'NASLOV—ADDRESS:
Glasilo K. S. K. Jedrnato *ir? St. Clair Avenae
Cleveland, Ohio. Ttfcvknt: nhteMi Ml
Entered as Second Hm Matter December 12th, 19«. at the Poet Offlee nt Cleveland. Ohio. Under the Aet of Aurnt 24th, 1912. Accepted for Mallii* at Special Rate of Po#ta«e Prorlded for In Section 110». Aet of Octobcr Jrd. 1917. Asthortsed on Maj ttnd. 1911
NO. 26 — štev. 26
cleveland, o., 1. julija (july), 1942
volume xxviii — leto XXVIII.
PREDKONVENČNO RAZMOTRIVANJE
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, ST. 1, CHICAGO, ILL.
Na redni mesečni seji dne 27. junija je naše društvo sprejelo sledeča priporočila bodoči konvenciji K. S. K. Jednote, katera naj bodo po možnosti vpoštevana pri sestavi novih pravil:
1.—Glavni	predsednik KSKJ naj bo stalno nastavljen v glavnem uradu. Razlogov za to spremembo je dovolj. Nadzoroval bo delo v glavnem uradu; zastopal bo Jednoto pri stikih z zunanjimi strankami in kot član finančnega odbora bo lažje in boljše izvrševal svoje' uradne posle v prid celokupnega članstva.
2.—Nadalje	priporočamo, da naj bo večina finančnega odbora v Jolietu in v njega neposredni bližini. To je potrebno, da se lahko hitro sestanejo, kadar so kakšni dobri bondi na trgu, kajti dobri bondi so navadno kmalu razprodani. Ker leži denar na banki brez obresti, je koristno, da se ga hitro investira v dobre, zanesljive bonde. Po sedanjem sistemu mora tajnik finančnega odbora predolgo čakati na odgovore ostalih odbornikov, predno zamore kupiti'izbrane—in dostikrat se dogodi, da so ravno že odbrani bondi prodani. S temi spremembami bi se prihranila organizaciji lepa 3vota denarja.
3.—Naše	društvo tudi priporoča, da naj skozi to vojno Jednota plačuje celotno smrtnino v vojni padlim članom; v pomoč za kritje teh dodatnih stroškov pa naj konvencija razpiše 10 centov takozvanega patriotičnega nakladnega asesmenta; tudi poškodninska podpora naj se plačuje poškodovanim vojakom prav tako kot ostalim članom.
4.—Ker	predvidevamo zelo majhno spremembo pravil, da naj ostanejo sedanja pravila, tiskajo pa naj se le spremembe in dodatki k istim v obliki male brošurice, s čemur bi se zopet precej denarja prihranilo.
5.—Končno	je naše društvo tudi zato, da naj se ponovno oživi ideja za zavetišče, ker imamo že zdaj veliko onemoglih članov in Članic. Upravičeno se tudf pričakuje, da bo po tej vojni mnogo naših članov pohabljenih, ki bodo potrebovali našo pomoč in bodo deloma odvisni od naše organizacije za prehrano in streho. Nekaj bodo prejemali od vlade, toda naša mala pomoč jim bo tudi jako prav prišla.
Predloženo po našem društvu vsemu članhstvu K. S. K. Jednote v razmišljanje, prihodnji konvenciji pa v blagohotno vpoštevanje.	< •
Frank M. Banieh, predsednik; (Društveni pečat)	John Prah, tajnik
Anton Kremesec, blagajnik. Chicago, 111., 27. junija, 1942.
85,
DRUŠTVO MARIJE ČISTEGA SPOČETJA, ŠT LORAIN, OHIO.
Na seji meseca junija so tudi članice našega društva raz« motrivale o sledečih točkah glede bodoče konvencije:
1.—Za	stare člane naj ostane vse po starem, namreč da naj se jim še plačuje assement zanaprej.
2.—Za	člane-vojake: naj imajo vso prednost v vseh razredih, kajti njih vpoklic ni bil po njih volji, ampak je bil klic naše napadene domovine in se borijo za nas vse.
3.—Za	šport so se naša mlada dekleta z veseljem odzvala in izrazile, da dokler je vojna, naj ne bo nič podpore od Jednote za športni slkad, pač pa naj se ob času tekme športne nagrade omejijo in s tem nadomestijo denar, ki ga prejmejo iz glavnega urada in upajo, da vsi naši K. S. K. J. boosterji resno tako mislijo.	,
4.—v	34 členu točka 27 stoji, da tajnik društva mota takoj izročiti ček osebi, ki je upravičena do njega. Doda pa naj se v točko b) člen 23, da tajnik ima pravico držati ček toliko časa, da je pri društvu ves dolg plačan, ako ga je imel član ali članica pred njegovo smrtjo.
Mary e. Polutnik, predsednica;
Frances Jevec, tajnica;
Anna M. Bruce, blagajničarka.
Jugoslovanski parnik je °gradnja parnikov
rešil posadko, drugi dan se je sam potopil
VVashington.—Mornarica na-
se
vedno množi
Bangor, Me.—Senator Ralph O. Brevvster iz Maine je izja znanja, da so bili potopljeni v I vil v soboto, 27. junija, da se Atlantiku zopet trije parniki in j je gradnja parnikov vseh vrst sicer en norveški, en jugoslo- zelo .pomnožila. Na drugi stra-
vanski in en ameriški. Tako je bilo od 7. decembra potopljenih v zahodnem Atlantiku že 323 parnikov.
Noiveški parnik se je potopil 14. maja ob severni obali Južne Amerike. Posadko 33 mož je drugi dan pobral z rešilnih čolnov nek jugoslovanski parnik, ki je bil pa tudi drugi dan potopljen. Dva moža iz 41 sta bila izgubljena, ostala posadka obeh parnikov je dosegla Zed. države. -
ni pa poroča mornariški oddelek velikanske izgube parnikov vsled napadov od strani nemškim podmornic. Posebno zadnjih par tednov je število potopljenih parnikov narastlo. Očividno, da je pospešitev gradnje parnikov nujno potrebna.
Ameriki preti nevarnost vsled vojno. Vsak državljan jo dolžan, U P® svoji zmožnosti kupi Obrambne bonds (M
Rev. Anton Pirnat umrl
V nedeljo je umrl Rev. Anton Pirnat. Bil je župnik na slovaški fari sv. Rožnega Venca v To-ledo, O. Bil je eden izmed štirih bratov duhovnikov: Joh)n Pirnat v Anaconda, Mont., Michael v Butte, Mont., Louis v Eveleth, Min. Doma so iz Dravelj pri Ljubljani.
Pokojni je prišel v Ameriko nekako 1910. Svoje teološke študije je dovršil v St. Francis, Milvvaukee, Wis. Bil je najmlajši izmed štirih bratov. Naj počiva v miru.
Kralj Peter gost v Beli hiši
Washingtofi.—J ugosl<yvanski kralj Peter je dospel 24. junija v Washington iz Hot Springs, Va., in na trati pred Belo hišo ga je prisrčno sprejel predsednik Roosevelt. Kralj je bil oblečen v mornariško uniformo.
Ko je kralj stopil iz limuzine pred Belo hišo, je elastično skočil iz nje in hitel proti predsedniku Rooseveltu, ki ga je čakal zunaj na trati. Kralj in predsednik sta si prisrčno stisnila roke.
'Hello," je rekel Mr. Roosevelt, "zelo sem vesel, da Vas vidim, izgledate prav kot na sliki." Kralj Peter je nekaj odgovoril, toda njegove besede so oglušili .zvoki godbe, ki je igrala jugoslovansko himno.
Ko je(godba potihnila, je bilo predsedniku predstavljeno kraljevo spremstvo, nato je pa predsednik predstavil svoj kabinet. Nato je kralj sledil predsedniku v Belo hišo.
Zvečer je bila prirejena kralju na čast državna večerja, katere so se pa udeležili samo moški, ker je bila Mrs. Roosevelt odsotna. Med številnimi gosti je bil tudi angleški premier Churchill. Kralj je spal prvo noč v Beli hiši.
Kljub protestu svojega spremstva, je kralj zahteval, osebni sprejem v četrtek časnikarske poročevalce, katerim je odgovarjal brez tolmača.
"FESTIVAL SVOBODE"
Za praznovanje 4. julija se delajo v Clevelandu obširne priprave
Obrambno-varčevalni bondi serije E se dobe v tako nizki zre. lostni vrednosti kot $25; nakupna cena istih pa je $18.75.
Cleveland, O. — V soboto, 4. julija, ko bomo praznovali dan Neodvisnosti, bodo prirejene v elevelandskem mostnem stadionu velike svečanosti. To bo splošno narodno slavlje in vsaka narodnost bo povabljena k sodelovanju s svojimi narodnimi nošami.
Temu praznovanju so dali naslov "Festival svobode" in načelnik odbora je Theodore Andrica od Cleveland Pressa. To bo prvič v zgodovini Cleve-landa, da bo posvečen glavni del programa narodnostnim s k u p i n ajn v Clevelandu. Od teh narodnosti se pa pričakuje, ia se bodo udeležile slavnosti z največjim številom svojih narodnih noš.
Kot zatrjuje Mr. Andrica, se pričakuje tedaj v stadionu do 80,000 ljudi, da bodo videli parado narodnih noš. Še ob nobeni priliki ni bilo toliko narodnih noš skupaj, kot »jih bo tedaj.	j.
Apelira se že sedaj na vse, ki imajo narodne noše, da se pripravijo za udeležbo k temu Festivalu Svobode. Za vsako narodnost je bil izbran načelnik ali načelnica, ki bodo imeli in imele nalogo, da skličejo skupaj one, ki imajo narodne noše n urede vse potrebno za udeležbo.
Vsega skupaj se pričakuje udeležbe od 36 narodnosti v Clevelandu, vsaka v svojih narodnih nošah. Nad 4,000 ameriških zastav bo v paradi. Določena bo sedemletna deklica, ki bo n o s i 1 a zastavo z groba Francis S c o 11 Kay-a, ki je skomponiral "Star Spangled Banner."
Za načelnico slovenske sekcije je bila imenovana ga. Albina Novak, urednica "Zarje," ki je sklicala sejo vseh onih, ki imajo narodne noše. Apeliramo že zdaj na vse lastnike in lastnice narodnih noš, da se odzovejo v velikem številu, da bomo Slovenci zopet med prvini.
Janez Trček umrl
V nedeljo zjutraj je umrl v Nevv Yorku Janez Trček, dolgoletni urednik Glas Naroda. Bil je znan po svoji posebni koloni "Peter Zgaga." Odkar so mu odrezali nogo, je vedno bolj slabel. Zapušča ženo in dvoje otrok. Bil je zelo zmožen urednik in priljubljen med ameriškimi kolegi. Več o pokojniku sledi prihodnjič. Naj mu bo lahka ameriška zemlja.
Privatne, bratske in družabne organizacije morejo premoženje svoje organizacije investirati v Obrambne bonde in znamke (Defense Bonds and Stamps), serije F in G.
Župan Lausche je povabil kralja Petra v Cleveland
Washington. — Župan Frank
J. Lausche, sin slovenskih naseljencev, je zadnjič vprašal jugoslovanskega kralja Petra II. v treh jezikih, naj pride v Cleveland: v angleškem, srbskem in slovenskem.
Kralj Peter mu je tudi odgovoril v treh jezikih: v angleškem, srbskem in slovenskem, da zelo želi obiskati Cleveland, toda še ne ve, če mu bo dopuščal čas tekom njegovega bivanj^ v Zed. državah.
Lausche, ki se je nahajal te dni v Washingtonu, je s ponosom povedal, da je v Clevelandu več Slovencev kot pa v sami Ljubljani. Povedal je kralju, da so bili njegovi starši rojeni v Sloveniji. Nato je kralj vprašal župana, če je bil on rojen tukaj. Ko mu je ta povedal, da je bil rojen v Clevelandu, ga je kralj vprašal, če govori slovensko. "Da, govorim," je odgovoril Lausche, "toda kadar govorim, se oni, ki me poslušajo, zvijajp v krčih." Na ta odgovor je kralj sam prasnil v vesel smeh.
Potem sta se začela kralj in župan razgovarjati v slovenščini. G. Lausche je vprašal kralja, če igra golf. Kralj mu je povedal, da ga, toda bolj slabo. "Še vedno se z veseljem spominjam časov, ko sem ga igral na bregovih sinjega Blejskega jezera."
Opoldne je kralj Peter govoril v kongresu pred obema zbornicama. V kratkih, toda iskrenih besedah je rekel: "Prinašam pozdrave ameriškemu narodu od naših borcev iz daljnih gora. To vojno bomo dobili. Toda dobiti moramo tudi mir, ki bo sledil. Nikdar več ne smemo dovoliti,
da bi padla preko nas mora voj-
„ _»»
ne.
DVA GL. URADNIKA KSKJ OBISKALA KRAUA PETRA II. V WASHINGTONU
Clevelandski župan Frank J. Lausche in jugoslovanski kralj Peter. Kot se jima vidi na smehljajočih obrazih, sta se Slovenec in Srb prav dobro
(Sliko iz prijaznosti posodil Cleveland Plaln Deaien
Kakor že poročano, je 19-let-ni jugoslovanski kralj Peter II, ki se nahaja s svojo vlado v Londonu v izgnanstvu, na željo našega predsednika Roosevelta dospel z aeroplanom ravno na minuli ameriški Vseslovanski dan, predzadnjo nedeljo, 21. junija v Ameriko in je bil lepo sprejet kot gost predsednika Roosevelta, tako je tudi 25. junija v zbornici skupnega kongresa govoril, kar se je lahko čulo tudi po radio.
Kralj Peter se je zatem hotel spoznati z nekaterimi vplivnimi in odličnimi ameriškimi Jugoslovani; v ta namen je povabil k sebi tudi glavnega predsednika naše Jednote, brata Germa. Ker je bil pa brat John Germ zadržan, je v ta namen
pooblastil našega glavnega tajnika brata Josip Zalarja in našega duhovnega vodjo Rev. M. J. Butala, ki sta se zadnji četrtek, dne 25. junija podala v Washington, D. C., ter bila drugi dan popoldne ob 4:45 sprejeta v avdijenci pri kralju.
Kralj Peter je oba lepo in zelo prijazno sprejel, ter se z njima v čisti slovenščini raz-govarjal, zaeno jima izročil svoje pozdrave našemu Jedno-tinemu članstvu, kakor tudi vsem ameriškim Slovencem. Kralj Peter nastopa v svojih besedah in svojem obnašanju kot pravi demokrat. V spomin na ta sestanek je bila posneta slika, katero priobčimo prihodnjič z daljšim poročilom.
PRIJETI POSLANI NEMŠKI SABOTAŽNIKI
New York, 27. junija. — Nemci so deloma izvedli eno najdrznejših pod vzeti j, ko so izkrcali na ameriškem obrežju dobro trenirane sabotažnike, ki so prinesli s seboj vse potrebno orodje in priprave, da bi rušili ameriške tovarne. Tako naznanja J. Ed-gar Hoover, načelnik ameriške tajne policije. Osem teh nemških sabotažni- "
kov so prijeli, je rekel Hoover in vsa njih razdirajna priprava zaplenjena. Eno skupino štirih mož so prijeli na Long Islandu pri Nevv Yorku, drugo pa v Floridi.
Nemške podmornice so izkrcale štiri sabotažnike 13. junija na Long Islandu, druge štiri pa v bližini Jacksonville, Florida, tri dni pozneje.
Mr. Hoover pripoveduje, da so dospeli oni štirje, ki so se iz
treljivih snovi s seboj, da bi bili opravljali tukaj sabotažo dve leti. Pri njih so našli TNT, zaži-galne vrvice, ure za bombe, da se razlete ob gotovem času in male črne bombe, ki izgledajo kot kosi premoga.
Pred tajno policijo so izpovedali, da so imeli v načrtu raz-streljevati ameriške tovarne, ki izdelujejo vojni material, mostove, železniške proge in vodne zveze. V načrtu so imeli razstre-
krcali na Long Islandu, v čolnih liti med drugim tudi zatvornice
iz kavčuka do obrežja in iz podmornice, ki se je ustavila' 500 jardov od obrežja. Ko so dospeli na obrežje, so se preoblekli v ameriško civilno obleko, zakopali na obrežju dinamit in drugo, kar so pripeljali s seboj v. razdiralne namene, potem so šli pa posamič proti New Yorku.
Enako so napravili oni, ki so se izkrcali na floridskem obrežju.
Hoover opisuje te nemške sabotažnike kot ljudi, ki jih je berlinska sabotažna šola trenirala kar najboljše.
Imena prijetih nacijev so sledeča:
George John Dasch, star 39 let, Ernest Peter Burger, star 36 let (ki je služil leta 1931 v mi-chiganski narodni gardi), Hein-
na reki Ohio pri Cincinnati, vodno napeljavo za New York, električno gonilno silo pri Niagar-skih slapovih.
V načrtu so imeli postaviti bombe na kolodvore in velike department trgovine, da bi tako izvedli paniko med ljudmi in zlomili moralo prebivalstva.
Ameriška tajna policija je našla pri njih denarja za $150,000 v ameriški valuti, s katerim bi plačevali svoje pomočnike.
Vsi prijeti govore dobro angleščino in so bili svoječasno vsi zaposleni, v Ameriki.. Več od njih so bili člani Ameriško-nem-škega Bunda in večina so šli domov v Nemčijo med 1939 in 1941.
Naciji so jih trenirali v posebni šoli blizu Berlina. Jemali
rich Heinck, star 35 let in Rob-| so jih v razne tovarne in jim
ert Quirin, star 24 let. Ti so se tam kazali, kako najuspešnejše
izkrcali na obrežju v Long Islandu.
Oni, ki so se izkrcali v Floridi, so pa: Edvvard John Kerling, 33 let, Herbert Haupt, 22 let; Werner Thiel 35 let, Hermann Neubauer 32 let.
Nekaj teh nemških vohunov je ameriška tajna policija prijela v Chicagu, nekaj pa v New Yorku. Postopanje proti njim bo v rokah generalnega zveznega tajnika Biddla. Ker sta deželi v vojni, dobe lahko smrtno kazen.
Hoover pravi, da so pripeljali
uničijo tovarno ali najvažnejše dele iste.
Vsi prijeti so priznali, da so bili poslani v Ameriko radi sabotaže. Ameriška obrežna straža je storila potrebne korake, da se v. bodoče prepreči izkrcava nje vohunov in sabotažnikov.
-o-
v spomin umrlim vojakom
Washington, D. C. —Mladi jugoslovanski kralj Peter II. je v soboto, 27. junija na Ar-lington narodnem pokopališču nemški sabotažniki toliko raz- položil venec umrlim vojakom.
GLASILO K. S. K, JEDNOTE. JULY 1, 1942
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
2, JOLIET, ILL.
Član društva umrl
Članstvo našega društva se naznanja, da je umrl naš član Joseph Kastelic, 825 Broadway St. Bil je utrgan na levi strani in zdravnik mu je nasvetoval, naj gre v bolnišnico v svrho operacije in se bo vse storilo, da bo prej ozdravil.
Pokojni brat Kastelic je res šel t bolnišnico sv. Jožefa in bil tam tudi operiran dne 8. junija ter prestal operacijo, nakar se je prav dobro počutil. Par dni pozneje je bilo vse dobro. Naenkrat se mu je pa obrnilo na slabše. Poleg tega je pričelo slabšati Še srce, za kar je tudi umrl. Dne 19. junija je preminul v najlepši moški dobi, star šele 36 let. V društvo je pristopil, ko je bil star 16 let, 4. junija, 1922.
