoštovan pri vseh. Zato nam je še toliko težje, ker smo ga zgubili na tako tragičen način. Kako zelo je bil priljubljen v organizacijah, v katerih je aktivno sodeloval in med široko okolico, med katero je živel, je dokazal njegov pogreb. Bazen poslovilnih govorov sta mu v poslednje slovo zapela pevska zbora iz Artič in iz Brežic, pri katerih je sodeloval.
Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu.
RADO DERNAC
Zahvala Brežičanom iz Clevelanda
Podružnica Slovenske izseljenske matice v Brežicah je dobila iz Clevelanda iskreno zahvalo za lep sprejem mladih pevcev, ki gojijo slovensko pesem tudi onstran oceana. Njihova voditeljica Cecilija Valenčič piše, da so se otroci slovenskih staršev v naši domovini nadvse prijetno počutili in da so bili veseli pozornosti s katero so v Brežicah in drugod po Sloveniji spremljali njihov nastop. Otroke je posebno navdušil obisk brežiškega gradu, kjer so si ogledali Posavski muzej.
Kipar Takeda Mitsuvuki pri oblikovanju manjše skulpture na dvorišču kostanjeviške šole
(Foto: Mirko Vesel)
EUDEN CIUCA RAZSTAVLJA V KRŠKI
Z ogromnim hrastovim deblom, ki ga je svoj čas ogledoval pokojni kipar Savin-šek, eden pobudnikov kiparskega simpozija pri nas, človek, ki je izgoreval pri delu in ki je Dolenjski zapustil vrsto spomenikov, se je spoprijel mladi japonski kipar Takeda Mitsuyuki. Dal mu je oblike, ki si jih je zamislil že v Tokiu, predno je prišel v Kostanjevico na Krki. Dal miu je tudi ime: Ples zmaja. Vrsto dni in težkega dela mu je posvetil. Z dleti je oblikoval njegovo površino tako podrobno, da se majhne obdelave v kosih sicer izgubljajo in so komajda zaznavne, vendar pa so v celoti nujen del tega speva njegove domovine, letečega zmaja, ki se kot gmota dviguje navzgor, tako kot da bi bil igrača otrok.
Japonci, ki prihajajo v Kostanjevico na Krko, se nagibljejo k monumentalnosti. In ni težko zaslediti njihovega načina življenja in njih samih v delih, ki ostajajo v Kostanjevici.
»Kaj vse bi mu radi povedali temu prijaznemu fantu, pa mu ne moremo nič,«
GALERIJI
tudi pesnik
Deklica z zlato ogrlico). Vrsta risb, narejenih z nekaj potezami, kaže na prekipevajočo ustvarjalno slo tega plodovitega umetnika Skratka: Oiucova razstava ni fragment kiparjevega dela, ampak nazoren vpogled v slikarska prizadevanja človeka, ki je sicer kipar, lahko pa bi bil tudi pesnik
Pb.
Razstavo slikarskih del E. Ciuce, odprl jo je Lado Smrekar, si je v petek zvečer ogledala vrsta kulturnikov iz Krškega in Kostanjevice. Na sliki: E. Ciuca (v sredini) s soprogo in kiparjem VI. štovičkom (Foto: Mirko Vesel)
Nogometaši Novega mesta se marljivo pripravljajo na bližnja tekmovanja. Takšnih trenutkov, kot ga vidimo na sliki ravno ne manjka. Le preko marljivih priprav se pride do uspehov (Foto: S. Dokl)
v NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je lani avgusta zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!
Nogometaši v prvenstvu zdaj z mladimi močmi
Novemeški nogomet doživlja že vsa leta po vojni stalno krizo. Enkrat ni vodstva, drugič spet odpovedo igralci in tako se neslavna zgodovina ponavlja. Zdaj Pa trdijo, da je »počilo«! Izvolili so novo vodstvo, ki je pričelo resno delati, dobili so tudi trenerja, ki bo kmalu zbral 90 nogometašev. S temi bodo načrtno delali in skušali čez leta dati novomeškemu nogometu višjo ceno. Morda bo zdaj krenilo na bolje? Rahitičnost se težko pozdravi, morda pa bo v tem primeru izjema potrdila pravilo.
■	Banko Roksandič, nekdanji
akcivni igralec OFK Beograda in trener Kopra oziroma Kamnika, je prevzel vadbo z nogometaši. Ker že delj časa opazujemo »ostro
delo« z mladimi nogometaši, nas je o tem zanimalo kaj več.
■	Trener je povedal: »Trenutno vadi 25 nogometašev s povprečno starostjo 19 do 20 let. Ti nogometaši bodo zdržali, ker so v glavnem že preživeli začetniški »dril«. Razen tega bomo imeli še 20 mladincev in. 45 pionirjev. Ko bon/- j imeli toliko nogometašev, bomo čez nekaj mesecev izbrali ekipo, ki bo lahko uspešno igrala v manj zahtevnih tekmovanjih. Čez leta bodo naši apetiti nekoliko večji, o tem pa kdaj kasneje.«
če bodo nogometaši nadaljevali s takšno vztrajnostjo kot doslej, res lahko pričakujemo novomeški nogometni preporod.
Sd.
REPUBLIŠKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO
Penko med najboljšimi
Z republiškega šahovskega prvenstva za' posameznike, ki je bilo od 4. do 16. avgusta v Ljubljani, sta se vrnila naša mojstrska kandidata prbf. Igor Penko in Rudi Osterman. Kljub temu, da je na letošnjem prvenstvu igralo samo 12 igralcev, ne moremo zmanjševati uspeha, ki ga je dosegel Novomeščan Igor Penko z delitvijo 5. in 6. mesta. Rudi Osterman je tokrat igral izpod svojih sposobnosti in osvojil deseto mesto.
Kako komentira nastop Dolenjcev na republiškem prvenstvu in še nekatera druga vprašanja s tega področja, povedo odgovori, ki jih je dal našemu sodelavcu prof. Igor Penko.
— Kako komentirate letošnje republiško prvenstvo?
»Kljub temu, da je nastopilo samo 12 šahistov, moram potrditi, da je bil turnir zelo močan, saj so praktično nastopili najboljši. Manjkali so le Parma, Puc, Musil in polovični državni prvak prof. Stupica.
Nastopili so najboljši amaterji, ki jih imamo pri nas, otri-roma tisti, ki so žrtvovali letni dopust, da so lahko zastopali barve svojega kluba. Imenovana .štiriperesna deteljica’ ni nastopila zato, ker ima že zagotovljeno sodelovanje na državnem prvenstvu, zato se niso prišli ,potit’ v Ljubljano.«
—	Kako ocenjujete svoj in Ostermanov nastop?
»Prvi večji uspeh sem dosegel pred štirimi leti, ko sem osvojil naslov mojstrskega kandidata in visoko uvrstitev na republiškem prvenstvu, drugega pa zdaj, ko san potrdil kandidaturo in si pridobil pravico sodelovati na prihodnjem republiškem prvenstvu brez predhodnih kvalifikacij. Rudi Osterman, ki je v trenutni krizi, je igral izpod svojih sposobnosti. Pozna se mu, ravno tako tudi meni, da igralci s .periferije’ nimamo dovolj močnih turnirjev, kjer bi si pridobivah prepotrebno rutino in ostrino. Če nam pade .sekira v med’ — je uspeh, sicer doživimo neuspeh! Osebno sem dosegel tisto, kar sem si želel — potrdil sem kandidaturo in ja nameček še plasma na republiško prvenstvo.«
— Kaj je treba storiti, da bosta z Rudijem segla še po boljših mestih?
»Nujno je organi zarati letno vsaj dva močnejša šahovska turnirja na Dolenjskem; bila naj bi v Kočevju in Novem mestu. Razen tega morava še sama .piliti’ teorijo in biti na tekočem z vsemi teoretičnimi novostmi. Skratka: imeti moramo možnosti, da se srečujemo z močnejšimi šahist/i in tako prebolevamo .otroško bolezen’.«
— Kako je s šahom na Dolenjskem?
»Sah se je precej razvil, zlasti med šolsko mladino. Ko-, čevje je po dejavnosti trenutno pred Novim mestom, pojavljajo pa se tudi drugi centri: Krško, Brežice, Črnomelj, Krmelj, Sevnica itd.«
— Kljub temu, da je prognoziranje zelo nehvaležno opravilo, skušajte ugotoviti, kdo so trenutno najboljši šahisti v Sloveniji oziroma na Dolenjskem?
»V Sloveniji Parma, Puc, prof. Stupica, Planinc in Bajec. Na Dolenjskem razen Rudija in mene še Šunjic, Škerlj in Ivič. Med mladimi pa mnogo obetajoči republiški prvak Tone Praznik iz Kočevja.«
Sd
Kako sta igrala?
IGOR PENKO:
Dobil z :Bratkom, Ivačičem, Saradjenom in Mihevcem Izgubil s: Planincem, Cude manom in Longerjem Remiziral z: Jelenom. Ostermanom, Ačkom in Bajcem
RUDI OSTERMAN:
Dobil z: Ivačičem in Saradjenom.
Izgubil s: Planincem, Bratkom, Ačkom. Bajcem in Longerjem. Remiziral s: Penkom, Mihevcem, Jelenom in Cudermanom.
Končni vratni red: 1. Planinec 8,5 2. Bajec 8 3. Jelen 7,5 4. Longar 6,5 5. do 6. Cudeiman in Penko 6 7. Mihevc 5,5 8 Bratko 5 9. Ivačič 4,5 10. Osterman 4 11. Saradjen 2,5 in 12. Ačko 2 točki.	N	.
■	VEVČE — Tu je bil 18. av-gusta mednarodni pionirski plavalni dvoboj med repi zentanca-ma Julijske krajine in reprezentanco Slovenije. V reprezentanci sta nastopila tudi plavalca Celu-1 ozar j a Igor Turk in Nevenka Jen-kole. Reprezentanca je premagala goste z 84:80. Igor Turk je dosegel nov republiški rekord za mlajše mladince na progi 200 m prosto s časom 2:39,0, Nevenka Jenkole po je bila na 50 m delfin druga s časom 36,0. V štafeti, ki je zmagala, je Nevenk« svoj del proge preplavala s še boljšim časom 35,7 sekund.	(L.	H.)
■	CELJE — Vaterpolisti Celu-lozarja so odšli predčasno iz Celja, ker niso hoteli odigrati preostale prvenstvene tekme s Koprom, ki je prispel na tekmovanje z enodnevno zamudo. Zamuda gre na rovaš PK Neptun iz Celja in tekmovalne komisije pri plavalni zvezi Slovenije. Plavalni klubi niso dobili točnega datuma pričetka tekmovanja, zato je prišlo do neljubega spodrsljaja. Ker so vsi Celulozarjevi vaterpolisti zaposleni, bi s svojo odsotnostjo naredili neopravičen izostanek z dela. s čimer pa se vodstvo klub«, ni strinjalo.	(L.	H.)
OD TU IN TAM
■ NOVO MESTO — Na teniškem turnirju za prvenstvo Novega mesta sodeluje 19 igralcev, ki so razdeljeni v dve skupini. V prvi je v vodstvu Jože Splihal S
4	zmagami pred Pavlom Uhlom, ki ima 3 zmage. V drugi vodi Stane Lukšič, ki je zabeležil že 6 zaporednih zmag.	(N. N.)
■ SENOVO — V povratni nogometni tekmi je senovski Rudar gostoval v Šmarju pri Jelšah. Z visokim rezultatom 8:1 je premagal domače nogometaše. Boljši gostje so se hitreje znašli na spolzkem igrišču in s hitrimi ter uspešnimi napadi vnesli pravo zmedo med vrste domačinov. Najboljši pri gostih je bil Gaser. ki je dosegel 6 zadetkov in s tem ponovno dokazal, da je odličen strelec. Druga dva zadetka sta dosegla Gabrič II. in Brezovšek. (J. K.)
■ METLIKA — V prijateljskem košarkarskem srečanju, ki .je bilo preteklo soboto na igrišču pri tovarni Komet, so košarkarji Novega m&ta porazili neizkušene domače igralce z rezultatom 122:29.
(L. L.)
■ NOVO MESTO — Komisija za šah pri občinski zvezi za teles, no kulturo pripravlja večji šahovski turnir, ki bo v Novem mestu od 23. novembra do 1. decembra. Na turnirju bo sodelovalo 12 igralcev:	6	prvokategorikov ozi-
roma 6 mojstrskih kandidatov. Od Dolenjcev bodo povabljeni na turnir: prof. Penko, Osterman. Gornik, Škerlj, Sita-, Ivič in Šunjić. Razen teh pa so povabljeni še mojstrski kandidati iz Maribora, Ljubljane in Zagreba. (V. V.)
■ DOMŽALE — Na spominskem šahovskem turnirju za Hering-Zu pančičev memorial, ki bo od 21. septembra dalje, bo od Dolenjcev igral mojstrski kandidat prof. Igor Penko.	(B. B.)
■ KOČEVJE — Od 19. do 31. avgusta teče v Češkem Brodu na Češkoslovaškem mednarodni šahovski turnir igralcev, ki so rojeni leta 1950 in mlajši. Razen Ljubljančana Tomislava Malika nastop^ Uidi 15-letni Stane Pod-koritnik iz Kočevja. Ta dva šahista bosta edina jugoslovanska udeleženca turnirja. Udeležba Pod. koritnika je veliko priznanje kočevskimi šahu za uspehe zadnjih let; kakor tudi Ivanu Staniču, predsedniku šahovskega kluba Kočevje, pod vodstvom katerega je šahovski klub dosegel do6lei naj-večie uspehe.	(S. I.)
■ BRATISLAVA — Jugoslovani smo razsn svetovne rekorderke v teku na 8C0 m Vere Nikolič, ki je pred kratkim postavila, svetovni rekord v Londonu s časom 2:00,5
—	nabili se evropsko rekorderko Mirjano šegrt. Mirjana je na plavalnem dvoboju med Jugoslavijo in češkoslovaško postavila nov evropski rekord v plavanju ni 200 metrov prosto s časom 2:10,2.
(N. N.)
■ NOVO MESTO — To nedeljo se pričnejo prvenstvena tekmovanja v II. republiški odbojkarski ligi. Vse tri dolenjske ekipe, ki sodelujejo v tem tekmovanju, bodo gostovale: Kočevje v Bohinjski Bistrici. Trebnje v Bovcu in Novo mesto v Kamni Gorici. (J. P.)
■ NOVO	MESTO	—	Na	pre-
glednem atletskem mitingu mladih atletov AK Novo mesto, ki je bil prejšnji teden, so atleti potrdili dobro pripravljenost pred republiškim prvenstvom za mladince, ki bo v petek	in soboto	v Celju.
Zlasti uspešni so bili: Jakšetova v teku na 60 metrov s časom 8,2, Zagorčeva v kopju in krogli (34,90 metra in 9,08) ter Frfoljeva v daljim z rezultatom 4,39 metra. Pri fantih sta svoje osebne rekorde postavi'i TO-:t5» Virant v dis’ui z rezultatom 38.70 in Branko Suliy v kopju z metom 56,81 m. Dober rezultat je zabeležil tudi F anci Kristan v višini z rezultatom 1.65 metra.	\	(J. T.)
■ NOVO	MESTO	—	Na	repu-
bliškem atletskem prvenstvu za mladince, ki bo v petek in soboto v Celju, bo nastopilo 12 atletov Alt Novo mesto: Ivica Jakš?, Vesna Saje, Katja Močnik, Danica Fcrfolja. Tatjana Gazvoda. Marjeta Pučko. Meta Zagorc. Kost ja Virant, Franci K istan, Branko Suhy. Peter Simčič in Mar.’an Hribernik. Največ možnosti za uvrstitev v republiško reprezentanco imata Kost ja V:'-ant in M-*'--' Žago c.	(C.	V.)
BI NOVO	MESTO	—	V	petek
popoldne se prične odprto teniško prvenstvo Novega mesta. Razen domačih igralcev so na turnir po. vabljeni igralci iz Ljubljane. Celja, Kamnika. Brežic in Krškega. T\irntr se prične ob 15. uri. prijave pa bodo sprejemali ob 14. uri na igrišču. Zmagovalec bo pre. jel v trajno last lep pokal.
(J. J-)
■ BRATISLAVA — Franc Čargo, plavalec Celulozarja, je na meddržavnem plavalnem dvoboju med Češkoslovaško in Jugoslavijo v Bratislavi dosegel nov republiški in državni rekord za mlajše mladince* na progi 1500 m prosto. Čas 18:39,4 je le za 6 desetink se. kunde slabši od republiškega članskega rekorda, ki ga ima Lado Brinovec. Ker bo Čargo letos še plaval na tej progi, bo ta republiški rekord prav gotovo zrušil.
(L. H.)
Najboljša igrača: HRANILNIK!
Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri
Dolenjski banki in hranilnici
RflZVMEM UVJR 7. Tl
/a/ ... Am
VV/Df-VrTF;- /
MOJ2DR P n LE. UEpOZURMO 7W	^
F DOVOLU, FJ5EGEK/EČEA/-JE . *7 SO U/JM C & n/JA/ES 73f2tPf?m//L /, UE LEE nOTćtlZ. 0& VEGČ£V&L Kf& VE Hr/EOVE-TDfJL TJ IZSTKEJL/TEV-MOSACVE " ČEZ VV£J MESECA, PA SO 30 JZSTEEl/L/, A/*7 teJJŠO k S^iEtfO SEVE ZJfl ,
.že* oro/es*.	y
# tu) omtriok
H«nir#
O' # Vtrtfn <?v^\ ■/*	i, s. r
MicMsitt
V NMmik ^ vH>« • #
• ffjinok Ititra
©Bratislava
AVSTIIIJA
H»tf Umij
MltU
NEMŠKA DEMOKRATIČNA i REPUBLIKA _
Ctsi<i lip« 0 »»"	•	l,kl»i
2wichau	____ _____________
 	Jsfcf**;c
• Ch<xnwtoi Htadi loleiuri • Jr»U»»
•	•	•	ii	BtJ?
.
•	•	JIDDAPA	l*i«c bilm
.u..i	»rKAufl>	.,
Mm.,
- 0«okrc«T^ ^
mttM
ZVEZNA* k^GesU luKiofkc “■*“l"l'**<
REPUBLIKA
NEMČIJA
(®)Wroclaw
fOUSU { 50*JHSU
\	2*n*
ENrudin
Ostrava®
„•vSČtA
Ok>»Mt • »ranite
ČEŠKOSLOVAŠKA S. R
q-.J
y Upmir
#Mitkdc
L.R. MADŽARSKA
^BUDIMPEŠTA
Slika nam nazorno prikazuje, kako si je srednjevški človek v sanjah predstavljal čarovnice
kajkrat več kot zdravniki, inženirji ter drugi strokovnjaki in znanstveniki. Horoskopi večajo naklade časopisov, lekarne pa v gonji za zaslužkom prodajajo kar javno praške posušenih plazilcev.
Tudi pri nas je praznoverje še danes močno prisotno v vsakdanjem življenju. Pa ne samo v zaostalih krajih in med neomikanimi ljudmi, ampak si je priborilo pot celo v nekatere naše časopise in revije. Kaj je drugega horoskop, ki ga vztrajno objavljajo tudi nekateri slovenski časopisi, kot najnavadnejša vera v nadnaravne moči, v usodo in prihodnost, ki jo določjo »zvezde«? (»Bitka« za naklado pa tudi ni kar tako, kajne?!)
Razen gesla, da je boj proti praznoverju boj za človeka, ki je sposoben premagati naravo in sam usmerjati svoje življenje, je znani sovjetski učenjak V. I. Ostrovski dal v svoji knjigi skoraj celotno zgodovino verovanja v nadnaravne moči. Za naše bralce smo iz te zanimive knjige pripravili krajši izvleček in posvetili pozornost predvsem praznoverju, ki vlada tudi še danes. Naš namen je, da seznanimo bralce s tragičnimi pa tudi komičnimi doga. janji zaradi praznoverja in tako vsaj malo prispevamo v boju proti ostankom tega zla, ki tlači še mnoge ljudi okrog nas.
Duh nesrečne Veronike je še živ
Na mogočni, nedostopni sikali visoko nad Kočevjem je kot orlovo gnezdo v sivi davnini čepel grad, ki ga po njenem lastniku še danes imenujemo Fridrihštajn. Zaničljivo je zrl v dolino pod seboj, češ kdo mi pa kaj more, meni, mogočnemu ... Kljub temu so mu bili v 16. stoletju kos uporni kmetje, srd Hermana Celjskega nad sinovo neposlušnostjo p« ga je povsem razdejal. Minila so stoletja, minili so časi moči in slave in od nekdanje mogočnosti je ostalo nekaj skromnih ostankov, nekaj zidovja, poraslega z drevjem, grmičevjem, koprivami. Ostal je še spomin nanj in nekdanje čase!
In prav to, spomin na tiste dni, spomin na nesrečno Veroniko, ki je tu morda preživela svoje najlepše in najtežje trenutke, je že pred leti pritegnil, osvojil s svojo čarobnostjo Franceta Cankarja iz Kočevja. 2e več let si ob vsa-
kem lepem vremenu zavzeto grize kolena v strmine nad mestom, pri čemer ga ne moti niti sedem nadležnih križev. Fridrihštajnu je zapisal svojo dušo muzealca. Spominjam se njegove izredno natančne kronike gradu, v kateri je zbral vse, kar je o njem znanega ...
Potem je vzel kramp in lopato in se lotil dela, kateremu se je morda marsikdo prizanesljivo nasmehnil. Edina pomoč mu je prav tako zavzeti ljubitelj gradu Ivan Hiti, grafičar iz Kočevja. Skupaj rijeta po ruševinah, čistita, pazita, se jezita nad brezvestneži, ki uničujejo, kar onadva postorita. Vse, kar izkopljeta, skrbno odneseta v dolino, očistita in shranita. Najrazličnejših črepinj in žebljev se je nabralo že za lep muzej. Sedaj krasijo Cankarjevo stanovanje lepo oštevilčeni in razvrščeni, in čakajo dni, v katere oba trdno verujeta, ko se
bodo spet preselile na grad, v njun muzej.
Cankar je poln načrtov. Letos nameravata odkopati zasuto zidovje in ga očistiti, potem pa bodo nastopili strokovnjaki in naredili, kar se pač narediti da. Dr. Komelj z Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane si je stvar ogledal in bil nad vsem silno navdušen. Na zavodu že imajo skico zidovja in nekakšne načrte, kaj bo v prihodnosti na Fridrihštajnu. Tudi občinska skupščina je sprejela sklep o zgodovinski zaščitenosti ruševin. Predvidoma bodo na gradu, kot pravi dr. Komelj, uredili obzidje, nadzidali severni del gradu, v katerem naj bi bil muzej in bife, na južnem delu pa bi bilo pokrito počivališče. Z gradu, v katerega bližino vodi dobra gozdna cesta — po potrebi bi jo lahko podaljšali do gradu — je čudovit razgled na vse strani. Kočevska dolina leži pred obiskovalcem kot na dlani; urejeni Fridrihštajn bi bil najzanimivejša turistično zgodovinska privlačnost Kočevja. Grad že zdaj sodi med turistične točke na tem območju, vendar neurejene težko dostopne
razvaline za turiste niso privlačne. šele ko bo vse urejeno, lahko pričakujemo večje zanimanje za nekdanji dom Veronike z Desenic. Njen duh, njen spomin skušata ljubitelja starin Cankar in Hiti obuditi, približati ga nam vsem. Za to pa potrebujeta predvsem pomoč. In razumevanje.
