j je novega? NOVI DAVCNI POZDRAVI VLADE. Te dni dobivajo davkoplačevalci, osobito posesfniki in obrtniki, plačilne naloge za dohodnino. Ti plačilni nalogi so pretirano visoki. Mnogi posestniki in obrtniki so dobili letos plačikie naloge ta več sto in celo po več tisoč dinarjev dohodnine, kateri dosedaj niso imeli tega davka. Razburjenje je med ljudstvom veliko. KJe naj Tzameta kmet in obrtnik danes denar? Te pladilne naloge, ta žalostna pisma dobivajo davkaplačevalci r času, ko so na vladi radikali in radičevci, ko je jPucelj minister. Taike so dobrote radičevšaine! V Beogradu so pri proračuim glasovali radieevci za 13 milijard dinarjev državnih izdatkov, zategadelj sedaj toliko rubeži in tako visoka dohodnina. Radič in jPucelj pa pTavita, da je vsak dan boljše! Tretjeredna duhovniška skupščina. Občni ebor naše skupšcine se vrši y pondeljek, dne 16. t. m., ob ^ll. uri dopoldne v frančišlkanskeim samostanu y Mariboru. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 2. Čitanje in odobriter zapisnika Eadnjega občnega zbora. 3. Naloge naše skupščine v bodočnosti (poroca ravnatelj Jožef Mirt). 4. Pon> Slo predsednika, tajnika, blagajnika in uredmika »Vestniika«. 5. Samostojni predlogi in slucajnosti. Unio Apostolica. Obcni zbor >Apostolske Unije« se vrši ob priliki duhovnih vaj v Rogaški Slatini t petek, dne 24. septembra dopoldne. Natančen spored obeth občnih zbarov prinese prihodnja šterilka »Vestnika«, ki izide v kratkem. Z evharističnega kongresa in z obiska amerikanskih Slovencev se je vrnil v pomdeljek zvečer t Ljubljano Tla- dika dr. A. Jeglič. Porotniški imenik 7.a III. redno tasedanje porote t letu 1926. Sadravec Peter, Ormož. Siško Anton, TrotkoTa. Glančnik Paul, Pragersko. Zelenko Franc, Sp. Gasteraj. Kraner Adalbert, Recenjak. Piočiraršek Alojzij, Drarograd. Kolman Josip, Slimica. Tišler Franc, St. Ilj t SIot. goricah. Belšak Jožef, Muretinci 24. Thaler Ignacij, Zitečka Tas 57. Rakuša Martin, Obrež 86. Rajžer Franc, SentoTec. Tačer Iran, Boč. Segula Valentin, Hlaponci. Jarc Viktor, Apače. Strdin Miha, Recenjak. Smodiš Jožef, Gornji PetroTci. Sumenjak Franc, Jareninski rrh. Ploj Anton, Sp. Yelka. Kociper Matija, StanoTO. PogoreTC Adolf, Pokoše. Kuhar Stefan, Puconci. Breznik Jožef, Kog 61. Zorko Anton, Košaki. Pliberšek Anton Kalše. Supanič Jakob, Gornje Hlapje. Kalič Franc, JešoTec. SlaTič Ciril, Stanetinci. HorTat Franc, Bolehneci. Jurša Alojzij, Sp. Gris. Predan iTan, Marenberg. Hrastnik Karol, StnkoTec. Lešnik. Josip, Fram. Breznik Iran, Polički Trk. Szerd Stefan, Tišina 17. Reisman Ignac, BohoTa. Nadomestni porotniki Tsi iz Maribora: GoTedič Franc, Niefergal .Rudolf, KoTačič Iran, Zemljak Franc, Doberšek Stefaa, Horrat Franc, Mislej Jo«ip, Dračar Oskar, Pichlar Srečko. Velika cerkrena slojesnost je bila v sredo, dne 4. t. m v Št Bju v Slov. gor. Duhovmiki, ki so bMi za mašnike posvečeni leta 1901, so obhajali svoj srebrni jubilej, 25letnico mašnistva. Že več tednov se je St. Ilj pnpravljel na ta dan, da bi gg. jubilantom, med katerimi je tudi nas c g župnik, pripravil lepe lepe in prijetne trenutke Več gospodov ie prislo že prejšnji večer. Njim na čast so Senfiličani priredili bakljado od občinskega urada do župnišca Lepo in ganljivo je bilo gledati ob čarobni jnaizsvetljavi vse sloje tukajšnjega prebivalstva, ki je bilo udeleženo, da počasti duhovnika ob 251etnem delu za ljudski blagor. ; In oglasijo se zvonovi in zadonijo topioi jubilantom t po- i zdrav Cerkveni pevski zbor zapoje podoknico in Timetni kres zagori, da ,poveca slovesnost. Pozdravil je srebrnomašniike v imenu šentiljske občine g. Franjo Thaler. Se pozno v noč je odmevala vesela pesem, izraz radosti m smoštovanja. — Še krasnejša je blla drugi dan cerkvena slovesnost. Izmed 13 še živečih 5č. gospodov se je slavnosti udeležilo 9. Č. g. župnik Florjančič v Žicah veled svoie mučne in že dolgotrajne bolezni ni mogel pnti. Po novili so gospodje svojo primicijo. Pridigoval jim je tovariš mil g prelat dr. Matjaž Slavic, vseučilišcni