Pogreb se je vršil pod vodstvom Težakovega pogrebnega zavoda dne 22. junija iz hiše žalosti svojega dragega očeta, bratov in sester, 825 Broadway St. v cerkev sv. Jožefa, kjer se je brala sv. maša zadušnica za dušo ranjkega. Po sveti maši so ga pra spremili na slovensko pokopališče sv. Jožefa, kamor so ga položili k večnemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj.
Zapušča dragega in žalostnega očeta Frank Horvath, štiri brate: Antona, Edwarda, Franka in Alberta; tri sestre: Theresa (Mrs. Albert Mangi-
poravnate, da mi bo mogoče podati natančen in čisti račun.
Ne pozabite torej prihodnje polletne seje drugo soboto, to je 11. julija, 1942.
"S sobratskim pozdravom,
Valentin Capuder, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE ČISTE-
GA SPOČETJA, ŠT. 85, LORAIN, O.
Nobene novice, je včasih dobra novica. Tako je tudi pri naši Jednoti.
Vidi sč, da je članstvo precej zadovoljno z pravili K. S. K. Jednote. Le nekaj društev se je oglasilo do sedaj, kar pa upam, da bo delegacija vpošte-vala, kar članstvo priporoča.
Zaeno poročam, da je bila za delegatinjo izvoljena podpisana, za namestnico pa blagaj niča, Anna Bruce.
Obenem vas prosim vse članice, da bi se večkrat udeležile sej v tako lepem številu, kajti le po tem je gotov napredek pri društvu in Jednoti.
Sosestrski pozdrav,
Frances Jevec, tajnica.
di mi priznavamo praznik Neodvisnosti Združenih držav
ameriških.
V dotičnem vabilu je bila priložena karta za odgovor, ali se naše društvo udeleži korakanja ali ne. Jaz sem poslal karto nazaj s pripombo, da se naše društvo udeleži omenjene parade.
Ne bi bilo lepo„ ko ne bi odgovoril, še slabše bi pa bilo, ko bi odgovoril, da se ne udeležimo. Zatorej prosim prav vse člane, katerim je le količkaj mogoče, naj se te parade udeleži, da ne bodo rekli, da smo se odzvali vabilu, sedaj pa jih nikjer ni.
Ob katerem času in od kje bo šla parada, zasledujte lokalni list Sheboygan Press.
Sobratski pozdrav,
John Udovich, tajnik.
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOVANSKEGA, ŠT. 87, JOLIET, ILL. Naš delegat. Vabilo na zabavo
Članom in članicam našega društva se naznanja, da je bil izvoljen za delegata sobrat Math Krall, za namestnika pa Leo Adamich.
Zaeno se vam naznanja, da je bilo sklenjeno na zadnji seji
ot), Mary in Anna, tri nečake, j 14. junija, da priredi naše dru-dve nečakinji, enega strica v: štvo domačo zabavo pri Mr. Jolietu, v Clevelandu pa strica ; Martin Gorsichu v njegovi dvo-in teto. Vsem tem preostalim rani, in sicer dne 11. julija, v izrekamo iskreno sožalje. O j soboto zvečer. Zatorej ste vsi dobroti ji vi Bog, ki deliš milosti I vabljeni in prošeni, da se ude-in želiš, da bi vsi dosegli svoje-' ležite omenjene veselice. Igral mu služabniku sv. Jožefu, ka-jbo naš sobrat F. Troppe in nje-teri se je preselil v večnost po gova sinova. , prošnji Brezmadežne Device1 Ker ne bo nobene vstopnine, Marije in vseh svetnikov. Naj je članstvo prošeno, da pripe-počiva v miru božjem. Amen. 1 je svoje prijatelje in znance Sobratski pozdrav,	na to našo domačo zabavo. Za
Louis Martincich, tajnik. I vsa najbol jša okrepčila bo pre-
__: skrbel odbor.
DRUŠTVO VITEZ! SV. FLO-; Z bratskim pozdravom, RIJ AN A, ŠT. 44, SOUTH	Math Krall, tajnik.
CHICAGO, ILL. Cenjeno članstvo našega društva vljudno vabim na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v torek, 7. julija točno ob osmi uri zvečer v cerkveni dvorani. Na omenjeni seji bo več važnih stvari na dnevnem redu. Dalje bo treba voliti delegate za prihodnjo 20. konvencij^ Jednote, ki se bo vršila meseca avgusta v Chicagu, 111.
Torej pridite vsi na to važno sejo. Poleg tega boste tudi slišali trimesečni račun društva
DRUŠTVO SV. DRUŽINE, ŠT.
136, WILLARD, WIS.
Vabilo na piknik
Članstvo našega društva opozarjam na naš piknik, ki se bo vršil v nedeljo, 5. julija. Popoldne bo piknik, zvečer pa ples. Piknik se bo vršil v Društvenem domu. Preskrbljeno bo za vse z najboljšimi okrep-čili. Igral bo izboren orkester za s£are in mlade.
Pripeljite s seboj svoje prijatelje in znance. Vsi dobrodo-
kakor tudi šestmesečno poroči- l šli!
lo od društvenih nadzornikov. S sobratskim pozdravom, John Likovich, tajnik.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT.
57, BROOKLYN, N. Y.
Tem potom naznanjam cenjenemu članstvu našega društva, da se vrši prihodnja poletna seja drugo soboto v mesecu, 11. julija, namesto prvo soboto, 4. julija. Ta sprememba je zaradi državnega praznika "Neodvisnosti." Seja se vrši v zgornjih prostorih Slovenskega doma, 253 Irving Ave. Prične se kakor navadno ob 8^:30 zvečer.
Na zadnji seji, dne 6. junija je bil izvoljen za delegata na prihodnji 20. konvenciji Jednote, že enkrat prej delegat in prejšni večletni predsednik, sobrat Jack Žagar. Njegov namestnik pa je sedanji predsednik, sobrat Joseph J. Kiun. V društvo je bil sprejet tudi
Torej na svidenje v nedeljo, 5. julija popoldne in zvečer, v imenu odbora Vas vabi
John Pernic, tajnik.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA, ŠT. 144, SHEBOY-GAN, WIS.
Naznanilo
V nedeljo, 5. julija ima naše društvo polletno sejo, kjer fto-do prečitani šestmesečni računi, ter bodo nadzorniki dali svoje poročilo o stanju društvenega premoženja, oziroma kako obstoji blagajna, ali smo napredovali ali nazadovali.
Na tej seji bo tudi volitev delegatov za prihodnjo konvencijo. Vabljeni ste vsi člani, da se te seje zagotovo udeležite.
Prejel sem povabilo od odbora za proslavo praznika ameriške Neodvisnosti za v soboto, 4. julija. Vabijo nas, da bi se udeležili korakanja v Vollrath
park v Sheboyganu. Mislim, novi član, Frank Bervar, pred- da se bo letos praznoval 4. ju-lagan je bil po sobratu Frank lij tako, da bo parada nekaj Pirnatu.	posebnega, ki jo dosedaj mesto
Na bolniški listi so sledeči Sheboygan še ni vidjelo. sobratje: Joseph Pešel, Char- Ker je pa naša seja šele dru-ley Cesark in Frank Kušar, gi dan 5. julija, zatorej tem društveni zapisnikar. Želimo potom vabim vse člane, da se jim ljubega zdravja.	i nameravane p a r a d ^ kolikor
Vsi oni, ki dolgujete na ases- mogoče v velikem številu ude-mentu, ste prošeni, da do seje ležite. S tem pokažemo, da tu-
DRUŠTVO KRALJICA MAJNIKA, ŠT. 157, SHEBOY-GAN, WIS.
Sklep zadnje mesečne seje je bil, da se za prihodnjo sejo povabi članice potom Glasila. Torej drage sosestre vpoštevajte to povabilo ter se gotovo udeležite redne mesečne seje 8. julija zvečer v cerkveni dvorani.
2e na zadnji seji smo nekoliko razmotrivale v prid konvencije, ki se vrši avgusta meseca v Chicagu, 111., vendar pa je bilo sklenjeno, da naj z važnimi priporočili počakamo do prihodnje seje, ker bo tudi obenem šestmesečna seja. Upam, da nas bo lepo število navzočih. Ukreniti moramo nekaj tudi v pred društvene blagajne, ker se ista vedno krči.
Dolgokljuna ptica se je oglasila pri sledečih naših članicah: Ann Shircel (hčerko), Margaret Makrevis (sinčka), Lorraine Zupančič (hčerko) in Darlien Schmidt (sinčka). Ves ta mladi narastek je že vpisan pri našem društvu in K. S. K. Jednoti, kakor tudi hčerka družine Anton Casl jr»< Torej kar pet novih za mladinski oddelek. Najlepša hvala zavednim staršem, ki ste vpisali svoje malčke v KSKJ. Bog živi mlade Zemljane, da bi bili enkrat v pomoč svojim staršem.
Na bolniški listi se nahajata sledeči članici: Anna Modetz, naša društvena zapisnikarica iu Vivian Zore. Vse jima želimo, da bi kmalu okrevale.
Še enkrat vas, cenjene članice prosim, da se odzovete na prihodnjo sejo.
Sosestrski pozdrav, Johanna Mohar, tajnica.
DRUŠTVO KRISTUSA KRA
UA, ŠT. 226, CLEVELAND, OHIO Vabila na te jo Članstvo našega društva
vljudno vabim, da se gotovo polnoštevilno udeleži prihodnje seje v nedeljo, 5. julija ob navadnem času. \Na dnevnem re-. du bodo prečitani računi za zadnje tri mesece in drugo.
Bratje in sestre, 20. redna konvencija se bliža, potreba je, da nekoliko prerešetamo Jednotina pravila, da bi se še bolj spopolnila, ki naj bi odgovarjala našemu sedanjemu novemu času in zahtevam.
V več dopisih in naznanilih v našem Glasilu čitam, naj bi bila konvencija kratka, kar je popolnoma prav. S tem bi si prihranili čas in denar, kajti veliko bo gotovo delegatov, ki so zaposleni v vojni industriji S kratko konvencijo bi se prihranilo mnogo delovnih ur, ki so v sedanjem času z6lo potrebne. Zato je potrebno in važno, da se članstvo posebno sedaj redno udeležuje sej in posveča kolikor mogoče več pozornosti k splošnemu zboljšanju. Torej posečajte seje zdaj, po konvenciji bo prepozno. Delegat bi tudi rad vedel, o čem naj sodeluje pri raznih razpravah. Ne bi rad sedel in samo sledil kakšnem govorniku, brez da bi imel nekaj pogojno izvedljivega, kjer bi lahko isto predložil konvenciji. Torej lahko pripo-znate, kako važno je za vse.
Popolnoma se strinjam tudi s pripombo glavnega tajnika, ki priporoča, naj se nikar ne veže roke delegatom. S tem se velikokrat čas na konvenciji zavleče po nepotrebnem trati.
Ne strinjam se pa z društvom Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., ki priporoča, naj bi se konvencija vršila vsakih šest let. Pomisliti je treba, da se razmere v sedanjih časih hitro obračajo ali izpreminja-jo. Še bolj pogoste bodo spremembe po sedanji vojni. Resnica je, da bi se prihranilo nekaj denarja, kar se tiče stroškov. Slučajno pa lahko pride kaj izvanrednega, in gotovo bi bilo treba sklicati posebno ali izredno konvencijo, kar bi bilo istotako zvezano s stroški.
Da se torej vidimo na seji v nedeljo, 5. julija!
Sobratski pozdrav,
Frank Fabian, predsednik.
. ' ' ii. ' ' I šole sv. Vida, ki
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ, ŠT. 174, WILLARD, WlSCONSfN
Cenjene so s e s t r e članice: Kakor veste, da je bilo sklenjeno na naši glavni letni seji meseca decembra, da letos ne bomo prirejale nobene veselice v korist dvorane, zato pa bomo v ta namen plačale vsaka 25 centov, da se nabere potrebna svota. Torej ste prošene, da plačate teh 25 centov na naši prihodnji seji, to je 12. julija. To velja za- vse članice našega društva.
Mrs. Johanna Koščak, katera se je morala podvreči nevarni operaciji na obeh očesih, se je vrnila iz bolnišnice in se ji zdravje vidno boljša. Tudi Mary Brežic se je zelo nevarno porezala v roko, da je morala iskati zdravniške pomoči. "Obema želimo, da1 bi se zopet kmalu pozdravile.
Gospa t štorklja je obiskala družino Mr. in Mrs. Joe Rako-vec Jr. in ji pustila zalo hčerko. Čestitamo!
Predzadnjo ^soboto se je poročila v tukajšnji cerkvi Miss Mary Snedic z Michael Plau-tzem, nevesta je članica našega društva. Torej spre j mita tudi naše prisrčne čestitke!
Sosestrski pozdrav,
Mar g Gosar, tajnica.
Ne jutri, pač pa danes *e «*< loči za pristop v našo Jednoto!
DOPISI
Iskrena zahvala
želimo se zahvaliti vsem fa-ranom fare sv. Vida, kakor tudi vsem našim znancem, prijateljem in dobrotnikom iz ostalih slovenskih župnij v Clevelandu, sv. Lovrenca, Matere Božje in sv. Christine, kakor vsem onim iz drugih slovenskih naselbin širom Amerike, ki so bili
naše farne šole sv. Vida, ki so storile vse, kar je bilo v njih moči in se v polnem številu udeležile sv. maše. Kakor tudi čč. sestram uršulinkam za njih udeležbo pri sv. maši in banketu in čč. sestram reda sv. Frančiška, ki so se potrudile, da so se udeležile sv. maše.
Hvala cerkvenemu odboru za tako lep red v cerkvi in na banketu. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru Lira za tako lepo petje pri sv. maši. Hvala častni straži S. D. Z. in Mary Prisland Cadets No. 50, in St. Vitus Cadest, No. 25, SŽZ, za njih lep nastop. Hvala godbi fare sv. Vida za udeležbo, kakor tudi organizatorju Mr. Anton Grdina, za vse njegovo delo in trud.
Hvala glavnemu odboru Zveze društev Najsvetejšega Imena slovenskih Župnij v Clevelandu in članstvu vseh slovenskih župnij za korporativno udeležbo pri sv. maši, posebno pa hvala Dr. Naj sv. Imena naše fare sv. Vida za vse kar je storilo za novomašnika. Hvala vsemu članstvu dr. sv. Vida, št. 25 KSKJ za korporativno udeležbo. Obenem se zahvalimo vsem drugim društvom naše K. S. K. J. kakor tudi SŽZ in SDZ, katera so kaj storila v počast novomašniku, kakor tudi vsem drugim cerkvenim^ društvam, družbam, klubom in zborom fare sv. Vida, za njih delo in požrtvovalnost, ka l;or tudi razredu "Class of 1928."
Nadalje se iskreno zahvalimo našim pridnim ženam in dekle-iam kuharicam in kelnarcam, ki ; o tako izvrstno postregle na stotine našem prijateljem na banketu. Kljub veliki udeležbi in nezadostni pomoči so bili vsi gostje zelo zadovoljni, zato pa lopa hvala vam, pridne žene in dekleta v naši fari sv. Vida. Hvala Mrs. Oražem za kolpktanje za cvetlice za olepšavo oltarja, ka lior tudi Mrs. Skrbeč in Mrs Lach, ki so pabirale prispevke livala dopioovalcem-in vsem slovenskim katoliškim časopisom za priobčenje istih in nadaljnih lepih dodatkov.
Seveda naj iskrene j šo zahvale sprejmite Vi naši bližnji in da ljni prijatelji in znanci, in V naši sorodniki, za Vaše lepe da rove in spomine za novomašni ka, in za Vaš skupni sprejem sv. obhajila iz rok novomašnika Upamo, da Vas ne bo nikdar pozabil v svojem življenju in se vedno spominjal nas vseh, posebno pri daritvi sv. maše, ker sam je rekel besede: "Ostali mi beste v spominu do konca mo jega življenja."
žal nam je, ker nam ni mogo če se zahvaliti pokojni sestri Mary Sever, teti novomašnika ki jo je Bog poklical k sebi me seca septembra preteklega leta za njeno najbogatejše darilo no vomašniku, dragocen kelih (cha lice) zato pa naj gre naša za hvala njenim dragim otrokom, sinovom in hčeri. Ti pokojna blaga teta pa uživaj iz tega ke liha. Božjo hrano v veseli druž-
rJsjjši dan zal to, za si4
bo naj primer: vse rojake zanimiva prireditev.
Dopoldne je na ta dfen običajna sveta maša ob 11. uri zunaj pred luško groto. To je važno vedeti za one, ki vtegnejo priti k nam iz oddaljnejših krajev. Na večer, tudi zunaj, se bo pa kazalo slike. •
Mr. Anton Grdina je že dvakrat prej kazal slike in vselej je bila udeležba velika. Priča-
sioaalkie v delokrogih,1 v "katerih se udejstvuje ženski spol.
Imamo pa slučaj, ki je nenavaden" celo za emancipirano ameriško ženstvo, a še bolj nenavaden pa je za naš slovenski ženski naraščaj.
Miss Amelie Bruner, 177-27 —106th St., Jamaica, L. L, je namreč pravkar dovršila na College of the City of New York študij o poslovni admini-
kovati je, da bo sedaj še večja, straciji in sicer s tako odličnim
ker bomo ob tej priliki videli še posebno slike iz naše lepe, pa še vse premalo znane in razglašene Notranjske, katera hrani v sebi toliko prirodnih krasot in Zanimivosti, kot na primer znamenito cerkniško jezero, romantično Križno goro z lepo in slovečo romarsko cerkvijo in s svojo okolico. Posebno s svojo svetovno znano Križno jamo in Ložko dolino, ki je eden najr opših krajev Slovenije s znamenitim Snežnikom, najvišjo goro na Notranjskem. Dalje sosednje Bloke^ tako blizu, pa tako različne od Ložke doline. Potem lepi Sv. Vid nad Cerknico, Begunje, Rakitno, Borovnico in druge kraje.
Zato bi naj posebno rojaki iz krajev Notranjske, katerih je precejšno število v Johns* townu in okolici ne zamudili te lepe prilike videti svojo domovino. Te slike so se dobile iz stare domovine zadnji čas pred vojno, ko je bilo mogoče še kaj dobiti od tam.
Zatorej pridite, rojaki in rojakinje, od blizu in daleč na ta dan v naš Johnstovvn. Naj se naša prijateljska vez na novo mo in povzdignemo naše narodno življenje skupno, dokler ži-poživi in okrepi, da bolj poživimo. Saj bo vendar naša noč dovolj dolga v temnem grobu. Zato živimo zdaj, dokler nam št življenja sonce s^ije. Pokažimo Slovenci v , Johnstovvnu in okolici, da je naš živelj tukaj 5-3 močan in da,nas še nj za šteti k mrtvim, Čeprav zadnje ča-
izgleda, kot da bi odšli kam na počitnice.
Vsakdo si bo obenem lahko ogledal tudi košček razstave takozvanih "Slovenian Shrines" v bližini cerkve.
Torej pojdino na Notraijj-<ko . . :
Andreiv Tomec.
navzoči, ali vsaj v duhu in v mislih bili z nami na slavnosti in j bi z angeli in z svetniki v kra slovesni prvi sv. maši, katero jej ijestvu božjem, daroval naš sin in brat, Rev.	Družina Band i,
Bonaventura Bandi, O. S. B., v	1017 E. 72nd Place
nedeljo, ,31. maja v naši farni cerkvi sv. Vida.