Č
F. GRIVEC
Ribniški „Urbani” na Japonsko
Med vsemi ribniškimi spominki zbujajo največ pozornosti miniaturni krošnjarji Urbani, ki jih izdeluje Herman Urbančič. Lepe figurice s krošnjo oprtanih Urbanov so znane ne le v naši ožji domovini, pač pa tudi preko njenih meja. Posebno letos je odromalo na dolgo pot v tujino že precej Urbanov, tako rekoč po vsem svetu. Nekaj so jih prodali celo na Japonsko. 2al "izdelovalec ne more zadovoljiti v;>eh povpraševal-cev.
skrivališč 2.450 din. Nedolgo zatem, 6. julija 1967, je v vasi Cesta ponovno vlomil-Nasilno je odprl kuhinjsko okno na stanovanjski hiši Franca Brezovarja in se splazil v hišo. Tudi tu je na več mestih našel denar. Vsega je bilo 1300 din.
Obtožencu so bila kazniva dejanja v celoti dokazana, senat okrožnega sodišča pa mu je zanje prisodil 2 leti in 6 mesecev strogega zapora. Razen tega mora oškodovancem povrniti denar. Sodba če ni pravomoćna.
Močno neurje v Zgornjih Dobravicah
Prejšnji ponedeljek so se vaščani iz Gornjih Dobravi« hitro umaknili s polj pred hudim neurjem, ki je zdivjalo nad njihovo vasjo. Nemo so opazovali skozi okna svojih domačij, kako jim toča uničuje letošnji pridelek, od katerega so toliko pričakovali. Komaj nekaj minut padajoča toča je močno uničila koruzo, vinograde in fižol, uničila pa je tudi mlado ajdo, ki je letos lepo kazala in si kljub lepemu vremenu ne bo opomogla. Neurje je posebno hudo prizadelo Jožeta Rusa, saj mu je med neurjem skoraj popolnoma zgorel skedenj, v katerega je udarila strela. Ogenj mu je uničil tudi vso letošnjo krmo in 10 m' desk, ki jih je hranil v skednju.
Najlonski plašč v 42 minutah
V »Kometu« bodo začeli v kratkem izdelovati najlonske ženske in moške dežne plašče v sedmih različnih barvah. 104.700 plaščev bodo izdelali za Avstrijo, nekaj sto pa tudi za domače tržišče. V poizkusni proizvodnji so ugotovili, da bodo potrebovale delavke za izdelavo enega najlonskega plašča, ki bo stal na domačem tržišču približno 45 din, le kakih 42 minut.
Blago za plašče so uvozili iz Italije, kjer je ta surovina pravzaprav dvakrat cenejša kot doma.
j
%
Dosedanje kazni ga niso izučile Oglašujte
v 19 L!
Ciganu Matiji 2 leti in pol strogega zapora
Najstarejši Semičan je Movmov ata v 99. letu
Matija Brajdič-Hočevar, gozdni delavec z Rebri pri Žužemberku, je star znanec sodišč, vendar ga dosedanje kazni niso izučile. Spet je zgrešil več vlomov, zaradi katerih se je moral pred kratkim zagovarjati pred o-krožnim sodiščem v Novem mestu.
Matiji so dokazali, da je ponoči od 24. na 25. december 1964 v Podlipi vlomil v zaprto hišo Marije Gašperšič. Na oknu je razbil šipo, se splazil v notranjost, z nožem odprl omaro in vzel 680 din'.
28. marca lani pa je v Rdečem kalu vdrl v zaklenjeno hišo Vinka Kastelica t»r v spnhvioah ,izbrska/l iz več
Dolenjci na Gorenjskem
Na letošnjem Gorenjskem sejmu, ki je bil od 2. do 13. avgusta v Kranju, je razstavljalo bolj malo dolenjskih proizvajalcev. Največ zastopnikov je dala Mirna, kar tri. EMI — tovarna nalivnih peres, kemičnih svinčnikov in embalaže ter DANA sta svoje izdelke razstavljala in prodajala na samostojnih razstavnih prostorih. Razna druga področja so zastopala še nekatera dolenjska podjetja, med njimi: PODGORJE Šentjernej, MIRNO tovarno šivalnih strojev, LABOD Novo mesto, TRIKON Kočevje, LISCO Sevnica, BETI Metlika in tovarno pohištva Brežice.
Ni šala!
Jugoslovanski Clochemerle. — Na Korčuli so sredi turistične sezone slavnostno odprli nov turistični objekt: javno stranišče, sicer na starih temeljih, toda vendarle tako novo, da je bilo organizirano vse, kot se spodobi: proslave z glasbo, lepaki, vabili v treh tujih jezikih, s trakom, škarjami ter z botrom (za moški del) in botro (za ženski del). Pokrovitelj krajevna skupnost.
Na Zahodu cvete »črna magija«
Ne smemo zameriti našim davnim prednikom, ki so živeli v strahu pred naravnimi pojavi in prosili za pomoč, usmiljenje in zavezništvo bogov, čarovnic, peklenščkov in različnih drugih dobrih in hudobnih duhov. V želji, da bi odkril skrivnosti in dogajanja v svetu okrog sebe, doumel vzroke in posledice, se je človek v sebi stalno bojeval med stvarnostjo in fantazijo. Vera v nadnaravne moči, ki so baje navzoče v stvareh, v delu in v pojavih, se je vendar morala venomer in vztrajno, iz stoletja v stoletje, umikati odkritjem znanosti.
Celo krščanstvo, dolga stoletja najmočnejša vera v Evropi, je sprva razlagalo, da je vera v »hudobne moči« ostanek mnogoboštva. Kasneje je množični obračun s »čarovnicami« in »demoni« uporabila Cerkev zato, da si je z nasiljem in demagogijo lahko ohranila popolno oblast nad neomikanimi in zastrašenimi verniki, da je docela obvladala njihov razum in uničila vse, kar je oviralo krepitev duhovske vladavine, čeprav je Cerkev s svojo močno organizacijo podpirala praznoverje, je bilo to nazadnje le premagano in odprla so se široka obzorja razvoju znanstvenega, materialističnega pojmovanja življenja, ki nas obdaja. Dejali bi, da vse to že davno spada samo še v zgodovino. Na žalost pa ni tako.
Kavno v času, ko se Sovjeti in Američani priprav-Ijajo za nova osvajanja vesoljskega prostora, ko je ukročena jedrska energija in vprežena v človekovo službo, pravijo v Zahodni Nemčiji, da čarovnica ponoči zajaha osamelega popotnika in ga priganja, da dirja kot vranec...
Zelo porazna in skrb vzbujajoča je statistika o tem, kako je danes v tako imenovanih civiliziranih deželah razvito praznoverje. Vedeževalke, lažni zdravniki, astrologi, spiritisti in stotine drugih šarlatanov zasluži tudi po ne-
Počitniška trofeja mladih brežiških ribičev. Miki Rainer (levo) in Miran Umek (desno) sta v Savi, nasproti Vodnega gospodarstva na Čatežu, ujela 115 cm dolgega in 9,5 kg težkega soma. Pošteno sta se mučila, preden sta ga izvlekla na suho. (Foto: Baškovič)
»Tu so bili nekoč graščakovi hrami,« pripoveduje tov. Cankar. »Vse to bova z Ivekom odkopala, kasneje pa bo tu razgledna ploščad, v nadstropju muzejček ... Seveda bo potreben za obiskovalce tudi bife, brez tega ne gre... In razgled, kako Čudovito ...« (Foto Grivec)
Eden pa le bedi...
Odkar so se funkcionarji turističnega društva na Bizeljskem sprli, društvo spi. Eden pa le bedi, to je tovariš J. š., ki sprejema pošto. Se vedno upa, da bo društvo oživelo. Priza-devnejši Bizeljanci se društvu ne bi radi odpovedali in lovci so na tihem že sklenili, da se bodo vpisali vanj. če bodo člani vsi po vrsti, bo manj možnosti za zbadanje drugih, saj se bo vsak izmed članov lahko zaposlil z delom...
KAJ SO PRED 50 LETI PISALE
DOLENJSKE NOVICE
»Beračiti vendar ne more, krasti ne sme!«
■ IZ UČITELJSKIH KRCKiOV — Govorilo in pisalo se je mnogo o bednem učiteljstvu. A vse je kot bob v steno. Najmanj 20-krat smo že brali o draginjski dokladi, a zdaj imamo avgust in doklade še ni.
Pa govore o stanovski gorečnosti in o klealih. Učitelj naj službuje iz ljubezni do mladine. Naj bi oni gospodje, ki sanjajo o Idealih in tako dalje, menjali za nekaj mesecev z učiteljem! Bomo videli, koliko bo ostalo gorečnosti. Govoriti je lahko, če je vsega v izobilju. A učitelj, kako naj bo goreč? Zjutraj, s prvim pogledom v novi dan, se zbude tudi nove skrbi. Od prejšnjega dne je pa še starih dovolj.
Poglejmo na kratko v življenje učitelja, učiteljice. Prvega dobi svojo »plačo«. Za definitivno učiteljico (ker teh je sedaj več kot učiteljev) je to 102 K 63 v. Komaj prejme te revne kronice in jih s pol pogledom pogleda, že jih ni. Račun je sestavljen v hitrih besedah. Mleko, kosilo — in denarnica je prazna. V najboljšem slučaju ostane nekaj kronic v žepu. Zdaj pa je še treba kupiti drva, čevlje, obleko in sto malenkosti, na katere še človek ne misli ne. Kaj preostaja drugega, kot da se zadolži. Beračiti vendar ne more, krasti ne sme. če se zadolžiti tudi noče, mora stradati, pozimi greti mrzlo peč in krpati staro obleko.
Učitelju z družino je tem hujše, živeti naj bi moral stanu primemo, a še beraško ne more. Pri vsem tem naj pa opravlja svojo službo vestno in vztrajno — z lačnim želodcem in morebitlmi skrbmi v
duši. Bog ne daj, da bi izpustil kako malenkost pri uradnih spisih; to je pregreha, ki je gospodje nadzorniki ne pozabijo tako hitro.
Se preveč idealno je učiteljstvo, tako idealno, da je, oprostite — že neumno. — Delavec se postavi in stavka, če se mu vidi, da je zaslužek premajhen!
■ MLINSKE IZKAZNICE SO PRAVA NADLOGA ZA KMETA — Čestokrat niti časa nima, da bi nesel žito v mlin. Dostikrat pomete gospodinja zadnji prah moke iz predala, predno je kdo nese v mlin. In potem še izkaznica ni v redu, ali leži pri županu. Potem nam 'nočejo pa še zapreti mline; tako naj nosi kmet bog-vekam svoje žito.
■ IZ SEMIČA — Mnoge v naši fari je zadela Se ena nesreča, bolezen pri prašičih. Mnogim gospodarjem je pobrala vse, na Brezovi rebri sta v celi vasi ostala le dva pri življenju. Ali bodo tem, ki so trpeli tako občutno škodo, kaj povrnili škodo tisti, ki znajo tako dobro rekvirirati, ali jim bodo jeseni morda preskrbeli masti?
■ UČITELJSTVO NOVOMEŠKEGA
OKRAJA brez razlike političnega mnenja se vabi v svrho razgovora in enotnega postopanja glede na nabavo živil, obleke in obuvala na prijateljski sestanek, ki bo v torek, dne 27. avgusta t. 1. ob 11. uri v stari gimnaziji v Rudolfovem. Osebno se ne bo nihče vabil. Ker je sestanek važen za vse učiteljstvo in se bodo storili važni ukrepi, se vabi vse učiteljstvo, da se sestanka zanesljivo udeleži. — Sklicatelja: Matko—Koželj.
(Vi DOLENJSKIH NOVIC -22. avgusta 1918)
Hiie in pile Božo Dcbt-ljak
Movrnov oče je bil rojen ! 17. septembra 1869 na čreš-; njevcu pri Semiču. Iz čreš-| njevca je hodil v osnovno t šolo v Semič in dokončal ! tri razrede. Učil ga je uči-j tel j šiler in Dular. Ta čas j je prišla na šolo tudi prva učiteljica, toda	ni	dolgo
i učila, ker se je poročila z z nekim baronom s »moškega gradu nad Semičem. Ko je bil Movern star 22, : let, je služil vojaški	rok v
1 avstroogrski vojski in sicer v 17. regimentu v Ljubljani. Nastanjeni so bili v cukrar-ni. Bil je v enoti rezervistov, ki niso bili	za	redno
vojsko; služil je	le	nekaj
mesecev.
Prvo svetovno vojno je prebil na fronti v Tirolah, nazadnje okoli Monte Grape pri Rasjagu, kjer sta mu od mraza zmrznili nogi. Re-i kel je, da je bila to straho-! vita vojna. še v Avstroogr-I ski je nameraval potovati v j Ameriko, ker je bilo to takrat zelo moderno, vendar so ga n4 meji prijeli, v drugo pa ni več poizkusil. V drugi svetovni vojni je bil sam dona in sam opravljal vsa dela Sina sta bila namreč v N OV in sta, prišla le redko domov. Ko so enkrat prišli partizani, da bi jim posodil role in voz za prevoz muricije in obleke, jim volov ni zaupal in je šel raje kar sam z njili v Stare 2age in nazaj.
Danes prebiva v Vapči vasi v dokaj dobri hiši, ki jo je zgradil sin Franc. Predno sem stopil k očetu, sem se pogovoril s sinom, kako in kaj, ker drugače ne bi od očeta nič izvedel. Movmo-ga ata sem dobil v kuhinji, ko je brez naočnikov bral Dolenjski list. Ko sem ga vprašal, če vidi še brez naočnikov, je dejal: »Ta velike puštabe že vidim, al’ ta male pa moram z očalmi!« Dodal je še, da zelo rad prebira Dolenjski list, ker tu notri »najboljše piše«. Zelo rad ga ima v rokah, čeprav imajo pri hiši še druge časopise. Ko sem ga vprašal, kdaj je bil najbolj vesel ali srečen v življenju,
je dejal, da takrat, ko je bil še fant. Najbolj žalosten pa je bil ko mu je umrla žena, toda verjetno je bil potem žalosten dvakrat, saj sta mu umrli dve ženi. V prvem zakonu je imel dva otroka, ki sta že umrla. Druga žena Rozalija mu je dala tri otroke, od katerih je hčerka Micka že umrla.
Včasih je bil daleč naokoli znan kot dober tesar in še danes suče v svojih rokah plankačo. Pred kratkim je stesal ves les za hlev in popravilo skednja. Opravlja tudi manjša dela okoli kmetije in krmi živino. Pravi, da se kar dobro počuti in da se mu je celo sluh popravil. S sinom in
njegovo ženo Micko se kar dobro razumejo. Vsako nedeljo gre še v Semič in tam večkrat popije pivo -v bifeju. Omenil sem mu, da bo verjetno za 99-letnico sin pripravil domačo slovesnost, pa mi je dejal, da obletnice ne bo dočakal in da bo treba iti v večni pokoj. Nazadnje je dejal:	»Podpore
pa nimam nič, samo palico, da se nanjo opiram, kadar grem v Semič.« Sicer pa hodi še brez palice.
Ko sva končala pogovor, sem ga hotel tudi fotografirati, vendar mi ni uspelo. Pravi sicer, da fotografije rad gleda, vendar se pa sam noče fotografirati.
JOŽE HTJTAR
Čeprav je letos muhasto vreme, vimslu kamp ni nikoli prazen. Pred kratkim so tu razpeli 30 šotorov taborniki odreda »Zeleno zlato« iz Žalca. Pod platnenimi strehami so preživeli dvanajst lepih počitniških dni, spoznali so nove kraje in ljudi, ki so jim nudili vso potrebno oskrbo in gostoljubje (Foto: Ria Bačer)
Češki
sosedje
Zemljevid kaže češkoslovaško in njene sosede, desno zgoraj pa vidimo lego te države v evropskem prostoru. V času, ko zaključujemo to stran (v sredo okoli 12. ure), še niso znane vse podrobnosti o easedbi češkoslovaške po silah 5 držav varšavskega pakta. Ves svet pa je »strmel spričo teptanja neodvisnosti in državne samostojnosti ČSSR.
Položaj je skrajno napet.
BREŽIŠKI ROKOMETAŠI PRED NOVO SEZONO
Komaj čakajo na začetek prvenstva
Brežičani imajo kar 34 rokometašev — Priprave kot malokdaj doslej — Trener Darko Šetinc upa na najboljše
V	nedeljo se bodo pričela tekmovanja v mošk: republiški rokometni ligi, sedem dni zatem pa bodo zaigrala še dekleta. Brežičani imajo tudi v tej sezoni v obeh ligah svoje predstavnike. 2e od julijskih dni vadi obe ekipi trener Darko Šetinc, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj:
— Kako tečejo priprave na novo rokometno sezono?
»Obe ekipi vadita petkrat na teden, približno po dve uri na dan. Vsi igralci in igralke trenirajo zelo resno, pretekli teden pa so s prostovoljnim delom uredili tudi tribune za gledalce. V okvir priprav sodijo tudi prijateljske tekme; doslej so fantje že igrali doma z ekipo Braunschweiga in izgubili 25 : 18, vendar sem ob tem preizkusil prav vse igralce, zato poraza ni jemati preveč tragično. V dogovoru smo še z vicešampioncm Evrope Zagrebom, ter Metalcem in Medveščakom iz Zagreba. Le ob težjih nasprotnikih se bodo madi igralci prekalili in spoznali taktične posebnosti ekip. Dekleta bodo igrale po dve tekmi s Steklarjem iz Hrastnika in ekipo Vrapč pri Zagrebu.
— Imaš na voljo dovolj igralcev in igralk?
»še nobeno sezono doslej nismo imeli prijavljenih to-
liko tekmovalcev! Pri fantih imamo trenutno kar 21 igralcev, pri dekletih pa 13.«
—	Bi lahko imenoval vse igra'ce, s k terimi resno računaš?
»Pri moških trenirajo: Bergles, Mars, Dolenc, Požar, Rovan, Svažič, Avsec, štan-gelj, Bosina, Lipej, Trajkovič, Pavlič, Kolešn k, žbontar, Novak, Živič, Lokar, in Zore, iz JLA pa se bosta kmalu vrnila še Bršec in Kostanjšek. Pri članicah pa računam na Bobnarjevo, sestri Zorko in Mišič, Bužančičevo, Molarovo, Lekovo, Kolarjevo, Slakovo, Bahovo in Zagode-
Še malo in lovski dom bo končan
Lovska družina na Bizeljskem si je z lastnimi silami in z lastnim denarjem postavila lovski dom, ki bo eden najlepših na štajerskem. Če jim bodo pravočasno priključili elektriko in opravili zaključna obrtniška dela, bo otvoritev že 1. septembra, sicer pa kak teden pozneje. Dom stoji na pobočju Drenovca, od koder je čudovit razgled v dolino. Pot do njega vodi skozi vinograde.
Radio Brežice
PETEK. 23. AVGUSTA: 20.00 do 20.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 20.25—21.15 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 25. AVGUSTA: 11.00
—	Domače zanimivosti — Aleksan. der Dominko: Is aktivnosti občin, ske konference SZDL Brežice —-Mnenje drugih — Vzgojno predavanje: Priprava otroka na Solo — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Pridelovanje pšenice — Zabavajo vas Dobri znanci — Damjan Va-hen: Madžarska — dežela tokajca in čardaša — Poeor, nimaš pred-nosti! — Obvestila, reklame in spored kinematografov. 12.50 — Občani čestitajo in pozdravljajo
TOREK, 27. AVGUSTA: 18.00 do
19.00	— Svetujemo vam: še o pranju in sušenju perila — Jugoton vam predstavlja — Literarni utrinki: Ivan Tavčar — Obvestila in filmski pregled — Tedenski šport, ni komentar. 19.00—19.30 — Poslušate pesmi iz slovenske glasbene zakladnice
Na Dolgem polju odličen hmelj
Hmeljišča kmetijskega in trgovskega podjetja AGRARIA so te dni spet oživela. Hmelj je dozorel in ga obira okoli 150 stalnih obiralcev. To so okoličani in prebivalci Hrvaškega Zagorja. Obiralce iz Cerkelj, Velike Doline in So-benje vasi dovažajo na de-
lo	z avtobusi. Letošnji pridelek je izredno kakovosten. Obiralci naberejo precej več kot lani, to pa se jim pozna tudi v žepih. Za škaf hmelja plačajo obiralcem 1,80 din.
Drogerija tudi v Brežicah
V	sredo, 14. avgusta, je trgovsko podjetje KRKA odprlo nov lokal. V njem prodajajo kozmetične izdelke in otroško konfekcijo. V Brežicah so dobro založeno trgovino za tovrstno blago pogrešali, zato se je marsikateri kupec odpeljal v Krško ali Zagreb, če bo izbor odslej tudi doma enak izboru drugod, to ne bo več potrebno.
Drogerijo so namestili v preurejenem lokalu, v katerem so včasih prodajali tekstilno blago. To trgovino so preselili v bivše upravne prostore v isti zgradbi.
Obljube drugih je težko izpolnjevati
»Navozite nam vendar obljubljeni gramoz na cesto!« se pritožujejo občani zdaj tu, zdaj tam. 2e zdavnaj bi morali priti na vrsto, zato se čutijo ogoljufane. Cestna služba pa ima drugačen vrstni red. Ni rečeno, da je pravilen, toda če ne izpolnjuje obljub funkcionarjev, letijo očitki le nanjo.
In če inšpekcija zapre majav most, je prav tako zamera. »Pa bi nas vendarle prej vprašali, kako je z denarjem za popravilo!« se užaljeno oglašajo prizadeti.
NOVO V BREŽICAH
tovo. Upam, da bo lahko spet zaigrala odlična vratarka Božičnikova.«
—S kakšn'mi željami boš obe ekipi popeljal na prvenstvo?
»Predvsem želim to, da se obdržimo v republdski ligi, seveda v zgornjem delu lestvice.«
V- Podgoršek
Turistična vzgoja že za 1969
Občinska turistična zveza v Brežicah bo pripravila skupaj z delavsko univerzo vrsto seminarjev za zasebnike, ki oddajajo turistične sobe. V njih naj bi se ljudje seznanili z vsemi podrobnostmi, ki spadajo med .turistične usluge. Posebno pozornost bodo posvetili tudi pripravljanju domačih jedi in lepemu serviranju. Upajo, da bodo na ta način lahko dvignili raven turističnih uslug na zasebnem področju, ki je bila doslej prenizka.
V prihodnjem letu bodo za izobraževalne namene porabili verjetno milijon Sdin.
Več skrbi za lokale!
Te dni pregledujeta tržna in sanitarna inšpekcija gostinske obrate na področju brežiške občine. Pri tem ugotavljajo, da je še vedno nekaj lokalov, kjer ne spoštujejo vseh potrebnih predpisov. Zaželeno bi bilo. da gostinci sami poskrbijo za odpravo pomanjkljivosti v svojih lokalih in se tako izognejo odločbam in prijavam, ki jih v takih primerih izdajata tržna in sanitarna inšpekcija.
