LJUBLJANA, JUNIJ 2013 Vol. 21, št. 1: 17-28 DNEVNO IZLETAVANJE ČMRLJEV NA PAŠO Janez Grad Petelinje 16, 1262 Dol pri Ljubljani, e-pošta: janez.grad@siol.com Izvleček - Prikazana in analizirana je porazdelitev pogostnosti izletavanja na pašo delavk več vrst čmrljev. Štetje delavk družine B. hypnorum je bilo opravljeno na izbran dan v mesecu maju leta 2009, ko se je družina približevala vrhu razvoja v svoji značilno kratki življenjski dobi in se je število delavk v njej bližalo svojemu maksimumu. Štetje delavk čmrljev B. lapidarius (dve družini), B. pascuorum, B. humi-lis (dve družini), B. sylvarum in B. hortorum pa je bilo opravljeno v približno dvotedenskih presledkih v času od junija do septembra leta 2012, oziroma do opaznega zmanjšanja števila izletelih delavk pri določenih vrstah v mesecu avgustu. Vreme na prvi dan opazovanja je bilo delno sončno z več močnimi plohami, v vseh drugih dneh pa je bilo toplo in celo vroče od jutra do večera. Zanimive ugotovitve so bile: (1) da nekatere vrste, na primer B. humilis, pričnejo zjutraj izletavati precej kasneje od nekaterih drugih vrst, na primer B. hypnorum; (2) da izletavanje delavk v jutranjih urah pri močnejših (številčnejših) družinah poteka v skupinah, s po dve do pet delavk v posamezni skupini, v času nekaj minut, z večminutnimi presledki med zaporednimi skupinami, ko ne izleti nobena delavka (na primer pri B. lapidarius); (3) da je, kljub drugačnim porazdelitvam izletavanja pri posameznih opazovanjih, skupna (sešteta) porazdelitev izletavanja skozi vse opazovano obdobje za vse vrste, razen za B. hortorum, podobna: število izletov raste od jutra proti popoldnevu, ko doseže maksimum, nato pa proti večeru počasi upada. Pri B. hortorum je izletavanje približno enakomerno skozi ves dan, z opaznim jutranjim in večernim porastom števila letov. Ključne besede: čmrlji, Bombus hypnorum, B. pascuorum, B. lapidarius, B. humilis, B. sylvarum, B. hortorum, izletavanje na pašo, frekvenčna porazdelitev. Abstract - DAILY FORAGING FREQUENCY DISTRIBUTION IN BUMBLEBEES A daily foraging frequency distribution of six different species of bumblebees is described and analysed. The counting of B. hypnorum was carried out on a chosen sunny day in May 2009, when the number of workers of the observed nest approached its maximum. The species is known as having a very short life cycle. The counting of B. lapidarius (two nests), B. pascuorum, B. humilis (two nests), B. sylvarum and B. hortorum was carried out in approximately two weeks intervals during the period between June and September 2012 or until the visible reduction of foraging activity of some species. There was a partly sunny weather with frequent showers on the first day of observation, but the bumblebees successfuly overcame that. Within the following observation days the weather was sunny and warm. The following interesting findings and conclusions were reached: (1) Some species of bumblebees, for instance B. humilis, start foraging much later in the morning than some other species, for instance B. hypnorum; (2) In nests with a larger number of workers, foraging in