Oprostite, ker nam ni mogoče, da bi se na tem mestu zahvalili vsakemu posebej, kakor tudi ne posameznim društvom, klubom in zborem, naj gre hvala kar le mogoče splošno. Naj prvo se moramo zahvalili našemu župniku, Rt. Rev. Msgr. B. J. Ponik-varju, za vso -oskrbo za novo mašo in za banket. Hvala vsem drugim čč. gg. duhovnikom, kateri so bili navzoči in kakor tudi onim čč. gg. duhovnikom, katerim se ni bilo mogoče udeležiti zaradi bolezni ali zaradi drugih različnih vzrokov. Hvala Rev. Louis B. Bazniku za lepo slovensko pridigo med sv. mašo, kakor tudi Rev. Joseph Han-nan, O. S. B. iz Canon City, Colorado za pridigo v angleškem jeziku. Hvala č. g. kanonik Rev. J. Omanu za program na banketu. Hvala čč. šolskem sestram
POJDIMO NA NOTRANJSKO
Johnstown, Pa. — Torej ne samo "Pojdimo na Štajersko," kakor pravi tista znana narodna. Toda kako naj zdaj kam gremo vstaro domovino, ko divja tam v o j s k a in ko naša rojstna domovina trpi in zdi-huje pod kruto peto nečloveškega tujca? Naša zelena Štajerska v sužnjosti in uničevanju od podivjanih nacijev. Lepa Notranjska v izmozgovanju lačnih in požrešnih Italijanov. Res, zdaj tja nikamor ne moremo v resnici, toda moremo pa videti našo domovino v slikah.
Zato se nam bo nudila prilika dne 26. julija na dan obletnice blagoslovitve lurške gro-te, na prijaznem gričku sv. Terezije v Johns*ownu, kjer nam bo te slike kazal Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, Ohio. To
VAŽNA SEJA
Pueblo, Colo. — Vsem odbornikom, zastopnikom in zastopnicam podružnice št. 20 JPO, SS v Pueblo, Colo., se .tem potom naznanja, da se bo vršila velevažna seja, odbora zastopnikov in zastopnic imenovane podružnice, in sicer v nedeljo, 5. julija, 1942 v Slovenskem narodnem domu, pričetek seje ob 2. uri popoldne.
Kakor veste, smo določili da bomo pod pokroviteljstvom naših podpornih društev in klubov priredili velik piknik v nedeljo, 26. julija, ter čisti dobiček istega obrnili v pomoč od vojne prizadetim Slovencem v stari domovini, potom JPO, SS.
Zato bratje in sestre vas v imenu odbora vljudno vabim, da se seje gotovo udeležite, da bomo ukrenili vse potrebno za piknik, ter delo istega tako razdelili med vse izmed nas, da bo vsak imel nekaj za delati in na ta način ne bo za nikogar pretežko.
Torej še enkrat vas prosim, pridite gotovo na sejo in s seboj pripeljite še druge take, ki bodo pripravljeni kaj storiti za to plemenito stvar. Ako se bomo vsi potrudili in za piknik zavzeli, sem prepričan, da bo uspeh nam tudi zagotovljen.
V obilem številu vas pričakuje odbor podružnice št. 20 JPO, SS.
John Germ, predsednik.
i	-o-
IZREDEN USPEH MLADE ROJAKINJE
Često čitamo o naših mladih Amerikankah, ki so postale zdravnice, učiteljice, bolniške strežnice in slične druge profe-
uspehom, da ji ^je bil priznan naslov Bachelor of Business Administration. , Reklama (advertising) je njena špecialiteta. Ta izreden uspeh gdč. Bruner-jeve pa je tem značilnejši, ker je bila vsa leta svojih višjih študij zapos-ljena in zato mogla šolo obiskovati samo zvečer.
Navedenka je članica društva sv. Ane, št. 105 KSKJ. Naše iskrene čestitke!
--o--
PRIPRAVE ZA VELIK PIKNIK
Waukegan-North Chicago, lil.
—V teh naselbinah vedno napredujemo in upamo, da v jeseni bomo imeli iz Waukegan-North Chicago, lil., nekaj posebnega za poročati. Začasno pa ima odbor Slovenske sekcije JPO odločen dan za veliko prireditev v Twin City parku (prejšnji Možina Park), in sicer na 23. avgusta. Ker je v tem delovanju združenih 18 skupin iz naših dveh naselbin, se mora ta prireditev'pokazati v obilnem uspehu, v oziru udeležbe in ravno tako v finančnem pogledu. Ves ta denar, kar bo dobička od piknika, bo obrnjen v sklad za pomoč našim bližnjim v stari domovini. Naj £e torej Vs&k zaveda svoje dolžnosti dO svojega materinskega kraja in dan 23. avgusta naj nikar ne pozabi, da bi se ža gotovo pridružil k tej veliki prireditvi Priložnost za veselje in za zabav6 vam bo na razpolago fn s tem boste lahko pomagali, da bodo oni, kateri danes nimajo takega veselja in priložnosti za zabavo, imeli kaj užitka ob času, ko bomo imeli priložnost jim priskočiti na pomoč. Imeli bomo izvrstne govornike na ta dan, ker povabljeni bodo naši glavni odborniki JPO in upamo, da nas bodo na omenjeni dan obiskali.
Sedaj je načrt pripravljen in odbori bodo skrbeli, da se vse uredi v pravem redu in od stra-® ni naših rojakov in rojakinj pa želi odbor vso kooperacijo v vseh ozirih.
Bolj natančno poročilo o tej prireditvi in nadaljna pojasnila bodo poročana od časa do časa do 23. avgusta. Torej za 23. avgusta se pripravite za veliki izlet in piknik, katerega priredi skupna slovenska naselbina Waukegan-North Chicago za Jugoslovanski pomožni sklad.
Ob tej priliki priobčamo imena društev, katera so prispevala v ta sklad do sedai:
Društvo sv. Jožefa, št. 53 KSKJ, $80; po $50: Slovensko Samostojno društvo, društvo Sloga, št. 14 SNPJ, in Slovenski narodni dom; društvo sv. Roka, št. 94 ABZ, $25; po $20: društvo Vitezi sv. Jurija, in društvo Moška Enakopravnost, št. 119 SNPJ; po $10: Catholic Order of Foresters, št. 1533; društvo Marije Pomagaj, št. 79 KSKJ; društvo sv. Ane, št. 127 KSKJ; Slovenian Chris-tian Mothers Society, Slovenian Sokol Society; po $5: Zadružni odsek (Co-op); Gospodinjski odsek SND, in društvo sv. Družine, Waukegan.
Nadalje so prispevali še sledeči posamezniki, po $5: Anton in Jennie Keber, Frank in Anna Pezdr. Po $2: Frank Belec in John $lovnik.
V imenu odbora, prav lepa hvala vsem darovalcem. Drugi, ki bi želeli prispevati, naj to 'atori io pri svojem društvenem tajniku ali tajnici ali pa pri
'l)Hlle na 3 strani i
Jr
baragov svetilnik
P. Bernard Ambrožič OFM. *
IT
Stoletnica Baragovih "Zlatih Jabolk"
"Zlata Jabolka" je knjiga, ki jo je Baraga spisal za Slovence, ko je deloval v Ameriki med Indijanci. Knjiga ima 286 strani in je danes že zelo redek zaklad. Ko to pišem, je pred menoj en izvod te knjige, trdo vezan in še dobro ohranjen.
Da pišem danes v Baragov Svetilnik o "Zlatih Jabolkih," je poseben razlog. Ko sem odprl to Baragovo knjigo in pogledal na drugo stran, sem bral tam naslednje besede:
"F natis teh bukev so mil ost-ljiit[ knez gospod ANTON ALOJZ. ljubljanski škof, dovolili 16. dan rožnega cveta 1842."
Torej je danes, ko to pišem, natančno sto let, odkar so Baragova "Zlata Jabolka" prejela cerkveno dovoljenje, da so smela iti v tiskarno. Prav zanimiva stoletnica!
Ker je knjiga "Zlata Jabolka" mnogo manj znana med našimi ljudmi kot "Dušna Paša," utegne kdo vprašati: "O čem pa piše Friderik Baraga v svojih 'Zlatih Jabolkih'?"
Najlepši odgovor na to vprašanje podam, če prepišem Baragov uvod v to knjigo, ki i je natisnjen takoj na tretji strani. Takole piše Baraga:
"Preljubi moji Slovenci!
"Duh božji, ki v svetem pismu govori, pravi, da besede, ob svojem času (to je o pravem času izrečene, so ZLATA JABOLKA. Marsikateri moder mož v starih časih je izrekel in zapisal besede, ki so bile res o pravem času izrečene, in so časti vredne. Ali še večje časti so vredne besede, ki so jih svetniki božji izrekli in zapisali. Njih besede so bile prav zares ob svojem, to je o pravem časa izrečene. In kadarkoli jih je in jih bo kdo s pobožnostjo za njimi izrekel, so bile in bodo vselej o pravem, času izrečene. Torej imenujem besede svetnikov po vsi pravic i—ZLATA JABOLKA.
"Naš Gospod Jezus Kristus se je sveti Magdaleni v podobi' vrtnarja prikazal. Zares je Jezus vrtnar: On je zasadil na zemljo drevo krščanske resnice, s katerega so njegovi apostoli mladike vzeli in so jih po celem svetu zasadili in jim prilivali, dokler se niso trdno ukoreni-nile, odrasle in sad in krščanskih dobrih del obrodile. Na teh drevesih rastejo ZLATA JABOLKA, katere so svetniki božji tako pridno nabirali sami zase in za druge kristjane.
"Nekoliko teh zlatih jabolk, ki so nam jih svetniki nabrali, vam v teh bukvah iz daljne dežele pošiljam, preljubi moji Slovenci! Ta zlata jabolka so zrasla na 12 jablanah, ki se imenujejo: ponižnost, pokorščina, potrpežljivost, zaupanje, molitev, preprostost srca, krot-kost, pridnost v dobrih delih, zatajevanje in zatiranje samega sebe, ljubezen, popolnost, zedi»je^je z Bogom. S teh ja-blanflji so najimenitnejše v Jezusovem vrtu, boste v teh bukvah ZLATA JABOLKA našli.
"Kakor pa vrtnar med svoja lepa jabolka kako zeleno pe-resce vplete, da je lepše videti, kadar jih na mizo da, ravno tako sem tudi jaz med besede svetnikov kako lastno besedico vpletel, da vam bodo te bukve bolj prijetne in umevnejše.
"Bog daj, preljubi Slovenci, da bi vi ta zlata jabolka veseli Uživali in bi vam v večno življenje teknila.
"Pisano v misijonu sv. Jožefa na otoku Gornjega Jezera v Ameriki v letu 1840.
"FRIDERIK BARAGA,
"misijonar."
Tako nam pisatelj knjige v svojem uvodu sam na kratko pove, kaj je vsebina "Zlatih Jabolk." Po največ so v knjigi besede svetih mož in žena, vmes pa tudi Baragove lastne besede. Knjiga je silno poučna in koristna za človeka, ki si hoče nabrati lepih krščanskih kreposti.
Baraga sam nam pove, da je spisal knjigo v letu 1840. Tedaj je že pred dvema leti minilo sto let, odkar je bila knjiga pripravljena za natis. Toda treba je bilo počakati, da jo bo mogoče dati v tiskarno. Dve leti je bilo treba čakati. Torej pa še dati cerkveni oblasti v potrjenje. To se je zgodilo, kakor smo že omenili, v juniju, 1842.
Videti pa je, da sta potem potekli še dve leti, preden je prišla knjiga na trg. Zakaj na prvi strani, kjer je tudi naslov in ime pisatelja, čitamo še naslednje:
"V Ljubljani, "natisnil, založil in na prodaj "jih ima "Jožef Blasnik, 1844."
Iz vseh teh podatkov po pravici sklepamo, da je knjiga Zlata Jabolka nastajala štiri leta. Prav v sredo tega nastajanja pa pade dan cerkvenega dovoljenja. Zato po pravici rečemo, da se je dne 16. junija tega leta obhajala stoletnica Baragovih "Zlatih Jabolk."
♦ * ♦
V Lemontu se bo slavil letos BARAGOV DAN v nedeljo, 12. julija. Od vseh strani so vabljeni Baragovi častilci. Vse polno nagibov imamo, da se tisti dan v velikem številu zberemo v Lemontu, 111.
Pa naj bo še en nagib več— STOLETNICA BARAGOVIH "ZLATIH JABOLK."
O priliki bo pa Svetilnik kaj ponatisnil iz, te mične Baragove knjige, da ne bo šla pomenljiva stoletnica kar tako mimo nas.
DOPISI
(Nadaljevanj« z 2 strani) katerem odborniku našega lokalnega odseka.
Popolno poročilo vseh darovalcev je bilo poslano na vsa društva in v slučaju, da je bilo kakšno ime pomotoma izpuščeno, ste prošeni, da to naznanite pri tajniku, da popravimo in uredimo pravilno.
Naprej, rojaki in rojakinje
NAZNANILO GLEDE STANOVANJA DELEGATOV
Važno je za vse, posebno za delegate in delegatinje 20. redne konvencije K. S. K. Jednote, da se priglasijo pravočasno glede stanovanja za časa konvencije v Chicagu.
Nahajamo se v vojnem času in upamo, da bo vsak delegat in delegatinja vpošteval, kateri se slučajno želi preglasiti glede stanovanja za časa konvencije v Chicagu, lil. Sporočite nam pravočasno, kako stanovanje in za koliko oseb, pripomoglo bo sedanji čas, da zadevo stanovanja v Chicagu, bodisi privatno ali pa hotel po zmožnosti uredimo v zadovoljnost. Za neobvestila odbor ne bo odgovoren.
Vsa obvestila, glede stanovanja, se naj naslovi na Mr.
John Terselich, 1847 W. Cermak Rd., Chicago, Ili. Phone Canal 3411.	ODBOR.
Kopal je in kopal, sedel na avto in ga poskušal spraviti vsaj na sredo ozke ceste. Kolesa so se vrtila in vrtila, metala sneg in pesek na vse strani, toda avto je štrajkal. Ni hotel z mesta, nasprotno se je kopal vedno bolj v jarek. . Celo uro se je že mučil. "Ne bo nič! Zastonj je! Udati se morava v usodo!" je rekel slednjič.
. "O, kar pogum! Ne obupati!, Gotovo ga boste spravili v tir!"
"Ne bo šlo. Morda bo prišel kak avtomobil za nama sem gori," je dejal/vendar z glasom, da sem takoj videl, da sam temu ni vrjel? Kdo naj pride sedaj, v tem času sem gori? Turistov še ni. Prezgodaj je. Pa vojna je, ko je težko za gasolin in še težje za "tires."
"Če pa nobenega ne bo, bo treba pa peš v Pinedale po pomoči!" je rekel udano. "Sedaj pojdiva tja na rob nad jezero, da se malo okrepčava, potem bomo pa videli. Kar bo, pa bo!" Tudi on se je udal v položaj, kakor je bil brezupen."
Prekrasen je bil prostor, kjer sva se usedla. Tik nad jezerom, ki se je nama škodoželjno smejalo iz doline, kakor bi nama privoščilo, nama belo-kožcem tu v kraljestvu mogočne narave, lastnine rdečega človeka. Razložil je iz "boxe," katero nama je skrbna Ivanka, sestra in gospodinja Fathra Gnidovca, pripravila za "lunch" tukaj. Kako bi nama teknilo, ko bi ne bila v skrbeh! Kolik užitek bi bil, imeti "lunch" na tej višini, na tem krasnem razgledu, pod temi mogočnimi velikani. Gotovo bi ga nama zavidali in bi se tudi njim sline cedile, da bi si želeli v najino družbo. Tako pa so se nama samo porogljivo smejali iz višin, kakor jezero iz nižave, češ,
^ "hSobtvu divjega konja
iz "Waukegan-North Chicago, 111. Delujte še naprej v tem jdobrem namenu. Odprite srce in ravno tako vaš žep v ta plemeniti namen za staro domovino.
Za odbor Slovenske sekcije št. 9 JPO:
Joseph Zore, tajnik.
KNJIŽEVNOST
Drugi teden bo izšla sedma ali julijska številka družinskega mesečnika "Novi Svet" s sledečo vsebino:
"Upi svobodomiselstva" (uvodni članek); "Pregled" (tekočih dogodkov); Ivan Zupan: "Solze" (pesem); P. Janez Erlich: "Hinduizem" (članek); E. Terpin: "Škof Baraga—slovenska zvezda" (pesem); Ivan Zupan: "Jutranja hvalnica prirode" (pesem); Very Rev. M. Šavs: "Črtice" (zanimivi spomini); "Pregovori" J. M. Trunk: Tihe ure— "Živiš na svetu" (Premišljevanja); Dr. J. L. Zaplotnik: "Msgr. Alojzij Plut" (življe± pis); "Oče in družina" (članek); "Slovenski pionir" (opisovanje slovenskih naselbin in Slovencev v Pennsylvaniji); "Dom in zdravje" (nasveti za zdravje, kuhinjo in gospodinjstvo) ; "Za smeh in zabavo" C. K.: "Grofov Jagar" (zanimiva povest); Ivan Zupan: "Klic z našega vrta" (pesem).
"Novi Svet" izide vsaki mesec okrog 15. dneva v mesecu. Vsaka številka je zanimiva po pestri vsebini. V tej številki so nekaj posebnega "Črtice" našega sotrudnika veleč. g. dekana Matija Šavsa iz Shakopee, Minn. Kdor se hoče nasmejati, naj čita te Črtice. Tudi drugo čtivo je zanimivo. Naročite si ta zanimivi mesečnik in čitajte ga. Stane letno samo $2; za inozemstvo in Kanado $3. Naroča se od uprave "Novi Svet," 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. .
"pa smo vama pokazili slast!"
"Takole bova naredila," mi je itekel, ko sva se za silo okrepčal^ in je spravljal dobrine Ivankine kuhinjske umetnosti nazaj v "boxo." "Vi boste ostali tukaj, jaz grem pa v Pinedale po pomoč!"
"Narobe, Father!" sem mu odgovoril, "jaz bom vzel pot pod svoje stare noge, saj gre pot vedno navzdol. Vi pit poskušajte dalje. Prepričan sem, da boste prisilili avto, da Vas bo ubogal in se spravil nazaj na pot in ga boste rešili iz snežnega zameta."
"Dobro! Pa takoj!" mi je rekel in ločila sva se. On se je vrnil nazaj k avtomobilu, jaž pa jo mahnil nazaj. Dobro sem jo pognal, tako dobro, da sem se sam Čudil svojim starim kostem, da so še zmožne tako hitre hoje.
Pot se je vila po malem gozdiču. Bila je peščena.
Nisem pa še prehodil milje, ko zapazim v drobnem sesku sledi—medvedovih tac. Gledam, gledam. Da> medvedove sledi so, pa je ven! Ne pomaga nič. Kar zašumelo mi je v glavi. "Pa še čisto nove so! Ni moglo biti dolgo, ko je tu kosmatinec hlačal. Pa velik je moral biti," sem si mislil. "Kaj če se tukaj srečava? Precej dobro južino bo dobil. Kosti so sicer stare, vendar se jih pa drži kar še precej mastne pečenke, saj sem se od avgusta uredil za 20 funtov."
Da ste me \ideli, kako sem jo ubral naprej po potu. Ogledoval sem .drevesa v gozdiču na obeh straneh in s p no t i iskal drevo, na katerega se bi zatekal, če bi se srečala z gospodom kosmatincem in bi dobil "ape-tit"_po moji pečenki. Pa kaj; ko zna kosmatinec bolje plezati, kakor pa jaz s svojimi starimi in nerodnimi kostmi?
"Kar bo pa bo," sem se tolažil in hitel, kolikor so me noge nesle. Samo da pridem iz tega gozda ven. Na prostem bom bolj varen, j
Nekako pet milj sem jo že primahal, skoraj dobro uro, precej sem bil že iz goščave, ko sem zaslišal za seboj: "Tu tut! Tutututtut," Fathrovega avta.
Kakor bi se mi skala odvalf-la s srca, tako se mi je zdelo.