Pozdrav tržaškim prosvetnim delavcem
V ponedeljek, 19- avgusta, je prišlo v Cateške Toplice 30 slovenskih učiteljev in profesorjev tržaških osnovnih in srednjih šol. V zdravilišču obiskujejo 10-dnevni seminar, ki ga prireja zanje sekretariat za kulturo in prosveto SRS Predavajo jim ugledni slovenski pedagoška in kulturni delavci- Slovesna otvoritev seminarja je bila v torek dopoldne, udeležili pa so se je tudi republiški predstavniki Franček Kos, Albert Zornada. prof- Stane Mihelič in ravnatelj brežiške gimnazije prof. Marjan Ogo-rič-
Tržaški prosvetni delavci si bodo med seminarjem ogledali tudi Formo vivo in Gor-jupovo galerijo v Kostanjevici, obiskali bodo Kumrovec in šli na krožno potovanje po štajerski. — Dragim in uglednim gostom s Tržaškega želimo med nami prijetno bivanje!
■ ZA ZAKLJUČEK SEZONE pripravljajo v Cateških Toplicah veliko zabavno prireditev z naslovom čateška noč. Organizatorji menijo, da jo bo obiskalo blizu šest tisoč gostov. Vabila bodo razposlali po Sloveniji in Hrvaški. Ta zabavna prireditev bo združena z modno revijo. V zdravilišču se nadejajo, da se bo odzvala povabilu tudi naj lepša Jugoslovanka Nataša Košir. Cateška noč je napovedana za 7, september.
■ NA SEJO UPRAVNEGA OD. BORA AVTO MOTO DRUŠTVA SO v ponedeljek, 19. avgusta, povabili člane športne komisije in društvene tekmovalce. Na dnevnem redu so imeli informacijo o izdelavi idejnega načrta za bodoči društveni dom, športno udejstvovanje članov in razpravo o turistični dejavnosti društva. AMD Brežice je dobilo tudi novega stalnegn tek.
BREŽIŠKE VESTI
movalca Valentina Volčanjška, ki bo v Celju prvič nastopil za domače barve.
■ NADVSE PRIZADEVNI RO. KOMETASI so ob rokometnem igrišču napravili tribuno. Vse delo so opravili prostovoljno. Podnevi in še popno zvečer so vneto kopali. razvažali zemljo in betonirali. Potrudili so se, da je bila tribuna dokončana do tekme s klubom iz Braunschweiga.
■ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA bo na jutrišnji seji ocenjevala letošnje jubilejne prireditve gasilskih društev. Upravnemu odboru bo poročal poveljnik operativnega štaba. Prisotni bodo razprav-ljali tudi o opremljenosti gasilskih centrov in društev in njihovih denarnih potrebah in izboljšanje se-danjega stanja.
■ CVETLIČARNA SREDI ME-STA ni več tako privlačna, kot je bila nekaj mesecev po otvoritvi. Vedno bolj se spreminja v skladišče suhih rožin suhih vencev. Kljub temu , da je zdaj sezona za naj razno vrstne jše cvetje, je težko dobiti še kaj drugega kot nageljčke. Kupci v cvetličarni pogrešajo nekoga, ki bi šopke lepo aranžiral
Brežice: javne razprave o kmetijstvu
Krajevne skupnosti, sindikati, Socialistična zveza, občinska skupščina in strokovnjaki iz kmetijske stroke v brežiški občini se bodo vključili v javno razpravo o razvo ju kmetijstva v Sloveniji. Te ze o tem je objavil Kmečki glas. V republiški skupščini bo kmetijstvo na dnevnem re du 15. septembra, zato bodo morali v občinah pohiteti z razpravami, da bodo do 10. septembra lahko posredovali predloge in drugo gradivo delovni skupini poslancev, ki preučuje te stvari. V izrazito kmetijskih območjih občine bodo medtem sklicali več razgovorov s kmeti.
'' jr*
W0 s
Gostje, med njimi sta bila tudi predsednik občinske skupščine Krško Stane Nun-čič in komandant cerkljanske garnizije polkovnik Karel Jordan, ki so si v spremstvu kostanjeviških jamarjev, ogledali jamo, so bili presenečeni nad lepotami kapnikov in drugimi zanimivostmi jame (Foto: M. Vesel)
Hotel SREMIČ - turizem v malem
Neizkoriščene zmogljivosti, visoke dajatve, strah pred neodgovornimi investicijami — to so težave, s katerimi se ubada kolektiv krškega »SREMIČA«
Kljub glavni sezoni je v hotelu Sremič v Krškem zasedenih povprečno nekaj manj kot polovico sob. To je v skladu s splošnim stanjem turizma v Krškem, ki vse prema-
lo	izkorišča še tistih nekaj možnosti, ki jih ima.
Skupna značilnost gostov, ki se ustavljajo v hotelu, je ta, da so prehodni gostje. Prenočijo, ostanejo kvečjemu kakšen dan in gredo naprej. Ne pritožujejo se nad postrežbo, sobami in podobnim. S tem so v glavnem zadovoljni. Očitno pa je, da v. Krškem ne najdejo nič takega, kar bi jih za dalj časa pritegnilo.
Ker v najbližji okolici Krškega iz dneva v dan narašča število gostinskih in turističnih objektov, je Sremič vsak dan v manj zavidanja vrednem položaju. Zaradi visokih dajatev (odvaja eno šestino svojega bruto prometa) kolektiv nima sredstev za dodatne investicije, čeprav bi bile skoraj nujne. Notranje rezerve so v glavnem izkoriščene, s cenami pa raje ne gredo do zadnjih možnih mej.
Večkrat se tudi zgodi, da ostanejo začasno brez ustreznega kadra, ker ne morejo povečati dohodkov. Posledica tega je slabša postrežba, manj gostov in tako nastane krog, iz katerega bo le treba poiskati rešitev.
Glede na to, da prispeva hotel Sremič precej sredstev
v	občinski proračun, bi upravičeno lahko zahtevali od vseh organizacij, ki pristavijo svoje lončke, kadar se ta sredstva delijo, da pomagajo pri poživljanju in razvoju turizma in s tem tudi ustvarjanju teh sredstev. Hotel sam si zaenkrat lahko pomaga samo s tem, da doseže znižanje dajatev. Tako bi lahko zbrali nekaj denarja za modernizacijo. Brez lastnih sredstev pa ne marajo v investicije, ker brez širše podpore
verjetno ne bi rodile uspeha. Stare so namreč tiste pesmi
o	gospodarskih vlaganjih ali bolje — avanturah z žalostnim koncem. V »Sremiču« jih ne kani j o posnemati. K. S.
Priprave za proslavo pionirjev
Pionirji krške občine se pripravljajo na svojo proslavo, ki bo 31. avgusta na Kočevskem. Tu bodo s svojimi tovariši iz Brežic, Sevnice, Šentjurja in Šmarij sestavlja-
li	Kozjanski odred. Pionirji, ki se bodo proslave udeležili, bodo imeli brezplačno vožnjo z avtobusi ter hrano za en dan. Ker je denarja za proslavo bolj malo, bo število udeležencev omejeno le na najboljše pionirje.
Drobne iz Brestanice
Ustava pred občani
S tezami za spremembo ustave bodo v krški občini seznanili vse prebivalstvo. Izvršni odbor občinske konference SZDL je o tem sklepal na seji 15. avgusta. V razpravo se bodo vključile tudi sindikalne podružnice.
Gospodarska moč -merilo za nagrade
Občinska skupščina v Krškem je na seji 26. julija določila količnike za nagrade predsedniku in sodnikom občinskega sodišča. Prejemki oseb, ki jih izvoli ali imenuje občinska skupščina, naj bi bili po novem odvisni od splošne gospodarske rasti občine. Odborniki so sklenili, naj sestavi komisija za volitve in imenovanja predlog mesečnih nagrad za predsednika, tajnika in načelnike oddelkov občinske skupščine ter za sodnika za prekrške.
Že spet ni denarja?
V	Kostanjevico prihaja vsak dan več domačih in tujih turistov, posebno še, odkar imajo novo asfal. tirano cesto. Na žalost pa še vedno pogrešamo potrebne prometne znake, posebno tiste, ki omejujejo hitrost. Zato se večkrat zgodi, da voznika, ki mu je cesta tuja, zanese in se včasih samo za las izogne nesreči. Menimo, da pri takih stvareh ni dobro preveč varčevati 2 denarjem, ker bi obre. •»tl utepnile postati krvave.
■ ASFALTIRANA CESTA ZA SAVO in skoad elektrarniško naselje. Končno so dobili asfaltirano oesto tudi za Savo v smeri proti Blanci. Žilavo in vztrajno prizadevanje »Zasavčanov« le ni bilo zaman. Tudi elektrarniško naselje na Gorici je mnogo prijetnejše, ko je stekla skozenj asfaltirana cesta. Za Savo in na Gorici so zdaj izginili oblaki prahu in z njim nevšečnosti, ki so jih povzročali posebno gospodinjam.
■ MUZEJ IZGNANCEV NA BRESTANIŠKEM GRADU privablja obiskovalce od blizu in daleč. Odprt je ob delavnikih od pol treh do petih popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 12. ure ter popoldne od 14.30 do 17. ure. Skupinski obiski so mogoči tudi izven tega časa, potrebno se je le nekaj dni prej prijaviti krajevnemu odboru ZB NOV v Brestanici.
■ DIRKALIŠČE SKOZI TRG. Kljub oznaki »40 km na uro« drvijo nekateri motoristi in avtomobilisti skozi trg tudi s preko 70 km na uro, tako da je cesta
kot pravcato dirkališče. Morda le ne bi bilo napačno take »dirkače« kaznovati! Naš trg je večidel brez pločnikov, zato bi smela brili dovoljena brzina skozenj le 30 km na uro.
■ TRG JE ČEDALJE LEPŠI, le Flisov hlev in koko&i, ki se pasejo okoli spomenika, mu nriso ravno v okras. Upamo, da bodo tudi to kmalu uredili.
■ STOJALA ZA KOLESA pred brestaniško zelenjavno trgovino krškega Agrokombinata in sosednjo mesnico verjetno ne bd bila v napoto. V omenjenih poslovalnicah kupuje že toliko ljudi, da potrošniki lahko upajo, da jim bosta omenjeni podjetji postregli s tem »luksuzom«. Poslovodje bi lahko že sami uvideli, da so stojala nujno potrebna.
■ LAŠKO PIVO ZAMAN ZAHTEVAŠ v zelenjavni trgovini Agrokombinata. Ali res nočejo upoštevati želja potrošnikov. Saj je skladišče laškega piva v Radečah, ki je precej bližje Brestanice kot Karlovac.
KRŠKE NOVICE
MED DRUŽBENE ORGANIZACIJE, ki jim primanjkuje sredstev za redno delovanje, spada tudi krajevna organizacija ZB Videm. Ker niso dobili dovolj dotacije, da bi lahko izvedli letošnji načrt dela, bodo priredili 25. avgusta veselico na krškem bazenu. Pripra viU so nekaj družabnih iger kot npr. šaljivo pošto, srečolov in podobno, kot gostje pa bodo nastopali bratje Slaki, ki bodo tokrat prvič igrali v Krškem.
VČERAJ JE AVTOMOTO DRUŠTVO začelo z novim tečajem za voanike B-kategorije. Kandidati se še vedno lahko prijavijo. Tečaj (pouk in praktična vožnja) stane »4 din.
PRETEKLI TEDEN SO ODIGRALI občinski brzo turnir v šahu za julij. Sodelovalo je razmeroma malo šahistov. Največje presenečenje je pripravil mladi Novak, ki je prvokategorniku in občinskemu prvaku Levičarju odvzel obe točki. Vrstni red: Turnšek, Levičar, Zupanc itd.
STANOVANJSKA ENOTA pri to variti papirja je v enem mesecu
trikrat sklicala sojo sveta stanovanjske enote, vendar niso bili nikoli sklepčni. Na seji bi morali sprejeti nokaj precej važnih sklepov zn nemoteno in hitro delo enote. Kaže pa, da takšne stvari niti samih članov sveta ne zanimajo preveč. Morda mislijo, da je že samo plačevanje stanarine dovolj in da je vzdrževanje reda in snage v naselju postranska stvar.
AGROKOMBINAT V KRŠKEM priporoča kmetovalcem in vinogradnikom, da se čimprej odločijo za obnovo vinogradov in jih o tem obvestijo, da bodo lahko pravočasno izdelali načrt za obnovo in pripravili sadilni material.
ZARADI ZAVLAČEVANJ pri delu bo snack-bar, ki ga gradi trgovsko podjetje Preskrba, odprt šole v začetku septembra.
VESTI IZ KRŠKE OBČINE
/
O	NAJVEČJI LETOŠNJI GRADNJI POD OKRILJEM KS
V vsako vas je že mogoče z avtom
Cesta Konjsko—Laze bo, kot predvidevajo, dograjena v enem mesecu
Alojz Lipoglavšek, ki s skupino cestarjev skrbi za ceste četrtega reda in vaške poti v sevniški občini, z zadržanim veseljem pripoveduje: »Zadnjih pet ali šest let so naši ljudje toliko naredili, da se je v vsako vas mogoče pripeljati z osebnim avtomobilom. To je za mnoge ljudi izrednega pomena.«
Letošnja največja akcija, katere se je lotila krajevna skupnost Sevnica, je gradnja ceste Konjsko—Laze, ki bo pot iz Telč v Sevnico skrajšala
SEVNIŠKI
■ NOVE TRGOVINE. Prejšnji četrtek je Trgovsko podjetje Sevnica odprlo še samopostrežno trgovino, ki je nova pridobitev kraja. Trgovsko podjetje MERKS iz Celja pa bo, kot predvidevajo, svojo trgovino v Sevnici odprlo 25. avgusta.
■ DANES V BENETKE IN TRST. Turističnemu društvu se je posrečilo zbrati čez 40 prijav za dvodnevni avtobusni izlet v Trst in Benetke, ki je predviden 22 in 23. avgusta. Izlete Pa pri-
SEVNIŠKI VESTNIK
natanko trikrat — od 24 na 8 kilometrov. Ko smo si ogledali traso, ki poteka po ze-
lo	težavnem in strmem terenu, je bilo sprva kar težko
PABERKI
pravlja tudi društvo upokojencev.
V	septembru predvidevajo tri enodnevna potovanja v naše turistične kraje, ki bodo stala okoli tri stare tisočake na osebo.
■ POSEBEN VLAK V NOVO GORICO. Na veliko zborovanje ob 25-letnici vstaje primorskega ljudstva, ki bo 15. septembra v Novi Gorici, bo iz Breiic vozil udeležence poseben vlak. na katerem bodo priznali poseben popust.
■ KAKO UREJATI MESTNA ZEMLJIŠČA. Odlok, ki naj bi določal postopek in druge nadrobnosti urejanja mestnega zemljišča, je na zadnji seji občinska skupščina zavrnila, ker ni bil dovolj temeljit. Zdaj je že v raspravi nov osnutek, prebivalci pa so povabljeni, da dajo zanj svoje pripombe in predloge.
verjeti, da se ljudje sami lotijo tako zahtevnih gradenj. Od ceste si morajo res veliko obetati.
V	nedeljo in ponedeljek, 18. in 19. avgusta, so se lotili še ene velike prostovoljne akcije. Navoziti in nasuti gramoza za 400 metrov razmeroma širokega cestišča niso močje solze, škoda le, da jim vreme ni bilo najbolj naklonjeno.
Ker cesta s tem še ne bo dograjena, je krajevna skupnost sklenila organizirati skupino delavcev in prostovoljcev, ki bodo stalno delali. Trenutno manjka še milijon starih dinarjev, cesta pa je že toliko dograjena, da se je po njej mogoče peljati s terenskim vozilom.
Gradenj cest pa so se letos lotili tudi v nekaterih drugih krajih; pri tem naj posebej omenimo cesto Zabuko-vje — Mrzla planina.
DVE NOVICI IZ KRMELJA
RAZSTRELITEV SEPARACIJE.
V	soboto, 24. avgusta, bodo v Krmelju minirali in razstrelili separacijo bivšega rudnika. Dela bo opravilo podjetje »Kamnik« iz Kamnika v času od 10. do 18. ure zvečer. Metalna ie ta objekt, ki ne služi več svojemu namenu, prodala.
PROSTOVOLJNO DELO V METALKI. Zaradi povečanja delovnih prostorov metalne so se delavci tega obrata odločili, da bodo pri tem pomagali tako, da bo vsak izmed zaposlenih opravil pet prostovoljnih delovnih ur. Vsak dan popoldne dela skupina, delavci pa se šemi prijavljajo, kdaj bo kdo delal, da bo opravil svojo dolžnost. S tem bodo pripomogli k znižanju stroškov za predvideno povečanje prostorov, kar je nujno potrebno. Rešeno pa še ne bo vprašanje, kje bi delali velike objekt«, za katere sedanja hala ni dovolj velika in morajo delavci pogosto delati na prostem.
■	S KOLESOM SE JE ZALE TEL. Prejšnji ponedeljek se je na cesti Zavratec—Arto nedaleč od vasi Zavratec zaletel s kolesom Branko Zorko in obležal na cesti. Ponesrečenca je našel voznik osebnega avtomobila Alojz Kmec iz Smarjete in ga odpeljal v sevniški zdravstveni dem. Na kolesu je za okoli 150 din škode.
Občani, pravočasno prijavite spremembo bivališča!
Svet za splošno upravo občinske skupščine Sevnica je na minuli seji med drugim razpravljal tudi o tem, da prebivalci pri spremembi bivališča tega ne prijavijo matični službi. Take prijave bi morali občani podati v osmih dneh po nastali spremembi. Ob raznih akcijah je bilo že večkrat ugotovljeno, da so naslovi zelo pomanjkljivi. Po veljavnih predpisih so predpisane kazni za te prekrške od 200 do 300 din ali zapor do 15 dni. Ravno tako morajo v 12 urah prijaviti začasno bivanje tujcev v Jugoslaviji tisti, pri katerih so se tujci nastanili. Njihovo odjavo pa je treba priglasiti pristojnemu organu v 24 urah po odhodu tujcev.
Svet je sklenil, da morajo vsi prebivalci sevniške občine prijaviti pravi naslov stalnega bivališča najkasneje do 30. oktobra 1968. Kdor do tega časa tega ne bo storil, bo pristojni organ predlagal proti njemu uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.
Največje pomanjkljivosti pri prijavno-odjavni službi so bile ugotovljene pri fluorografski akciji prav v Sevnici.
Trgovsko podjetje
SEVNICA
poslovalnica 7 USNJE
nudi:
Ugoden nakup!
Zgornje usnje — popust do 40 %
Kruponi »Special« po 16,00 Ndin/kg Avto plašči — stalna zaloga vseh dimenzij Velika izbira vseh vrst obutve!
SOLA NA TELČAI1 JE ZAKOLIČENA. Po dolgih letih čakanja so vaščani Telč in okolišnjih vasi vendarle dočakali, da so v petek, 16. avgusta, zakoličili prostor za novo šolo. Kot piše v pogodbi i gradbenim podjetjem ZASAVJE iz Trbovelj, bo šola veljala 49 milijonov starih dinarjev, do tretje faze bo narejena do konca tega leta, dokončno pa dograjena do 31. julija prihodnje leto. Na sliki: podpredsednik ObS Jože Knez (desno) simbolično zasaja prvo lopato (Foto: M. Legan)
Spored letošnjega slavia	Danes
—r 	—	o	ciganskem
Proslava občinskega praznika in podelitev do-
micila bo 8. sept. ob 10. uri pri motelu	vprašanju
Borci so obiskali bolnišnico Franjo
V	četrtek popoldne, 15. avgusta, se je v Trebnjem znova sestal pripravljalni odbor za proslavo letošnjega občinskega praznika in podelitve domovinske pravice Dolenjskemu odredu, ki bo 8. septembra, ker letošnji praznik pride na sredo. Skupaj z zastopniki borcev te enote je bil sestavljen nadrobni spored prireditve.
En dan pred praznikom bo pohod mladine po poteh Dolenjskega odreda in Gubčeve brigade, ki tudi slavi obletnico ustanovitve. Obe enoti narodnoosvobodilne vojske sta delovali na območju sedanje trebanjske občine, zato je prav, da se sedanji rodovi seznanijo z njunimi potmi in borbami. Pohodov se bodo udeležili učenci osmih razredov, vodili pa jih bodo nekdanji borci.
Bogdfci Osolnik o dogodkih v ČSSR
Tov. Bogdan Osolnik, član CK ZKJ, je v petek popoldne, 16. avgusta, v Trebnjem predaval o zadnjih dogodkih na Češkoslovaškem, o potovanju maršala Tita ter o odnosu Jugoslavije. Cez 30 poslušalcev je seznanil z vrsto zanimivosti in nadrobnosti, ki širši javnosti niso znane, vendar dobro pokažejo na bistvo »češkoslovaške pomladi« in na ozadje dogajanj, ki je pripeljalo dd sestanka v Čiemi in Bratislavi. Opozoril je na tisk v Sovjetski zvezi, Poljski, DDR, Madžarski in Bolgariji, ki je bil neobjektiven in poln propagande zoper demokracijo na Češkoslovaškem.
Izredna seja zadružnega sveta
Zaradi sedanjega težkega gospodarskega stanja Kmetijske zadruge Trebnje in kmetijstva občine nasploh, bo v torek, 3 sept. izredna seja zadružnega sveta. Vodstvo zadruge je pripravilo obsežno poročilo, v katerem so navedene tudi obveznosti zadruge do 1972. Stanje kmetijstva in davčno politiko bo še pred tem obravnaval občinski komite ZK, to pa bo tudi na dnevnem redu seje medobčinskega sveta Zveze komunistov, ki se bo sestal 28. avgusta. Kmetijska zadruga Trebnje je imela v pr-
vi	polovici letošnjega leta 36.558 novih dinarjev izgube, ki je bila posledica poslabšanja tržnih razmer. V tem času ni imela v trebanjski občini izgube nobena druga gospodarska organizacija.
Krajevna organizacija ZB Dobrnič je priredila v nedeljo, 18. avgusta, avtobusni izlet za svoje člane. Kljub slabemu vremenu se ga je udeležilo okrog 50 borcev. Obiskali so partizansko bolnico Franjo pri Cerknem, Postojnsko jamo in Urh pri Ljubljani.
Živahno na sejmu v Mokronogu
Tudi letos je bil na jeme-jevskem sejmu v Mokronogu velik p<romet, čeprav nekoliko manjši kot druga leta. Kmetje so iz bližnjih in tudi oddaljenejših krajev prignali govejo živino, vendar je bila kupčija bolj slaba. Nenavadno veliko je bilo letos konj, kar kaže na to, da bi bilo Uidi v Mokronogu pametno vpeljati sejem za konje.