the morning hours occurs in groups of two to five workers within a few minutes, with periods up to several minutes when not a single worker leaves the nest. (3) Despite somewhat different foraging frequency distribution in different bumblebee species, the cumulative frequencies during the entire period of observation were similar in all species, except in B. hortorum: the number of flights was on the increase from the morning towards early afternoon, and slowly decreased afterwards until coming to an end in the evening. In B. hortorum two maximum peaks are noticeable, one in the morning hours and one in the evening. Keywords: bumblebees, Bombus hypnorum, B. pascuorum, B. lapidarius, B. humilis, B. sylvarum, B. hortorum, foraging behaviour, frequency distribution. Uvod Cmrlji so pomembni oprasevalci žužkocvetk. Živijo v različnih življenjskih okoljih, najbolj so razširjeni v hladnejših predelih, tudi v Evropi, za katero avtorji navajajo različna števila vrst, na primer 63 (Hagen, 1994) in 68 vrst (Rasmont, Iserbyt, 2010). V Sloveniji je bilo opaženih 35 vrst (P. Kozmus, v: Grad et al., 2010), na internetu pa slovenske čmrlje predstavlja A. Gogala (Gogala, 2011). V nekatere tropske nižinske predele in druge dele sveta, kjer ni bilo avtohtonih čmrljev, so jih naselili tamkajšnji priseljenci. To so narekovale predvsem potrebe po opraševanju detelj in drugih kulturnih rastlin (Hagen, 1994). V izogib tekmovanju z drugimi žuželkami, ki se hranijo z medičino in cvetnim prahom, so čmrlji prilagodili način izletavanja na pašo (Heinrich, 1979). Pašna dejavnost je prilagojena tudi času medenja rastlin, ki jih obiskujejo in vremenu (Goulson, 2003). Opazovanja kažejo, da so čmrlji glede tega izredno racionalni. Po mojih opazovanjih se število letov na pašo zmanjša v vročih sončnih delih dneva, okrog poldneva. V prispevku je prikazano dnevno izletavanje in vletavanje čmrljev vrst B. hypnorum, B. lapidarius, B. pascuorum, B. humilis, B. sylvarum in B. hortorum. Vse obravnavane vrste so predstavljene in opisane v več virih (na primer, Grad et al., 2010; Hagen, 1994; Bombus, Bumblebees of the World). Pašna dejavnost čmrljev je pogost predmet raziskav (Bevk, 2007; Goulson, 2003; Heinrich, 1979; Jenič, 2003; Matheson, 1996). Različni avtorji obravnavajo in opisu- jejo različne vidike glede izletavanja, kot je izletavanje v okviru daljših časovnih obdobij - mesecev v obdobju celotnega ali le najaktivnejšega dela enoletnega življenjskega kroga čmrljev, ali pa le v okviru posameznih dni. Material in metode Opazovana družina čmrljev B. hypnorum je bila naseljena v panju mojega čmrljaka, ostale družine pa v panjih dveh hišic na vrtu v vasi Petelinje, občina Dol pri Ljubljani, z 265 m nadmorske višine, ki leži v predalpski regiji Slovenije (Jenič, 2003). Opazovanje čmrljev B. hypnorum sem opravil 21. maja 2009, tako da sem od 4.30 zjutraj do 20.50 ure zvečer štel število delavk, ki so izletele iz panja ali pa se vrnile vanj. Štel sem vsakič po eno uro z enournim premorom, z izjemo prvega, ki je trajalo od 4.30 do 6.00, in zadnjega štetja, ki je trajalo od 20.40 do 20.50. Tako sem zajel prvo delavko, ki je zjutraj zapustila gnezdo in zadnjo, ki se je zvečer vrnila. Sonce je tega dne vzšlo ob 5.23 in zašlo ob 20.34 (Pajer, 2009), temperatura zraka pa je bila ob 5. uri 11°C, ob 15. uri 29°C in ob 19. uri 23°C, in verjetno ni bistveno vplivala na začetek in konec izletavanja in vletavanja čmrljev. Matica B. hypnorum se je v panju naselila sama. V panju sem jo prvič opazil 5. 