"Saj sem vedel, da tako spreten šofer, kakor ste Vi, nikdar ne pride v pravo zadrego!" se mu nasmejem, ko me je dohitel in sem sedel v avtomobil, ves vesel, da ni bilo treba 35 milj daleč korakati. Kdaj bi jih bil naredil?
"Vi pa res hitro hodite," se mi je smejal Father Gnidovec. "Mislil sem, da 3te komaj miljo daleč v tako kratkem času, pa ste jih prehodili pet, kakor kaže moj 'speedometer.' Pri Vaših letih, kar še dober pešec. Zavidam Vam!"
Kar dobro se mi je zdela tu pohvala.
"Da, ko bi te presnete 'atri-tis' ne bilo v kolenu! Nobenega se še ne ustrašim za hojo!" sem se pohvalil. •
Nisem mu pa povedal pravega vzroka moje tako hitre hoje. .
Ker je mislil, da nisem še tako daleč, je pustil najino "boxo" s provijantom kar na vrhu, da se bova vrnila in sedaj vživala božje darove Ivankine kuhinjske umetnosti bolj s slastjo, kakor sva jih preje. Pa svojega zvestega "rexa" je pustil za stražnika pri nji.
Ko sva prišla na kraj, kjer so bile medvedove sledi, sem mu povedal, kaj sem opazil. "Medved je šel tu prav pred kratkem," sem mu povedal.
"Da, tu so medvedje! Vendar pa niso nevarni. Človeka se boje," me je tolažil.
"Da, navadno mOgoče! Kaj pa če bi se ta medved, ki je tu hodil, ne bal?" sem ugovarjal, da bi opravičil svojo strahopet-
nost.
"Ni nevarnosti!" je trdil dalje.
"Kako ste spravili avtomobil iz snega?"
"Dobil sem velik kol in podprl kolo, da ni šlo v jarek, od-metal sneg, pa je šlo," mi je razlagal.	•
"Samo da je šlo! Saj sem vedel, da tako spreten šofer ne pride v zadrego!"
"Veste kaj," mi je pravil, ko sva prišla nazaj k "boxi," katero je zvest' "rex" stražil zvesto, saj je tudi njemu dišala kuretina, iz "boxe." V svoji pasji pameti je pravilno sklepal, da je tudi zanj'najbolje, če jo skrbno čuva. "Ne bova tu imela svojega piknika. Šla bova tja doli k jezeru 'Half moon.' Tam je pravi piknik prostor, kjer se vrše pikniki iz cele okolice. Tam bova imela svoj 'diner'."
"Kakor odločite!" sem pristali na to.
Medveda nisva na poti srečala, pač pa naju je prišel iz goščave pogledat velik "moos." Pogledal naju je, pa se skril v goščavo. Ustavila sva, da bi ga pozdravila in si ga ogledala, pa se mu je za malo zdelo, da sva ga motila v njegovem tihem kraljestvu, in se raje skril.
Jezero "Half Moon" je prekrasno jezero. Zdelo se mi je podobno belopeškemu jezeru pri Trbižu. Lepo urejen je celi prostor. Je tudi več zidanih štedilnikov na prostoru, kjer se lahko kuha. Prav tik jezera je.
Father Gnidovec je spreten piknikar, to sem takoj videl. V kratkem času je imal eden izmed teh štedilnikov zakurjen, in kmalu je zadišalo slastno k;s!o zelje, ki ga je pripravljal h kurji pečenki, ki sva jo imela v "boxi."
Po okusnem "dinerju" sva sedla na avtomobil in odbrzela nazaj proti Pinedaleu in od tam naprej proti Ročk Spring-su.' Na poti sva srečala več krasnih antilop/ ki gospodarijo po teh nezmernih puščavah.
Tako je prišlo le prehitro, veliko prehitro, da sem se moral posloviti in oditi dalje proti "zlatim vratam," San Francisco, Cal., kjer me je že čakal Father Vodušek.
Nepozabne mi ostanejo ure, katere sem preživel v kraljestvu "divjega konja," v Wyo-mingu, v lepem Ročk Springsu, pri dobrih rojakih in pri lju-beznjivemu in postrežljivemu Fathru Gnidovcu, katerim vsem se prav lepo zahvaljujem za vso ljubeznivost. Če bom moral še dalj časa ostati v Ameriki, bom zelo vesel, ko bi me še tja povabili. Samo zažvižgajo naj, pa- bom prišel, tako se mi je dopadlo.
(Konec)
Zcrc so bili obsojehi na smrt v j kjer pe bilo središče tekstilne
odsotnosti.	j industrije v Sloveniji in kjer
Alojzij Maselj in Alojzij Vre-j Je bilo v tesktilnih tovarnah za-
čar sta bila obsojena na trideset poslenih nad 10,000 delavcev,
let težke ječe, ker sta še mlado- je večinoma tovarn že praznih,
letna.	j stroji pa preseljeni v Nemčijo.
Vseh ena in dvajset upornikov Ko je prišlo skozi Jesenice
so ujeli pri Gorici v oboroženem 400 novih nemških učiteljev,
spopadu 18. aprila. Državni to- jim je morala v pozdrav igrati
žilec jih je vse opisal kot člane' godba. Politični zastopnik jih
oborožene protidržavne družbe. j je uradno pozdravil in jim je
Poročevalec londonskega ra- zabičal, da mora ob njihovem
dia je nadaljeval: Italijanske službenem nastopu izginiti iz
oblasti so začele naše ljudi vedno teh krajev vsaka slovenska be-
bolj preganjati. Zato morajo bi-»seda. V vsakem kraju, kamor
ti Slovenci, ki so Italijanom so prišli, jim je moralo prebi-
najbolj v očeh, biti posebno slo-!valstvo pripraviti najlepše so-
žni in sodelovati med seboj in z be v kraju za stanovanje. Tudi
jugoslovanskimi oblastmi, javno pojedine so jim morali prire-
ali tajno, da bi se čimprej osva- jati.
bodili italijanskega jarma. '	-0-
»	I Med slovenskimi duhovniki, ki
Oseba, ki jo je italijanski vi- *> Jih Nemci pregnali v tujino in
soki komisar povabil na razgovor, pripoveduje:
"Visoki komisar se je pritoževal nad upornostjo Slovencev. Jaz sem ugovarjal, da upornost netijo italijanske oblasti s svojim izzivalnim početjem. Končno je zaključil, Grazioli: "Saj smo lahko prijatelji, dokler se ne odloči vojna sreča, če zmagamo mi, je gotovo, da bomo tod gospodarili. Gospodariti bomo mogli samo, če bo mir in red. Tcda to odvisi od tukajšnjega naroda, če pa zmagajo Rusi, bojte pa spet lahko imeli svojo Jugoslavijo, kajti mi se bomo mirno umaknili."
*
Odstavek pisma iz Slovenije pod Nemci: "... Uradniki so dobili povišane plače. Toda to i 3 !e pesek v oči. S?.j nemška marka ni skoraj nič vredna. Upokojenci le tisti dobivajo po
internirali, je bil tudi vodiški župnik Peter Jane. Po najnovejših vesteh pa se mu je pozneje
posrečilo priti v Ljubljano. *
Bern, 19. junija, telefonično: "Popolo d'Italia" etenes poroča, da je italijanski vojak v Ljubljani v Jugoslaviji na cesti "spoznal" in smrtno zadel "komunista," ki je pred kratkim s ceste vrgel bembo v neki ljubljanski restaurant. Eomba je enega mo-ža ubila in štiri ranila. Atentator je bil Milan česnik, dijak in "nevaren bandit," po zatrjevanju ocenjenega lista.
(JIC) Milan česnik, žrtev italijanskega terorja, je bil med ljubljanskim dijaštvom znan kot odlečeri narodnjak in borec za pravice zatiranega slovenskega ljudstva v Julijski Krajini, še pred izbruhom sedanje vojne. Bil Je član ljubljanskih nacio-
kojnino, ki so bili sprejeti v Hei-| r.nlnih društev "Preporod" in m.ptbund. MnogirA je pa bil spre- "Jadran.'
~icm v to organizacijo odklonjen	-o- t
in tako je šla v zgubo tudi pokoj-	OTCK JAVA I
runa. Zdaj so širomaki in niti Dandanes se večkrat čita v pare jim ne dajejo za življenje, časopisih o bogatem otoku Ja-
Žive -od dobrodelnosti domačih ljudi. . ."
*
London. (Brzojavno — VPU) — Iz ženeve poročajo, da Itali-
vi, katerega so Japonci nedavv no okupirali.
Bteseda "Java" pride iz san-skritain pomeni "bogat in mil." To pomeni, da je bil ta tropič-jani v Ljubljani vsak dan ustre- i ni, vulkanski otok, obsegajoč
le število talcev. Samo drugega junija je bilo ustreljenih 17 tal-
cev.
ia podpredsednika. ljubljan-
48,490 stir jaških milj ali 570 milj dolg in 125 milj širok na svoji najširši točki, zakladnica za naravna bogastva že v da v-
IZ DOMOVINE
London. (AP) — Reuter javlja po poročilih italijanskega radia, da so v italijanski trdnjavi Brevetta ustrelili deset članov oborožene uporniške skupine, ki so jih zajeli- meseca aprila pri nekem spopadu na gori Nanos pri Gorici, blizu jugoslovanske meje. Posebno sodišče v Rimu je "ugotovilo, da je skupina po svojem prepričanju strogo komunistična.'* Na smrt so obsodili še šest drugih, sedem pa na
tridesetletno ječo.
*
London, (radio JIC) —■ Danes pcnoldne je'italijanski radio sporočil, da so italijanske oblasti zjutraj ob šestih usmrtile devet od ena in dvajsetih Slovencev, ki jih je sodilo posebno sodišče za zaščito države. Radio je sporočil sledeča imena (dobro jih radi motenj ni bilo mogoče razumeti):'
Vinca, čekada, Rist, Prešeren, žrebot, Frank, Kansi, Bevc in Dolgaj so bili ustreljeni.
Karel in Franc Maselj, Fer-jančič, Sorta, Termoli in Peter
sk<» občine je bil imenovan neki nih časih. Toda bili so Holand. Italijan, ki naj bi nadziral pred- j c'i, ki so začeli izkoriščati zem-sednika občine generala Kupni- sko bogastvo tega otoka, iz ka-j-a	; terega so dobili za milijone do-
*	larjev vrednosti na leto, tako
London. (Brzojavno — Vladni j kavčuga, kave, čaja, riža itd. poročevalnf urad) — Bern jej Zapadni svet je prvič slišal o sprejel iz Ljubljane poročilo, da Javi od Marco Polo-ja v 13. stoje bil med Hitlerjem in Musso- let ju. Dve stoletji pozneje so Unijem dosežem sporazum, po Portugalci raziskali otok, toda katerem naj bi Gorenjsko dobila leta 1610 je postal holandska Italija. V zameno naj bi Italija kolonija. Ko je Napoleon oku-poslala večje število vojakov na P^al Holandsko, so Angleži vzhodno bojišče.	vzeli Jav0> toda dali so Jim
Dne 22. februarja letos je ita-
nazaj 1816. Od tedaj je bila za Holandsko zlata doba. Skoro
lijansko vojaštvo obkolilo Ljub-; vsako mesto je bogatelo od bo-ljano glavno mesto Slovenije j ^astva na Javi. Toda vse to bo-— ter zabranilo vsak izhod iz gastvo je malo pomagalo do-
mesta. Sistematično so bile pre- načinom, ki so garaliv indu-
gledane vse hiše, blok za blokom. striJ'i in na P?lju za svoje bele Izvršene so bile številne aretaci- gospodarje. Šele od leta 1880 ie. Vsega je bilo v teku 3 dneh i naPreJ s0 zaceh Holandci s kul-aretiranih v Ljubljani nad 3,2001 turnim delom med domačini, ki Slovencev obojega spola, pred-1 o^toje iz dveh plemen: Java-vsem mladine. Mnogo od njihnezov m Sundanezov. Odprli
... ,	,__i so Jim sole in kmalu so dobili
je bilo poslanih v konfinacijo, , J v. . x ,.
•u • , norih 5e da- 'domačini tudi zastopstvo v \ eema pa .11 je v z • - | «voj]cs^raaju »» domačin skem nes — brez zaslisanja in brez;
sodbe. Opaža, in vidi se kako je j Parlamentu. _
ves italijanski upravni aparat, p0M0RSČAKI°ZA NApovED nemocan nad dostojanstvenimi
odporom Slovencev — pripove-1 duje očividec. Italijani izgublja-
VOJNE FINSKI
Nedavno se je vršila konven-jo živce in niso zdaleka pričako- cjja finskih pomorščakov, kovali takega odpora Slovencev. jih organizacija spada pod A.
Washington. — V teku 48 ur, p. of L. Med drugim je bila bo generalni zvezni pravdnik predložena tudi resolucija, v naznanil, če bo prijetih osem kateri se urgira našo ameriško
nemških sabotažnikov sodila vojaška sodnija ali ne. Ako jih bo, potem se bo skoro gotovo zahtevala zanje smrtna obsodba, ker je dežela v vojni. Dva izmed prijetih sta ameriška državljana.
-o-
Iz slovenskega ozemlja, ki so ga zasedli Nemci, prihajajo poročila, da Nemci razdirajo tovarne in jih preseljujejo nekam v Nemčijo. V Kranju,
vlado, naj takoj napove vojno Finski državi. Za vzrok so navedli, da je baš finska vlada, ki onemogoča točen dovoz potrebnega materiala za Rusijo.
Znano je, da mora biti velika količina materiala prepeljana mimo Finske, kjer pa je gnezdo nemških podmornic. Po poročilih se potopi največ pre-veznih parnikov baš v oni pokrajini.
"glasilo k. s. k. jednote"
- ta* j* vsako sredo Kranj sko-Slo vei.ske Katoliške Jednote v Združenih drtavah ameriških	__
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŽTVO 6117 ST. CLAIR AVENUE	_ _gaVELAND. OHIO
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti ▼ naiea uradu _
"	t priobčitev r ttevilkl tekočega tedna
....10.84 ...4160 ... $3.00
K i * ,» ' • •
Za člane na let&.----------------------
Za nečlane za Amerika......................
Za inoeemstvo............................................
OFFICIAL ORGAN OP AND PUBLISHED BV THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. S. A.
In the interest of the Order___
Issued every Wednesday_ |M|||
OFFICE: 6117 ST. CLAIR AVENUE	___
Phooe: HEnderson 3912
CLEVELAND, OHIO
Por members, yearly.
Por nonmembers............
Foreign Countries.........
Terma of subecriptioo:
166. LETNICA ROJSTVA ZDRUŽENIH DRŽAV
Dne 4. julija bo letos 166 let, odkar je bil podpisan zgodovinsko pomembni dokument, ki se zove Izjava Neodvisnosti.
Odkar je Thomas Jefferson dal v oni slavni izjavi izraz načelom, ki so dala podlago svobodni ameriški ljudovladi in pogum vsem zatiranim ljudem širom sveta, so ta načela izpostavljena napadom in nevarnosti vsled odpora protidemokratičnih načel, ki se razšurjajo z nasiljem in orožjem.
Amerika odgovarja z mogočnim obrambenim programom v svrho, da se obvaruje pred napadom in zasužnjen jem. Na isti način je mala skupina voditeljev v Drugem kontinentalnem kongresu sklenila podpirati Washingtonovo vojsko in obrazložila potrebo tega počenjanja z Izjavo Neodvisnosti, ki je osvobodila kolonije od tiranske nadvlade.
Ravno tako kakor je demokratični svet današnjega dne prepočasen v spoznavanju nevarnosti, pretečih njegovim ustanovam, tako so bile tucfi kolonije počasne v reakciji proti zanikanju njihovih svobod. Le v novih angleških kolonijah, kjer je borba začela, je bilo začetkoma razširjeno naziranje o potrebi popolne neodvisnosti. Onih, ki so se hoteli pobotati, je bilo mnogo. Svet je imel tedaj svoje nasprotnike, ravno tako kakor danes. Šele ko so invazijske vojske začele ogražati srednje in južne kolonije, se je povsod učvrstil čut, da se je treba boriti za popolno neodvisnost.
In tako je bila ena delegacija za drugo v Kontinentalnem kongresu pridobljena za načelo, "da so te združene kolonije in po pravu morajo biti svobodne in neodvisne države" Resolucija v tem smislu je bila predložena kongresu dne 7. junija, 1776, od virginskega delegata Richard Henry Lee.
Po nekoliko dneh debate je bila resolucija odložena, toda izbran je bil odbor, ki naj začrta formalno izjavo v tem smislu. Člani tega odbora so bili Thomas Jefferson, Benjamin Franklin, John Adams, Roger .Sherman in Robert Livingston. Jef-fersonu je bila poverjena naloga, naj sestavi načrt. Kakor se je pravilo, je spisal besedilo v enem samem dnevu. Odbor je nekaj besed izpustil, ali v celoti sprejel načrt, kakršnega je Jefferson sestavil in ga predložil kongresu dne 28. junija. Kongres je dne 2. julija sprejel zgorej omenjeno Lee-ovo resolucijo, ki je načeloma sprejela idejo neodvisnosti. Jeffersonova Izjava Neodvisnosti pa je bila po daljši debati sprejeta dne 4. julija istega leta in tako se ta dan smatra kot rojstni dan Združenih držav.
To izjavo je podpisalo 56 delegatov. Večinoma so bili de-legatje rojeni Amerikanci; bilo je med njimi tudi mnogo priseljencev iz Angleške, Škotske, Irske in Velške. Eden je bil baje finskega ali švedskega pokoljenja. Drugi je bil baje potomec stare avstrijske rodovine, za tretjega pa se prepirajo razne narodnosti, da je bil nemške, češke ali pa italijanske narodnosti po izviru.
Vsi pa so bili edini v veri v bodočnost te dežele in so podpisali ta slavni važni dokument, ki vsebuje monumentalne besede, ki jih vsak Amerikanec pozna.
"Smatramo, da te resnice so same ob sebi umevne, da so vsi ljudje rojeni enaki; da jih je Stvarnik obdaril z nekaterimi ne-odtujivimi pravicam; da so izmed teh življenje, svoboda in težnje za srečo; da so vlade v svrho obvarovanja teh pravic ustanovljene vlade med ljudmi, ki dobivajo svojo pravično oblast od privoljenja onih, nad katerimi vladajo; da, kjerkoli kaka oblika vlade ne služi več takim svrham, ima ljudstvo pravico isto spremeniti ali odpraviti in organizirati svojo oblast v taki obliki, kakršna se mu zdi najbolj primerna, da zajamči njihovo varnost in srečo."
PRED TOLAŽN1CO >ŽALOSTNIH
Ko mož se z dela truden vrača, tja večkrat v bližnjo cerkev
krene, kjer si utehe srčne išče vsled zaobljube narejene.
V molitvi zbrani tam poklekne pred sliko znano mu že, sveto: "Vseh žalostnih o tolažnica, pomagaj mi, te prosim vneto!"
Zatem pa lučice prižiga za sina vsakega po eno— Glej, lučke štiri že gorijo Mariji v počast storjeno.
Sinovi štirje da njegovi, bi z vojske kmalu se vrnili vsi zmagonosni in vsi zdravi— "Bog čuvaj jih mogočni, mili!"
Še eno lučko mož prižgal je, • ta lučka je pomembna bila: Za svojo že pokojno ženo, da večna luč bi ji svetila — Ivan Zupan.
VELIKA BEDA V EVROPI
Po poročilih United Press trpe narodi po celi Evropi veliko pomanjaknje, največ pa še Poljaki, Grki in Jugoslovani.
Na Grškem skoro popolnoma manjka vseh živil. Vsak dan umrje za lakoto po 600 do 800 ljudi.