Mokronoška rojaka Ana in Jože Zagorc, ki že 45 let živita v ZDA, sta v nedeljo botrovala novemu gasilskemu avtomobilu (Foto: J. Kržič)
TREBANJSKE IVERI
■ NOVA PRODAJALNA MESA. Preišnii teden je KZ Trebnje odprla v hi&i ob odcepu ceste proti Medvedjemu selu novo, lepo urejeno prodajalno mesa, ki bo razbremenila sedanjo prodajalno in skrajšala pot kupcem iz Starega trga in okolice. Stavbo je preuredilo trebanjsko komunalno podjetje.
■ SEZONA JE ZAMUJENA. Kljub prvotnim načrtom, da bo trebanjsko kopališče na Temenici zgrajeno do glavne sezone, se Je delo zavleklo, ker so delavci Splošne vodne skupnosti vmes zgradili tudi kopalni bazen v Mirni. Toda tudi kasneje ni Mo delo tako hitro od rok, kot Je bilo pričakovati.
■ ZAKAJ JE TAKO? Ne da bi imeli na voljo sadnje podatke o nočitvah ln dragi turistični delavnosti v kraju, je mogoče trdit!,
da Je letošnje leto prekosilo vse dosedanje. Zato je toliko bolj ne-rar/.iljiv odnos gostincev do so. delovanja v turističnem društvu. Upravni odbor se je že dvakrat poskušal sestati, vendar njihovih zastopnikov ni bilo blizu
■	ZAČETEK SLIKARSKEGA TABORA. Organizator prvega tabora naivnih umetnikov, tret m j-ske Forme vive, se je dogovoril, da bo začetek tabora včeraj, 21. avgusta. Prijavilo se je 7 naivcev, ki bodo svoja dela pustili v Trebnjem. Več o tem bomo še poročali na kulturni strani • našega lista.
Glavna slovesnost bo v nedeljo ob 10. uri pri trebanjskem motelu, v primeru slabega vremena pa bo zbor odreda in kulturni program ob isti uri pred spomenikom NOB v Trebnjem. Posebne delegacije bodo položile vence k spomenikom, kjer počivajo borci odreda: v Dobrniču, Gabrovki, Kriški vasi, Trebnjem in na Trebelnem.
V	kulturnem delu sporeda bo nastopil mešani pevski zbor iz Trbovelj, zvrstile se bodo recitacije in nastop godbe. Odredu bo podeljena listina o domicilu. Ko bo kulturni del sporeda končan, bo pogostitev udeleženih nekdanjih borcev s partizanskim golažem, za tem pa zabava za vse udeležence slavja.
Danes dopoldne bodo odborniki občinske skupščine v Trebnjem obravnavali problematiko Ciganov. V tej občini je opaziti, da Cigani v pretežni meri ne kažejo nobenih znakov opuščanja svojega dosedanjega načina življenja; podatki o prekrških pa dokazujejo, da se težave še zaostrujejo. Zato bodo predlagani nekateri ukrepi. V občini je trenutno 106 ciganov, ki živijo v 21 družinah.
Skupščina bo razen tega obravnavala še poročilo o delu osnovnih šol v zadnjem šolskem letu, gospodarjenje podjetij v prvi polovici ■ leta ter še nekatere druge reči.
Slovesno kljub dežju
Praznik mokronoških gasilcev so dostojno proslavili - Novemu avtomobilu sta botrovala rojaka Ana in Jože Zagorc
Požrtvovalnim mokrono-škim gasilcem vreme ni bi-
lo	naklonjeno. Vendar so slovesnosti ob 85-letnici društva potekale normalno, seveda pod dežniki. Najprej so si domačini in gostje ogleda-
li	prenovljen gasilski dom, nato pa je povorka gasilcev s pihalno godbo iz Trebnjega krenila do prireditvenega prostora na trgu pred domom Svobode. Slovesnost je pričel predsednik društva Rudi Bizjak, ki je v pozdravnem govoru med drugim dejal:
»Želim, da bi bila ta proslava prelomnica v zgodovini našega društva, da bi gasilsko društvo postalo res množeč a organizacija, ki bi bila sposobna sodelovati pri vseh akcijah, ne samo pri požarni obrambi!«
Za tem je podal kroniko društva tajnik Ludvik Gulič. Spregovoril je še poveljnik občinske gasilske zveze Franjo Bulc, predsednik zveze Pavle Japelj pa' je izročil Jožetu Simončiču ključe no-
vega avtomobila. Najbolj zaslužnim gasilcem v občini je podelil diplome član predsedstva rep. gasilske zveze Matija Sila. Na prireditvi so bili prisotni pokrovitelj proslave predsednik občine Ciril Pevec, botra avtomobila Ana in Jože Zagorc iz Mokronoga, ki že 45 let živita v ZDA, predstavniki drugih gasilskih zvez in društev ter veliko število domačinov. Na koncu so k spomeniku položili venec vsem padlim gasilcem. Po slovesnosti je bila zabava.
Za konec še nekaj besed zelo prizadevnega predsednika Rudija Bizjaka: »Gasilci smo v Mokronogu edino društvo, ki še nekaj naredi. S prostovoljnim delom smo s podporo drugih občanov obnovili dom. Velika pridobitev je za nas nov avtomobil. Naša želja je, da bi dogradili stanovanje v domu, predvsem pa da bi dobili novo brizgalno, ker je sedanja povsem zastarela.
J. KRŽIČ
Naše gospodarstvo ob polletju
Ustvarjenega precej več kot lani tudi neto produkt za 7 odstotkov večji, žal pa je ostanek dohodka nižji - Zaloge spet narastle
Zanimvo je še, da so letos delovne organizacije namenile
Tujci se zadržujejo dalj
V jul. letos so v hotelu Pugled Kočevje zabeležili 660 nočnin (367 domačih in 293 tujih), v istem mesecu lani pa kar 840 nočnin (387 domačih in 253 tujih). Število tujih nočnin je torej občutno po-rastlo, še občutneje pa je padlo število nočnin domačih gostov. Podobno sliko nam pokaže tudi seštevek vseh letošnjih in lanskih nočnin: letos 4642 ( 3723 domačih in 919 tujih'), lani 5085 (4209 domačih in 876 tujih). Če primerjamo število gostov s številom nočnin, ugotovimo, da je domačih gostov letos sicer več kot lani. vendar bivajo v hotelu manj dni kot so lani. Prav nasprotno pa je pri tujcih, ki jih je letos prenočevalo v hotelu skoraj 100 manj kot lani, vendar so prenočili večkrat kot lani.
UMRL JE MIRKO TROST
V soboto, 10. avgusta, so v Ljubljani pokopali 82-letnega upokojenega prosvetnega delavca Mirka Trosta iz Kočevja. Pokojnik je od leta 1929 živel in delal v Kočevju. Z njegovim prizadevanjem je bila v Kočevju ustanovljena
kar 28 odstotkov več za reklamo in reprezentanco. Kupci dolgujejo letos kočevskim delovnim organizacijam 30 odstotkov več kot lani, te pa dolgujejo dobaviteljem 22 odstotkov več. Zaloge gotovih izdelkov so porastle za 9 odstotkov.
Celotni dohodek je bil letos večji v industriji za 13 odstotkov, v kmetijstvu in prometu za 14 odstotkov, trgovini in gostinstvu za 7 odstotkov, obrti za 20 odstotkov in komunali 45 odstotkov, medtem ko je bil v gradbeništvu za 13 odstotkov nižji.
Neto produkt je bil letos večji v industriji za 11 odstot-
Novi instrumenti »ATOLOV«
Kočevski »Atoli« so pred kratkim kupili nove glasbene instrumente, ki so veljali 50.000,00 din, plačati pa jih bodo morali v dveh letih. Mladinske plese, na katerih igrajo »Atoli«, obiskuje poprečno po 100 mladih plesalcev. Ples je vsako soboto v dvorani množičnih organizacij. Razveseljivo je, da je kočevska mladina le dobila primerno zabavo, vendar pa bi morali mladinci malo bolj paziti na red v dvorani in pripadajočih prostorih. Posamezni mladinci namreč še vse preradi delajo škodo (razbite šipe, polomljen reklamni napis Likovnega salona itd.). Najbolje bi bilo, če bi vodstvo mladinskega kluba ob plesih poskrbelo tudi za učinkovito rediteljsko službo. Vse kaže, da bode mladi predvidoma v naslednjih nekaj mesecih le dobili svoj klubski prostor, za katerega se že precej časa zavzemajo.
kov, kmetijstvu za 7 odstotkov, prometu za 8 odstotkov, trgovini in gostinstvu za 18 odstotkov in komtlhali za 25 odstotkov, medtem ko je bil v gradbeništvu nižji za 29 odstotkov in v obrti za 1 odstotek.
Ostanek dohodka je bil letos višji le v obrti za 17 odstotkov, medtem ko je v vseh drugih panogah gospodarstva nižji. Najbolj je upadel v prometu in gradbeništvu: za okoli 90 odstotkov, najmanj pa v industriji: le za 8 odstotkov.
J. P.
Kočevski komunisti o kreditih
V četrtek, 15. avgusta, je bila v Kočevju razširjena seja občinskega komiteja ZK. Na njej so razpravljali o možnih kandidatih za republiško vodstvo ZK (centralni komite in konferenco) ter o možnih kandidatih za delegata 9. kongresa ZKJ.
Komite , je obravnaval tudi visoke kredite za zasebno stanovanjsko gradnjo v občini. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere neproizvodne organizacije (Kreditna banka, občinska skupščina) dodeljevale višje kredite kot delovne organizacije. Komite je ocenil, da je v občini nekaj teh negativnih pojavov, ki pa niso tako kričeči, kot v nekaterih drugih večjih občinah. člani komiteja so zahte-‘vali, da se v bodoče dovoljuje kredite v taki višini, da bodo v skladu z gospodarsko močjo občine in s povprečjem izplačanih kreditov za te namene
Smrt na kočevski cesti
V petih dnevih trije mrtvi - Dva voznika ušla
glasbena šola, pevsko društvo, vodil je pevski zbor in učil na vajenski šoli. V prvih povojnih letih je bil Trost tisti, ki je pomagal organizirati šolski pouk na porušenem Kočevskem. Za njegovo neumorno delo ga je odlikoval tudi maršal Tito.
V komaj petih dneh so se zgodile na cesti Škofljica—Kočevje kar 3 hude prometne nesreče. Vsaka se je pripetila v drugi občini in terjala po eno življenje. V dveh sta bila udeležena z vozili domačina, ki sta na delu v inozemstvu.
4. avgusta ob 20.25 je Marko 2vokelj iz Kočevja z osebnim avtom podrl na križišču v Stari cerkvi Faniko Simončič in Antona Malnarja, oba iz Kočevja, ki sta izza avtobusa stopila pred njegov avto. Simončičeva je naslednji dan v ljubljanski bolnišnici podlegla
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ AVTOMATSKA TEIJC-FONSKA CENTRALA nas je razveselila, ker smo upali, da bo konec izgubljanja časa in živcev pri iskanju zvez. Nada se nam je uresničila samo za krajevni promet, medkrajevni pa je zdaj še bolj zapleten in mučen. Po staram je iskala medkrajevno zvezo pošta in si bil obveščen, ko si dobil zvezo, med čakanjem pa si mirno opravljal svoj posel. Sedaj pa lahko kakšen dan vrtiš ves dopoldan telefonsko številčnico, da dobiš zvezo.
■ ■ ■ ZDRUŽENJE POKLICNIH ŠOFERJEV je imelo pred kratkim veselico, ki je tudi finančno dobro uspela. Vso organi -/acijo priprav, kuhe in strežbe so izvedli sami člani društva in njihove žene. V nedeljo, li. avgu sta, so imeli družabni sestanek vai, ki so na veselici delali in so bili tako ob zabavo. Ta ožji tovariški sestanek je bil zelo prijeten, k čemur so veliko pripomogli sami šoferji harmonikarji. Navadna diatonična harmonika je šla iz rok v roke in dotnače viže so se vrstile. Res, pravi mojstri so, pa tudi mojstri za razgibanje družbe
KOČEVSKE
NOVICE
v vedro, veselo in domačno razpoloženje. Takih prireditev nam manjkal
■ ■ ■ RAZSAJACEM NI DOVOLI, da nadlegujejo ljudi po gostinskih obratih in sprehajališčih. Svoj delokrog so razširili še na tržnico, kjer kar pri belem dnevu kažejo svoje junaštvo. Ju naški so tudi pred organi javne varnosti, ki vse preveč obzirno postopajo proti takim nasilnežem.
■ ■ ■ LOV ZA DVEMA TATIČEMA se je uspešno končal. Organi javne varnosti so ju s sodelovanjem občanov hitro ujeli. Hajka je bila v centru mesta in okoli cerkve. Na varno so ju odpeljali s službenim avtomobilom. Zadnje čase se pogosto vrstijo taki primeri.
■ ■ ■ V HOTELU PUGLED UREJUJEJO, čistijo, pleskajo in lepijo zidne tapete v spodnjih restavracijskih prostorih. Taka osvežitev lokala bo prav gotovo ugodno vplivala na goste.
■ ■ ■ GOSTILNIŠKI VRTOVI so v Kočevju lepo urejeni in precej obsežni, a večinoma prazni. Kaže, da gostje,' posebno domači, raje sedijo v lokalih, pa čeprav zunaj sije sonce.
■ ■ ■ DOM UPOKOJENCEV BODO UREDILI tako, da bodo zopet,uporabljali glavni vhod. Očistili bodo tudi živo ograjo in vrt r»o teraso. Sedaj, ko je drevored pred domom asfaltiran, bo to lep okras sprehajališča in doma upokojencev.
Tole je nekaj najmlajših učencev Glasbene šole Ribnica, ki so letos nastopili tudi na koncertu Glasbene šole (Foto: Mohar)
Iz dela AMD Ribnica
poškodbam. Na avtu je škode za 6000 din.
6. avgusta ob 22.20 je na cesti med Rašico in Turjakom izgubila življenje 19-letna Nevenka Marušič iz Kočevja. Nevenka se je peljala v osebnem avtu, ki ga je vozila Tanja Radoševič, ki je začasno na delu v Nemčiji, sicer pa doma iz Kočevja. Po izjavi dveh sopotnikov, ki edina izmed šestih nista bila huje poškodovana, je avto zaneslo s ceste zato, ker nasproti vozeči avto ni zasenčil luči
9. avgusta ob 10.45 pa je Franc Mirtič iz Dolenje vasi (začasno je na delu v Nemčiji) z osebnim avtom prehiteval na nepreglednem ovinku v Nemški vasi vprežni voz. Takrat je skočil z desne strani pred avto 5-letni Jože Rus. Pri trčenju je dobil otrok tako hude poškodbe, da je med prevozom v bolnišnico umrl.
Dva avtomobilista sta v teh dneh po nesreči, v kateri sta bili udeleženi njuni vozili, pobegnila. 12. avgusta ob 14.10 je na križišču v Žlebiču Fran-cois Lavrič iz Francije izsiljeval prednost in podrl motorista Alojza Govšeta iz Brež. Motorist je bil hudo poškodovan, avtomobilista pa so miličniki ujeli v Škofljici.
26. julija ob 21.30 pa je pri križišču v Kočevju v bližini »Petrola« Anton Hočevar iz Kočevja podrl pešca Martina Tkalca in Marjana Ruglja. Oba sta bila hudo poškodovana in prepeljana v ljubljansko bolnišnico. Voznik ni počakal na kraju nesreče. Na vozilu je škode za okoli 2000,00 din.
OGLAŠUJTE V DL
H Avto-moto društvd Ribnica je pred dobrim letom dobilo nov upravni odbor, ki je ves čas doslej aktivno deloval. V tem času je društvo doseglo precej lepih uspehov, spoznali so, da bo treba v marsičem v prihodnje biti še aktivnejši. V začetku lanskega leta je imelo društvo po plačani članarini le 16 članov, konec lanskega leta 145, zdaj pa jih ima že blizu 60. V prihodnje bo moralo društvo storiti vse, da poveča število članov. Vozniška dovoljenja A in B kategorije ima v občini preko 2.300 ljudi, v občini pa je tudi okrog 1.600 registriranih vozil.
■ Društvo je sklenilo v večjih krajih občine ustanoviti sekcije. V Sodražici sekcija že deluje, dogovarjajo pa se za vzpostavitev podobnih sekcij še v Velikih Laščah in Loškem potoku. Le tako si obetajo več uspehov pri včlanjevanju in sploh delovanju društva.
| V zadnjih dveh letih je iz ribniške občine opravljalo izpite v Kočevju 987 kandidatov za A kategorijo, od tega nihče preko društva. Podatek govori o nezainteresiranosti kandidatov za učenje v društvu, saj zakon za to kategorijo ne predvideva inštruktorjev. V istem obdobju je
opravljalo izpite za B kategorijo 384 kandidatov, od tega le 39 izven društva. Prvič je izpit uspešno opravilo 208 kandidatov, enkrat ga je ponavljalo 46, dvakrat 21 trikrat 16, štirikrat 9 in pet ter več krat pet kandidatov.
■ Za poučevanje bodočih voznikov bo moralo društvo še marsikaj narediti. Društvo nima lastnih inštruktorjev, pač pa honorarne, ki nimajo vedno časa. Tudi menjavanje inštruktorjev je.pogostno. Šemo en inštruktor ima opravljen inštruktorski tečaj.
| V zadnjem letu je društvo organiziralo dva tečaja za prosvetne delavce v Sodražici in Ribnici. Tako so hoteli vplivati na kvalitetnejši pouk prometne vzgoje v šoli. V Ribnici je uspešno opravilo tečaj 24, v Sodražici pa 15 prosvetnih delavcev.
| Med šolama v Sodražici in Ribnici je društvo organiziralo tekmovanje v vožnji s kolesi. Iz Sodražice se je tekmovanja udeležilo 86, iz Ribnice pa 46 otrok. Najboljšim učencem So podelili diplome. Sploh je društvo lepo sodelovalo s šolami. Za nabavo uniform za pionirje prometnike je društvo dalo šolam 1.000 din.
Novi vaščani Poljan
V Bukovcah nad Velikimi Poljanami ob sobo tali in nedeljah pojejo sekire, lopate in krampi. Sedmero Ljubljančanov si utira dovodno pot do parcel, na katerih si bodo postavili vikende. Privabila jih' je lepa lega kraja, pri-mern-i oddaljenost od Ljubljane in razmeroma lahek dostop Poljanci so ponosni, ker se tujci tako zanimajo prav za njihov kraj. V bližini si je postavil »dom oddiha« znani zgodovinar, pričaku-jejopa ,da bo zanimanje za gradnjo počitniških hiSic, na tem območju še narastlo. Jz Poljan in okolice so možni nešteti sprehodi in izleti z avtomobilom po cestah ali peš preko košenic in skozi gozdove proti Ribnici, Velikim Laščam. Grmadi, Sveti Ani. v Dobrepoljsko dolino, Suho krajino. Gre. sorijo, Sodražico in na Bloke. Povsod ie zanimivo rastlinstvo, še neodkrite kraške jame. pozimi pa ie zemljišče prhnemo za smučanje	V.	Prezelj
Dolga vas: vodovod do novembra
V Dolgi vasi so imeli 11. avgusta sestanek vaščanov, na katerem so se pogovarjali o gradnji vodovoda. Dogovorili so se o kopanju glavnega vodovodnega kanala. Vsaka družina naj bi izkopala 17 metrov kanala, Zidarjevi delavci pa bi kopali na skalnatem terenu in na še nekaterih drugih mestih. Menijo, da bi bil vodovod dograjen do konca oktobra oziroma začetka novembra. Sredstva bo v glavnem prispevala občina, precej pa so zbrali tudi vaščani sami, ne računajoč izkop kanala.
Loški potok: meso po vrstah
Nekateri Potočanje so opozorili, zakaj v njihovi mesnici ni. majo mesa po kvaliteti, kakor marsikje drugod. Direktor zadruge A. Car je dejal, da to ni mogoče. ker bi bilo povezano s prevelikimi stroški, dolgoletni mesar Lovšin pa je dejal, da ni nujno, da prodajajo meso po vrstah, pa tudi težko bi bilo pri tako majhnih količinah. Na teden prodajo namreč okrog 500 kg mesa. Po mesarjevem mnenju bi morali ure diti drugače: meso od slabega ži. vinčeta, ki ga kupijo ceneje, bi morali tudi ceneje prodajati, dražje, boljše meso pa po normalni ceni. Sedaj prodajajo vse meso po enaki ceni, ne glede na kvali-teto in odkupno ceno. —vec
CENE V KOČEVJU IN RIBNICI
Pretekli ponedeljek so valjale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribntoi naslednjo maloprodajne nece:
(cena v din ata kg) Kočevje: Ribnica: krompir	1,05	1,00
sveže aelje	1,30	1,30
kislo zelje	3,45	3,00
fižol v ‘♦t.roćju	3,15	—
fižol v aroju	5,30	4,40
čebula	1,35	1,70
česan	9,75	10,00
solat«	3,90	—
paradižnik	2,40	2,50
paprika	3,80	2,50
korenje	2,10	3,00
peteršilj	3,40	—
rdeča pesu	1,95	2.60
ovetača	4,25	4,40
kumare	2,10	2,50
jabolka	2,80	3,00
hru&ko	2.90	3.30
pomaranče	4,90	—
limone	5,80	5,60
banane	5,60	5.60
grozdje	4,30	3.50	in	4,00
breskve	3,15	3,50
lubenice	1,30	1.30
J»jca kos	0,57	0,65	i«t	0,7(1
■MENIŠKI ZOBOTREBCI
■ Da bi v občini zagotovili izvajanja p. odpisov o prispevkih in davkih občanov pri vseli enako, bo potrebno na pripombe občanov proučiti tudi postranske dohodke nekaterih delavcev občinske uprave, ki imajo dopolnilno obrt. Med občani namreč več krat krožijo govorice, kako ne kateri iz uprave in drugi dobro zaslužijo z dopolnilnimi dejavnostmi, ne da bi plačali predpisane prispevke ali pa jih plačajo veliko manj kot drugj.
■ V nekaterih občinah imajo javno raaMibešene na občinskih oglasnih deskali sezname davkoplačevalcev—obrtnikov in tistih z dopolnilno obrtjo. Tako lahko vsak do vidi, koliko obrtniki in »napol obrtniki« plačujejo družbi, da ni nikomur treba ugibati okrog vogalov o njihovih zaslužkih. To je tudi neke vrste javni nadzor, obrtniki med seboj pa tudi lahko primerjajo dajatve. Dobro bi bilo. ko bi podobno prakso javnega nadzora vpeljali tudi v naši obči. ni
■ Ob nedeljah dopoldne bi Ribnica potreboval* obvorno cesto,
ker se avtomobilisti z veliko težavo prebijejo po glavni cesti. Ljudje prihajajo k maši. in stojijo po vsej glavni cesti po pločnikih in na cesti, prečkajo cesto in tako spravljajo v nevarnost sebe in motorizirane«. Sploh so s pešci v Ribnici velike težave, saj ne upoštevajo nobenih prehodov (ki tudi niso označeni), se ne zmenijo za avtomobile itd.
■ Komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini pripravlja program, kako bi skupno z organi skupščine začeli izvajati smernice ZK in priporočila republiški' skupščine o izvajanju politike prispevkov, davkov in taks, v glavnem pu na tistem področju, ki ga zadnje čase radi imenujemo »neupravičeno bogatenje«. Komisijo čaka veliko dela in še*ne ve dobro, kje bi 7>ačeli delati. Naj nakažemo samo nekaj področij, ki bi jih morala najprej »prečesati«: dopolnilna obrt, pri čemer je po izpovedih runoglli veliko nepravilnosti in okoriščanja, krošnjarje.
nje (urediti čim pravičnejše obdavčenje zdomarjev z avtomobili, mopedi, vozmi in peš), prometni davek na žagah venečijankali, vikendi, ki niso vikendi in še kaj.
■ In navsezadnje: grehov in grešnikov je veliko. Majhni so sicer, vendar grehi so. Izražamo mnenje in željo mnogih: nepravilnosti naj ne bi več zavijali v tančico skrivnosti, amipak jih javno ožigosali! Le tako bomo nevarnemu družbenemu	zlu zavili vrat!
■ Prejšnji teden je med nevihto, ki je divjala nad Ribniško dolino, treščilo v skedenj Alojza Tinka iz Žlebiča. Požar je hitro zajed celo gospodarsko	poslopje, ki je zgorelo do tal. Razen krme, ki je bila v skednju, Je zgorelo tudi nekaj gospodarskega orodja. Škodo cenijo na več tisoč dinarjev. Turk poslopja ni imel zavarovanega.
■ Na zadnji	seji gasilskega
društva Vinice-Zapotok so med drugim sklenila,	da morajo ob
Ijotoku v vasi Zapotok čim prej zgraditi bazen za vodo, iz katere ga bodo črpali vodo v primeru požara-. Bw«n bodo zgradili s prostovoljnim delom. Razpravljali so še o shrambi za gasilske cevi, o nabavi novih gasilskih uniform, gradnji novega gasilskega doma in drugih stvareh.
■ Ker je večkrat primanjkovalo vode, je dal vodovodni odbor Suš-je pred kratkim pregledati vodovod, ki napaja z vodo vasi: Vinice, Zapotok, Suš j e in Slatnik. Strokovna komisija je ugotovila, da vodovod nu večih mestih pušča vodo. Zdaj, ko so vodovod popravili, je vode dovolj za vse, potrošnike.
■ V Ribnici je nekaj ljudi, ki jim )e napoti okrasno cvetje na javnih mostih. Tako so v noči med 14. in 15. avgustom razbili nekaj cvetličnjakov. Tudi ribniški gostilničarji se pritožujejo nekatere goste, ker se obnašajo zelo nekulturno.
lini
693 din za belokranjske trojčke
Na hranilni ?j;ž ci, ki ima številko 501-620-7-7200-4583, zbira skrbstveni or-?an črnomaljske občine denar za ciganske trojčke iz Lokev pri Črnomlju. Doslej se je na knjižici nabralo 693 din. 500 din je prispevala lesno predelovalna industrija »Zora«, kjer je zaposlen oče belokranjskih trojčkov, 145 dir« je prispeval Komunalni zavod za socialno zavarovanje Novo mesto, 50 din pa Milena Fa-leskini iz Črnomlja.
Uprava Dolenjskega lista pa je včeraj nakazala 300 din, ki so jih za belokranjske trojčke iz svoje zbirke podarili Koren-bovi trojčki iz Seganj nad Škocjanom. Hudorov-čevi trojčki so torej do danes dobili na knjižico 69-300 S din.
Še je čas za vpis v zimsko kmetijsko šolo
Občinska konferenca SZDL in krajevne organizacije SZDL v občini Črnomelj bodo zbirale do 1. septembra prijave za dvoletno zimsko kmetijsko šolo.
V	šolo se lahko vpišejo kmečki fantje in dekleta, ki so že končali svojo šolsko obveznost. Program šole obsega 960 ur teoretičnega in praktičnega pouka, šola bo dveletna, pouk pa se bo začel 4. novembra in se zaključil konec februarja, šolski program bo zelo pester.
Učenci se bodo seznanili z živinorejo, s poljedeljstvom, strojništvom, z veterino, zaščito rastlin, vinogradništvom in s kletarstvom, z ekonomiko kmetijske proizvodnje, gozdarstvom in s turizmom. šolo bo financirala temeljna izobraževalna skupnost, učenci pa bodo prispevali le 200 din. Po uspešno opravljenih izpitih, ki jih bo organizirala srednja kmetijska šola v Novem mestu, bodo slušatelji dobili naziv kvalificiranega kmetovalca.
Osebni dohodki boliši kot drugje
Odločno bo treba govoriti tudi o kmetijskih težavah
V Novo Gorico s posebnim vlakom
15. septembra bo v Novi Gorici velika proslava v spomin na 25-letnico vseljudske vstaje na Primorskem. Tudi Črnomaljci so se odločili, da se bodo udeležili velike slovesnosti, na kateri bodo prisotni zastopniki vseh primorskih partizanskih enot, italijanskih partizanov ob meji in mladinskih delovnih brigad, ki so pred dvajsetimi leti začele graditi Novo Gorico.
Iz Črnomlja bo vozil 15. septembra poseben vlak, ki bo odpeljal s črnomaljske postaje ob 3 uri in 45 minut. Vsi tisti, ki se bodo prijavi-
li	za ta izlet pri svoji sindikalni podružnici v delovni organizaciji ali pa pri krajevni organizaciji SZDL, bodo vplačali 24,80 din za vožnjo do Nove Gorice in nazaj.
Na Vinici se začne gradnja mesnice
Na Vinici bodo gradili mes. nico, bife in delikatesno trgovino. Gradnja bo po po-\ godbi končana do 29. novembra letos, da bodo hkrati z otvoritvijo ceste odprli tudi novi lokal. Nova trgovina bo velikega pomena tako za vi-niško prebivalstvo, kot za razvoj turizma v kraju.
Konec tega meseca bo občinska konferenca SZDL organizirala več razprav o ustavnih spremembah in novem volilnem sistemu za zvezno skupščino. Po predhodnem programu naj bi bi-
lo	do prve polovice septembra zaključenih že približno 23 takih razprav na terenu in štiri večje v občini.
Na teh razpravah bodo zlasti na podeželju govorili tudi o osnutku stališč, sklepov in priporočil v zvezi z
nekaterimi problemi kmetijstva v Sloveniji. Ta osnutek je dal v razpravo gospodarski in republiški zbor skupščine SRS. Te razprave bodo prav gotovo zelo živahne, saj se tudi v črnomaljski občini že dalj časa borijo s težavami v privatnem in družbenem kmetijskem sektorju.
Občinska konferenca bo seznanila občane o teh razpravah preko lokalnega časopisa in s posebnimi vabili.
V. OKORN
Prepričajte se o ugodnih cenah pri razprodaji raznega tekstilnega blaga in konfekcije!
Popust od 10 do 50 odstotkov.
»OeleteksfH« ČRNOMELJ
USPELA AKCIJA V NAŠIH MESNICAH
Za Ciganko slabše meso
Zaradi številnih pritožb potrošnikov, ki so trdili, da jim nudijo mesarji slabše meso kot ga zahtevajo, je organiziral občinski sindikalni svet prejšnjo soboto posebno akcijo v mesnicah v Črnomlju in Semiču
Akcija je bila uspešna. Kupci, ki so jih izbrali za to akcijo, so se pomešali med prve jutranje kupce. Ko so prišli na vrsto, so zahtevali meso določene kvalitete, budno so pazili na kazalec na tehtnici in skrbno spravili račun.
Posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki občinskega sindikalnega sveta, trž-
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ 33 KRVODAJALCEV ie Črnomlja jo oddalo prejšnji torek kri v novomeiki bolnišnici. Krvodajalska akcija, ki jo je organiziral občinski odbor RK, je popolnoma uspela, čeprav je bala v času letnih dopustov. Med krvodajalci je bilo tudi nekaj takih, ki so že večkrat oddali kri. Prav ti so se tudi tokrat prvi odzvali vabilu, saj so se zavedali, da potrebujejo v novomeški bolnišnici kri za zdravljenje bolnikov iz njiliove občine.
■ PERILO IN VSO POTREBNO OPREMO za dojenčke so začele le dni zbirati nekatere črnomaljske zone, ki so tako hotele pomagati Zvonki Hudorovac, materi ciganskih trojčkov iz Lokev, da bi lažje prebrodila prvo težave. Ker marsikatera družina v Črnomlju najbrž hrani v omarah staro obleko in perilo, ki ga morda ne bo potrobovala, bo prav, če se tej humani akciji pridruži Se več občanov, ki bodo tako pomagali Hu-dorovčevi družini, ki se je naenkrat povečala kar za tri člane, iz naj večjih težav.
■ ČRNOMALJSKA TRŽNICA je bila v četrtek zelo slabo založena. Ponudba kmetijskih pridelkov, zelenjave in sadja, je bila mnogo manjša kot povpraševanje. Okoliške kmetice so le na treh ali štirih klopeh ponujale kupcem hru-
NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE
ške po 2 in 3 din, grozdje po 4 din za kg, paradižnik po 3 din za kg, fižol po 3 din za kg, zelje po 1 din za kg in paprike po 3 din. Kupol so na stojnicah zaman iskali krompir, jabolka, jajoa in kumarice, jx>grešali pa so tudi najrazličnejšo zelenjavo ki jo gospodinje vsak dan potrebujejo pri kuhi.
■ CIGANSKO NASELJE V KANIŽARICI prav gotovo ne bo ničesar prispevalo k razvijajočemu turizmu ob modernizirani cesti Črnomelj—Vinica. Občinska skupščina Črnomelj si prizadeva, da bi se cigani preselili še letos na desno stran oeeto v majhen gozdiček. Na odmerjenem prostoru naj bi cigani gradili nova bivališča, ki pa bi morala biti lepša in trajnejša kot sedanja. Cigani bodo imeli v bližini novega naselja vodo hi tudi dovolj drv za zimo. Preselitev ciganov je nujna tudi zaradi varnosti oiganskih otrok, ki po ves dan prečkajo cesto in tako ogrožajo promet. Kljub temu, da je občinska skupščina dovolila oi-ganom, da posekajo potreben les na gozdnih parcelah, ki so last splošnega družbenega premoženja, sc nekateri še vedno upirajo in se ne marajo preseliti. Najbolj prizadevni pa so si že začeli graditi nove domove na odmerjenem mestu.
■ ŠOLSKE KNJIGE IN ZVEZKI gredo zadnje tedne dobro v denar. Starši prihajajo s svojimi otroci v mesto, ker želijo čimprej nabaviti vse potrebno za šolo. V črnomaljski knjigarni se Je zato promet v zadnjih tednih močno povečal. Ker je knjigama sorazmerno dobro založena z vsemi učnimi pripomočki, ji tudi kupcev ne manjka.
Razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom v »Kometu« znaša 1:4 — Dohodki vodilnih delavcev so odvisni od povprečja plač, ki jih dobivajo delavci v. proizvodnji
ni inšpektor Jože škof, veterinarski inšpektor Danilo Rus in sanitarni inšpektor Rudi Škof ter potrošnici Štefka Pahulja in Anica Benčič je ugotavljala kvaliteto mesa, težo in ceno.
Meso, ki so ga potrošniki kupili v štirih črnomaljskih mesnicah in v mesnici v Semiču, ni bilo najboljše. Mesarji. Med »naročenimi« kup-kupcu lep kos mesa, za pri-vago pa so dodali kar so ime-
li	pri roki. Komisija je odkrila med privago meso slabše kvalitete in celo jetra. Z zahtevano težo ni bilo težav, saj so v soboto mesarji zares dobro tehtali.
»Kupec je kupec,« trdijo naši trgovci. Tega pa najbrž ne upoštevajo črnomaljski mesarji. Med »naročenimi« kupci je bila v soboto tudi Ci' ganka, kateri je mesar v čr-maljski samopostrežbi Pre hrana dal namesto zahtevane teletine slabo, zamazano in krvavo meso, ki je bilo poleg vsega tudi higiensko nezadovoljivo. Prav v tej sa mopostrežbi so v soboto stran ki odvagali tudi 25 dkg ko sti preveč.
Po hitrem ocenjevanju so bile stranke najbolje postre žene v poslovalnici št. 1, ki je last črnomaljske klavnice in mesnice, najslabše mesto pa si je priborila samopostrežna trgovina Prehrana v Črnomlju. Inšpektorji so se odločili, da bodo vse tiste mesarje in podjetja, ki so prodajali slabše mesto za meso boljše kvalitete, predlaga
li	za kaznovanje. Take dn po dobne akcije pa bodo spet na vrsti, kajti prav je, da naš potrošnik kupi v trgovini le dobro in solidno blago.
Ob koncu junija je štel kolektiv metliške konfekcije »Komet« 223 delavcev. V zadnjem času se je povečal za 25 delavk. V »Kometu« so se zaposlila mlada dekleta, ki so letos uspešno dokončale osemletko. Na posebnem pripravljalnem tečaju, ki traja tri mesece, se bodo usposobile za delo v proizvodnji. V tem času si bodo morale pridobiti potrebno spretnost in natančnost in če bodo uspele na posebnih testih dokazati, da so vešče šivanja, jih bodo vključili v proizvodnjo.
V	»Kometu« imajo organiziran poseben brigadni sistem. Ena izmena tvori brigado in tako so delavke, ki delajo v posamezni skupini, nagrajene le po svojem delu. če slabše delavke dalj časa
ne dosegajo norme, jih že čez nekaj časa izločijo, kajti njihov osebni dohodek gre na račun boljših.
Po pravilniku, ki so ga v začetku leta prilagodili novim, delovnim razmeram, dobi vsaka delavka, ki doseže normo 688 din na mesec. Višina osebnega dohodka povprečne delavke je višji kot je povprečni osebni dohodek zaposlenih v občini. Najbolj spretne delavke presegajo normo in zato zaslužijo več. Tiste, ki jim gre delo posebno dobro izpod rok, so prejšnji mesec zaslužile tudi po 1200 din.
Vodja posamezne grupe je nagrajen glede na povprečje osebnih dohodkov delavcev. Njegov osebni dohodek je le za 1,8 odstotkov višji,
DOKLEJ MLAKA ZA TOVARNO »BETI«?
Voda vztrajno teče v vrtačo
Odpadne vode, ki že četrto leto tečejo v vrtačo za tovarno Beti, so onesnažene z organskimi snovmi - Kazen, ki bi jo morala Beti plačati, če ne bo izvršila odločbe je mnogo manjša od stroškov za ureditev kanalizacijskih in čistilnih naprav
Za tovarno Beti se poleg novih stanovanjskih hiš že četrto leto nabira v vrtači in na travniku velika mlaka. Voda, ki priteka iz tovarne Beti, se zbira in ko je zemlja ne more več vpijati, se razlije po travniku in v potok Obrh.
Svoje industrijske odplake je usmerila Beti najprej proti železniškim tirom, ker pa se je železniško transportno podjetje pritožilo, so vodo preusmerili v vrtačo za tovarno.
Prebivalci, ki stanujejo v bližini, so se pritoževali, saj so odpadne vode prodrle tudi v vodnjake in je bila voda v njih okužena.
Ko pa je posegla vmes sanitarna inšpekcija, so se v Beti odločili, da bodo poskrbeli za ustrezne čistilne in kanalizacijske naprave. Ta obljuba se vleče že tretje leto, voda pa se še vedno zliva v vrtačo in v potok Obrh. Kemijske in biološke analize so pokazale, da je voda močno onesnažena z organskimi snovmi, da kaže visoko porabo kisika, da je jedko alkalna in da se take vode ne sme spuščati v potoke.
Tovarna Beti je že večkrat zaprosila za podaljšanje roka, ki je bil predviden za ureditev kanalizacijskih in Čistil-
nih naprav. Po 35. členu temeljnega zakona o sanitarnih inšpekcijah lahko kaznuje sodnik za prekrške v domači občini tovarno Beti za neizvršitev te odločbe z maksimalno kaznijo do 10.000 din, ureditev kanalizacijskih in čistilnih naprav pa bi stala najbrž preko 300.000 din.
Voda še vedno teče v vrtačo in v Obrh. Ce je zemlja razmočena, se razliva po travniku. »Doklej bo tako?« se sprašujejo Metličani. Samo z dopisi tega najbrž še dolgo ne bodo uspeli rešiti. Občani pa zares želijo, da bi kolektiv tovarne načel in rešil tudi to, zanj prav gotovo precej težavno vprašanje.
osebni dohodek glavnega mehanika je za 1,9 odstotkov višji od povprečja, osebni dohodek vodstvenih delavcev za 2,5 odstotkov, osebni dohodek direktorja pa je 3,2 odstotkov višji od povprečnega osebnega dohodka. Razmerje med najnižjim in naj višjim osebnim dohodkom je približno 1:4. Posamezna delovna mesta so okategorizirana in je zanje določen poseben odstotek, ki ga prištejejo povprečnemu osebnemu dohodku.
Letos se je proizvodnja v »Kometu« povečala. V prvem polletju je bil plan dosežen kar z 61 odstotki v primerjavi z istim razdobjem lani. Fakturirana realizacija je znašala v prvem polletju 7,972.000 din, v istem času lani pa le 5,566.000 din. V prvi polovici avgusta je znašala fakturirana realizacija že 10,000.000 din.
M. P.
Izlet na otok Rab
Občinski odbor ZZB Metlika bo organiziral 8. septembra izlet na otok Rab, kjer bo proslava 25. letnice osvoboditve taborišča. Proslavo bo organizirala skupščina občine Rab, udeležili pa se je bodo številni borci in nekdanji ujetniki v tem taborišču. Metličani bodo potovali s posebnimi avtobusi in bodo za dvodnevni izlet vplačali po 60 din.
Sindikalni izlet v Italijo
Sindikalna podružnica metliške konfekcije »Komet« bo organizirala konec avgusta dvodnevni izlet za svoje člane. Obiskali bodo Trst in Benetke, ogledali pa si bodo tudi Doberdob in nekatera obmejna mesta.
še letošnjo jesen o odo delavci iz »Kometa« obiskali tudi zloglasno taborišče Dachau.
Novi prisilni upravitelj v gostinskem podjetju
Na predzadnji seji občinske skupščine Metlika so razpravljali
o	prisilni upravi v Hotelsko gostinskemu podjetju.'Takrat so imenovali za prisilnega upravitelja Jožeta Zalokarja, direktorja Mvsno-prehrambenega podjetja iz Novega mesta. Prisilni upravitelj svojega dela ni opravljal tako kot bi mo ral. Svoj položaj .ie hotel izkori stiti v korist podjetja, čigar direktor je.	.	.
V	Hotelsko gostinskem p;od.i' tj i v Metliki je po odstopu direktor
ja Obrada D iniča zavladala nedi hCipUna m nered. Da bi prepreoili še večjo izgubo, (doslej je znašali
168.000	din), so v to ek. 20. avgusta, n* seji obč nske skupščine Jožeta Zalokarja razrešili, za novega prisilnega upravitelja pa so imenovali inž. Janka Zivkoviea -e-ferenta za plan in analize p i občinski skupščini Metlika. Pri delu mu bo pomaga'a tričlanska komisija, ki jo sestav ja jo inž. Ivan Kostelee, Zvone Pavlovič »n Slavo Orlovič.
Prihodnji teden popravni izpiti
26. avgusta bodo opravlja-
li	na osnovni šoli v Metliki popravne izpite učenci osmih razredov, naslednja dva dni pa bodo delali izpite tudi odrasli, ki so obiskovali večerno osnovno šolo, pa je niso zaključili z uspehom. Po opravljenih izpitih se bo nekoliko popravil odstotek tistih, ki so letos uspešno izdelali razred.
Popravek
Popravljamo podnaslov v članiku »Prvd polčas slab za zadrugo«, ki smo ga objavili na tej strani pretekli četrtek in ki se mora pravilno glasati taikole: »Po polletni bilanci izkazuje kmetijska zadruga v Metliki 33.000 din izgube«.
UREDNIŠTVO
SPREHOD PO METLIKI
■ LEPAKI, KI VABIJO na veliko partizansko zborovanje 1. septembra letos so že razobešend širom po Sloveniji in Hrvatski. Ob proslavi 25-letnice ustanovitve XV. SNOUB — Belokranjske in 25-letnici ustanovitve oficirske šole Glavnega štaba NOV in POS se bodo zbrali v Metliki borci sedmih brigad, borci Belokranjskega odreda, XIV. divizije in oficirske šole. Računajo, da se bo ta dan v Metliko zgrnilo do 10.000 ljudi. Pripravljajo tudi parkirišča za številno avtomobile.
■ SKUPINA SLOVENSKIH IZSELJENCEV iz Clevelanda je na svojem potovanju po Sloveniji v ponedeljek, 12. avgusta obiskala tudi Metliko. Domačinke v belih ljudskih nošah so jih sprejele s kruhom in soljo, nakar so gostje z Veselice, kjer so imeli tudi kosilo, uživali razgled po mestu ln okolici.
■ METLIŠKA OSNOVNA ŠOLA
bo od prvega septembra naprej nosila ime XV. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade— Belokranjske. Na ta dogodek in junaške boje borcev te brigade bosta mladino opozarjala spominska plošča in relief, delo znanega akad. kaparja Lojzeta Dolinarja. Oboje bo vzidano v avli nove osnovne šole.
■ ČLANEK NOVINARJA MILOŠA JAKOPCA o velikih neprHav-
ljanih dohodkih nekaterih obrtnikov in avtoprevoznikov objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista, je vzbudil med Metličani, zlasti med delavstvom, živahne komentarje. Kot smo izvedeli, bo v kratkem objavljen razpis za novo mesto finančnega Inšpektorja pri občinski upravi za dohodke.
■ NA OBMOČJI) METLIŠKE
POŠTE so konec avgusta našteli 853 radijskih aparatov in 195 televizorjev.
■ PO POGOSTEM DEŽJU v
zadnjih dveh tednih so se po gozdovih in steljnikih spet prikazali jesenski jurčki — ajdovčki. Ljudje jih pridno nabirajo, da si popestrijo jedilnik in si jih tudi na-suše za zimo.
' ■ V EDINI METLIŠKI SLAŠČIČARNI lahko med drugim dobite
—	tako vsaj piše na ceniku — kmrešnite, šamšnite, šamrole, kaj-zeršnite in puserle. Kaj ko bi kdo te dobrote na tistem ceniku prevrnil v lepo slovenščino?
METLIŠKI
ŠENTJERNEJSKE MIZARJE ZANIMA, KAJ BO
Je bitka za nov prostor dobljena?
V zastarelih prostorih je težko sodobno in še teže kvalitetno proizvajati -PODGORJE se je prav zato odpovedalo izvozu nekaterih izdelkov - Za prihodnost: pozornost pogodbenemu sodelovanju!