profesor v Liubljani o Kristusu-kralju velikem duhovniku in o delu duhovnikovem za Njega. Maševal je ob veliki asistenoi domači c g župnik Evald Vračko. Ves letnik se je slovesno posvetil božjemu Srcu Jezusovemu. Mnogo vernikov je za gg. jubilante prejelo sv. obhajilo, da jih Gospod milostno ohrani še nadalje cile in cvrste v svoji sveti službi. Z večernim vlakom so se dragi in ljubljeni gostje poslovili od lepega in prijazmega Št. Ilja, upamo, da pač z najlepsuni utisi. Težka nesreča na mariborskem glavnem kolodvoru. Zadnji četrtek iporpoldne se je dogodila traka nesreča na mariborskem glavnem kolodvoru. V trenutku, ko se je jel vlak pomikati iz kolodvora, je mislil nanj skooiti Franc Čurin iz Hoč. Pri tem je spodrsTiil in padel pod kolesa, ki so mu odrezala desno roko v ramenin. Dobil je težke notramje poškodbe. Čeprav so ga takoj obvezali in odpeljali v bafaiioo, je kmalu izdihnil. Padel 14 metroT globoko in se ubil. V »oboto rvečer je šel na Fali pri Mariboru pregledovat naprave za transformatorje prvi olektrotehnik podjetja Dunajcan Josip Augustin. Pri stopamju po lestvi t globočino se mu je zvrtelo t glavi, omahnil je in padel 14 metrov globoko. Princsli so gti šc živega iz krajn nosreče, a inod prerožnjo it F«le v Maribor je umrl radi notraniih potikodb. 1 Smrtna nesreča. Smrtno nevarno se je ponesrečil v 81ov. BLstrLoi dne 5. avgusta nadebudni, komaj sed&mletni . Ferdinand, sin tamkajšnjega mizairskega mojstra Ferdi- j nanda Srimšeka. Pri igranju z otrooiči je padel tako ne- srefino, da je že drugi dan med operacijo vsled notranjih poskodb izdihnil svojo dušo. Pogreb je bil v nedeljo popol dne v Mariboru. Staršem naše globoko sožalje! Požar na križniškem gradu Muretinci pri Sv. Jlarjeti niže Ptuja. Na tem gradu se sedaj vršijo popravljalna dela v svrho namestitve hiralnice. V sred zvečer, dne 4. t. m., pa je na gradu pri severozahodnem stolpu nastal ogenj. Vsled slabega dimnika se je vnel strop in streha, ki je zgorela v precej&njem obsegu. Ogenj je še pravocasno o- pazil neki voznik, ki se je isto večer ob ^pol desetih peljal domov iz Haloz mimo gradu, in je hitro alarmiral tamoš- ! nje ljTidi. Tem se je še posrecilo ogenj pogasiti še pred prihodom požarne brambe iz Stojnc, ki je tudi hitro prihi- tela na kraj nesreče. Trdi se, ko bi se ognja še ne opazilo ; vsaj 10 minut, ipotem bi starodaven grad postal žrtev pla- , menov in jako dvomljivo je, če bi ga dal še kdo popraviti. j Tako bi pa tudi potrebne hiralnice, ki se tam namerava j otvoriti še to leto, menda sploh ne dočakali nikdar. i Požar v Podvincih je v nedeljo, dne 1. avgusta uničil gospodarsko poslopje posestniika g. Čeha na velovleški okrajni cesti. Ptujska pK>žarna bramba je pravočasno pri- hitela na pomoč ter požar omejila samo na gospodarsko poslopje. Billa je nevarnost, ker je bilo vetrovno, da se vnamejo tudi druga poslopja. Vojak utonil v Dravi. Vojaške vaje pontomrskega bataljona v Ptuju na deroči Dravi so zahtevale eno žrtev. Po nesreči je padel raz čolna en vezbenik, ki ni znal plavati. Predno je prihitela na pomoč druga posadka v čolnih, je nesrečnik že izginil v valovih, tako da niso mogli najti utopljenca. Iz Ormoža. Dr. Anton Hrovat, vodja bolnice križniškega reda, odpotuje za čas od 10. avgusta do 1. sept. Huda nevihta je razsajala v Št. Ilju pri Veleoiju v petek popofldan s točo in nalivom po Kavčah in delu Podkožlja. Na par mestih se je usul plaz na okrajno cesto. Najhujše so prizadeti vinogradi. Prostovoljno gasilno društvo t Slovenjgradeu je obhajalo slavnost blagoslavljanja nove autoturbinske brizgalne. Sv. mašo, blagoslavljanje in slavnostni nagovor za gasilstvo je opravil v najlepšem redu preč. g. Janežič, ka- j nonik in ravnatelj bogoslovja iz Maribora. Autoturbinski j brizgalni je kumovala gospa dr. Pirnatova, kateri je ga- i silno društvo ni predvečer priredilo bakljado in pevski zbor jej je zapel lepo podoknico. Gelo prireditev, kot bakIjado, dopoldamsko slavnost blagoslavljaiija, mimohod, vaje na trgu in popoldansko