Položaj v Jugoslaviji je v marsičem podoben položaju na Grškem. Nemčija je pobrala vse žito v Banatu, Bački, na Hrvatskem, v Sloveniji in v Macedoniji. Kraji, ki jih je zasedla Nemčija, so žitnice Jugoslavije. Ti kraji so vedno pridelali toliko žita, da so ga imeli dovolj za svojo porabo in so ga *tudi izvažali. Ker pa je Nemčija pobrala skoro vse žito, bo ljudstvo v teh krajih stradalo, črnagora, Bosna, Lika ter Dalmacija niso nikdar pridelale dovolj žita za svoje prebivalstvo. To so bolj gorati kraji in ravno po teh gorah jugoslovanski četniki najbolj napadajo Nemce in Italijane.
NAŠI ČLANI-VOJAKl V SLIKAH
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3 v Jolietu, IU., ima med številnimi svojimi člani tudi dva rodna brata, katerih sliko prinašamo tukaj. To sta na levi gornji sliki korporal Stanley J. Pire, ki bo praznoval svoj 23. rojstni dan letos dne 5. julija. Korporal Stanley služi že 16 mesecev Strica Sama in se sedaj nahaja v daljnem Porto Rico. Zraven njega je njegov brat Sergeant Joseph J. Pire, star 21 let in pol. Dne 16. julija bo poteklo že dve leti, kar je stopil v ameriško armado k letalskemu koru; sedaj se nahaja v Waco, Texas. Starši teh bratov-vojakov, Mr. in Mrs. Frank Pire stanujejo na 218 Smith St., Joliet, 111., in so zelo ponosni na svoja dva sinova, ker sta v tako kratkem času dosegla to višjo stopinjo.
spadajo k omenjenemu društvu.
Dodatno: Slike štirih sinov urednika našega lista se nahajajo na 8. strani.
Sgt. Carl Leksan
Gornja slika nam predstavlja brata Karol Leksana, člana društva št. 110 in sina družine Mr. in Mrs. Joseph Leksana iz Barbertona, Ohio; Karlov oče je tretji podpredsednik KSKJ.
Sgt. Carl Leksan, ki je bil pred kratkim doma na dopustu, je dosegel ta čin v štirih mesecih; sprva je služil nekje na zapadu pri vremenskemu opazovalnemu oddelku zračnega oddelka, sedaj je bil pa prestavljen v Washington, D. C.
Michael Novosel Jr.
Društvo sv. Mihaela, št. 163 v Pittsburghu, Pa., ima tudi že številno svojih članov v ameriški armadi. Eden izmed teh je brat Michael Novf>sel Jr., ki bo ^letos dne 3. septembra star 20 let. V armadi pri zrakoplovcih se nahaja že od 7. februarja, 1941 in je sedaj na Jones letališču v Bonham, Tex. Njegovi stariši Michael Novosel Sr. in Katarina, rojena Šegina, živijo v Etna, Pa. Še en Novoselov sin, Frank je še doma. Vsi ti
Urejeno je že bilo, da bo živež poslan na Grško. Turčija je za časa vojne prevzela 500 tisoč grških otrok, ki bodo dobivali hrano in obleko, ako ne pride vojna tudi na Turško. V Jugoslavijo pa živeža ni mogoče poslati in tudi glede otrok ni bilo mogoče ničesar ukreniti.
Janko N. Rogelj:
Nebesa pod Triglavom!
Mnogo lepih in zvonečih sla-vospevov so napisali naši slovenski pesniki in pisatelji o svoji mali in lepi domovini. Toda vse te nepozabljene slavospeve pa prekaša slavospev umrlega pisatelja Ivana Cankarja, ki je o svoji domovini zapisal sledeče besede:
"O domovina, ko te je Bog ustvaril, je te blagoslovil z obema rokama in je rekel: "Tod bodo živeli veseli ljudje!" Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji od izhoda do zahoda, šel je mimo silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje — puste leže tam, strme proti nebu s slepimi očmi in prosijo milosti. Nazadnje mu je ostalo polno perišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obali, ter od Triglava do Gorjancev in je rekel: "Veseli ljudje bodo živeli tod; pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje!" Kakor je rekel, tako se je zgodilo. Božja setev je pognala kal in je rodila — vzrastla.so nebesa pod Triglavom. Oko, ki jih gleda, ob-strmi pred tem čudom božjim, srce vztrepeče od same sladkosti; zakaj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril paradiž za domovino veselemu narodu, blagoslovljenemu pred vsemi, drugimi. Vse, kakor je re-kejl, se je zgodilo; bogatejši sc p^č drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo — ali slovenska beseda je beseda praznika, petja in vriskanja. Iz zemlje same zveni kakor velikonočno potrkavanje in zvezde pojo, kadar se na svoji svetli poti ustavijo ter se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca."
Tako se je izpovedalo Cankarjevo srce, ko je čutilo lepoto in svetlobo tvoje in moje rojstne domovine. Toda, če bi pisatelj Cankar danes še živel in bi sc ozrl naokrog, bi bila bridkost v njegovem srcu, kajti videl bi množice zasužnjene, trpeče brate in sestre, ki so žalostni in be-težni, umirajoči od strahu in pomanjkanja. Stopil bi med nje kot prerok ter ponovil pesem vstajenja, ki je polna velikega upanja in ljubezni:
"Preko gore trpljenja drži cesta v večno radost, preko smrti drži cesta v življenje. Visoko do neba se je vzdignilo znamenje in vse trudne oči so zastrmele vanj. Ura bridkosti je bila ura spoznanja. Teman je stal križ na Gol-gati, kajti za njim je plamenela vsa daljava v zarji paradiža.
"Upajte, koprneče oči! Ne kapljica plemenite krvi, iz čistega srca izlite, ni kanila brez koristi. Korak, pod križem trepetajoč, je namenjen veselju nasproti."
To so Cankarjeve preroške besede.
Še več. V "Beli krizantemi" je prerokoval o naši pravi slovenski bodočnosti, ko je zapisal: "Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakov^, temveč bogastvo bogatega. že slutim zarjo tistega
dne, sluti jo vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi."
Da, slovenskemu narodu v domovini prihaja vesela bodočnost po tej vojni. Toda, ko bo konec vojne, bo "v nebesih pod Triglavom" razdejanje, pomanjkanje, žalost in bridki spomin na prete-klcfet. Okoli požganih domov in zaraščenih njiv, preko prezgodnjih grobov in ob misli na vse one, ki se nikoli več ne vrnejo iz izgnanstva, bo stopala trudna noga preživelega slovenskega kmeta, ki bo z obupom gledal na prazne skednje, hleve, svinjake in drvarnice. Ostale so mu le trudne, dolge roke, katere tišči v praznih žepih. Nemirno in napol ugaslo oko se ozira na pripr-. ta hišna vrata, odkoder je vrelo kmečko življenje v jasni poletni dan. Koliko turobnih spominov mu zapira solzne oči: Sin je umrl v nemškem jetništvu, hčer so mu odpeljali v belo sužnjost v Nemčijo, ali še živi . . žena polega in čaka smrti. Ni človeka, da bi ga pozdravil s toplo besedo ter podal iskrico tolažil-nega upanja. Tako je sam in obupan, da se mu šibij6 kolena. Prestal je grozodejstva vojne, toda ob tem trenutku bije večji duševni boj sam s seboj, kot kdaj popreje v življenju. Iz suhih in ovelih ustnic prihajajo poltihe besede: "Ali je še živa duša na tem velikem svetu, da bi mi dala skorjo kruha in pokazala pot v bodočnost?"
V lepi naši domovini, "v nebesih pod Triglavom" bo stal ta naš krvni brat, ko mine ta vojna. V Ameriki pa se danes najdejo ljudje, ki bi se nasmehnili temu bratu in njegovemu trpljenju. Sramota! Saj ko pišem, ne prosim za sebe, ne prosim v mojem imenu, ampak v imenu vseh slovenskih bratskih organizacij za. vse reveže v domovini, ki so različnih prepričanj, kot smo tudi mi v Ameriki, toda eno smo vsi — Slovenci.
če je še kaj prave ljubezni, naj se sedaj pokaže. Morebiti pa za nas tudi veljajo besede, katere je zapisal slovenski pisatelj Kocbek, ko pravi: "Kaj si bomo lagali, krščanske družbe že dolgo ni več, ker krščanske ljubezni ni več . . . Prava ljubezen znova molči, pribita na križ."
če je ta pogrešana ljubezen res fribita na križ v ameriški Sloveniji, potem je skrajni čas, da jo strgamo s križa in napolnimo z njo naša srca ob tej težki uri{ katero preživlja naš narod v domovini onkraj morja.
Slovenske naselbine po Ameriki, organizirajte se v lokalne odbore slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v Ameriki. Eno društvo v naselbini naj zavzame inicijativo; združite se v skupno pomoč, saj vaše podporne organizacije so že združene nad leto dni ter vas pozivljejo k delu.
Koliko je še slovenskih naselbin v Ameriki, ki se še niso odzvale. Kje ste, voditelji jteh naselbin? Kje ste, uradniki naših podpornih bratskih društev? Organizirajte se, kot so to napravile naselbine: Joliet, Cleveland, Chisholm, Sheboygan, Milvvaukee, Ely, St. Louis, Chicago, Waukegan, Lloydell, Butte, Pittsburgh, F a r r e 11, Lorain, Clinton, Salida, Ročk Springs, Barberton, Aspen, Pueblo, Denver, La Salle, Johnstovvn, Tri-nidad, Claridge, Indianapolis in Strabane!
če je bilo mogoče v teh naselbinah, mogoče je tudi v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Ali ni res?
KDO IMA KONVENČNE SLIKE?
Cleveland, O—Slovenski na-narodni muzej Slovenskega narodnega doma, 6409 St. Clair Ave., pripravlja že delj časa zbrano biago v muzeju za prvo
JEMOTA !i
Ustanovljena v Jolietu, HL, dne a »prila, 1864. Inkorportrana v Jolietu. driavl TiHrtr*« dne U. januarja, 1666. GLAVNI URAD: 3S1 N. CHICAGO BT.. JOLETT, ILL Telefon t glavnem uradu: Joliet 5448? stanovanje gl. tajnika: 6448.
Od ustanovitve do 31. maja, 1942 znaša skupna izplačana podpora $8,336,626
Solventnost 127.24% GLAVNI ODBORNIKI ČASTNI PREDSEDNIK: FRANK OPEKA. NORTH CHICAGO. ILL Glavni predsednik: JOHN GERM, 817 Eaat "C" St, Pueblo, Colo. Prvi podpredsednik: JOHN ZEFRAN, 2723 W. 15th St, Chicago, HL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4716 Hatfleld St, Plttabgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 196—22nd Bt, M. W, Barberton. O. Četrti podpredsednik: MIKS CERKOVNIK. P. O. Bok 267, Ely, Minn. Peta p^fr^—/*,^- JOHANA MOHAR, 1126 DUlingham Ave, Bhebojrgan,
Wlsoon*ln.	.	_ •
6caH podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4672 Pearl St, Denver, Odo. Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 351 N. Chicago St, Joliet. HL Pametni tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 2S1 N. Chicago, St, Joliet. HL Glavni blagajnik: MATT F. SLANA, 851 N. Chicago St, JoUet, HL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA. 416 N. Chicago St, JoUet, H1L Vrhovni adravnlk: DR. M. F. OMAN. 6411 St. Clair Avo, Cleveland. O.
NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE, 716 Jones St, Eveleth, Minn. L nadzornica: MART E. POLUTNIK, 1711 ■. 20th St, Lorain, O. II. nadaarnlk: FRANK LOKAR 1352 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa HL nadaarnlk: JOHN PEZDIRTZ, 14904 Pepper Ave, Cleveland. O. tV nadzornica: MART HOCHEVAR, 21241 Miller Ave, Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR FRANK J. GOSPODARIC, 200 Ruby St, Joliet, HI. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth, Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wllklnsburg1 Pa. .
POROTNI ODBOR JOHN DECMAN. 1102 Jancej Bt, Pittsburgh, Pa. AGNES GORIŠEK, 5336 Butler St, Pittsburgh, Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St, Puebk). Colo. JOHN OBLAK, 215 W. Walker St., Milwaukee, Wls. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago. I1L
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA ' IVAN ZUPAN, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O.
VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORC, 1045 Wadsworth Ave, North Chicago, HL
Vsa pisma ln denarne sadeve, tikajoče se Jednote, naj se ooiUJaJo na glavnega JOSIPA ZALARJA, 351 N. Chicago St, Joliet, HI.; dopise, društvene vesti, razna namaniiR, oglase ln naročnino pa na GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio._________
javno razstavo, ki se prične v začetku septembra letos.
V zbirki konvenčnih slik' KSKJ se pogreša še dosti teh. Do sedaj imamo v muzeju še samo pet konvenčnih slik KSKJ in sicer sledeče:
Konvencija, ki se je vršila leta 1896 v Jolietu, 111.; peta konvencija iz leta 1898 v Pueblo, Colo.; sedma konvencija iz leta 1902 v Clevelandu, O.; konvencija, ki se je v r š i 1 a v Waukeganu, 111., katerega leta, ni označeno; in 12 konvencija v letu 1914, ki se je vršila v Milvvaukee, Wis. Vseh drugih konvenčnih slik nam še manjka od KSKJ.
Ali ne bi bilo bolje, da visijo konvenčne slike KSKJ lepo urejene skupno v muzeju Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, kot pa da se praši-jo pozabljene v podstrešjih raznih hiš? Tukaj bo tisoče ljudi obiskalo Cleveland in Muzej tekom razstave, pa bi videli konvenčne slike KSKJ, kar je v veliko reklamo organizaciji.
K vsaki sliki, ki jo kd^.pošlje v muzej, priložimo ime darova-telja, da se potem vedno vidi. kdo je to ali ono sliko podaril v Muzej. Zato ne odlašajte, ampak pošljite slike ali jih prinesite v urad Doma, da bomo
e	7
mogli pravočasno nabaviti okvirje in jih urediti za razstavo čimpreje mogoče.
Za Slovenski narodni muzej, Erazem Gorshe, tajnik-arhivar. -o-
Baragov dan v Lemoqtu
Takole se bere na platnicah lista Ave Maria—na zadnji strani spodaj : 12. julija—Baragov Dan. Molitve za poveli-čanje Barage. . Obenem spominski dan blagoslovitve le-montske cerkvice.
Tb je kratko naznanilo, ki ga list prinaša mesec za mesecem. Z drugo besedo Baragov Dan v Lemontu naj bi postala stalna ustanova, ki naj bi se ponavljala leto za letom. Saj nikakor ne smemo pozabiti svojega največjega ameriškega Slovenca—škofa Barage. Vsaka priložnost nam mora biti dobrodošla, da osvežimo spomin nanj, pa še bolj, da se ob njegovem zgledu navdušujemo za katolištvo in' slovenstvo.
Taka prilika je vsekakor Baragov Dan v Lenmontu. Zato tudi ne sme ostati samo pri tistem kratkem oznanilu v listu Ave Maria, ampak pošiljamo še posebno oznanilo in obenem vabilo v druge liste, ki naj živo opozore svoje čitatelje na Baragov Dan v Lemontu, 12. julija.
Ob 11. uri bo slovesna sveta maša pri lurški groti na romarskem griču. Med sveto mašo bo imel slovensko pridigo Rev. Kazimir Zakrajšek, OFM, angleško pa Dr. P. Ciril Šircelj OFM, ki se je pred nedavnim vrnil iz Washingtona kot profesor filozofije na lemontskem učilišču. Oba bosta v primernih besedah poudarjala Baragovo veličino in njegov veliki pomen za nas.
Zadeva Baragove beatifika-cije je zadnja leta nekako prešla iz Amerike v Slovenijo, kjer je zlasti Škof Rožman z vsem srcem delal na tem. Zdaj vemo, kako je tam in se bojimo, da je poleg mnogo drugih dobrih reči tudi Baragova zadeva trpela. Ali tedaj nič več ko prav, da se ameriški Slovenci zopet toliko bolj zavzamemo za stvar in visoko dvignemo Baragovo zastavo?
Baragov dan v Lemontu na.; bo majhen doprinosek k temu cilju, zato pridite na lemontski grič v čim večjem številu v nedeljo 12. julija. Na svidenje!
Očetje frančiškani.
-o-
JUNAŠKI SRBSKI ŠOLARJI
V Beogradu so Nemci pomorili srbske šolske dečke, ker so izvajali sabotažo in napadali nemške vojake. Ko so v Kra-gujevcu nemški vojaki peljali na morišče več mladih dečkov, so otroci vpili na nacije:
"Le streljajte in morite, toda zapomnite si, da smo mi sinovi Srbije!"
Razne prireditve Jednotinih društev
11. julija: Društvo sv. Antona Padovanskega, št. 87, Joliet, Itt., domačo zabavo v Martin Gorsichevi dvorani.
16. avgusta: Piknik društva sv. Srca Jezusovega, št. 70, St. Louis, Mo., na vrtu cerkve sv. Jožefa, 12. St. in Russell Blvd.
23.	avgusta: Društvo sv. Antona aPdovanskega, št. 87, Joliet, 111., priredi igro v farnem parku.
i
25. oktobra: Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., bude obnašalo 40-godištnjicu u Hrvatskom domu, 110 Bridge St., Etna, Pa.
24.	novembra: Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 81, Pittsburgh, Pa., 45-letnica obstoja in blagoslovitev bafidera. Program v Slovenskem domu na 57. cesti.
Ostala društva, ki imajo to sezono tudi kakšno prireditev na programu, naj nam izvolijo to naznaniti.—Uredništvo.
Finančno poročilo K. S. K. Jednote
Financial Report of K. 8. K. J. for May, 1942
maj,
1942
dohodki—li
IZPLAČILA—Diabor—enta

763.05$ 1,162.78 332.191 452.40j 352.821 1,318.56 214.19 38.34 259.94 293.30 88.98 313.57 272.98 122.60 24.08 240.72 202.04
1,102.60 1,077.32 484.94 153.39 226.64
366.95
133.55 426.50 164.59 123.78 949.97!
61.43'
663.39j
696.56| 379.521 85.071 1,068.86 19.741 226.671 32.95: 714.771
645.56 ^ 640.31
104.91!
207.59 645.84
10.11 111.06'
280.6H 545.20f 405.34? 345.08* 576.52J
6.35! 245.85j
293.10;
57.19 82.93
226.86 * 140.90
107.88' 13624*
199.251 776.83| 422.05* 381.931 216.041
839.60 137.64"
. 306.971 278.02|
522.17|, 235.99' 37624} 65.35| 141.64[ 650.171 56.18
93.20 233.881
35.13i 9.01' 552.29! 76.19, 256.40*
49.98'
I
207.61| 247.74 261.79" 293.271 409.43 246.34' 420.82* 98.35 567.42" 393.-96; 506.74 476.03
559.17! 399 25* 59.27 [
231.50 149.561
1,260.00* 662.871 319.01
I
185.78 37.38; 325.451 2,155.781
145.51
247.56[ 147.13; 83.65" 314.04
I
42.09 158.95: 209.251 16.64 171.68: 121.651 96.77 i 18.55J
140.31* 49.27* 170.00[ 336.901 426.75!
1
121.31 82.731 6925* 59.30* 286.62 23.56 136.82| 180.36;
1
53.45 154.75 76.50
63.75
78.80
50.00-32.35] 11.55 63.45 6420
307.05)
116.10 37.80
$ 1 ,"500.00,$ 3,ooaoo
2,000.00 500.00
500.00
1,000.00
500.00
50.35
1,000.00
500.00
1,000.00 192.451 500.00 102.20
19.55 500.00 316.90 1,000.00 4.50
183.80T 1,500.00 35.70,
209.95)	1,000.00 2225
98.10	1,000.00)
500.00
U
1.50 83.30; _
15.15
33.75 33.35!