16. avgusta dopoldne je začelo v Gotni vasi pri Novem mestu goreti gospodarsko poslopje, last Martina in Franca Gregorčiča. Ogenj so zanetili otroci, ki so v listnici zakurili, da bi pekli jabolka. Ogenj je kmalu zajel še sosednji skedenj s hlevi in kletmi Lucije štangelj. Močno sta bili ogroženi tudi Gregorčiče’va in štangljeva hiša, vendar so nadaljnje širjenje ognja učinkovito preprečili novomeški poklicni gasilci in prostovoljci, ki so takoj pritekli na pomoč, gasiti pa so pomagali tudi vojaki, škodo so ocenili na več kot 60.000 dinarjev (Foto: Mirko Vesel)
ŽABJA VAS IN KODELJEV HRIB KMALU
k	^
Brez gnojnice in prahu
Kanalizacija bo narejena v kratkem, nato pa bodo začeli asfaltirati cesto - Vsaka hiša je prispevala za glavne kanale po 1.000 din
Šentjernejsko mizarsko podjetje PODGORJE je dve leti zaman bilo bitko za nov delovni in življenjski prostor. Ni se mu posrečilo, da bi po rednem postopku pridobilo zemljišče, na katerem bi si zgradilo nove delovne prostore. Zato je letos predlagalo občinski skupščini, naj mu primemo zemljišče zagotovi z razlastitvijo. Pred kratkim so v podjetju povedali, da pričakujejo uspešno razlastitev.
Da je bolje zidati nove, kot obnavljati stare (sedanje) prostore, so podjetju svetovali strokovnjaki, ki so tudi izračunali, da novi prostori ne bodo bistveno dražji, kot bi veljala preureditev starih. Razen tega pa bi podjetje s preureditvijo samo začasno rešilo prostorsko stisko.
Mizarji v prostorih, ki niso bili grajeni za proizvodnjo pohištva, niso mogli narediti več in bolje, kot so zahtevali kupci in naročniki njihovih izdelkov. Podjetje je imelo možnost, da bi nekatere svoje izdelke tudi izvažalo, ker pa ni imelo pogojev, da bi dela-
lo	brez napak, se je izvozu raje odpovedalo. Zaradi neprimernih prostorov je imelo po 30 odstotkov režijskih stroškov samo pri nenehnem, toda neizogibnem notranjem transportu. Delovni pogoji zaposlenih pa so se tako poslabšali, da je postalo podjetje že kar precejšen trn v peti inšpekcijskim službam.
Zgraditev novih delovnih prostorov so podjetju nare-
Največ prodajo gradbenega materiala
V	trgovini z železnino in s kme. tljskimi pridelki KZ »KRKA« v Straži ustvarijo leto okoli milijon dinarjev prometa. Od tega prodajo Za 700 tisoč din gradbenega materiala. Trgovin* Je dobro založena s kmetijskimi potrebščinami, krmili, z gradbenim materialom, z zaščitnimi sredstvi in drugim. Spomladi jim je primanjkovalo nitromonkala. zdaj pa imajo na zalogi dovolj umetnih gnojil vseh vrst. Primanjkuje jim samo zidne opeke.
Ker v okolici Straže kmetje ne pridelajo večjih količin kmetij-skih pridelkov, odkupijo v trgovini vsako leto samo nekaj vagonov
krompirja in nekaj malega žita.
■ ŠTIHI TEDNE ZK ne sveti luč na vogalu ob Vrhovčevi in Streliški ulici. Ko so se stanovalci zanimali pri komunalnem podjetju, zakaj ne zamenjajo žarnice, so jim najprej odgovorili, da pregledujejo žarnice vsako soboto, zadnjič pa, da opravijo pregled vsak mesec. Stanovalci se bojijo, da bodo naposled brez cestne razsvetljave.
■ PET GIMNAZIJCEV in vajencev je pred kratkim uspešno opravilo izpite za pilote jadralnih letal. Izpite so opravljali na letališču v Prečni. Pilotirati so se uči-
li	po novem sistemu.
■ ANKETO O SPREJEMANJI) pripravnikov in pravilnikih za sprejemanje pripravnikov v delovnih organizacijah je začela pred kratkim pripravljati analitska skupina pri družbeno političnih organizacijah. Z anketo hočejo predvsem ugotoviti, koliko pripravni kov imajo delovne organizacije, koliko jih nameravajo še sprejeti In kako Jih nagrajujejo.
■ V RIBJO RESTAVRACIJO v Dilančevi ulici so vdrli neznanci v soboto ponoči, razmetali inventar in odnesli 100 dinarjev. Nekdo mod njimi si je na šipi porezal roko ln pusU] krvave sledove. Hkrati Je bil Izpred te restavracije ukraden fičko NM 52—4« zelema barve. Preiskovalci menilo, da so se z nttm odpeljali vlomilci.
■ V DOMU JLA začasno ne bo filmskih predstav, ker bodo prebelili prostore
■ DETA. KI n« TTC potrebno
kovali tudi drugi razlogi. Eden takih je delna preusmeritev proizvodnje, saj podjetje razen tega, da uresničuje stalni proizvodni načrt, pogodbeno sodeluje z NOVOLE-SOM in dela zanj polizdelke. Pogodbena proizvodnja bo v letošnjem drugem polletju obsegala že 20 odstotkov vse proizvodnje v podjetju. Podjetje jo bo še povečalo.
PODGORJE bo v kratkem dobilo dokumentacijo za zidanje nove proizvodne dvorane. Graditi bo pričelo prihodnje leto. Računajo, da bo-
Dušan Može z Dvora je vesten v vseh dolžnostih, ki jih opravlja kot poslovodja v MERKATORJEVI trgovini, odbornik v ObS, gospodar v družini, član organizacij itd. Naučil se je natanko razločevati napredek in zaostalost, pravilno in nepravilno, dobro in slabo gospodarje-jenje. S tenkim posluhom za vse to je odgovarjal tudi na vprašanja, ki sem mu jih zastavil.
Kaj je značilno za Dvor?
—	Pred leti je bil središče Imel je kovače, žagarje, mizarje, mlinarje. Obrt je cvetela. še pred petnajstimi leti je imela tukajšnja trgovina tak promet kotžužember-ška. Z leti je kraj izgubil zaledje. Ljudje so se odselili, zaposlili so se drugje. Malo nam je ostalo. Skoraj nobene samostojne organizacije nimamo. To se pozna. Ljud--je so tudi manj prosvetljeni. Starši silijo otroke namesto v študij v tovarno, h kruhu. Malo mladine je v .šolah Prepričan sem, da bi jdh več študiralo, če bi dobili štipendije. Zemlja, na kateri se preživlja večina tukajšnjega prebivalstva, ne daje toliko, da bi starša lahko izdatneje podpirali otroke, ki študirajo brez štipendije.
opraviti na Prešernovem trgu pred pričetkom asfaltiranja, opravljajo delavci cestnega podjetja aelo hitro, ker se bojijo slabega vremena. Promet z vprežnimi in motornimi voeill je z vseh strani prepovedan.
■	NA ŽIVILSKEM TRGU. ki je bil tudi minuli ponedeljek založen kot ponavadi, se cene niso bistveno spremenile. Tokrat je bilo naprodaj malce več suhe robe in lončevine.
— Ena gospa je rekla, da lahko še marsikje v Novem mestu dobiš nn glavo vse to. kar so nahaja na odet ah. riuhah ln ©rtičih, najbolj zanesli Ivo pa stepajo te reči čez okno vsako Jutro v Dalmatinovi ulici!
do po preselitvi v nove pro store z istimi zmogljivostmi povečali proizvodnjo za 30 odstotkov, s kasnejšimi izboljšavami v organizaciji dela in tehnološkemu postopku ter s strojnimi izpopolnitvami pa še bolj. Mislijo tudi na to, kako bi se kadrovsko okrepili. Zdaj imajo v podjetju le enega tehnika na 60 ljudi (inženirjev ni), kar pa je premalo. Odločili so se, da bodo štipendirali dva človeka, štipendije pa najprej ponudili delavcem v kolektivu.
IZ.
Kaj vas je kot odbornika najbolj prizadelo? Kaj sodite o naporih, da bi v naši družbi odpravili napake? Kaj si želite?
— Prizadelo me je žalostno gospodarjenje v INISU. Zaboli me, če pomislim, kako so propadla sredstva, ki so bila zbrana s tolikšnimi težavami. Gotovo je to žgoč pouk za vso družbeno skupnost. Konec naj bi že bilo zgrešene gospodarske politike! čas je, da hi mislili in delali gospodarsko. Sedanje stanje me skrbi in se sprašujem, ali ne odseva tudi na Dvoru, kjer kljub slabi kupni moči postavljajo še eno trgovino, delček napačne politike!
— Veseli me, da so pri nas začeli dosledneje odpravljati pomanjkljivosti in napake. Prav je, če se bo tako zdrobil obroč korupcije. Mislim, da bi moralo zdaj odzvoniti tudi proslulim zvezam in poznanstvom. Želim, da bi v naši družbi zavladalo poštenje!
I. Z.
Uršna sela: denar ali drog
S Ume Bukovec je predsednik gradbenega odbora, ki vodi ureditvena dela na krajevnem električnem omrežju na Uršnih selih. Vaščani že več dni napeljujejo trofazni tok. Za glavni daljnovod mora vsaka hiša prispevati drog ali pa 90 dinarjev. Boljši tok bodo dobili predvsem prebivalci v dolini. Na Uršnih selih so imeli tako slabo elektriko. da so žarnice nemalokrat komaj brlele. Močnejšega toka se veselijo zlasti tisti domačini, ki imajo električne stroje, katerih pa do zdaj niso mogli uporabljati. Predvidevajo, da bodo preuredit,vena dela na električnem omrežju končam v nekaj tednih. Pri tem Jim iz-datno pomaga tudi ELEK-TRO. Spomladi so talko že izboljšali elektriko v Suši-oah in na Verdunu.
DVE KRATKI IZ ŠKOCJANA
■V ŠKOCJANU SO pripravili vso potrebno za kanalizacijo, ki jo bodo začeli urejaU v kratkem. Najprej bodo prekopali cesto na petih mestih in položili kanalske cevi, da bi tako omogočili nemoteno asfaltiranje ceste, Id je predvideno v tem kraju.
■	NA LEP IZLET v Logarsko dolino. Velenje, Ljubljano in na turjaški grad so šli 17. avgusta tisU škocjanski mladinci, ki so nedavno pomagali Združenju borcev NOV na prireditvi. Na dvodnevni izlet so se mladino! v spremstvu s člani ZB odpeljali t avtobusom podjetja GORJANCI
Za kanalizacijo, ki jo urejajo na Kodeljevem hribu in v ostalem delu žabje vasi, bodo prebivalci oziroma hišni gospodarji prispevali po 1000 dinarjev in razen tega plačali vse stroške za hišne priključke. Manj premožni bodo prispevke plačevali v obrokih.
Glavne kanale so na Kodeljevem hribu in pod njim že položili in bodo začeli v kratkem delati tudi priključke za 86 hiš od 120. Dela ne potekajo tako hitro, kot so predvideli. Računajo, da bodo glavna kanalizacijska dela gotova do začetka septembra, ko naj bi začeli cesto od križišča pred IMV skozi žabjo vas do Malega Slatnika asfaltirati.
»Nismo mogli več prenašati gnojnice, ki je tekla po Kodeljevem hribu od hiše do hiše, dražila nosove in razburjala kri,« je pripovedoval Jože Majerle; predsednik 9-član-skega gradbenega odbora v Žabji vasi. »Bolj smo začeli
o	kanalizaciji razmišljati lansko jesen, ko nam je prišlo na ušesa, da je v načrtu asfaltiranje ceste. Sprva smo se za to zanimali trije, ko pa smo imeli množični sestanek, so prebivalci izvolili gradbeni odbor in mu dali vse naloge v zvezi s komunalno ureditvijo. Zato bo ta odbor delal tudi še po končanem asfal-
Gasilsko slavje v Žužemberku preloženo
V	Žužemberku 8» veliko gasilsko slavje v počastitev 80-letnice obstoja PGD, ki bi moral«) biti 18. avgusta, pa je zaradi dežja odpadlo, preložili na nedeljo, 25. avgusta s pričetkom ob 13. uri. Na prosrramu bo gasilska parada, nastop poklicnih gasilcev iz Novega mesta in gasilske enote novomeške tovarne LABOD ter razvitje društvenega prapora, Id mu bo botroval predsednik izvršnega sveta Slovenije tovariš Stane Kavčič. Po delovnem in kutumem sporedu bo na Ix>ki pri mostu ljudsko rajanje, na katerem bodo igrali VeKe1! planšarji.
M 9.
tiranju ceste. Potrebno je še popraviti poti in urediti javno razsvetljavo.«
Za komunalno ureditev Kodeljevega hriba in vse žabje vasi sta si poleg gradbenega odbora osebno prizadevala tudi podpredsednik občinske skupščine Avgust Avbar, ki je hkrati tudi predsednik upravnega odbora komunalnega sklada, in predsednik krajevne skupnosti Stane Šmid.
Nova cesta Prapre-če-Doljne Mraševo
Od Praproč do Dolnjega Mraševa je zdaj le slaba vozna pot, po kateri ni mogoče voziti z avtomobilom. To je posebno neugodno, če kdo zboli ali se ponesreči in rešilni avtomobil ne more pripeljati do vasi. Zato je krajevna skupnost Straža sklenila s pomočjo vaščanov zgraditi novo cesto. Zataknilo se je pri zemljiščih. Lastniki bi zemljo še odstopili, dalj časa pa bodo trajala merjenja in prepisi. Kljub temu upajo, da bodo začeli cesto graditi še letos.
Krajevna skupnost Straža je bila tudi pobudnik za popravilo »Straške poti«. Prejšnjo nedeljo so vaščani razmetali pesek, ki ga je dala napeljati skupnost, tako da je zdaj cesta lepo urejena.
Vse sobe oddane
Zdravilišče v Dolenj sluh Toplicah ima v avgustu oddane in zasedene vse turistične sobe. Kar so nekateri najeli sobe z več posle!jami, je v domu več postelj kot turistov. Gostje čedalje borfj iščejo sobe z eno posteljo-Trenutno je med 150 gosti tudi 30 tujcev oziroma več loot v času pred poletno sezono.
Slab odkup ze!išč
Čeprav ponujajo v Šmarje-ti dobro ceno za zelišča, gobe in gozdne sadeže, so lotos malo odkupili. Odkupovali so predvsem: jurčke, borovnice, lipovo cvetje, rman in še nekatera druga zelišča. Zaradi dola na polju ljudje ne utegnejo hoditi po zdravilna zelišča.
Plaketa je, kluba ni!
Nagradnega tekmovanja mladin, skih klubov v Sloveniji, ki ga je razpisal CK ZMS pod imenom »Naš klub 68«, sta se \ideležila tu. dl nastajajoča, ali bolje povedano, mišljena kluba v Novem mestu in Stranski vasi. Organizator jima (oz. njunim snovalcem) je podelil plakete.
Novemu mestu, predvsem občinskemu komiteju ZMS in drugim družbenopolitičnim organizacijam, pomeni plaketa sicer skromno, a spodbudno zadoščenje za vse, kar je bilo narejenega za mladinski klub. In kaj je bilo narejenega? Anketa, ki je povedala, kako je klub v Novem mestu potreben, je bila za uvod, aabavno glasbena prireditev, katere čisti izkupiček so knjižili kot začetna sredstva za mladinski klufo, je bila prvi korak k zbiranju sredstev, sestanek prL stojnih mož na občini pa razglab. tjanje o primem*m prostoru, pre. preden z željami, da bi mladinski klub lahko uredili pod isto streho, kjer bo športna dvorana, če bo ... iz tega sploh kaj! 2al je v Novem mestu (vsaj za adaj) ostalo še vse pri r*snih pogovorih in obljubah.
Prihodnje leto bo CK ZMS, kot napoviiduje, spet razpisal tekmovanje mladinskih klubov. Se bo moralo Novo mesto spet zadovoljiti samo s plaketo, ali pa lahko računa, da bo dalo že oceniti tudi program v mladinskem klubu?
Dvorski gasilci so prizadevni in delavni
člani gasilskega društva Dvor so letos dosegli zelo lepe uspehe. Mladinska gasilska desetina je na medobčinskem tekmovanju v Brežicah zasedla prvo mesto, na republiškem tekmovanju v Celju pa so se uvrstili na 8. mesto.
Člani društva so uredili tudi okolico doma, ki ga nameravajo v kratkem prepleskati. Razen tega so med letošnjo spomladansko sušo pomagali oskrbovati sosednje vasi z vodo. — Pred kratkim so priredili vrtno veselico. Z denarjem, ki so ga zbrali, in z dobičkom z veselice nameravajo kupiti novo opremo.
M. S.
Tudi v Straži bodo lahko gradili
Končno jo tudi del Straže prišel v zazidalno območje. Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij Novo mesto je odločilo, da lahko na Kregarjevem hribu zgradijo občani 25 hiš. Vendar bodo tu verjetno nastale težave, ker je zemlja na hribu zelo dobra in je kmetje ne bodo radi prodali ali pa bodo zatevali previsoko ceno.
Ibvomeška kronika
„Dvor ni več središče!"
Kaj ugotavlja odbornik Dušan Može z Dvora?
BRIGITTE
BARDOT
Petnajsta brigada se spoprime z Nemci
Petnajsta ali Belokranjska brigada je bila ustanovljena dobre tri tedne po laški kapitulaciji. Po takojšnjih borbah se je zmanjšalo število borcev, zakaj stalne borbe z ustaši in domobranci po Vivodini in z Nemci okoli Ozlja ter v smeri proti Karlovcu in Kolpi so zahtevale razen nečloveškega napora dosti žrtev-Mnogo partizanov je pokosrVa smrt v dolgotrajnih bojih in spopadih s sovražnikom, mnogi so omagali sredi neskončnih pohodov; strle so jih bolezni in pomanjkanje. Bili so pa vmes tudi taki, ki jim je ob fašističnem divjanju zmanjkalo hrabrosti. Ti so klonili ter se s tiskanimi prepustnicami, ki jih je sovražnik trosi?, iz avionov, zatekali pod okupatorsko okrilje. Tako početje pa je bilo kot igranje na loterijo: ali so ga Nemci potisnili med ustanavljajoče se domobranske vrste ali pa je navzlic prepustnici dobil kroglo ali pa je moral v internacijo.
Pred. srečanjem nekdanjh borcev XV. brigade, »Belokranjske«, ki bo 1. septembra v Metfiki, hkrati z zborom gojencev in predavateljev oficirske šole pri glavnem štabu NOV in POS, objavljamo nekaj spominov na »Belokranjsko« brigado, ki jih .je po pripovedo-. vanju Olge Jurajevčič, Pcfdeta Klemenčiča j in Francija Kočevarja zapisal Hinko Wilfan. j
Pred sodiščem vlom v DINOS
Od tisoč začetnih bo. cev se je po borbah skrčilo nje število na 350 sestrada^ ih, pre-mr.ž;nih in na smrt utrujenih, toda dobro oboroženih, kak jr pravi brigadni zgodovinar Mile Pavlin in doda a. da je ob koncu vo^ne brigad* Štela le še 363 borcev, a so bili zelo dobro oblečeni m do zoo oboroženi. Streliva je bi. lo na pretek; skoraj vsak drugi le imel strojnico, puške 'jo že postale reikost, s j so skoraj vsi imeli brzost e’-ke.
Po dobrih treh tednih s je bri ada vrnila v domače kra e. šele zdaj je nasrepila v zboru, da so se borci mog-
li	vsaj prepričati, ko’iko je to: ena brigada paniz n. v-Tedaj je v zboru sta’o pr -bližno 1100 mož in posamez nih deklet, številne izgube je nadomestila bojna izkušenost in irdna odločnost vzrajati do tfonca. Doslej se bataljoni skoro še strnili niso pod brigadno zastavo, zakaj ko e bil ta bataljon kod okrog Net-retiča, je bil drugi kje na Vi vodini, tretji pa je oprezal morda na Vahti. Včasih so bili trije, včasih štirje bat'-ljoni — kakor je naneslo- Jedro je ostalo neokrnjeno, ne dotaknjena pa je ostala tud4 brigadna morala-
Prvi stiki z nastopajočo nemško močjo so bili v Zum-berku, ko je nemški sunek prepolovil III. bataljon- V naglici je bilo za vsako ceno treba rešiti ranjence iz gorjanskih slovenskih bolnic. Dva dni je trajalo prenašanje noč in dan obkoljenih dvesto ranjencev na hrv>ško stran pri Draganiču. To so bili napori; ob katerih so se borcem prikazovali zaželeni kraji kot fata m organa v vroči Sahari
ce iz postojank, ki jih ob laški kapitulaciji partizanske enote niso utegnile likvidirati-Bahavo so obljubljali Novo-meščanom skorajšnjo osvoboditev cele Dolenjske izpod peščice partizanov, kolikor jih — po njihovem pripovedovanju — še životari po gozdovih- Prav nič jih ne bodejo v oči še sveže razvaline hudo bombardiranega Novega mesta, nad katerim so po domobranski zaslugi znesli svoj bes zaradi drznega odpora svobodoljubnega naroda- Ni. so videli skritega posmeha v očeh Novomeščanov- Z belo gardističnimi enotami so prihajali iz Ljubljane agitatorji in meščanski politiki, ki »o bili prepričani, da je prišel J njihov čas- Vsa ta klerofa-šistična svojat je razglašala na vsa usta, da je sila narodnoosvobodilne vojske strta in da so osvobojenemu ozemlju dnevi šteti.
Težko bi bilo ustrahovati Belo krajino, ki se nikoli ni ustrašila sovražnih groženj To so na svoji koži dobro občutili že Lahi, Nemce in opogumljene belogardiste pa je bilo treba o tem šele dokončno prepričati.
Ta vojna, so pravili stari po belokranjskih vaseh, je čisto drugačna kot prva- Takrat so bila bojišča daleč stran in ni ga bilo civilista v Beli krajini, ki bi vedel, kakšno je videti takratno »bojno polje««- Ali danes, ra. zlagajo isti ljudje, je bojišče vsaka vas, vsaka cesta, kjer tiste čase še vojaka videti ni bilo, razen, kadar je bil na dopustu-
Da bi se Nemci ne pritaknili Bele krajine, ni bilo niti misliti.
(Nadaljeva«jc* sledi)
Na tri leta in tri mesece strogega zapora je okrožno sodišče v Novem mestu obsodilo Borisa Makovca, nezaposlenega mizarja iz Portoroža.
Medtem ko je obtožencu tekla pogojna kazen, izrečena pred občinskim sodiščem v Piranu, je letos v noči od 4. na 5. maj v družbi z neugotovljenim sostorilcem vlomil v zaklenjeno pisarno poslovne enote podjetja DINOS v Novem mestu na Cesti herojev.