4. 2009. Za to vrsto je značilno zelo kratko obdobje dejavnosti, zaradi česar je razvoj družine zelo buren, s hitrim naraščanjem števila delavk v njej: prvo delavko sem opazil 27. 4., prvo mlado matico 30. 5., na dan opazovanja je bilo v njej že zelo veliko število delavk, družina pa je propadla 1. 8. Te značilnosti vrste B. hypnorum otežujejo primerjavo z drugimi vrstami, ki imajo v splošnem daljše obdobje dejavnosti. Opazovanja v letu 2012 sem opravil v dveh zaporedjih. Začetek štetja je bil vsakokrat usklajen z začetkom svitanja, konec pa z nastopom noči. Štetja so bila enourna z enournimi presledki, le zjutraj in zvečer sem čas opazovanja prilagodil, tako da sem lahko zaznal zanimive podrobnosti pri izletavanju (izletavanje v skupinah) in vračanju delavk, ki so preteklo noč preživele kar na cvetju, izven panja. V prvem zaporedju sem opazoval družine v »hišici ob brajdi z grozdjem (h1)«, ki stoji na zahodni, zjutraj senčni strani brajde, in to B. lapidarius, B. pascuorum, B. hu-milis in B. hortorum. Štetje sem opravil 7-krat: 11. 6., 16. 6., 30. 6., 18. 7., 2. 8., 15. 8. in 3. 9. Prvi opazovalni dan je bilo vreme delno sončno in toplo z več močnimi plohami, ostale dni pa je bilo pretežno sončno in toplo do vroče. V drugem zaporedju sem opazoval družine v »hišici pod hruško (h2)«, ki stoji pod hruško, z veliko jutranjega in zgodnjepopoldanskega sonca, kasneje v senci hruške in v pozno popoldanskem času v senci sosednje hiše. Štel sem izletavanje čmrljev B. lapidarius, B. humilis in B. sylvarum, in to 5-krat: 18. 6., 1. 7., 19. 7., 4. 8. in 16. 8. Vse dneve je bilo pretežno sončno in toplo do vroče vreme. Rezultati Rezultati štetj a izletavanj a in vletavanj a B. hypnorum na dan 21. 5. 2009 so prikazani v tabeli 1 in pripadajočem grafu. Tabela 1 in pripadajoči graf: Pogostnost izletavanja in vletavanja čmrljev vrste B. hypnorum. Kraj: Petelinje 16, 1262 Dol pri Ljubljani, Datum: 21.5.2009 Cas (ura) od - do 4.30 -5.00 05 - 06 07 - 08 09 - 10 11 - 12 13 - 14 15 - 16 17 - 18 19 - 20 20.40 -20.50 Temp. (st.) 11 11 12 20 25 27 29 26 23 - Izletelo 2 129 101 56 32 29 37 46 57 0 Vletelo 0 118 93 61 36 29 40 46 63 7 Skupaj 2 247 194 117 68 58 77 92 120 7 Rezultati opazovanja družin cmrljev iz hišic h1 in h2 so prikazani v tabelah 2 do 7 in pripadajočih grafih k tabelama 4 in 5. Opazovanje je bilo osredotočeno na: (1) Spremljanje razvoja čmrlje družine od naselitve matice v panj do trenutka, ko je preminil zadnji osebek (vedno je bila to delavka); opaženi dogodki so v tabeli 6; in (2) Štetje števila letov delavk na pašo in z nje iz opazovanih družin in časovna porazdelitev le-teh preko dneva v dnevih opazovanja; rezultati štetja so podani v tabelah 2 do 5 in pripadajočih grafih k tabelama 4 in 5. V raziskavi je bilo ugotovljeno skupinsko izletavanje čmrljev v jutranjih urah (Tabela 7). Tabela 2: Število letov na pašo in z nje pri B. lapidarius (B. la.), B. pascuorum (B. pa.), B. humilis (B. hu.) in B. hortorum (B. ho.) iz hišice hI. Datum: 16. 