zabavo na vrtu g. Lobeja je ' vodstvo gasilnega društva, kateremii iiačeluije marijiv in ; požrtvovalen tx>vairiš Cajniko, zelo sipretno aranžiralo; po- j sebno spretnost pa je pokazal ravnatelj Skaza kot pred- I sedinik veseličnega odbora, s tem, da je poškrbel, da so razlioni šotori in godba nudili ljudem v izobiljii jedi in pijače ter naijlepše zabave do jutra. j Zahvala. V imenu Prostovoljnega gasilnega društva Slovenjgradec se najprisrčnejše zahvaljujem vsem, ki so ob casu blagoslavljanja autobrizgalne in vrtne veselice nam s svojim sodelovanjem in obiškom pripomogii k tako lepemu uspebu, posebno zaihvalo pa izrekamo gospej kumici dr. Pimafovi in njenemu soprogu, g. bančnemu rav- ! mateiju Skazi, g. Franc Potocnik, tovania usnlja, in prec. g. Janežicu, inestni občini, občini Stair trg in okrajni hranilnici, pevskemu zboru, vsem cenjenim damam, ki so p«> | niagale t različnih šotorih. ' Grozna nerihta nad Zagrebom. V nedeljo Bvečer je divjala nad Zagrebom nevihta, kakrsne ne pojmijo t mestu. Že t nedeljo popoldne so se zbirali nad mestom temni oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Ob 17. nri se je nebo popolnoma stemnilo in nad Zagrebom se |e rsula strahovita ploha e nevihto, grmenjem in strelami. Strahovito neurje je divjalo do polnooi. Že po prvem dežju so moraii prekiniti ves tramvajski proomet. Ulice so se spremenile t hudournike. Voda je udarila v Meti Ln vse prti- ! tlicno ležeče prostore. Kmalu po 6. uri je že bilo mesto popolnoma poplavljeno. Voda je poplavila južnd kolodvor in železniško progo mestoma ce-1 meter visoko. Vlaki so eačeli eden i& drugim izostajati. Tudi na zagrebškem ko- j lodvoru niso bili odpuščeni redni vlaki. Kmalu po naraln ' vremenske nezgode je bil Zagreb ipopolnoma odrezan od sveta. Vse telefonske žice so se potrgale. Škoda, ki jo je ; povzročilo neurje, je ogromna. Najvec zadene mestno ob- j oino, ki bo morala uporabiti težke inilijone, če bo hotela ; urediti mesto tako, kakor je bilo pred včerajšnjim neurjem. Ogromna skoda je daletela tudi razne hi&ne posest- | nike, ki jim je voda inestoma uprav resno ogrozila temelje njih biš in zgradb. Neko hišo v Vlaški ulioi so morali izprazniti, ker je obstajala nevarnost, da se bo podrla. Pri Zagrebu se je dvignila Sava za 2.84 metrov nad navadnim stanjem. Žnamenita Grajtka klet je dobila zopet sroj prrotni sloTesni značaj. Malo je bilo ljudi, ki so prihajali t Maribor, da ne bi poznali največje restavracije pod imenom Grajska klet. 2e po otToritvi leta 1921. je zaslorela zlasti Tsled sroje posebne originalnosti, kakor tudi radi najTečje izbire prTOTrstnih vin in izborne kuhinje ne samo širom naše domoTine, marTeč je bila kot taka znana precej tudi v inozemstvu. Skoro Tsak posetnik Maribora, zlasti pa še občinstvo z dežele je z zanimanjem posečalo ta lok:il, ki je Tsled svoje obsežnosti in udobnosti postal shajališče tujceT, zlusti pa družabni center domačinov. Toda, kakor se je dober glas t kratkem času raznesel zelo daleč, je raTno začel jenjavati, ko je dobilo podjetje koncem leta 1923 norega restavraterja, kateremu je lastnik in ustanoTilelj g. Gjuro Valjak rcstarracijo prodal. Pod noTim restavraterjem je priček> podjetje kmalu hirati, ieostali so najprej tujci, pozneje so zapuščali la lokal redoma tudi domačini tako, da _\e to preje tako cretoče podjetje došlo do popolne polomij^ in je bilo naposled koncem leta 1925 celo yeč mesecer zaprto brez Tsakega obrata. Scdaj je Grajsko klet prerzel zopet prTotni lastnik in »slanoTitelj g. Gjuro Taljak, ki je iz pokyarjenega podjelja odstranil tudi zadnje ncdostatke. Restarracija bo odslej ponovno nudila Tse najboljše kot r lačetnih letih, xa kar nam jamči strokoTna rmožnost lastnika. 9 tem bo tudi končan bojkot, iiTajan s strani občinstra in ni dToma, da bo restarracija pod noTim TodstTom xopet priTabila f »Toja «dobse prostore mnogobrojne domačine, kakor tudi tuj•e, kap je t polni meri i»leti, saj je rarno to podj»l|« posefcno aa tajski promet prsT« r*prw«BtaiiM m«sU.