Na dvojnih vratih zadnjega vhoda je spretno odstranil šipi, odklenil vrata s ključema, ki sta tičala z notranje strani in že je bil v poslopju. Odnesel je železno blagajno z 2.136.50 dinarji in jo odvlekel do obrežja Krke-Tam je s krampom naredil odprtino ter izvlekel iz blagajne 1.935.34 din, medtem ko ostalega denarja ni našel. Iz-
Ukradet 10.000 avstr, šilingov
13. avgusta sta prišla v Re-gerdo vas pri Novem mestu na obisk k družini Bec zakonca Pavlin iz Avstrije- Naslednji dan sta odšla v Kostanjevico, doma pa sta pustila aktovko z 10-0000 šilingi. Ko sta se vrnila, sta ugotovila, da jima je bil med odsotnostjo ukraden ves denar-Tatu, ki je v hiši dobro poznal razmere, so že na sledi.
i	Z avtom po stopnicah
V	sredo, 14. avgusta, so stopili iz kočevske kavarne ob 19,40 trije kuštravci. Sedli so v avto škoda LJ 467-92, ki je bil parkiran za kavarno. Bili so precej pod »gasom«. kar se da sklepati iz njihove voanje. Start jim je sicer usp^l, a verjetno niso vedeli, kje so. Zapeljali so namreč mimo spomenika ter kar preko šestili stopnic in ustaviu pred lekarno! Imeli so srečo, da se niso prevrnili in da niso nikogar povozili. Nato so hitro zavili proti Podgorski ulici Potem pa so obrnili in jo mahnili proti Ljubljani Na njihovo srečo jih ni videl noben miličnik čeprav se je vse zgodilo blizu zelo prometnega križišča.
Ce ni bil v avtomobilu sam lastnik, bo zdaj vsaj zvedel, na kakšnem izletu je bil njegov avto ...
ropano blagajno je nato vrgel v vodo.
Makovec je trdovratno zanikal, da bi bil tedaj sploh v Novem mestu, vendar mu to ni pomagalo. Pri njem so našli vozovnico za vlak od Ljubljane do Kandije, razen tega ima sodišče dokaz za njegovo krivdo tudi v izve-denčevem mnenju o sledovih prstnih odtisov. Ne glede na izgovore je bil spoznan za krivega in obsojen. Sodba še ni pravomoćna.
Morilec iz Tivolija se je obesil
V	torek popoldan smo zvedeli, da se je v petek, 16. avgusta, v K.PD Dob s pasom obesit 30-letni Jurij Kr-mec iz Polja pri Ljubljani, ki je 10. jun:ja lani v Tivoliju v Ljubljani ubil 19-letno Nado Abruč iz Radovljice. Krmec je bil zaradi naklepnega uboja obsojen na 15 le' strogega zapora.
Ujeli ubežnika
13. avgusta ob 10. uri so v Kočevju prijeli 16. letnega N. N., ki je 6. julija pobegnil iz vzgojno poboljševalnega doma v Radečah. N. N. je novomeško sodišče obsodilo na
3	leta zapora. Po pobegu iz Radeč je mladoletnik vlamljal in kradel v Mariboru in Celju, nato pa se je preselil na Kočevsko. 8. avgusta je v Jelepji vasi ukradel Petru Mavrinu 500,00 din,	v Nemški loki pa je 10.	avgusta
obral pri »ajncu«	Štefana
ono.oo din
mmm
j GRADAC
tel. 76-1*7. lok. h
i
j Po konkurenčnih	cenah
j izdelujemo vse vrste nagrobnikov, spomenikov,
, spominskih obeležij in vsa teracerska dela hitro in
i	kvalitetno.
KRI KI REŠUJE ŽIVLJENJA
Preteklih 14 dni so darovali kri na novomeški transluzij-ski postaji: Alojz A\bar. član Dolenjke Novo mesto; Ivan Vidic, elan Pionirja Novo mesto; Jožica KUjder, članica	j§
Centra za socialno delo Novo mesto; Franc Moljk, Martin	^
Lavrin, Tomaž Kočevar, Stane fctnimbelj, Mirko Malescvic,	-?
Alojzija Vajs, Cirila šereelj. Leopold Povše. Alojz Vidmar,	g
Ana Hartman, Anica Vidmar, .lože KamrnSrk, Dragica rnrt, Zvonka Stalcar. Branka Majerle, Marija ftmaljcelj in Anton	g
Novak, člani Iskre Semič; Ana Trainte, gospodinja iz Gabr-	m
ja; Ludvik Recko. član Splošne bolnico Novo mesto; Marija	g
Draginc in Franc Franko člana Novoteksa Novo mc-sto; Ci-	n
ril Kos Jože Frlan, Franc Božič, Dragica Crnitoj, Slavka	m
Blatnik. Marija Adamič in Jožefa Teropšič, člani Ele Novo	g
mesto; Ma jan Marinčič, dijak novomeške gimnazije: Vinko	g
Rožič. Viktor Kovančič, Jo/e Šuštar in Frančiška Sercelj,	g
4 člani Belta Črnomelj; Bogomir Novak in Breda Jerman, člana	g
| ObS Cmomeli; Ivan štrumbelj. član Be»rada, Črnomelj;	g
f Anica Veselič/gospodinja iz Purge; Dragica Kobe in Alojzija	g
Štukelj, pospodinji s Kota; Albin Gimpelj. upokojenec iz	g
Rodin; Jože Žagar, upokojenec iz Rodin; Antonija Simončič.	g
gospodinja	iz	Otovca; Jože	Pirnar,	član	Laboda	Novo	mesto	g
Franc	Avhar.	član kolektiva	Novoles.	Straža;	F	anč ška	=
Kastelic. Članica kolektiva Beli. Mirna peč; Franc	g
Cečelič. Jože Bele. Alenka Bavdaš. člani kolektiva IM V No-	=
vo mesto; Martin Kosec, član kolektiva Pionir, Novo mesto;	g
Janez Kastelic, delavec lz Biške vasi; Ludvik Hočevar, član	g
5 koJektiva PTT Novo mesto; Franc Fink. član kolektiva Opre-	g
maJes. Novo mesto; Vinko Božič, č’an kolektiva Iskra. Novo mesto; MalČI Cuinik in Nataša Bambič, članici kolektiva	g
splošne bolnice Novo mesto; Valter Mlekuš, član kolektivs	g
Iskra. Šentjernej.
■	§=
i	=
tlllll—l—IMMIIMnillllllllllllllllillllMIIIIIMIIIIIIIIIIllllllllMIIIHHlllllln liiillHHIillllllllllllllH ll1IIIIWIIIIHIWWIMIWlWHWimiTll.
KREDITA - tudi brez porokov!
ElfgiSSSES
novo mesto
Brigadne enote so se razporedile po senčnatih obron. kih Gorjancev rva območju Novo mesto—Metlika, štab brigade je bil v Radatovičih. a bataljoni po obrobnih vaseh Brigada je začela iskati stik s sovražnikom in oprezati za njegovimi premiki-Obveščevalci in izvidnice so se raziezli po vaseh onstran Gorjancev, da so vzpostavili zveze z našimi ljudmi-
Pritekati so pričele prve. dokaj izpodbudne vesti Nemci so se za varnimi novomeškimi bunkerji ter pod okriljem tankov in topništva ved. li kaj brezskrbno. Iz vse Slovenije so dovažali domobran-
Dijaški dom MAJDE ŠILC Šmihel pri Novem mestu
razpisuje
1	delovno mesto
samostojnega delavca (delavke) na vrtnariji
POGOJ: večletna praksa na vrtnariji ali kmetijskem posestvu, sposobnost in veselje za delo na vrtnariji.
Nastop službe je možen takoj.
Informacije o pogojih dela dobijo interesenti v upravi doma ali po telefonu 068-21-109.
Mercator
KOZMETIKA • USNJENA GALANTERIJA • BIŽUTERIJA • MOŠKA, ŽENSKA, OTROŠKA KONFEKCIJA IN PERILO • TEKSTILNO BLAGO • ŠPORTNE POTREBŠČINE • STEKLO • PORCELAN • GOSPODINJSKE POTREBŠČINE • ELEKTROAKUSTIČNI APARATI • ELEKTROGOSPODINJSKI APARATI • POHIŠTVO • ŠOLSKE POTREBŠČINE
do MILIJON Sdin
rdečila za vjjj ustnice in \ laki za nohte
BfT
BRIGITTE
BARDOT
UPRAVNI ODBOR
SPLOŠNEGA MIZARSTVA KRŠKO
razpisuje prosta delovna mesta za
kvalificirane in priučene MIZARJE
stavbene in pohištvene stroke za svoje obrate:
v Krškem, Brestanici, Kostanjevici in Prekopi
Ponudbe je treba poslati na upravni odbor Splošnega mizarstva Krško.
Nastop službe možen takoj!
Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Kadrovska komisija pri
Gradbenem podjetju
OBNOVA
LJUBLJANA
Titova cesta 39
razglaša naslednja prosta delovna in vajeniška mesta za:
1. visoko kvalificirane
in kvalificirane tesarje
2. visoko kvalificirane
in kvalificirane zidarje
3. kvalificirane varilce za elektrovarenje
4. tesarske in zidarske vajence
5. nekvalificirane delavce, ki bi bili pripravljeni priučevati se zidarske ali tesarske stroke
Kandidati pod 1. in 2. imajo možnost zaposlitve v tujini. Pri vseh razpisanih delovnih mestih, razen pod št. 4., imajo prednost moški z odsluženim kadrovskim rokom v JNA.
Samska stanovanja in hrana sta urejeni v podjetju.
Osebni dohodki se določajo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov podjetja.
Razpis velja do zasedbe prostih delovnih mest.
Pismene, lahko tudi ustne ponudbe, sprejema kadrovska služba Gradbenega podjetja »OBNOVA«, Ljubljana, Titova c. 39, v sobi št. 12/1
OBVESTILO
Trgovsko podjetje »Dolenjka« Novo mesto
obvešča cenjene odjemalce, da s« je trgovina »USNJE« preselila r. Glavnega trga na
Cesto Komandanta Staneta št. 14
(poleg lekarne).
Trgovina »2IVILA« na Cesti herojev bo zopet odprta od četrtka, 22. avgusta, in bo poslovala na klasičen način.
Cenjenim odjemalcem »e toplo priporoča kolektiv »Dolenjke«!
ZAHVALA'
Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ata, Dtari ata in brat
FRANCE ČEGOVNIK
iz Podgore 12 pri Straži
Zahvaljujemo se vsem sosedom, prijateljem in znan-cem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Živkoviču za ves trud in zdravljenje v času njegove bolezni, gospodu župniku, tov. Jakšetu za poslovilne besede, podjetju Gorjanci in SZDL Straža za podarjena venca. Vsem za vse še enkrat iskrena hvala.
žalu Joči:
žena Tončka, sinova Franci in Toni, hčerki Ida in Minka, vnuček Marjan in drugo sorodstvo
Podgora, Novo mesto, Ljubljana, Raka, Prevalje
KRKA
TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
oddelek za zdravilna zelišča NOVO MESTO, Novi trg 9, telefon: 21-304
NABIRALCEM ZDRAVILNIH ZELIŠČ
priporočamo, da v mesecu juliju in avgustu nabirajo predvsem naslednja zdravilna zelišča:
CVET: slezenovca, močvirskega oslada in rdeče deteljice
LIST: šmarnice, rdeče jagode, jetrnika, slezenovca, borovnice, pljučnice in regrata RASTLINO: gladišnika, navadne plahtice, tavžent-rože, vodne kreše, škržolice, ženiklja, zlate rozge, zdravilnega jetičnika in zimzelena KORENINE IN KORENIKE: arnike, pastinaka, velikega divjega janeža, malega divjega janeža in sladkih koreninic
Poleg naštetih pa odkupujemo še razne druge vrste zdravilnih zelišč.
Na vašo željo vam pošljemo cenik.
Nabirajte samo tista zdravilna zelišča, ki jih dobro poznate.
Vsem nabiralcem sporočamo, da odkupujemo zdravilna zelišča in suhe gobe tudi v naši odkupni postaji v Novem mestu, Novi trg 9 (avtobusna postaja). . Pošiljke nad 30 kg pošljite po železnici na naslov: Krka, oddelek za zdravilna zelišča, železniška postaja Novo mesto.
ORGANIZATORJEM IN ZBIRALCEM
priznamo za njihovo delo provizijo po dogovoru.
Zdravilna zelišča in suhe gobe, ki jih oddaste osebno, vam izplačamo takoj pri prevzemu, blago, ki ga pošljete po železnici, pa najkasneje v 3 dneh po prejemu blaga. Stroške za prevoz po železnici plača Krka
Vsa potrebna navodila o nabiranju in odkupu zdravilnih zelišč lahko dobite v našem oddelku za zdravilna zelišča v NOVEM MESTU, NOVI TRG 9.
vsak četrtek
ZA MLADE PO SRCU
Kmetijska
zadruga
»KRKA«
Novo mesto
nudi
rejcem malih živali
kvalitetne
plemenske
zajce
po lastni izbiri in ugodni ceni.
Dobite jih vsak dan na obratu ZALOG pri Novem mestu!
VSAK DAN
SVEŽI
PIŠČANCI
Trgovska podjetja, gostinci in potrošnika, nudimo vam vsak dan sveže zaklane piščance odlične kvalitete.
Vsak petek in soboto dopoldne prodajamo na novomeški fcržndoi tudi žive piščance.
Naročila sprejemamo na tefl. 21-417 in 21-480
Za nakup se priporoča Kmetijska zadruga »KRKA« Novo mesto, klavnica perutnine Trška gora.
Novost v svetovni kozmetiki
Uporabljam
gaby’s spray
za idealno pričesko zato ker...
GOLI*
gaby s spray
ne masti in ne lepi las se razčesuje brez težav utrjuje in da lep sijaj pričeski
gaby’s
Po licenci
FLYNN COSMETIK ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja
LEK UIBLJANA
POIZKUSITE NASE MESNE PROIZVODE
in ostanite tudi njihov potrošnik!
POSEBNO VAM PRIPOROČAMO:
0 kranjske klobas«
0 lovsko salamo 0 šunkarico
% vse ostale vrste klobas in salam Za hrenovke, pečenice in safalade sprejemamo posebna naročila.
^ KMETIJSKO IN TRGOVSKO POUJtrJK
UBj /UiSGStG
BREZICE
OBRAT
KLAVNICA
tel. 72-231
E]gggggaEjgggE]ggggggGiB]B]E]G}Gje]B]Si
AVTOMOBILISTI!
zdaj je čas
Pijte naravne sadne sokove:
za zimsko protektira-nje gum! - Ne vozite z gladkimi in izrabljenimi gumami, ker drsijo in s tem ogrožajo varnost vožnje!
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO
je odprlo v svojem vulkanizerskem obratu v Kettejevem drevoredu 1 - pri bencinski črpalki v Novem mestu ZBIRALNICO AVTO PLAŠČEV ZA PROTEKTIRANJE Z LETNIM IN ZIMSKIM PROFILOM.
PROTEKTIRANJE BO OPRAVLJAL
PROTEKTOR — VULKAN iz Ljubljane.
RADIO LJUBLJANA
Visoko kvalitetna sodobno embalirana
VSAK DAN:	poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00,
18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbe-ni spored od 4.30 do 8.00.
PETEK, 23. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.30 Trikrat deset. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki ca tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrtni špar. gel j. 12.40 čez polja in potoke. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.20 Turistični napotki. 15.25 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Berto Ambrož. 20.00 Koncert zbora »Gusla« iz Sofije. 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih.
SOBOTA, 24. AVGUSTA:	8.08
Glasbena matineja. 9.30 Cez travnike zelene. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetij, ski nasveti — Edi Senegalčnik: Nasveta za prezimovanje čebei v A2 panjih. 12.40 Narodne pesmi in plesi s Pomoravja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Paleta zabavnih melodij. 15.20 Glasbeni inter. mezzo. 15.45 Literarni sprehod — R. K. Narayan: Lawleyeva cesta.
16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Gre-mo v kino. 17.35 Igramo beat! 18.15 Pravkar prispelo. 18.50 S knjižnega trga. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 Sobotni večer z napovedovalko Evo Janc. 22.10 Oddaja za naše izseljence.
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 25. AVGUSTA
8 10 Kmetijska oddaja v madžarščini (Pohorje, Plešivec) (Beograd)
9.35 Porodila (Ljubljana)
9.40 Dobro nedeljo voščimo s triom Burnik in fanti treh dolin (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Disneyev svet — serijska film (Ljubljana)
11.35 Cirkus — angleški film (Ljubljana)
12.00 Nedeljska TV konferenca (do 13.00) (Zagreb)
.... Nedeljsko popoldne
18.35 TV kažipot (Ljubljana)
H.50 Senc® nad Notre dame —
vzh. nemški film (Ljubljana)
30.00 TV dnevnik (Beograd)
20.45 Vijavaja (Ljubljana)
20.50 Sacha Distel Show (Beograd)
21.50 športni pregled (JRT)
22.20 TV dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK, 36. AVGUSTA
18.30 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.50 Cilj je lep, toda pot je težavna — kulturna reportaža (Ljubljana)
19.20 Obrržje — oddaja za italijansko narodnostno skupino < Ljubljana)
19.45 Plošča poletja V. (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Feideux: Osel — TV drama (Zagreb)
23.15 Poročila (Ljubljana)
TOREK, 27. AVGUSTA
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Nova Gorica včeraj, danes, jutri (Ljubljana)
21.05 Piskwickovcd — II. nadaljevanje (Ljubljana)
21.55 Jazz festival v Ljubljani: Plesni orkester RTV Zagreb (Ljubljana)
22.15 Poročila (Ljubljana)
PETEK, 30. AVGUSTA
18.20 Mokedajeva pravljica (Ljubljana)
19.05 Na sedmi steai — športna oddaja (Ljubljana)
19.55 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Lepi Serge — francoski celovečerni film (Ljubljana)
.... Simfonični koncert < Ljubljana)
.... Poročila (Ljubljana) SOBOTA, 31. AVGUSTA
18.05 18.25
18.50
19.05
19.55
20.00
20.30 20.40
22.30
22.50
Risanke (Ljubljana)
Torkov večer z Jožetom Kam-pičem in pevci (Ljubljana) Zmagovalci — film iz zdravstva (Ljubljana)
Svet na zaslonu: češkoslovaška (Ljubljana)
Cikcak (Ljubljana)
TV dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana Neznani storilci — italijanski celovečerni film (Ljubljana) Rezervirani čas (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
18.10
19.00
19.20
19.45
20.00
20.30
20.35
21.35
22.25
22.55
23.10
Evropsko prvenstvo v vodnem smučanju — prenos is Ruislipa (Evroviaija) Disneyev svet — serijski film • Ljubljana)
Pred mednarodnim simpozijem sredstev informacij v Ljubljani (Ljubljana)
Nebo Evrope v II. svetovni vojni — oddaja iz cikla Sprehod skozi čas (Ljubljana)
Cikcak (Ljubljana)
TV dnevnik (Ljubljana) Vijavaja (Ljubljana)
Zabavno glasbena oddaja — (Zagreb)
Osvajalci — serijski film (Ljubljana)
Karavana zapravljivčkov — VII. del (Ljubljana)
TV kažipot (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
NEDELJA, 25. AVGUSTA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Sergej Mi-halikov: »Mehikanec«. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav, ljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . .. Franc Križnar: Okro. gelska jama. 10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Naši polušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Čez hrib in dol. 14.30 Humoreska tega tedna. 15.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 16.00 Radijska igra — Karel Cop: »Ure«. 16.49 Glasbeni intermezzo. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Serenadni večer.
PONEDELJEK, 26. AVGUSTA: 8.08 Glasbena matineja. 9.30 Z operetnih odrov. 10.15 Pri vas doma. ll.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Erja-vec: Kakovost rodovniških telic in prvesnic lisaste pasme v Pomorju. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Intema 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič. 22.10 Radi ste jih poslušali.
TOREK, 27. AVGUSTA:	8.08
Operna matineja. 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas. 9.30 Pol ure z orkestrom Marty Gold.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poro. čila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Vilko Masten: Dva nova škodljivca črnega ribeza. 12.40 Iz kraja v kraj. 19.15 Minute s pevko Metko Štok. 20.00 Radijska igra — Miroslav Feldman:	»V	zaledju«.
21.15 Parada popevk. 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana.
SREDA, 28. AVGUSTA:	8.0«
Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Pri vas doma. ll.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — veterina. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Narodne pesmi iz Argentine. 16.00
Špecial
Zahtevajte jo v naši trgovini!
Naročite svoj list na domači i naslov
f
xifxiixwximixirzimmmmmi xm xn x n x immm
MAGAJ Sl SAM
in UNIOR®
BO POMAGAL
mlarammmlVlmlilm
SREDA, 28. AVGUSTA
18.30 Obvezane glave — lutkovna serija Kljukčeve dogodivščine (Ljubljana)
19.05 Poezija plesne vsakdanjosti — Evridika — balet (Ljubljana)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 Vijavaja (Ljubljana)
20.35 Trenutek, 68 — Morje, morje ... (Ljubljana)
21.35 Perry Mason — serijski film (Ljubljana)
22.25 Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 29. AVGUSTA
17.35 Buffalo Bill — serijski film (Ljubljana)
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.15 Propagandna medigra (Ljubljana)
18.20 V narodnem ritmu (Beograd)
18.45 Po sledeh napredka (Ljubljana)
19.05 Koncert kvarteta Golden Gate (Beograd)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
Opravičilo
8 + 5
OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE
V prejšnji številki našega lista nam je tiskarski škrat pri oglasu tovarne EMO Celje pošteno ponagajal.
Namesto nagradne izpolnjevanke, ki je bila namenjena kupcem izdelkov tovarne EMO Celje, je postavil kar rešitev. Pa še tu se je zmotil — izpolnjevanko je rešil nepravilno in v zelo neprimerni vsebini.
Opravičujemo se za res grobo in neljubo pomoto tovarni EMO Celje, prav tako vsem našim bralcem in še posebej kupcem izdelkov tovarne EMO Celje.
OGLASNI ODDELEK: CELJSKI TEDNIK
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
f ■i '■ M ji -L
■ *v	yš
*mm. y-: ■■ t-
j:
IM
,!.	-v
KRKA
Novo mesto
MilUHlHliUITMiBMBIWwaww^taaiwm«amn«
Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.0o Gioacchino Rossini: »2enitna menica«. 22.10 Zaplešite z nami.
ČETRTEK, 2». AVGUSTA: 8.08 Operna matineja. 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu. 9.30 V planinski koči. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12JO Kmetijski nasveti — inž. Slavko Gliha: Cena in kakovost krme. ključna elementa Za donos, nost živinoreje. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Majhen recital pianistke Tatjane Bučarjeve. 16.00 Vsak dan za vas. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Alenko Pinterič. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.10 Komomo-glasbeni večer.
SCITI PRED SONČNIMI OPEKLINAMI IN POSPEŠUJE PORJAVITEV KOŽE
AKVAMIN — umetna mineralna voda v prahu AKVAMIN — odlična kvaliteta, enostavno pripravljanje
AKVAMIN — zadovoljuje vsak okus
ESKA — brezalkoholni napitek za otroke in odrasle
ESKA — t okusom limone, maline in pomaranče
proizvaja
BAUONJA
SISAK
8 + 5
OSVAJA SVET IN NAGRAJUJE
Če boste kupili enega izmed skrivnostnih izdelkov in rešili nagradno izpolnjevanko, ki jo izrežete in hkrati s kuponom za žrebanje, katerega dobite ob nakupu izdelka, pošljete proizvajalcu, boste vključeni v veliko nagradno žrebanje v drugi polovici decembra!
,	1. NAGRADA FIAT 124
39 NAGRAD IZDELKOV EMO: štedilnik TOBI tip 166, štedilnik na elektriko in plin TOBI tip 170,
omarica za pomivanje posode ...