6. 2012 30. 6. 2012 18. 7. 2012 Cas (ura) od-do Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. 05-06 12 2 0 0 1 18 2 0 0 0 14 1 0 0 0 06-07 13 14 4 0 7 19 18 0 0 0 15 8 0 0 0 07-08 16 37 9 0 10 21 36 6 4 2 16 46 3 0 0 08-09 18 58 17 0 6 24 97 18 17 0 20 91 14 4 0 09-10 21 66 18 9 6 28 141 23 24 1 22 141 31 12 0 11-12 27 48 26 21 6 32 156 47 41 0 28 143 36 39 0 13-14 31 52 23 20 6 34 91 20 19 0 28 141 31 26 0 15-16 30 48 19 10 8 34 91 17 14 0 29 135 28 22 0 17-18 30 41 18 17 8 33 96 20 16 0 28 129 24 33 0 19-20 27 38 7 11 7 30 73 34 6 5 24 55 16 6 0 20-21 27 25 3 2 1 28 24 8 2 2 22 20 4 0 0 Datum: 2. 8. 2012 15. 8. 2012 3. 9. 2012 Cas (ura) od-do Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Temp. (°C) B. la. B. pa. B. hu. B. ho. 05-06 - - - - - - - - - - - - - - - 06-07 17 2 0 0 0 14 0 0 0 0 17 0 2 0 0 07-08 19 11 1 0 0 16 0 6 1 0 17 0 11 0 0 08-09 21 16 11 1 0 18 0 5 2 0 17 0 9 0 0 09-10 26 64 14 10 0 22 0 14 6 0 19 2 11 0 0 11-12 29 48 21 18 0 26 0 20 19 0 23 0 16 2 0 13-14 32 58 14 31 0 28 1 24 23 1 26 2 21 5 0 15-16 32 61 16 29 0 31 0 23 24 1 27 0 25 2 0 17-18 32 62 14 22 0 30 0 15 16 0 25 0 21 1 0 19-20 29 25 14 0 0 28 0 17 2 2 22 0 19 0 0 20-21 27 1 9 0 0 25 0 4 0 0 tema - - - - Tabela 3: Število letov na pašo in z nje pri B. sylvarum (B. sy.), B. lapidarius (B. la.) in B. humilis (B. hu.) iz hišice h2. Datum 18. 6. 2012 01. 7. 2012 19. 7. 2012 Cas (ura) od-do Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. 05-06 16 0 1 0 18 1 0 0 - - - - 06-07 17 3 2 0 19 13 0 0 15 2 0 0 07-08 17 8 3 4 21 11 3 10 16 14 1 1 08-09 21 19 19 21 24 24 22 71 19 25 14 6 Datum 18. 6. 2012 01. 7. 2012 19. 7. 2012 Čas (ura) od-do Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. 10-11 28 30 24 19 31 27 49 69 27 39 88 47 12-13 29 23 18 28 33 20 40 49 28 92 91 37 14-15 30 18 49 25 35 4 14 26 28 71 82 39 16-17 31 18 19 20 35 ploha 9 24 28 27 74 77 28 18-19 30 16 38 28 27 oblač. 40 45 43 25 oblač. 45 35 8 19.30-20.30 28 12 16 1 29 27 21 10 24 43 6 0 20.30-21 27 4 10 0 28 5 1 0 - - - - Datum: 04. 8. 2012 16. 8. 2012 Čas (ura) od-do Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. Temp. (°C) B. la. B. sy. B. hu. 05-06 - - - - - - - - 06-07 18 12 0 0 17 0 0 0 07-08 20 23 0 0 18 5 0 0 08-09 23 61 4 3 21 28 1 3 10-11 27 126 36 38 24 63 11 9 12-13 30 124 48 54 26 72 11 18 14-15 32 98 42 48 29 59 17 22 16-17 32 89 36 50 28 61 9 14 18-19 31 72 25 14 27 39 6 5 19.30-20.30 28 55 0 0 26 0 0 0 20.30-21 - - - - - - - - Tabela 4 in pripadajoča grafa: Skupno število čmrljih letov na pašo in z nje v letu 2012: (1) B. lapidarius, B. pascuorum, B. humilis, B. hortorum iz hišice hI in (2) B. lapidarius, B. sylvarum, B. humilis iz hišice h2. Hišica h1 Hišica h2 Čas (ura) od-do B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Čas (ura) od-do B. la. B. sy. B. hu. 05-06 5 0 0 1 05-06 1 1 0 