48.10 229.10 125.20
58.00 145.50 53.15
149.05
9.60jl 43.451
29.35 54.15 8.25 2.25
67.90 1,000.00 10.50 49.70
i
60.85 52.15
1,000.00
160.10; 168.10
160.30
l
19.70; 69.75 39.60^ 43025
II
92.30^
57.45 [ 15.25" 94.55! 664.301 16.25
1
80.00
17.25" 74.30
1125 55.30
8.25 45.00 38.25 31.60*"
60.75 13.60 57.35 100.25 125.90
31.15 29.40' 18.10" 17.25 105.60
15.05 49.50|
100.00
100.00
50.00
100.00
100.00 50.00 50.00
100.001
100.00
100.00| 100.00
100.00 100.00
200.00 50.00
50.00 50.00 200.00 100.00
250.00
50.00
50.00
100.001
50.00 100.00

250.00^
500.00
250.00
50.00, 250.00
50.00| 100.00|
12.50 157.00 84.66
2 U
11k
i
tisi
199.65
I
50.00
20.33
28.001
317.47 183.99
47.00 153k)0
603.50
121.00' 266.00]
78.00 20.00 194.50
195.001
154.001 I
44.001 44.501
15.(M)j. 151.66
123.00! 37.00
42.211 30.00) 28.001
I
163.00! 135.25)
200.33 21.33
I
83.421
30.00
55.00
30.50 30.50 10.00
35.71*
100.00 100.00
100.00
100.00
210.71 "114.00.
30.00
84.00 12.00
335.61
I
72.00 116.001 84.00!
119.00? 45.71* ll.OOf 10.33] 108.26!
80.33T 20.7 lf
I
12.00|
199.00! 93.00*
69.33;
66.66! 36.50* 99.00?
45.00
25.001 79.00
8.73
670.37
6.32
25.00 j 20.00
8.52
301)0
30.00!
15.66
2.60:
2.73
55.51	II
	1625
82.85	28.65
79.08	• 19.05
92.91	27.05
101.90	23.95
83.65	15.00
157.62	15.45
28.96	7.60
47.64	12.75
100.55	36.95
150.29	36.80
278.43	91.20**
38.12	9.00
143.17	30.25
206.57	58.65
20426	60.85
2225	4.55
85.85	20.10
40.08	" 825
119.79	36.85
70.64	
90.72	22.55
78.68	24.55
28.46	5.75
150.00
100.00
100.00
82.5»
21.00 30.00 80.42
65.00 10.00 32.81 74.71
30.001 64.00 30.00 55.00
30.00
8.00
22.00
^	Druitvo »v. Cirila in Metod*, it. S®.
25	Eveleth, Minn. — Pristopila CC43678
42	Gregorich Molile, R. 19, $500, 15. maja.
. 36	—prestopila od druitva sv. Ane, št 41 1127. Waukegan, HI., DD26 Mauser Jen-
47	nie. R. 23, $500, 22. maja.
46	Druitvo Vitezi sv. Mihaela, it. «1.
80	Youngstown, O. — Pristopil DD43648
204	Pavlakovich George, R. 18. $500. 20.
14	mala*.
23	Društvo sv. Lovrenca, it 63, Cleve-
49	land. O.—Suspendirana DD1044 Vicic
64	Margaret, R. 16. $500. 30. maja.
79	Društvo sv. Petra in Pavla. it. 64,
138	Etna. Pa,—Pristopila DD43643 Grubac
17	Katherine, R. 18. $1.000, 9. maja —Zo-
45	pet sprejeta BB22677 Grubac Cather-
82 112 14 55 22 62 46 12 41 45 16
Skupaj ..........|$45,058.46]$ 7,293.85j.S20,500.001$ 4,675.00)$ 7,146.60|$ 693.94j$ 105.00]
|$ 20.991 27,754
! Preostanek 1. maja 1942 ..........................................................................$4,702,169.82
?. fi Prejemki:
721 Prejeli od društev ..............................................-..............$45,058.4*5
. r, I Obresti .................................................................................. 8,855.59
g0 i Najemnina ............................................................................ 1,788.90
t62 ! Vsled navedbe nepravilne starosti doplačani asesmenti 35.68
235 ; Vrn)eni Asesment 70 let starih .......................................... 27.00
\ Prenos iz mladinskega oddelka ........................................ 1,089.74
">eo ' Oglasi .................................................................................... 33.57
' Posojila na certifikate ........................................................ 731.47—$ 57,620.41
Izplačila:
Posmrtnina .....................................................................$20,500.00
Rezerva .........................................................................................................................................................20.99
Poškodnine in operacije ........................................................................................................4,675.00
Bolniška podpora ................................................................................................................................7,146.60
17^ Asesment 70 fct starih ............................................................693.94
40 ! Izredna podpora ..................................................................................................................105.00
Nagrade za novopristopile ................................................................................................1,898.00
10 Lokalnim zdravnikom za preiskavo kandidatov<inj) ....	386.00
too ! Porodne nagrade ................................................................................................................................201.62
Rezerva članov razreda "BB"........................................................................................161.73 -
535 j Zapadla posojila na certifikate ................................................................................972.57
^>1« Dozorele obresti kupljenih obveznic ............................................................217.28
Zguba pri prodanih obveznicah ...................................................................153.08
Razni upravni stroški...........................................................................................15,219.98—$
$4,759,790.23
78	30343 Mary Zidarich ....................1.30
79	24345 Anton Jesenovec ....	3.62 79 24171 Eleanor Poglayen .... 4.46
148 25410 Joseph Malasics ............3.62
157 19125 Hermina Ribich ............9.73
168 21858 Esther Kožar........................6.95
170 18694 Anna Zalik................................10.50
52,351.79
Preostanek 31. maja 1942 ........................................................$4,707,438.44
FINANČNO POROČILO MLAD. OD- Dr.št. DELKA ZA MESEC MAJ 1942
št. čl. 143 ...
4	... 91 ....
146 ... 20 ... 43 ....
5	...
.......
69.73 162 ................ 209
159 64 186 28
5 24
383 64
31
32 64
28.60 174 ................ 81
46.45 175	.33
10.95 176 .....'..L... 34
8.76 178 ................ 15
2.85 179 ................ 27
24 82
6 39 16 45
1
56 22
9 78 61
135 94
10 19 19 22 11
16,	101
144 j	103
987;	104
lil!	105
80	108
142	109
144	110
131 j	111
54	112
141	113
55 J	114
22!	115
74 1	118
127	119
12	120
78	122
51	123
51	124
18	1Ž7
87	128
54	131
24	132
92	133
179	134
233	135
98	136
28	139
72	143
50	144
40	145
3S	146
141	147
20	148
77	150
101	152
14.31
5.10 9.30
14.35 3.45
45.26 .95 26.39 45.56
6547 10.48 .15 33.34 7.37 .60 39.45
39.36 53:87
2.25 24.99 56.26 1.35
2.10 40.31 27.89 11.15
73.33
i
2^50 17.41
6.45 .15 2.70 12.69 .90
11.58 3.60
7.11 26.06 8.07 18.50 10.23 49.65 4.75 13.56 18.96
Ases.
25.53
24.47 24.03 3.00 14.76 .90 25.00 34.60 32.13
5.90 .90 5.58 97.22 15.94
10.15 12.50 5.70 18.29
1526 5.70
Skupaj ......................................$ 43.80
IZ NAČRTA "BB" Dosežena starost 18 let
Dr. Cert.
št. št. Ime	Znesek
1	15853 Bernard F. Bicek ....$ 424
2	26649 Robert Libersher...... .34
3	13423 Frances J. Musich .. 4.24 3 21273 Bernadine D. Mutz.. 3.19
11 21961 Danny June .............. 6.95
16 13437 Mary Stepec ............ 4.24
38 24212 Albert Rački ............ 3.62
43	30837 Marian Chavrack.....53
44	25645 Jacqueline Kompare.. .34
55 19365 Lillian M. Perko ...... 1.51
61 13439 Geo. Pavlakovich .... 4.24 64 22677 Catherine Grubac .. 2.19 70 28889 Viola Barut ...............98
78	16070 Mary Perenich ........ 424
79	24549 Mary Urbancic ........ 2.13
79 24343 John Nagode ............ 3.62
87 17522 Mary M. Stukel ......... 10.41
109	25392 Mary Verbonitz.........34
110	16591 Frances Hiti.............. 5.25
113 21687 Clareon Abbley ........ 3.19
120 19404 Josephine Zaje ........ 9.73
145	14811 Frances M. Flajnik .. 4.24
146	13630 Victor Kuznik .......... 4.24
157 18990 Albert Bukovec ........ 4.38
162 17986 Edward Zobec .......... 2,68
169 13487 Edward Mervar ........ 424
169 27216 Stanley Spiftr...........34
218	27047 Agnes Musich .......... 3.62
219	29549 Raymond Prostar.....49
246 30894 Mary Milcic .............. 26
Skupaj .....................................$100.01
JOSIP ZALAR, gl. Ujnik.
2	-o-
PREMEMBE za mesec maj, 1942 ODRASLI ODDELEK Društvo sv. Štefana, it. 1, Chicago, 111,—Pristopila CC43666 Bicek Bernard R. 18. $500; BB36114 Leo Zupancich. R. 17, $500, 5. maja.—Suspendiran BB-33103 Laurich Richard, R. 16, $500, 30.
maja.
.90 6.80 8.15 9.70 .15
3.35 1.65 13.05 10.75 23.85
3.20 3.60 3.85 1.65
Društvo sv. Jožefa, št. 2. Joliet, Ili. pristopil DD43644 Libersher Robert. R
18. $500. 3. maja—Suspendiran BB-19661 Mi tok Walter, R. 16. $500. 30 maja.
Društvo Vitezi sv. Jurija, št. 3, Joliet,
111,—pristopile CC43669 Mutz Barnadi-ne. R. 18. $500; DD43645 Musich Frances, R. 18, $500, 10. maja,—Prestopil od društva sv. Družine. št. 136, Willard. Wis„ CC43624 Bayuk Albert, R. 25. $500, 30. maja.—Premenil zavarovalnino iz razreda A in B v CC Traven Adolph CC43623, R. 24, $1,000.
Društvo sv. Jožefa, št. J, Pueblo, Colo,—Suspendirana PP41394 Rupar Anthony, R. 18, $1,000; D2168 Hrer.
134 ................ 58.11 ! 3tanley, R. 16, $500, 30. maja.
4 ......
100 ......
56......
85 ......
23	.....
32 .....
30 .....
11 .....
24	.....
14	.....
17 .....
159 .....
6 .....
17 .....
13 .....
30.....
42 .....
52 .....
7 .....
28 .....
35 .....
9 .....
39.....
37 .....
25	.....
34 .....
2 .....
25.....
15	.....
3 .....
.60 ! Društvo sv. "Janeza Krstnika, št 11
18!951 Aurora, 111—Pristopila CC43672 June 11.25 ! Donna. R. 16, $500, 7. maja.
__i Društvo sv. Jcaefa, it. 16, Virginia.
4 95 Minn. — Pristopila DD43687 Stepich 500 Mary, R. 18. $500. 27. maja. 4 50 Društvc sv. Vida, št. 25, Cleveland, O , 65 —Pristopila CC43679 Postotnik Daniel. 4 80! R. 24, $1,000; CC43676 Kramar Anne 2 25 R- 22- $1000- 14- maja—Prestopil od pi, i društva sv. Alojzija, št. 52. Indianapo-. 1 lis, Ind., D5024 Androjna Louis, R. 33 C500( 1. maja.
Društvo sv. Petra in Pavla, št. 38
.90 4.65
. aCi | Kansas City, Kans—Pristopil DD43652 10 'Rackl Albert. R. 16, $500. 3. maja
8.85 11.09
6.91 6.45 .45
6.73
.45
1.05 10.23 18.43 13.79 9.55 12.13 21.48 5.30 19.90 i Dr. 18.75 št.
Društvo sv. Jožefa, št. 41. Pittsburgh,
Pa. — Suspendirana D5875 Bahorich , Frank. R. 16. $1,000; BB21282 Medved .\-f*} Stanislava, R. 16. $1,000. 30. maja.
j Društvo sv. Alojzija, št. 42. Steelton \ L\ Pa —Premenil zavarovalnino iz razre-312 I da DD v CCC Skender Charles CC-J--J2 i 43561, R. 18. $500.
5.55 Društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda.
3 90 i Mont.—Pristopila FF43682 Chaurack 591 i Marian, R. 18. $1.000, 2. maja,—Zopet sprejeta BB30837 Chavrach Marion, R 16, $1,000. 2. maja.
Društvo Vitezi sv. Florijana. št 44, Scuth Chicago, 111,—Pristopila DD-43646 Kompare Jacqueline. R. 18. $1.000; CC43665 Stiberijick Walter, R1 16. $500. 20. maja.
Društvo Marije Device, št 50, Pittsburgh, Pa —Suspendiran C3624 Balkovec Nicholas, R. 21, $1.000. 30. maja.
Društvo SV. Alojzija, št. 52. India-napolis, Ind—Zone t sprejeti D5030 Dugar Martin, R. 40. $500; D504 Prati Josephine. R. 16. $500; D5041 Radkovic Rose. R. 34. $1.000; D5040 Radkovic Leopcld. R. 16. $1.000; DD1602 Radkovic Marv, R. 18. $1,000; D4244 Schra-der Herman. R. 32. $1,000; D5065 Schrader Josephine, R. 16, $1,000; 22250 Urajnar Joseph, R. 25, $500. 31. maja.—Prestopil k društvu sv. Vida. št.
25, Cleveland, O., D5042 Androjna Lcuis. R. 33, $500, 1. maja. <zomA/L ii i Društvo sv. Jcžefa, st. 55 Crested Preostanek 3L maja	colo,—Fristopila FF43683 Perko
10,469	$2,270.30
Preostanek 1. maja 1942 ....$236,439.05
Prejeli od društev ................ 2,270.30
Obresti...............................y- 212.50
30.90 3.35 13.85 .90 10.02 20 14
30' Kredit za presto-
1245! P'Ie v odr\ od-• ts Prenos v odr. oa.— 24«; | Rez. čl. raz. "BB" 354.80
6 32 ' Pi"ens v odr- 0(1'— stroškovni sklad za april 1942 .... Rezerva ..............
$238,921.85
Izplačila:
Posmrtnina ..........$400.00
82.98
734.94 4.40—$
1,577.12
JOSIP ZALAR, gl. Ujnik.
—o-
MESECA MAJA, 1942, IZPLAČANA REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPILIM ČLANOM NAČRTA "AA" Dosežena starost 16 let
Cert.	_ .
i»7«i žt št	Ime	Znesek w
^	17.08 I 44 25637 Walter Stibernick ....$ 3.62 i r. 29, $2,000.
Lillian. R. 18, $500. 18. maja,—Zopet sprejeti 16599 Safar Anna. R. 34, SI.000; DD42853 Shaffer George, R. 18. S500; D4195 Shaffer Joseph, R. 16, S1.CC0; BB23673 Shaffer Paulina, R. 16. $5C0. 30. maja.	.
Društvo sv. Jcžefa, št. 56, Leadville, Cele —Premenil zavarovalnino iz razreda D v FF Kostelic Louis FP43625.
ine. R. 16. $500. 9. maja —Suspendiran 28610 Spudich George, R 16. $500. 30. maja.—Fremenil zavarovalnino iz razreda A in B v DD Maradin Joeeph DD43626. R. 33. $1,000.
Društvo sv. Janeza Evangelista, it 65. Milwaukee. WisJPristopila CC43675 Frangeah Anton, R. 21. $1.000; FF43684 Garshek Olga. R. 21, $500, 20. maja.— Prestopil od društva Knights and Ladies of Baraga, št 237. Milwaukee, Wis. DD1447 Evanich Clarence, R. 16, $1,000, 30 maja.—Suspendirana C2653 Anzur Edivard. R. 18, $1,000; DD41830 Ferko Robert. R. 31, $1.000. 30. maja.—Premenila zavarovalnino iz raereda A in B v DD Butchar John DD43628, R. 40, $1,000; Butchar Apolonia. DD43627. R. 35. $500.
Druitvo Marije Pomagaj, it 78. Chicago. IIL—Pristopile DD43635 Zidarich, Mary, R. 16, $500; CC43662 Paranich Mary. R. 18. $500, 21. maja,—Odstopila BB30474 Horvat Mar j on, R. 16. $500, 31. maja.
Društvo Marije Pomagaj, it. 79,
Waukegan, HI.—Pristopili CC43670 Urbancic Mary. R. 17, $1,000; CC43671 Nagode John, R. 16, $1,000; CC43663 Pcglayen Eleanore, R. 16, $1,000; CC-43664 Jeaenovec Anthony, R. 16, $1.000,
17. maja.	_
Društvo Presvetega Srca Jezusovega, št 70, St. Louis. Mo.—Pristopila CC-43668 Barat Viola. R. 18, $1.000. 2. maja.—Suspendiran BB29824 Ulrich Otto,
R. 17. $1.000, 30. maja.
Društvo sv. Antona Padovanskega,
št 72, Ely, Minn.—Premenila zavarovalnino iz razreda C v FF Tratnik Ol-?a FF43629, R. 22, $500. Društvo sv. Srca Marije, it. 86. Ročk
Springs, Wyo,—Zopet sprejeta 12184 rodesiii Josephine, R. 16, $1,000, 3. ju-
"Dništvo sv. Antona Padovanskega,
jt. 87, Joliet, 111.—Pristopila DD43651 Stukel Marv. R. 16. $500. 1. maja,— Suspendiran DD41631 Bozich Steve, R. «6. $500. 30. maja.
Društvo Friderik Baraga, št 93, Chisholm. Minn. — Prestopila k društvu sv Ane. št. 156, Chisholm, Minn., D1610 Bradach Marv R 33. $1.000, 30. maja.—Suspendiran BB17063 Spraiu William. R 16, $500. 30. maja.
Društvo sv. Genovefe, št 108, Joliet XII.—Premenila zavarovalnino iz razreda DD v W Cohil Margaret CC43630 X. 20. $1.000.
Društvo sv. "Družine, it. 109. West Aliquippa, Pa. — Pristopila DD43647 Verbonich Marv. R. 18. $500, 10. maja. —Zoptt sprejet 24116 Kopriva George, X. 16, $500, 31. maja.
Društvo sv. Srca Marije, št. IU. Bar-aerton. o —Suspendirana 34635 Brook-ljer Zora, R. 20, $500. maja.
Društvo sv. Roka. št. 113. Denver, Colo.—Pristopil DD43637 Abbley Cla-ren, R. 18. $500. 25. maja—Suspendiran DD1202 Sterle Joseph, R. 20. $503, ;0. maja.
Društvo sv. Veronike, št. 115. Kanjam City, Kans,—Premenila zavarovalnino iz razreda A in B v CC Burkle Frances CC43631. R. 25, $1.000.
Društvo sv. Ane, št 120. Fcrest City, ?a—Pristopila DD43636 Zaitz Joseph-ne. R. 16. $500. 17. maja. Društvo sv. Ane. št. 123, Bridgeport
0,—Suspendirana	CC329 Perko Mary,
1.	19, $500, 30. maja.
Društvo sv. Ane. št 127. Wauk"gan, ai,—Prestopila k društvu sv. Cirila in Vfetcda št. 59. Eveleth. Minn., DD26 Mauser Jennie. R. 23. $500. 22. maja,— Suspendirana 9783 Brannau Frances. X. 16. $1,000. 30. maja.
Društvo sv. Družine, št. 136, Willard, Wis —Prestopil k društvu Vitezi sv. lurija, št. 3. Joliet, 111., CC43624 Bayuk \lbert. R. 25. $500. 10. maja.