EMO
P J N 0 E _M_-8 IN EJ-5 N JV C J D0Sj_K TO L T E T HN K
C E L «1
KMETOVALCI POZOR!
V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov Štajerske iz Gradca, Avstrija. - Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. - Šestmesečna garancija - Zagotovljena servisna služba. -Možen nakup na kredit. - Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure - KIK Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIKs vsak četrtek 60.000 izvodov!
*23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 23 avgusta — Zdenka Sobota. 24. avgusta — Jernej Nedelja, 25. avgusta — Ludvik Ponedeljek, 26. avgusta —
Aleksander Torek, 27, avgusta — Zlatko Sreda, 28. avgusta — Avguštin Četrtek. 2fl. avgusta — Sabina
HS2EE91
Brežice: 23. in 24. 8. italijanski barvni film »Brancaleonova voj* Ska«. 25. in 26. 8. ameriško-itali-jarkski barvni film »V senci revolverja«. 27. in 2«. 8. jugoslovansko-nemško-italijanski barvni film »Trije neustrašeni«.
Črnomelj: od 23. do 25. 8. ameriški barvni film »Fantastično potovanje«. 27. in 28. 8. ameriški barvni film »Sinovi Katie Elder«.
Kočevje — »Jadran«: 23. 8. ameriški barvni film »Mami«. 24. in 25. 8. italijanski barvni film »Vrnitev Ringa«. 26. in 27. 8. francoski film »En mož, ena žena«. 28. 8. ameriški bravni film »Jeroni-mo«. 29. in 30. 8. ameriški barvni film »Prekleto posestvo«.
Kostanjevica:	24. 8. ameriški
barvni film »Tolpa angelov«. 25. 8, mehiški film »Pod nebom Mehike«. 28. 8. ameriški barvni film »Na ženske bom mislil«.
Metlika: 22. do 24. 8. ameriški
film »Tiho, tiho Sarlota«. 23. do 25. 8. domači film »Ljubezenski slučaj PTT uradnice«. 24. do 26. 8. francosko-italijanski barvni film »Angelika in kralj«. 28. in 29. 8. francoski barvni film »Pesem sveta«.
Mokronog: 24. in 25. 8. mehiški barvni film »Vrni se iz Mehike«.
Novo mesto: 24. do 26. 8. ame. riški barvni film »Privatni detektiv«. 27. in 28. 8. jugoslovanski film »Mali vojaki« (Zlata arena 1968). 29. in 30. 8. ameriški film »In pride dan maščevanja ..
Ribnica: 24. in 25. 8. ameriški film »Billy the Kid.«
Sevnica: 24. in 25. 8. jugoslovanski film »Winetou«.
Sodražica:	24.	in 25. domači
barvni film »Marš na Drino«.
Šentjernej: 24. in 25. 8. »Revol-veraš iz Rezene«.
Trebnje: 24. in 25. 8. ameriški barvni pustolovski film »Pomiri se draga«.
Po dolgi in mučni bolezni nas je za vodno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
ANTON SELAK
iz Dolenje vasi pri Otočcu
Najlepše se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni sindikalni podružnici in sodelavcem mehanične delavnice SGP PIONIR Novo mesto, sindikalni podružnici NOVOLES — obrat Soteska, gospodu župniku ter vsem, ki so ga spremili na njegova zadnji poti«.
Žalujoči: žena Ana, sinovi Jože, Lojze in Tone z družinami, hčerki Ani in Angela z družinama, sin Ivan in drugo sorodstvo.
Ob težki izgubi drage žene in mame
BARBARE VESELIČ
iz Marindola pri Adlešičih
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali cvetje. Posebna zahvala tovarni zdravil KRKA in
SLUŽBO DOBI
GOSPODI N JSKO pomočnico išče družina. Plača visoka. .Lukač, Dolomitska 15. Ljubljana.
1SC.EM ZENSKO za varstvo otroka na domu za 4 do 8 ur — po dogovoru. Neva Pivk, Mestne njive B. blok, 4, Novo mesto.
IŠČEM DEKLE ali žensko za varstvo 3-letnega otroka. Will, Cesta herojev 41/1.. Novo mesto.
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomoćiuoo srednjih let. Naslov na upravi lista (1402/68).
STANOVANJA
ZAKONCA z enoletno hčerkico, ki ai gradita lasten dom, nujno potrebujeta neopremljeno sobo v Krškem ali Vidmu in to po možnosti od 1. septembra da-\je. Ponudbe pošljite na naslov:
Ivo., Strma pot 8, Krško.
OPREMLJENO SOBO in vso oskr-bo išče dijakinja v Novem mestu ali bližnji okolici. Marija Fodbradec, Bajnof 31, Šentjanž.
SOHO v Novem mestu oddam dvema. Pišite: Iztok Bor, Novo mesto, poštno ležeče.
MOTORNA VOZILA
ZARADI BOLEZNI ugodno prodam avto opel rekord s prikolico. Jože Plut, Rožni dol št. 7, p. Semič.
PRODAM AVTO fiat 750. Marija Saje, Gubčeva 8, Novo mesto.
POSEST
PRODAM
PRODAM univerzalni ročni strojček za krojenje lesa. Reže deske do 8 om debele. Prodam tudi motor primo. Naslov v upravi Usta (1411/68).
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno spalnico, levi štedilnik na drva in peč na drva. Antonija Hren, Trdinova 33, Novo mesto.
C GODNO PRODAM skoraj nov pletilni stroj Knittax ln magnetofon Grunding T. K. 42, skoraj nov. Informacije v gostilni na Ruperč vrhu.
POCENI PRODAM malo rabljen pletilni stroj Ideal 8, dolg 50 cm. Naslov v upravi lista (1404/68).
UGODNO PRODAM suhe smrekove deske 5 in 3 om ter late 4x7 cm. Naslov v upravi lista (1400-68).
PRODAM vinske sUskalnioe —
00	1. Franc Vidmar, Stranje 8, Bola oarteov
PRODAM 3 večje aode od 1300 do 1600 1. Čampa. Bučna var.. Novo mosto.
ZARADI SELITVE prodam efek • taftčni Štedilnik, hladilnik, pral-
RAZNO
Zavodu za kulturno dejavnost Novo mesto, za darovane vence.
Žalujoči: mož Peter, Hčerka Anica, Angelca, Marica in Katica z družinami in sin Slavko z družino.
O}, nenadomestljivi izgubi našega najdražiega moža. očeta, sina, brata, strička in svaka
FRANCA ZUPETA
iz Slepška
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin 6 spremstvom na njegovi zadnji poti, z darovanjem cvetja ter vencev in vsem, ki so nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Gradbeno ope. karskega podjetja Mirna in tov. direktorju, gasilcem, tov. Vidu Zupančiču za tople poslovilne besede, pevcem iz Mokronoga in gospodu župniku. Hvala, srčna hvala vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam wl>magali ln nam v teh žalostnih dneh stali ob strani, šen enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, ot oka in sorodniki
UREHJES®
Preklicujem besede, ki sem jih izrekel na avtobusni postaji v Travniku o Francki Mohar, babici, kot neresnične. Anton Kordiš, Srednja vas 15, Loški potok.
Anton- Luštek iz Dol. Karteljevega 4, Mirna peč, prepovedujem pašo živine po mojih njivah in travnikih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Franc Zupan iz Javorovice 9, Šentjernej, prepovedujem pašo in hojo živine po mojem posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. Vsak kršitelj bo moral plačati Gasilskemu društvu Šentjernej od vsake glave
5	Ndin.
m stroj in sobno pohištvo. Kirm, Šentjernej 135.
PRODAM dobro ohranjeno lovsko puško Hamerles 16 kal. in lovski karabin Manlicher Zupančič, Šmihel 49. Novo mesto."
UGODNO PRODAM 20 panjev če bel kraniičt>v. Stane Meglič, Praprotnica 10. p. Mirna.
PRODAM 2 omari, postelji z vložki in mizo s stoli. Pavla Penca, Koštialova 3. Novo mesto.
PRODAM rabljeno spalnico. Milka Dajič. Jerebova 8. Novo mesto.
V	SEVNICI, v Kolodvorski ulici prodam nedograjeno hišo do prve plošče z zemljiščem 500 kv. metrov. Interesenti naj vprašajo na naslov: pri Grabnarju, Šmarje 4, Sevnica.
PRODAM HIŠO in njivo. Marija Kaplan, črešnjice 75 pri Cerkljah ob Krki.
PRODAM novo tristanovanjsko hišo posamezno ali skupno. Naslov v upravi lista (1399/68). PRODAM malo posestvo z gospodarskim poslopjem, 15 minut od železniške postaje v Brežicah. Vprašajte pri Antonu Rožmanu, Gor. Lenart 54.
PRODAM STAVBO, dograjeno do plošče s parcelo v izmeri 20 a na Trški gori. Naslov v upravi lista (1396/68).
PRODAM enodružinsko hišo z garažo in malim vrtom. Gabrič, Škocjan 23.
ENODRUŽINSKO HIŠICO z zemljo primerno za upokojenca pro damo Stara vas 20 — (Spodnja Lakenca — Blatnik). Ogled v soboto in nedeljo. Pismene ponudbe poslati na naslov Hribar Zg. Hrušica 20, Ljubljana PRODAM HIŠO In 120 arov zem. lje. Fanika Kucelj. Smolenja vas 27. Novo mesto LEP kostanjev gozd v Mimi peči, lepa lega. blizu ceste, 2 ha, poceni prodam. Kaplan Ivan, Ljubljana. Zaloška c. 16.
Anton Klobučar iz GraUaca 22/a v Beli krajini, preklicujem kot neresnično mojo izjavo, da sumim Franca Gornika iz Gradaca 2, da
me ie prijavil zaradi nezakonitega ribolova, ker zato nimam utemeljenih razlogov.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Preteklih štirinast dni so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Franc Jagerič, kmet iz Stare vasi, je padel s strehe in si poškodoval levo nogo; Vlado Novak, sin ključavničarja iz Ključa, je padel v stanovanju in si poškodoval desno nogo; Ivana Kelherja, kmeta iz Gorjanc, je brcnila krava in mu zlomila desno nogo; Rudolfa Kalčiča. delavca iz Dol. Radulie, Je nekdo napadel in mu poškodoval glavo: Jože Kolenc, delavec iz Vrhovega, je padel z mopedom in si poškodoval glavo; Stanislava Kuk man, učiteljica iz Stopič, si je pri prometni nesreči poškodovala glavo, levo ključnioo in levo nogo; Ivau Klinc, študent iz Stopič, si je pri prometali nesreči poškodoval glavo; Franc Pavalec, duhovnik iz Tržišča, je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Janez Lubšina, upokojenec iz Trebe-ža, je padel z lestve in si poškodoval glavo; Ivan Podgoršek, upo-
kojenec iz Dednje vasi, je padel s kolesom in si poškodoval glavo in desno ramo; Franc Starc, delavec iz Gor. Lepe vasi, si je pri nakladanju drv poškodoval levo nogo.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Preteklih štirinajst dni so v brežiški porodnišnici rodile: Veronika Hlastan iz Brezovega — Sabino, Kristina JSibert iz Jelenika — Roberta, Marija Rovan iz Zakota
— Marjana, Ana Grgos iz Orušev-ca — Marijo, Ljudmila Kajs iz Lokve — dečka, Mariče Stoalko-vič iz Brežic — dečka, Erika Pacek iz Krškega — Romana, Vera Škreblin iz Prigorja — Dražena, Frančiška Martinčič iz Govejega dola — deklioo, Ana Novak iz Vukovega sela — dečka, Jožefa Zorko iz Leskovca — Vero, Terezija Pavčnik iz Sevnioe — dečka, Terezija Kodrič iz Zadovinka — Franca, Marija Dumič v. Vel. Lipovca — Nikola, Danica Šemč-njak iz Celine — deklico, Marija Zupanči iz Pišec — Bojana. Ivica Rupnik iz Brestanice — Franca, Marija Drežnjak iz Krške vasi — deklioo. Verica Grgait iz Podvrha
— Maria, Mira Vrtstovšek iz Blatnega — Franca, Gizela Valenčak iz Dekmanc — Srečka, Martina Gašperin iz Skopic — deklico, Alojzija Žugič iz Hrastja — Milana. Marija Zupanc iz Krškega — dečka, Marija Zmajgl iz Brežic — dečka, Marija Butkovič iz Gržeče vasi — dečka, Angela Škoberne iz Reštanja — Pavla, Marija Kolar iz Veternika — Marijo, Anica Hafer iz Rud — deklico, Antonija Im-perl iz Sevnice — Romana, Frančiška Ribič iz K&Mšovca — Valerijo, Bariča Bal tič iz Kladja — Dami-ra, Nada Kelhar iz Artič — Milana. Jožefa Blatnik ie črešnjic — Bernarda, Tažica Brdarič iz Dra-ganjeg sela — Dami ra.
POROPNlžNiCE&te
Pretekli teden so v novomeški porodnienici rodile: Marija Miklič iz Praproč — Branka, Marija Ra-puš iz Mirne peči — Marico, Terezija Rugelj z Mirne — Iris, Ivanka Kic iz Zlogania — Darjo. Marija Bende iz žužemberka — dečka. Štefka Mavsar lz Regerče vasi — dečka, Amalija Zgonc iz Ravnika — deklico in dečka, Danica Badovinac iz Metlike — deklioo in Pavla Vidmar iz Drašče vasi — deklico.
iCfavEsniA i
OBLAČILA CISTI takoj Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
KOTI.K ZA ŽGANJEKUHO vseh vrst izdeluje kvalitetno V. Kapelj, bakrokotlaretvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4, šiška.
GOSTILNA Marija Cugelj iz Odrge pri Trebnjem priredi v nedeljo, 25. avgusta, vinsko trgatev. Za dobro postrežbo ki ples preskrbljeno. Pridite na trgatev!
ŠČETKE ZA LOSČILCE in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
DENAR IN CAS vam morda ne dopuščata zdravljenje v zdravilišču. Z majhnimi stroški lahko doma zdravite bolezni jeter, žolča in črevesja, čire, zaprtje ln hemoroide z rogaškim DONAT vrelcem. Zahtevajte ga v svoji trgovini, ta pa ga dobi v Novem mestu pri HMELJNIKU — tel. 31-129, STANDARDU (MERCATORJU) — tel. 21 15« in pri DOLENJKI — tel. 21-440.
TUDI PRI NAKITU ae spreminja moda — iz starega vam naredi nov prstan Otmar Zidarič, ala-tar v Ljubljani, Gosposka 6 (poleg unlverae).
NUJNO POTREBUJEM 600.000 Sdin za dobo 3 mesecev — do 34. avgusta. Dan nagrado 50.000 Sdin. Naslov f upravi ltata (1417/68).
SGP PIONIR
NOVO MESTO
razglaša
PROSTO DELOVNO MESTO
referenta za izobraževanje
Pogoji za sprejem:
učitelj z nekajletnimi delovnimi izkušnjami. Prednost imajo kandidati s prakso pri sestavljanju izobraževalnih programov.
Nastop službe po dogovoru. Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Kettejev drevored 37.
Sprejmemo tudi večje število
tesarskih vajencev
Prijave sprejema kadrovska služba podjetja, Kettejev drevored 37, Novo mesto najkasneje do 30. avgusta 1968.
Korenitka: mopedista odpeljali v bolnišnico
18. avgusta okoli 17. ure se je mopedist Alojz šribar iz Zgornjega Kašlja na cesti pri Korenitloi zaletel v osebni avtomobil, s katerim se je naproti pripeljal Marijan Knez iz Zagreba. Ko se je Zagrebčan umikal, pa je zadel osebni avtomobil Ljubljančana Janeza Katrašnika. Mopedist se je teže poškodoval in so ga odpeljala v novomeško bolnišnico, škodo so ocenili na 8.000 dinarjev.
Mrtvice: taunus se je kotalil
18. avgusta j« Zagrebčan Fred Novaoič z osebnim avtomobilom ford-taunus pri Mrtvicah prehiteval tovornjak. Ker mu je naproti drvelo neko vozilo, je zaviral. Pri tem ga je zaneslo na travnato bankino. Podrl je betonski smernik in se trikrat prevrnil preko strehe. Huje se je poškodovala voznikova žena, da so jo odpeljali v brežiško bolnišnioo. škodo so ocenili na 14.000 dinarjev.
Jezero: avto razbit, sopotnici v bolnišnici
18. avgusta je na mokri cesta pri Jezeru zaneslo osebni avtomobil, sd ga je voail Grk Anesfcis Jo-annidis. Voailo se je znašlo na bankini, od koder se je skotalilo poleg oeste. Dve sopotnici so odpeljali v novomeško bolnišnico. Škodo so ocenili na 15.000 dinarjev.
Pluska: naveza ni vzdržala
Grk Theodoras Kolsovzidis je 18. avgusta pri Trebnjem navezal na svoj avtomobil pokvarjen osebni avtomobil rojakinje Fani Iordani-dou. Pri Pluski, kjer se začne cesta spuščati, je Kolsovzidis zmanj šal hitrost. Voznioa v pokvarjenem avtomobilu je to prepozno občutila, zato se je zaletela v vo-ailo, ki jo je vleklo. Kolsovzidis je naglo potegnil naprej, pri tem pa se je pretrgala vlečna vrv. Pokvarjeno vozilo se je pognalo po strmini na njivo. Voznica in sopotnik sta se med to vožnjo poškodovala in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico. Škode je bilo za okoli 3.500 dinarjev.
Breza: ponesrečeno prehitevanje
!	16. avgusta se je Litijčan Prane
; Frelih peljal v Zagreb z osebnim
i	avtomobilom ford-taunus, last Andrej« Mačka iz Šmarja. Pri Brezi je ob neprekinjeni beli črti prehiteval osebni avtomobil Branka Mirkoviča iz Banje Luke. Ko je narpoti pridrvel neki Italijan, je Frelih zavil na došao in treščil v Mirkovičevo voailo, ki se je po trčenju prevrnilo, nato pa 'je zadol še fiat 1300 Mirkovičevegu brafa Bora. V prevrnjenem vodilu se je poškodovala 14-letna voesukova-lioi. ki so jo odpeljali v novomeško bolnišnioo. škodo so ocenili na
12.000	dinarjev.
Podboršt: gumo je razneslo
Zlatko Peaec se je 15. avgusta peljal z osebnim avtomobilom proti Zagrebu. Pri Dol. Podboršt« je vozilu razneslo zadnjo desno gumo, zato se je prevrnilo, škodo so ocenili na B00 dinarjev.
Krakovski gozd: voznik zaspal za krmilom
15. avgusta ob 2.30 se je v Krakovskem gozdu prevrnil tovornjak, ki ga je vozil Zagrebčan Mato Ze-lenbrza. Voznik je mod vožnjo zaradi utrujenosti zaspal, škodo so ocenili na 5.000 dinarjev.
Šentjernej: mopedist podrl psa
14. avgusta dopoldne se Je Franc Penca iz Leskovca pri Bni-
srnicah peljal z mopedom iz Gradišča v Šentjernej. Nenadoma ntfj je pod moped pritekel škedljer pes. Mopedist je psa podrl in padel ter si poškodoval roke in desno nogo, škodo pa so ocenili na 150 dinarjev.
Skopice: po eksploziji v bolnišnico
Mijo Cere iz Litije je 13. avgusta potoval z družino proti Zagrebu. Pri Skopicah je vozilu eksplodirala zadnja desna guma. Avtomobil je zaneslo na desno stran ceste. Ko je voznik zaviral, ja vrglo voailo na levo stran ceste, od koder se je nato po nasipu dvakrat prekucnilo in obstalo na njivi. Poškodovali sta se voznikova žena in hčd, ki so Ju odpeljali v brežiško bolnišnioo. škodo 90 ocenili na 8.000 dinarjev.
Podgračeno: ford-taunus uničen, potnika v bolnišnici
Janez Kaetellc iz Šentjošta jo voail 12. avgusta zvečer iz Zagreba v Novo mesto osebni avtomobil ford-taunus Josipa Benčesa iz Okešinca. Pri Podgračenu je na mokri cesti zaviral. Voailo je zaneslo sem in tja, nakar se je prevrnilo po pobočju in obstalo 60 metrov od ceste. Težko sta bila ranjena Ivan Klic in njegova žena Stanislava, ki so ju odpeljali v brežiško bolnišnioo. škodo so ocenili na 13.000 dinarjev.
Gmajna: šest ranjenih in 20.000 din škode
12. avgusta zjutraj je potoval Azar Andraos iz Beiruta (Libanon) z dostavnim avtomobilom prota Zagrebu. Pri vasi Križišče je začel prehitevati osebni avtomobil in tovornjak s prikolico. Ko Je zavil na levo polovico ceste, je pridrvel naproti Avstrijec Franc Bader z osebnim avtomobilom. V hudem trčenju, ki je bilo neizogibno, sta vozili treščili drug v drugega. Libanončevo vozilo je obstalo poševno na cesti, Avstrijčevo pa se je pognalo v usek. Rnzen voznikov so bili ranjeni tudi š t:je potniki v avstrijskem avtomobilu. Škodo so ocenili na 20.000 dmivr-jev.
Ovinka ni mogla speljati
3. avgusta popoldne je z Bizeljskega proti Brežicam vozila osebni avtomobil Manija Kodrič iz Kranja. Zaiadi neprimerne hitro, sti ni mogla izpeljati levega ostrega ovinka v vasi Bukošek na železniškem prehodu. Zapeljala je na tračnice železniške proge, nato p:, se je zaletela v steber zapornic. Na avtomobilu je škode za okrog 2.500 din.
Zaprl mu je pot
Josip Zdolšek iz Črnca se Je 10. avgusta popoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Brežic proti železniški postaji. Pri hiši Crno št. I je vključil levi smerokaz, vendar pa zavil v desno in tako zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Francu Jankoviču iz Kr. Skega. Jankovič je oplazil Zdolškov avtomobil, nato pa ga je odbilo v jarek ob cesti. Na vozilih je za okrog 1.05o dinarjev škode.
Mopedistko so odpeljali v bolnišnico
Vladimira Stoviček iz Leskovca se je 30. julija dopoldne peljala b mopedom čez krški most proti Tovarniški cesti. Pri hiši št. 17 na Tovarniški cesti jc nenadoma stopila s pločnika na cesto pred mopedistko Marta Volčanšek lz Libne. Zaradi kratke razdalje Sto-vičkova mopeda ni mogla ustaviti ln je prišlo do trčenja. Pri padcu z mopedom se je mopedist ka težje poškodovala in obležala v nezave. sti Takoj so jo odpeljali v novomeško bolnišnico. Volčanjškova J# dobila manjšo odrgnino na nogi
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Pad ovan, Jože Primc, Jožica Toppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan MoSkon.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 112 Ndi-narjev (3200 Sdin), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva Jo vnaprej — Za inozemstvo: 50 novih dinarjev (5.000 Sdin) oz. 4 ameriške dolarje ali ustrezna druga valuta v vrednosti 4 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521-8-9 — NASLOV UREDNI-ŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 -Poštni predal: 33 — Telefon: (68)-21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska CP »Delo« v L j ubijanj