06-07 42 6 0 7 06-07 30 2 0 07-08 130 36 5 12 07-08 61 7 15 08-09 262 74 24 6 08-09 157 60 104 09-10 414 111 61 7 10-11 285 208 182 11-12 395 166 140 6 12-13 331 208 186 13-14 345 133 124 7 14-15 250 204 160 15-16 335 128 101 9 16-17 251 165 140 17-18 328 112 105 8 18-19 212 149 98 19-20 171 103 25 14 19.30-20.30 137 43 11 20-21 70 28 4 3 20.30-21 9 11 0 4i4 Hišica hI 05-06 06-07 07-08 08-09 09-10 11-12 13-14 15-16 17-18 19-20 20-21 Čas (ura) Čas (ura) Tabela 5 in pripadajoči graf: Število letov na pašo in z nje čmrljev B. lapidarius, B. pascuorum, B. humilis in B. hortorum iz hišice hI na dan z občasnim dežjem in plohami. Datum: 11. 6. 2012 Čas (ura) od-do Temp. (°C) Vreme B. la. B. pa. B. hu. B. ho. 05-06 14 obl. po dežju 1 3 0 1 06-07 15 oblačno 13 5 0 6 07-08 16 občasno sončno 22 2 0 8 08-09 16 oblačno 35 8 6 8 09-10 17 rahel dež ob 9.55 36 10 11 10 11-12 16.5 dež 18 11 8 6 13-14 17 dež 20 minut 40 16 18 21 15-16 18 močne plohe 37 24 9 16 17-18 19 nekaj dežja 74 10 2 20 19-20 18.5 močan dež 60 21 5 7 20-21 17 po dežju 4 4 0 1 Tabela 6: Razvoj v letu 2012 opazovanih družin čmrljev iz hišice hI in iz hišice h2. Hišica hI B. la. B. pa. B. hu. B. ho. Naselitev matice 21. 04. 14. 04. 01. 05. neznana (družina pridobljena 3.6.) Zapažena prva delavka 12. 05. 12. 05. 27. 05. Neznana Zapažena prva mlada matica 10. 07. 20. 07. 09. 07. 03. 06. Smrt družine 17. 10. 04. 12. 10. 12. 24. 09. Hišica h2 B. la. B. sy. B. hu. Naselitev matice 01. 05. 27. 04. 30. 04. Zapažena prva delavka 21. 05. 21. 05. 23. 05. Zapažena prva mlada matica 04. 08. 12. 08. 19. 07. Smrt družine 21. 10. 21. 11. Zadnje delavke sem novembra prenesel v B. hu. v h1. Opomba: V jesenskem času sem čmrlje hranil in vzdrževal v toplem prostoru, tako da »Smrt družine« pomeni datum, ko je zaradi starosti preminila zadnja delavka, matice pa so preminile že precej prej. Tabela 7: Skupinsko izletavanje čmrljih delavk v jutranjih urah, leto 2012. Datum Vrsta Cas (ura) Izletavanje 30. 6. B. la. 5 - 8 32 - (1) - 44 - 12(7) - 7 - 7(3) - 3 - (1) - 3 - 5(4) - 16 - 13(7) - 4 - 4(5) - 11 -7(5) - 5 - 4(3) - ... 18. 7. B. la. 5 - 7.40 29 - (1) - 32 - (1) - 19 - (1) - 9 - (1) - 18 - 5(3) - 9 - 3(2) - 4 - 6(3) - 5 - 7(6) -2 - 2(3) - 2 - 4(5) - ... 02. 8. B. la. 6 - 9 46 - 4(2) - 17 - 3(2) - 8 - 1(3) - 4 - 1(3) - 24 - 3(2) - 11 - 10(4) - 21 - 10(2) -6 - 3(3) - 7 - (1) - ... 15. 8. B. pa. 7 - 10 19 - 4(2) - 30 - 7(2) - 42 - (1) - 16 - (1) - 6 - 4(3) - 22 - 6(2) - 16 - 3(3) - 3 - ... 15. 8. B. hu. 7 - 10 117 - (1) - 20 - (1) - 32 - 3(3) - 6 - ... 15. 8. B. hu. 11 - 12 13 - 10(3) - 6 - 2(2) - 5 - 4(2) - 6 - (1) - 9 - 2(2) - 2 - ... Legenda: (1) ... izletel 1 čmrlj, m(n) ... v m minutah je izletelo n čmrljev, m ... število minut, ko ni izletel noben čmrlj. Razprava Ugotovljena celodnevna porazdelitev izletavanja in vletavanja čmrljev je zanimiva predvsem z dveh vidikov: prvi vidik predstavljata začetek in konec izletavanja ter vletavanja, drugi vidik pa pogostnost teh aktivnosti preko dneva. Cmrlji B. hypnorum - drevesni cmrlji. Že predhodna opazovanja so kazala, da je vrsta dejavna od svita do noči, najbolj v jutranjem