Društvo sv. Ane. št 139. La Salle. 01. — Suspendirana C3045 Mackiewicz joreita. R. 17, $250. 30. maja.
Društvo ev. Cirila in Metoda, št 144. 3htboygan, Wis. — Fristcpil DD43649 3ukovic Albert, R. 18, $1.000. 3. maja. -Suspendiran DD1327 Zupancich An-cn, R. 36. $1.000. 30. maja.
Društvo sv. Valentina, št. 145. Beaver ?alls. Pa,—Pristopila CC43661 Flajnik ?rances. R. 18. $500. 10. maja.
Društvc sv. Jožefa, št. 146. Cleveland. O,—Pristopil DD43686 Kuznik Victor. X. 18. $500. 25. maja.
Društvo sv. Jožefa, št. 148. Br;dge-jert, Conn.—Pristopil DD43641 Mala-«cs. Jcseph. R. 16. $500. 17. maja.
Društvc sv. Mihaela, št. 152. Semth Chicaga. 111— Pristopila CC43677 Krm->otich Mary. R. 33. $500. 15. maja — Prestopili k društ%-u Presvetega Srca Jezusovega, št. 166. Scuth Chicaga. 111. 54566 Jerbic Katherine. R. 17, $1000; 33669 Jerbic Mike, R. 18. $1,000 ; 33341 Terbich Anna. R. 20. $1.000 ; 8895 Ali-/ojadich Anne. R. 26 ,$1.000. 1. maja. -Suspendirani CC42800 Maras Josrph, X. 17. $1.000; CC140 Buncich Anna. R. 17, $1,000; D2309 Monauhio Mildred, R. 2! $1,000, 30. maja. Društvc sv.. Jercnima, št. 153, Can-. nsburg. Pa—Zcpet sprejet DD4?301 McCcrmick Daniel. R. 42, $500. 31. mila.
Diuštvo sv. Ane, št. 156. Chishclm,
Minn. — PristODila DD42654 Mehle \nne. R. 22. $250. 15. maja— Zap?t •prejeta 11087 Spraitz Anna. R. 18. 11.CC0, 31. maja—Prestopila od društva Frederick Baraga, št. 93. Chi.>-iioim. Minn.. D1610 Bradach Mary. R. S1.C00. 30. maja. Društvo Kraljica Majnika, št 157. Sheboygan, Wis. — PristopUa DD43642 Ribich Hermine. R. 16. $500. 13. maja. —SusDendiran BB23959 Sebaaz Lud-vig. Rri6. $500. 30. maja.
Društvc sv. Anonia Padovanskega, It. 158. Hostetter, Pa. — Pristopil CC-♦3674 Fabjancic Josephine, R. 19. $530. 10. mala.
Društvo Marije Čistega Spočetja, št
160. Kanras City. Kans —Suspendirana 34920 Wclf Anna. R. 40. $1.000. 30. mala.
Društvc Mariie Mnedalene. št. 162,
Cleveland. O—Pristopil DD43S35 Žabec Edward. R 18. $500. 28. maja.— Zopet sprejete D4710 Jar-ko Frances, (Dalle na 6 strani)
E URADA GL TAJNIKA
(HadaUevanJe e 9 strani)
B. 18. $1.0001 15708 Kerzicnik MW'y, R. 17. $1.000; 8304 Vidmar Frances, R. 18, $1000; 34258 Reyman Marie, R. 25, $l!o00; 8733 Poaek Dorothy, R. 80, $1.000: 35427 Posack Ruth, R. 16, $600; DD267 Makse Julia, R. 51. $250; 15815 Makse Rose. R. 42, $1.000; 10301 Ger-lica Josephine. R. 33. $1,000; 13224 Korb Matilda, R. 20. $800; 13688 Pre-bel Antoinette. R. 16, $1.000 6136 Stam-pfel Ivana, R. 26. $500; «986 Ferpar Josephine, R. 18. $1.000; BP17986 Zobec Edward, R J.^. $500, $0 tnaja.
Društvo sv. Mihaela, it. 168. Pttts-burgh. Pa.—Pristopili DD43655 Prke-tich Mate. R. 35. $250; DD43657 Oo-jak Slavo. R. 32. $250; DD43634 VJlje-vich Elizabeth. R. 38. $500. 28^ maja-Zopet sprejet D3659 Broeenich Robert, R. 17. $500. 31. maja.	, . .. T
Druitvo Marija Pomoč Kristjanov, St. 165. West Allis, Wis—Suspendirana CC41219 Stopper Eileen, R. 21, $ouu. 30. maja.
Društvo Preovetega Srca Jemsovega,
št. 166. South Chicago, 111—Prestopili od društva sv. Mihaela. St. 152 South Chicago. 111.. 34566 Jerbic Katherine, R 17. $1.000; C2869 Jerbic Mike, R. 18. $1.000; 33641 Jerbich Anna. R $1.000; 8895 Alivojadich Anna, R. »> $1.000, 1. maja.	^
Društvo Kraljica Miru. * Thomas. W. Va.—Zopet sprejet D6039 Suder William. R. 22. 8500, 30. maja
Društvo sv. Jožefa, št. 168. Bethlehem. Pa.—Pristopila DD43639 Kožar Esther. R. 16. $1.000; CC43680 Bratko-vies Louis. R. 19, $1500. 2. maja.
Društvo sv. Joiefa. št. 169, Cleveland. O.—Pristopili CC43669 Karish Betty, R. 23. $1.000; CC43660 Markel Olga. R. 19, $500; DD43681 Speler Staniey, R. 18, $1.000; BB36098 Perella Carmen, R. 18. $500; BB36115 Kozel Rudolf, R- 17. $500, 5. maja,—Zopet sprejet BB27216 Spilar Stanley. R. 16 $500 29 maja.—Suspendirani DD1375 Gerl Max. R. 26, $250; DD43164 Gian-eriacomo Josephine. R. 18, $500; DD268 Zaric Helen. R. 50. $500; DD43056 Pešec Martin. R. 20. $1,000; DD43362 Trampuš Stanley. R. 18, $1.000; DD1650 Strmole Tony. R. 18. $1.000; CC42993 Turic Louis. R. 44. $1.000; CC38 Svi-eel Mary. R. 16. $1.000; D5298 Ostanek JOoeph, R. 45. $500; D4767 Hribar Rose. R. 28. $1.000; D4766 Hribar Jacob R. 31. $2.000; C1328 Spilar John, R 20 $500. C2404 Zurga Virginia, R. 22 $1000; C2579 Cvrga Marie, R. 17, $1,000; C2152 Sernel Anthony, R. 22. $1000; C843 Zurga John, R. 16, $1.000; C1934 Eržen Frank. R. 24. $1,000; C-1920 Eržen Frances, R. 21, $1,000 ; 2626* Belcjan Frank, R. 28, $1,000; 26255 Jeric Martin. R. 16. $1,000; 17522 Glatch Mary. R. 42. $1.000; 16946 Hab-jan Amelia. R. 16, $1,000; 23715 Mav-ko Jakob. R. 24, $1.000; 16236 Kastelic Pauline R. 41, $1,000; 33174 Omerza Andrew, R. 17, $1,000; 32637 Strah Rose. R. 24. $1,000; 29227 Svigel John, R 31. $1.000; 32633 Strah Rudolph. R 27. $1,000; 12631 Samsa Mary, R. 47 $500; 33723 Sernel Elizabeth, R. 17, $500; 27436 Perusek Jerry, R. 23, $500; 29142 Koncilja Joseph, R. 37. $500; 29872 Kastelic Matt, R- 16, $500; 3408C Nahtigal Mary. R. 25. $500; 33889 Nah-tigal John. R. 22. $500 ; 34081 Nachtigal Jean. R. 20. $500; 100034 Mulec Jo--hanna. R 22. $500; 27560 Vidmar Ignac. R. 30, $500 ; 29450 Glatch Joseph, R 38. $500; 16676 Jeric Theresa, R. 21, $500; CC41662 Svigel Josephine, R. 18. $1.000. 30. maja —Premenila aavaroval-nino Iz razreda FF v DD Humar Veronica DD43186. R. 17. $1,000.
Društvo sv. Ane. št. 178, Chicago, 111 —Pristopila CC43667 Zalik Anna. R. 16. $500. 24. maja.
Društvo Presvetega Srca Jesuoovega, St. 172. Cleveland. O. — Suspendirana C934 Zaman Molile, R. 16„ $500, 30. maja.
Društvo sv. Ane, št. 173, MUvaukee, W is—Pristopila CC43673 Dettlaff Mary R. 25. $500. 5. maja—Zopet sprejeta BB21108 Staut Adela, R. 16. $500. 30 maja. — Suspendirana 15246 Cviklin-ski Fannie. R. 17, $1,000, 30. maja. - Društvo Marije Pomagaj, št 174, Willard. Wis.—CC725 Perko Madeline, R. 30. $250. 30. maja.
Društvo Jezus Dobri Pastir, št. 183, Ambridge, Pa. — Suespendirani C3315 Kosela Rudolph. R. 24. $500; 17703 Knafelc Marv, R. 34, $1,000; DD41034 Knafelc William, R. 18, $500; DD41035 Matzie Frank. R. 25. $250; 31541 Knafelc John. R. 38. $1,000; CC417 Jacob-son Pauline. R. 26. $500, 30. maja — Zopet sprejeti 28304 Kerzan Joseph. R. 16, $1.000; C3314 Kerzan MUdred, R. 27. $1,000; C3316 Kudorko Stelia, R.
20.	$500, CC871 Prevish Paul, R. 29, $250, 30. maja.
Druitvo sv. Antona. Padovanskega, št. 185, Burgettstovn, Pa.—Suspendirana BB27023 Pompe Evelyn, R. 16, $500. 30. maja;
Društvo Marije Pomagaj, št. 188, Homer City. Pa—Zopet sprejeta 26996 MUnarich Joseph, R. 37. $1,000; DD-1645 Kal enak John. R. 19. $500, 30. maja.—Suspendirani CC41467 Pushnlck Raymo»d. R. 18, $500; D5525 Pushnlck Joseph. R. 17. $500; D1824 Pushnlck George. R. 18. $500; C2595 Pushnlck Kristina. R. 17. $500; D5524 Galo Helen. R. 40, $1.000. 30. maja.
Društvo sv. Štefana, št. 197, St. Stephen. Minn —Pristopila DD43656 8chu-mer Martha. R. 25, $250, 2. maja.
Društvo sv. Drušine. št 287, Maple Heights, O. — Suspendirana DD41988 C ham pa Mary, R. 27. $500; 32428 Hro-vat Stanlev, R. 16. $500, 30. maja.
Društvo sv. Ane. št 218. Cahmfet Mich.—Pristopila DD43650 Musich Agnes. R. 16. $500, 14. maja.
Društvo sv. Kristine, št 219. Euclid. O. — Pristopil CC43658 Prostor Ray-mond. R. 18. $500, 25. maja,—Suspendiran BB29385 Boyd Donald, R. 16, $500. 30. maja.
Društvo sv. Joiefa, št 220, Chicago, 111—OdstopU DD1227 Gabriel John. R.
21.	$500, 31. maja.
Društvo sv. Terezije, št 225, South Chicago. Ili —Pristopila DD43653 Chuk Anna. R. 20, $500. 17. maja.
Društvo Matere Bcžje Sinčke, it 235. Portland, Ore,—Pristopila DD43633 Ciceric Matilda. R. 31. $1,000, 28. maja. —Premenil zavarovalnino Iz razreda C v FF Sherich John FF43231, R. 20,
^Društvo St Franci« | šrt 238, San Franciaco. Cal —Suspendiran BB32663 Kambich Donald. R. 16, $1,000, 30. maja.—Odstopila C1454 Schlmetz Mary, R. 16. $1.000. 31. maja.
Druitvo Knights and Ladies of Baraga. St. 237, Mllwaukee, Wis,
It i MJlinttikee Wls.
lyn, N. Y—Suspendiran »16 Staudo-har Charles. R. 18> $500. M. mM*. _
te Frances, R- 17. W ^jnajSL--Vzela te m certifikat DD43632 Sti Jennie. R. 22. $50, 9. maj*
nrnttvo Lurška Mati Befcja, it 846,
B^^JSSSpil« DD«« Mjclc Marv R. 18. $1.000, 25. maja.—Zopet sprejeta BB80894 Milcic Mary, R. 16, $500. 25. maja. ^ ^ ^	.
Druitvo »v. Petrika. it t». Girard. O—opet sprejeto DD628 Preveč Anna, R.' 25, $500. 30. maja.
--O---
spremembe v članstvu za ~1hesec maj, 1942 mladinski oddelek
NOVI ČLANI NAČRTA -AA"
Pri dr. sv. Joiefa St. 2, Joliet, 111.. 36064 Robert Frank Vesel.
Pri dr. Vitezi sv. Jurija it. 3, Joliet, 111.: 36009 Robert Joseph aMtesevac.
Pri dr sv. Cirila in Metoda št. 4, Tower, Minn.: 36100 Frank Spolar
Pri dr sv. Cirila in Metoda it. 8, Joliet, 111.: 36101 James Joseph Ariag-
n°Pri dr sv. Frančiška Saleikega št.
29, Joliet, IH.: 33055 Norman R. Cooke, 36066 David F. Cooke.
Pri dr. sv. Alojzija St. 42, Steelton, Pa.: 36067 'Joseph Francis Kocevar, 36068 Francis Louis Kocevar 36069 John Anthony Kocevar 36049 Katherine
S. Branyan.	, .,„•
Pri dr. sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo.: 36070 Barbara Ann Purkat.
Pri dr. Marija Sedem Žalosti št. 81, Pittsburgh, Pa.: 36077 Josephine F.
Pri dr. sv. Srca Marije št. 86, Ročk Springs, Wyo.: 36079 Antoinette Pardi-ni, 36080 Anna Marie Pardini, 36081 Martha Orsi.
Pri dr. Marije Čistega Spočetja št. 104, Pueblo, Colo.: 36094 Charlotte Ann Papesh.	*
Pri dr. sv. Genovefe št. 108, Joliet, 111.: 36051 Edward George Stonich.
Pri dr. sv. Jožefa St. 110, Barberton, O.: 36105 Robert Raymond Gerbeck.
Pri dr. sv. Srca Marije št. 111, Barberton, O.: 36052 Carl Rudolph Ger-miteh, 36053 Marguerite Louise Jas-traub.	_	_
Pri dr. sv. Roka St. 113, Denver, Colorado: 36054 John Primozich Jr., 36059 James Angerer.
Pri dr. sv. Veronike St. 115, Kansas City, Kans.: 36055 Rita Marie Os w aid.
Pri dr. sv. Družine št. 136, Willard, Wis.: 36056 William J. Horvat.
Pri dr. sv. Jožefa St. 148, Bridgeport; Conn.: 36082 Patricia Hojnacki, 36083 Louis Evan, Jr.
Pri dr. sv.iMihaela it. 152, So. Chicago, III.: 36057 Daniel Markovich.
Pri dr. sv. Jeronima St. 153, Canonsburg, Pa.: 36060 Elaine Marie Mas sack.
Pri dr. sv. Ane St. 156, Chisholm, Minn.: 36095 Thomas John Vukich.
Pri dr. sv. Antona Padovanskega št. 158, Hostetter, Pa.: 361321 Gerald Barke, 36123 Sherleae Y. Stachowicz, 36124 Barbara Kotinskf, 36122 Joanne Kitcko, 36125. Donald Youdech, 36128 Bertha Stachovicz, 36127 Louise Burke.
Pri dr. Marije Čistega Spočetja št. 160, Kansas City, Kans.: 36108 Ronald Livojevich.
Pri dr. sv. Jožefa it. 169, Cleveland, O.: 36110 John Anthony Fakult, 36111 Frank Kontely, 36126 William Davies.
Pri dr. Marije Pomagaj št. 174, Wil-lard, Wis.: 36087 Donna Lee Babick, 36088 William Frank Boh.
Pri dr. Marije Pomagaj St. 190, Denver, Colo.: 36089 Diane Catherine Olet-ski.
Pri dr. sv. Neže št. 206, So. Chicago, 111.: 36062 Helen Jurich. _
Pri dr. sv. Antona Padovanskega št. 222, Bessemer, Pa.: 36092 John Ronald Kukich.
Pri dr. sv. Jožefa št. 241, Steelton, Pa.: 36113 Marie Ann Drobniak.
NOVI ČLANI NAČRTA MBB" Pri dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.; 36093 Gloria Muren, 36042 Ronald J. Chinderle, 36045 Jalties L. Horvat,
36043	Joyce Ann Talaga.
Pri dr. sv. Vida št. 25, Cleveland, O.: 36047 Louis A. Medved, 36048 Richard L. Medved.
Pri dr .sv. Cirila in Metoda št. 45, E. Helena, Mont.: 36116 John Edvard Gorsich.
— Pri dr. sv. Jožefa št. 56, Leadville, Colo.: 36117 Alexander Michie Hal-kett, 36102 Rose' Marie Streli, 36103 Ralph George Patterson, 36104 Patricia Marie Patterson.
Pri dr. sv. Cirila in Metoda št. 59, Eveleth, Minn.: 36050 Elizabeth Pogorele.
Pri dr. sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, O.: 36072 Carol Anri Papesh, 36073 Magdalene A. Kristancic, 36074 Raymond Sylvester Ribaric.
Pri dr. sv. Janeza Evangelista it. 65, Milvaukee, Wis.: 36075 Edvard Po-gratz.
Pri dr. Marije Pomagaj št. 79, Wau-kegan, I1L: 36118 Stanley John Merlock.
Pri dr. sv. Ane št. 127, Waukegan, III.: 36106 Vivian Salata, 36107 Joan Marie Paukovec.
Pri dr. sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn.: 36084 John J. Smey.
Pri dr. sv. Mihaela št. 152, So. Chicago, 111.: 36097 John David Evantz.
Pri dr. sv. Marije Magdalene št. 162, Cleveland, O.: 36085 Betty Jane Sterk, 36120 Esther Marie Baraga.
Pri dr. sv. Štefana St. 187, Johns-town, Pa.: 36112 Ronald Kleps.
Pri dr. sv. Neže št. 206, So. Chicago, 111.: 36061 Patricia Maxine Kral.
Pri dr. sv. Martina št. 213, Colorado Springs Colo.: 36090 Glenda F. Dillon, 36091 Gilbert Fran* Dillon.
NOVI ČLANI NAČRTA "CC" Pri dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.:
36044	Carolyn Kochevar.
Pri'dr. sv. Alojzija št. 52, Indianapolis, Ind.: 36063 David Albert Mervar.
Pri dr. sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, O.: 36071 Judith Ann Krall.	<
Pri dr. Marija Sedem Žalosti it. 81, Pittsburgh, Pa.: 36078 Paul E. Lov-rencic.
Pri dr. sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.: 36100 Wllliam J. Devando, 36086 Alberta J. Imhof.
Pri dr. Marija Pomoč Kristjanov it. 165, West Allis, Wis.: 36058 Jonarthur Podlogar, 36006 John Alfred Artmann.
t PorotUo, katerega prvi f odlomek danes priobčujemo, je pismo dveh slovenskih
samaritanov, pisano v Beogradu meseca septembra 1941, ki sta lani obiskovala . slovenske izgnance v Srbiji.
• Dogodke in razmere sta popotnika dojemala in zapisovala iz individualnega in subjektivnega gledišča, kar naj čitalci vpoštevajo. Poročilo je avtentično in ni bilo sestavljeno za propagandne namene.
(Konec)
Toda vse te železnice so dafhes samo na papirju, že več mesecev je preteklo, odkar je peljal zadnji vlak po dveh prej omenjenih progah. Iz Beograda v Mla-denovac pelje zelo redko in brez pravih napovedi. In še na tej vožnji se vselej kaj neugodnega pripeti, če tudi znajo Nemci porušene mostove ter izruvane tračnice čudovito hitro popraviti.