času in precej manj v opoldanskem, v popoldanskem času pa se dejavnost spet poveča, a ne doseže jutranje, in preneha šele z znočitvijo. To so potrdili tudi dobljeni rezultati načrtnega opazovanja, ki so podani v tabeli 1 in pripadajočem grafu. Zelo verjetno je to povezano z vremenom in z dnevno porazdelitvijo medenja rastlin, ki jih obiskujejo: travniške cvetlice, drevje, ki cveti še v maju (zapoznelo sadno drevje, navadni divji kostanj, javor) in drevje, ki cveti v maju in juniju (robinija ali akacija, lipa, pravi kostanj) ter grmi, predvsem ob gozdnih robovih (robide, med njimi ma-linjak) (Božič, 2008). Tej podobno porazdelitev izletavanja na pašo naj bi imele še nekatere vrste čmrljev pri nas, na primer B. lapidarius (Bevk, 2007), ki pa, sodeč po mojih opazovanjih, nimajo tako dominantnega odstopanja izletavanja v jutranjih in opoldanskih urah. Zaradi različno dolge življenjske dobe različnih vrst pa so istočasne primerjave med njimi otežene. Pri vseh vrstah je zagotovo pogostnost izletavanja odvisna od vremena, časovnega obdobja in vrst rastlin, ki jih posamezna vrsta obiskuje, to je od dnevne porazdelitve njihovega medenja. Čmrlji B. lapidarius - veliki črno-rdeči, B. pascuorum - rjavi, B. humilis - travniški, B. sylvarum - sivi in B. hortorum - vrtni zemeljski čmrlji v hišicah hI in h2. Čmrlje matice družin v h1 in h2 so se vrnile s prezimovanja in se vselile v panj v daljšem časovnem razponu, matico B. sylvarum sem vnesel v panj sam, čmrljo družino B. hortorum pa sem preselil (Tabela 6). Posamezni dogodki v razvoju, kot sta na primer pojav prve delavke in pojav prve mlade matice, ne kažejo kakšne posebne pogojenosti z datumi vselitve matic. Pač pa je zanimiv pokazatelj vpliva datuma vselitve matice razpon življenjskega obdobja družine in število (letov) delavk v posameznih opazovanih dnevih pri čmrljih B. lapidarius: pri prvi naseljeni matici je razvoj hitrejši, največje število delavk je večje, hitro zmanjševanje števila delavk pa tudi zgodnejše kot je vse to pri kasneje naseljeni matici. Pri B. humilis pa je opazno predvsem različno število delavk v obeh družinah, kar kaže na to, da imajo gnezda določene vrste zelo različno število delavk. Opisane razlike so razvidne iz podatkov v tabelah 2 in 3. Pri dnevnem izletavanju na pašo so opazne nekatere skupne značilnosti, pa tudi (pomembne) razlike med posameznimi vrstami (Tabele 2 do 5, Tabela 7): 1) Pri vseh vrstah razen pri B. hortorum je pri posameznem enodnevnem opazovanju najaktivnejše izletavanje v dopoldanskem in popoldanskem času, ki proti večeru počasi upada. Izletavanje lahko doseže enega ali dva (lahko ne posebno izrazita) maksimuma, drugi se lahko pojavi v poznem popoldnevu. Pri kasnejših datumih opazovanja se maksimum časovno pomika od opoldanskih ur proti zgodnjim popoldanskim. Pri B. hortorum je opazno dokaj enakomerno izletavanje preko celega dne, z dvema maksimuma, enim zjutraj in drugim proti večeru (Tabeli 2 in 3). 2) Pri vseh vrstah lahko občasno po nekaj (1 do 10) delavk prenočuje v naravi, izven panja; nekatere se potem naslednje jutro vrnejo že kar z obnožino. Pri tem nisem opazil, da bi bile te delavke onemogle ali bolne. 3) Predvsem začetek (manj konec) dnevnega izletavanja se pri različnih vrstah lahko razlikuje tudi za nekaj ur. Se posebej je to opazno pri površinskih, toploljubnih čmrljih vrste B. humilis (Tabele 2 do 4). 4) V primeru slabega vremena z občasnim dežjem in nenadnimi plohami, čmrlji prilagodijo izletavanje vsakokratnim razmeram: pred močnejšim (nenadnim) dežjem se množično vrnejo domov, po njem pa zopet množično izletijo. Dom- nevam, da se v primeru bližajočega se dežja čmrlji, ki so na pasi v bližini gnezda, vrnejo, ostali pa na konec dežja počakajo na rastlinah (Tabela 5). 5) Zanimivo je opažanje, da pri močnejših družinah (z večjim številom delavk) delavke v jutranjih urah izletavajo v večjih ali manjših skupinah do 5 delavk (Tabela 7). 6) Zanimiva je tudi ugotovitev, da ima seštevek letov, upoštevaje vse opazovane dni, pri vseh vrstah, razen pri B. hortorum, obliko naraščajoče krivulje v dopoldanskem času, z enim samim maksimumom (vrhom) v dopoldanskih ali zgodnjih popoldanskih urah in obliko padajoče krivulje pri približevanju večernemu času. Pri B. hortorum pa doseže izletavanje dva maksimuma, enega zgodaj zjutraj in enega pozno zvečer, v vmesnem času pa je izletavanje približno enakomerno porazdeljeno (Tabela 4). Vse opisane značilnosti razvoja in življenja čmrljev kažejo na njihovo sposobnost prilagajanja okoljskim danostim, kar jim pomaga pri preživetju. Zahvala Grafe in tabele je oblikovala dr. Tina Jukic, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo, za kar se ji lepo zahvaljujem. Viri Bevk, D., 2007: Dejavnost čmrljev preko dneva in sezone. Acta Entomologica Slo- venica, Ljubljana, 15 (2): 113-120. Bombus, Bumblebees of the World. http://www.nhm.ac.uk/research- curation/re- search/projects/bombus/ Božic, J., 2008: Čebelja paša. V: Slovensko čebelarstvo v tretje tisočletje 1. Ur.: Pavel Zdešar. Čebelarska zveza Slovenije, Brdo pri Lukovici. Gogala A., 2011: Bee Fauna of Slovenia: Checklist of Species (Hymenoptera: Apo- idea). http://www2.pms-lj.si/andrej/apoidea.htm Goulson, D., 2003: Bumblebees: their Behaviour and Ecology. Oxford University Press, Oxford. Grad, J., Gogala, A, Kozmus, P., Jenic, A., Bevk, D., 2010: Pomembni in ogroženi opraševalci - Čmrlji v Sloveniji. Čebelarska zveza Slovenije, Lukovica. Hagen, E. von, 1994: Hummeln bestimmen, ansiedeln, vermehren, schuetzen. Augsburg: Naturbuch-Verlag. Heinrich, B., 1979: Bumblebee Economics. Harvard University Press, Cambridge, Massachusetts and London, England. Jenic, A., 2003: Biogeografska analiza čmrljev (rod Bombus) v Sloveniji (Hymenoptera: Apidae). Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Matheson, A., 1996: Bumble bees for pleasure and profit. International Bee Research Association, Cardiff, UK. Pajer, U., 2009: Efemeride. Življenje in tehnika, Ljubljana, Let. LX, Št. 4, str. 80. ISSN 0514-017X Rasmont, P., Iserbyt, S., 2010: Atlas of the European Bees: genus Bombus, Project STEP Status and Trends of European Pollinators. http://www.zoologie.umh. ac.be/hymenoptera/page.asp?ID= 169 Prejeto / Received: 23. 1. 2013