Ne kaže nama torej drugega ko najeti si kolesa in odrajžati. Najprej jo mahneva spet v Mla-denovac. Sobota je, 20. septembra. Okoli devete ure se že ustaviva v vasi Rajkovac, 10 minut
NOVI ČLANI NAČRTA "FF" ' Pri dr. sv. Cirila in eMtoda št. 4, Tover, Minn.: 36046 John Edvard Te
kautz.	„ _
Pri dr. sv. Janeza Evangelista št. 65, Milvaukee, Wis.: 36076 Barbara A. Te-
lich.	____
Pri dr. sv. Alojzija št. 83, Fleming, Kans.: 36110 Joseph F. Schaub. ,
SUSPENDOVANI
• Od dr. sv. Štefana št. 1 Chicago, 111.: 33087 Rosemary Laurich.
Od dr. sv. Jožefa št. 41, Pittsburgh, Pa.: 21281 Peter Medved, 21201 Jennie Medved.	,
Od dr. sv. Cirila in Metoda St. 50, Eveleth, Minn.: 32032 William Essling, 32018 James M. Essling.
Od dr. sv. Antona Padovanskega St. 72, Ely, Minn.: 32077 Nicholas Popovich, 32355 John D. Šeliga, 33144 Bernard A. Klemencich.
Od dr sv. Antona aPdovanskega št. 87, Joliet, 111.: 31748 Walter Godac, Jr.
Od dr. Frederik Baraga St. 03, Chisholm, Minn.: 26173 James Patrick Spraitz.
! Od dr sv. Cirila in Metoda St. 144, Sheboygan, Wis.: 34078 Thomas John Zupancich, 33166 Ann Zupancich.
Od dr. Marije Čistega Spočetja St. 160, Kansas City, Kans.: 30248 Anthony Maček, 25706 Michael Maček, 25707 Victor Maček Jr.
Od dr sv. Marije Magdalene St. 162, Cleveland, O.: 31403 Nancy Mae Ko-talac.
Od dr. Marije Pomagaj St. 174, Wil-lard, Wis.: 31732 Jeanette Perko, 31733 Charles Perko.
Od dr. Kristusa Kralj* št. 226, Cleveland, O. : 34855 Doreen Okicki, 34856 Frank Okicki.
ZOPET SPREJETI Pri dr. sv. Jožefa St. 55, Crested Butte, Colo.: 23674 John Shaffer, 23676 Tony Shaffer.
Pri dr. sv. Jožefa št. 168, Bethlehem, Pa.: 21858 Esther Kožar.
Pri dr. sv. Družine št. 207, Maple Heights, O.: 26020 Joanne Intihar, 30362 Raymond E. Intihar, 32555 Carol Ann Intihar.
Pri dr. Kristusa Kralja št. 226, Cleveland, O.: 28244 Louis Kovacic.
PRESTOPILI V ODRASLI ODDELEK
Od dr. Vitezi sv. Florijana št. 44, So. Chicago, 111.: 25637 Walter Stibernick.
Od dr. Marije Pomagaj št. 78, Chicago, 111.: 30343 Mary Zidarich.
Od dr. Marije Pomagaj št. 70, Wau-kegan, III.: 24171 Eleanor Poglayan, 24345 Anton Jesenovec.
Od dr. sv. Jožefa št. 148, Bridgeport, Conn.: 25410 Joseph Malasics.
Od dr. kraljica Majnika št. 157, She-boygan, Wis.: 10125 Hermina Ribich.
Od dr. sv. Jožefa št. 168, Bethlehem, Pa.: 21858 Esther Kožar.
Od dr. sv. Ane it 170, Chicago 111.: 18694 Anna Zalik.
PRESTOPILI
Od dr. sv. Mihaela št. 152 So. Chicago Ul. k dr. Presv. Srca Jezusovega št. 166 So. Chicago 111.: 31104 John Ti-cac 34151 Janet C. Tichac
Od dr. sv. Jožefa it. 160 Cleveland, O. k dr. sv. Helene it. 103, Cleveland, O.: 22618 Dolores Zagorc.
UMRLI
Pri dr. sv. Alojzija it. 52, Indianapolis, Ind.: 36063 David Albert Mervar.
Pri dr. sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.: 35501 Andrev Petnuch.
PREMEMBE ZAVAROVALNINE IZVRŠENE IZ RAZREDA "A" V RAZRED "CC" $1000.00 Pri dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, 111.: 25011 Robert A. Juricic.
IZ RAZ. "B" V RAZ. "A" Pri dr. sv. Petra in Pavla St. 64, Etna, Pa.: 22080 Anna Capan.
IZ RAZ. "BB" y RAZ. "FF* $590.00 Pri dr. sv. Družine št. 136, Willard, Wis.: 34038 Louis Lesar.
člani Z dvema certifikatoma
Pri dr sv. Alojzija it. 83, Fleming, Kans.: 32004 Mary Louise Gerant.
Pri dr. sv. Janeza Evangelista it 65, Milvaukee, Wis.: 32535 Edvard Ker-hin.
josip zalar, glavni Ujnik.
od Mladenovca. Obiščeva družino čebokli, ki se ji godi za silo/ kakor pač gre v teh razmerah.
Malo delj se pomudiva v vasi Američ pri družini Meško. To se pravi, pri tem ali onem članu te družine, ki je jako nesrečna. Že od začetka ni mogla dobiti prostora, da bi vsi skupaj stanovali. Občinski možje v Američu so napravili kar so le mogli in nastanili to družino v treh skupinah. Moža in ieno je sprejel en kmet, otroci so bili razdeljeni med dva druga kmeta. Stari Meško je bil že prej nevarno nagnjen k jetiki. Tu doli se mu je stanje poslabšalo in zdaj leži močno bolan v beogradski bolni šnici za jetične. Vsi Meškovi so veliki siromaki.
Skočiva še v Medjulužje na poset k šestčlanski družini Ke-ber. Seveda se marsikaj pomenimo, zapisati pa nimava časa vsega. Tudi ni prav varno, ker bi najini zapiski utegnili pasti v neprave roke.
In še k družini Turnšek v vasi Koračica. To je spet celo potovanje. Saj Slovenci večinoma stanujejo v majhnih kočah, ki so druga od druge po celo uro oddaljene. Toda ko se snidemo in se po domače pozdravimo, je veselja toliko več ...
Zvečer sva spet nazaj v Mla-denovcu in se zmeniva za prenočišče v hotelu "Takovo." Tu naju že poznajo od zadnjič. Naletiva na četniškega vojvodo, ki se jako rad pogovarja in nama daje razne nasvete, četniki naju bodo ustavljali marsikje, je de jal, pa se ni treba nič bati. Slovenci so prijazni. Bolje pa je. če si od njih samih dobiva pro-pustnice, zakaj drugih dovoljenj včasih ne upoštevajo.
Naši ljudje so bili tiste dni nekam izredno preplašeni. Prej šnji dan je bilo razglašeno pc mestu, da so vsi shodi stroge prepovedani. Ljudje so se držali v svojih domovih. Zlasti pf pazi krajevna oblast zelo budne nad vsemi moškimi. Vsak večer se morajo vsi javiti v občinski pisarni. Tudi Slovenci niso izvzeti od te postave.
Na poti iz Mladenovca Arandjelovac naletiva na značil ne prizore. Tam ob cesti je cela gruča žensk, ki so svojim možem ali sinovom prinesle hrane. Ne daleč od ceste je gozd in tam se skriva moško prebivalstvo. Ob cesti je grmovje, za njim koruzne njive, bolj v ozadju gozd. ženske stoje ob robu ceste s praznimi skodelicami v roki. Pogovarjajo se z možmi in sinovi, ki so v tem hipu skriti v grmovju in koruzi, čujeva moške glasove, videti ne moreva nikogar. Nehote nama uidejo misli, na ča se, ki sva jih preživela pred izgonom v Srbijo v št. Vidu nad Djubljano. Tam smo se takole pogovarjali i ljudmi tam zunaj in smo bili vedno v strahu, da nas ne zapazi straža.
Prav neljubo nama je, ko vidiva, da naju gledajo ženske kot dva pritepenca. Niti odzdraviti nama nočejo. Seveda, zmotila sva jih v enem tistih redkih tre-notkov, ko se lahko pogovore na samem s svojimi domačini. Res ne veva, kaj mislijo o naju. Najbrž naju imajo za Nemca, čeravno sva jih po domače ogovorila. Kdo bi mogel zaupati vsakemu, ki potuje po tej cesti? Saj prav zdaj prihaja tamle od daleč proti nam kakih deset nemških tovornih avtomobilov. Ko jih moški zapazijo, jo nekateri uberejo v gozd. Gotovo niso pripravljeni za napad, pa tudi ženskam menda hočejo prihraniti krvave prizore, Bodo drugič kdaj obračunali med seboj ...
Nadaljujeva pot do Arandje-lovca. Komaj koga srečava. Ni-kdo naju ne ustavi. Cesta vodi navzgor in navzdol skozi gozdove. Zdaj pa zdaj zaslišiva žvižg iz gozda, potem pisk iz kake doline. Vsak čas pričakujeva, da se bodo prikazali napovedani četniki, pa jih le ni.
V Arandjelovcu stopiva obedovat v gostilno, ki jo obratuje neki Slovenec. Povedo nama, da je bil za prejšnji večer napovedan prihod četnikov, ki naj bi si osvojili mesto. Ljudje so bili v pričakovanju. Vendar je noč mirno potekla.
Tedaj pride na obed inženir Miklavčič. Pripoveduje nama o Slovencih v teh krajih, kako ži ve in kako jim je dolgčas po domu. Seveda je povsod približno eno in isto stanje, zato jih ne poj deva obiskovat. Saj se nama tudi mudi naprej. In če hočeva biti prav odkritosrčna, priznaj-va, da se nekoliko bojiva potikati se po teh krajih.
Tedaj takoj po obedu naprej proti Lazarevcu. Nič posebnega naju ne doleti na poti. Le glas roga, ki se kakih 15 minut kar naprej oglaša po šumi preko hribov in dolin, naju nekoliko vznemirja. Sklepava, da kliče šum-ske ljudi k zborovanju. Morda naju zato nihče ne pride popra-šat za legitimacijo, ker se vsi zbirajo na posvetovanje. Tako sva kar kmalu v Lazarevcu.
Stopiva k gospej žužmanovi. Ni je doma. No, pa poiščiva še-gulo, ki ima baje vse Slovence v srezu Lazarovec natanko popisane. Stanuje pri popu. Toda, glej, tudi njega ni doma. Popi-nja nama pove, da je odšel z vso družino na obisk k Slovencem v Petki. Udariva jo za njim, saj če ni preslaha pot, nas morata kolesi spreviti tja v dobri pol uri.
Res, dobro je šlo. Kar v šoli stanujejo Slovenci. Enajst jih je. šegula je med njimi. Kakor nalašč! Pogovorimo^se to in ono. šegula obljubi, da nama na-' redi prepis zapisnika Slovencev. Pa že se je treba posloviti in pot naju pelje v Lajkovac.
Glejte si no, Lajkovčani naju kar poznajo! Vse naju pozdra-lja in slučajno je vse mesto ulici. V spominu sva jima ostala od prej, ko sva bila tu aretirana. Slovenci so naju posebno veseli. Brž nama povedo, da sta pri njih spravljeni najini kolesi. Imenitno ! Saj prav radi tega sva v prvi vrsti spet prišla sem, da zveza, kaj je s kolesi. No, zdaj je dobro in rešeno, četniki so kmalu vrnili kolesi in jih dali v varstvo Slovencem.
Potem se srečala aopet s tistim popom, ki naju je izpraše-val pred dobrim tednom dni. Zdaj je ves drugačen, prijazen, zgovoren. Pravil je, da v tem kraju četniki in uporniki marljivo delajo.
V Lajkbvcu prenočiva. Drugi dan skočiva nazaj v Lazarovec, da dobiva od Šegule obljubljeni zapisek Slovencev. Zdaj pa urno na pot nazaj v Beograd!
Ljudje dajejo napotke, svarijo, svetujejo. Ne potujta skozi Stepojevac! Na vsak korak vaju bodo ustavljali. Midva si pa misliva: ljudje govorijo več kot je res. Hajdi na kolo in srečno, rojaki!
Pa naju res ustavi žandar, ko imava že precej pota za sabo. Slovenec je. Tudi on odločno od7 svetuje pot preko Stepojevca. V Stepojevcu je dosti nereda. Kmetje skrivajo živila in sadje, da ga ne morejo zapleniti in odpeljati v Beograd. Baje so mnogo tega blaga zmetali v vodo.. .
Midva si pa misliva: tudi žandar j i so včasih bojazljivi. Ali naj se zdaj vračava na pot skozi Mla-denovac, ki bo 70 kilometrov daljša? Ne, to pa že ne! Poleg tega — saj sva vendar slišala iYi doživela, da četniki Slovencem-izgnancem nič nočejo. Končno
povrneva.
Dospeva do potoka, kjer se začne občina Stepojevac. Petnajst metrov dolg most vodi čez globok potok. Toda smola! Most je razdejan. Le ogrodje še stoji. Neki ljudje, ki se selijo^v Beograd, skušajo preko ostankov mostu spraviti razne predmete na drugo stran. Voznik-celo štu
vilo v Železniku. Povprašava, če res vozi vlak v Beograd. Pritrdijo nama. No, vendar res! čez eno uro že odpelje.
Odideva v kolodvorsko pisarno in si kupiva vozne listke. Uradnik je prav prijazen. Pravil je, da so prejšnji večer pri-drli na postajo četniki ter uničili telegraf in telefon. Nato začneva
dira, kako bi spravil preko voz midva pripovedovati svoje dogo-
in konje.	^ *
Ne mudiva se dolgo, kolo pod pozduho in čez po tramu. Paziti treba. Vendar kar dobro gre. Sva že blizu drugega brega. Tedaj zaslišiva kričanje, dvigneva oči in vidiva kolesarja, ki se bliža od nasprotne strani. Kriči in maha, da je vsak prehod strogo prepovedan.
Najprej dopove to reč preko vode onim ljudem, ki skušajo
divščine.
Naenkrat vstopi drug železniški uradnik, ki je silno prijazen in že kar sumljivo radoveden. Celo za najine legitimacije se pozanima. Ko je tako ljubezniv, naj jih pa vidi. Seževa ponje. Z velikim zanimanjem jih pregleduje in si celo nekaj malega izpiše iz njih. To nama ne ugaja, pa kaj hočeva. Postaneva molčeča. Mož se poslovi. Oni pr-
prenesti svoje stvari preko. Pro- vi uradnik nama pa skoraj na
si jo ga nujno, obetajo denar. Vse ničj ne pomaga. Vrniti se morajo^
Zdaj prideva midva na vrsto. Z zanimanjem naju posluša. Ogleduje naju in bolj in bolj sva mu všeč. Strokovnjaka sva, pravi. Hotel je reči, da sva izobraženca. Takih oni zelo potrebujejo. Torej je vse v redu, naj ostaneva na tej strani potoka, to se pravi, postala sva člana četnikov. Kar ž njim odideva. . .
Pridemo v pisarno. Obstopijo naju oboroženi možje brez uniforme. Sprašujejo, sprašujejo, sprašujejo. Govoriva jim o bridki usodi Slovencev, o četnikih na Pohorju in v Kamniških planinah, o nemškem taborišču v št. Vidu. Slovencem v Srbiji je treba dati poguma, da ne omagajo. Zato jih skušava midva od časa do časa obiskati.
Na nadaljnjem potovanju naju spet neprestano ustavljajo. Nekaterim je lahko dopovedati, da hočeva na vsak način naprej, drugi so pa mnogo bolj vztrajni.
Zlasti dva močna dobro oborožena moža sta neizprosna. Najine osebe jih še ne bodejo tako zelo, bolj všeč sta jima najina biciklja. Prav žal jima je, pravita, saj razumeta, da sta nama biGiklja zelo potrebna. Pa kaj se da narediti, ko pa četniki take reči še stokrat bolj potrebujejo .. . Prav imajo. Pustiva jim biciklje in odkorakava naprej.
Pa spet ne dolgo, že spet straža dveh oboroženih mož. Vendar naju pustita dalje. Zdaj stopava kar mogoče hitro, saj je do Beograda še 40 kilometrov. Da bi le bilo že konec teh presnetih straž in izpraševanja! Zdaj se je cesta kar izpraznila in v tem je nekaj upanja.
že je Stepojevac precej daleč zadaj. Tu pa tam je še kaka straža. Tudi kak pastirček pa'se ovce ob cesti. Voza nikjer nobenega, tudi pešca ne. Ob levi in desni strani ceste pa kakor da je oživela koruza, da se grmovje samo s seboj pogovarja, da je vsaka dolina človeško skrivališče. Tu čuden šum in šelest v koruzi, pisk iz doline, glas mogočnega roga iz gozda. Sama znamenja, ki jih edino četniki razumejo. Nekam plašna postajava, teže in teže hodiva. Sonce pripeka, čevelj začenja žuliti. Potrpi va in podvizajVa se! Da bi bila le srečno onkraj vasi Meljak in v Lip-
uho pove, naj bova zelo previdna, ker oni prijazni možakar ne obeta nič dobrega. Utegne biti nemški zaupnik in kdo ve, kako daleč naju bo še spremljal...
Toda za danes je bilo vseh sitnosti konec. Srečno naju pripelje vlak v Beograd. Zdaj zbirava spomine s potovanja in ugibava, če bova šla kmalu spet na pot ali bova čakala, da se razmere kako razčistijo. Če jih bo kdo, jih bodo četniki.
POžREšNIKI V ZGODO-, VINI
Duševno odlični možje so često tudi odlični jedci. Med slovitimi možmi poznamo zato tudi številne tipične mnogojedce.
Takšen je bil na primer sta-roperzijski pesnik Meviana-Si-mi, ki je v neki noči, v kateri je spesnil 300 verzov, posetil nič manj nego devet pojedin. Pri vseh so lahko gostje občudovali njegov izredni tek. Zanj stari rek, da polni želodec ne more dobro študirati, ni imel nobene veljave. Šele če je bil pošteno "nabasan," se je počutil tako dobro, da je lahko zajahal Pe-gaza.
Grški učenjak Argiropulos, ki pe v 15. stoletju širil gorško književnost po zapadnih deželah, je umrl zaradi prevelikega števila melon, ki jih je pojedel.
Mnogo je jedel tudi pruski kralj Friderik s pridevkom "Veliki." Temu je zaradi preveč jedi neredko postalo slabo, pa si je te slabosti preganjal potem s prav tako velikimi por-cijami sadja. "Sončni kralj" Ludovik XIV. je vse življenje občutil volčji glad, menda zaradi svoje trakulje. Ker je imel zelo slabe zobe, pa mu jih tedaj niso znali dobro popraviti, slabo žvečil in to mu je povzročalo spet hude notranje motnje.. Temu mogočnemu vladarju ni bilo v njegovem razkošnem svetu torej dozdevno nikoli prav posebno udobno.
Schopenhauer je veljal tudi za mnogojedca. Isto poročajo tudi o Kantu, ki je v ostalem dajal prednost jedem, ki mu zaradi njegovega sedečega življenja niso mogli prav koristiti. Težko prebavne jedi je v velikih množinah pokončeval tudi Gutzkov.
Med požrešnike je prištevati
tudi Napoleona I., ki ga je šele niči, skozi pet kilometrov dolgi 1 smrtna- b o 1 e z e n prisilila k
gozd. Tam naju ne bodo ustavljali.
No, zdaj sva že v Meljaku. Stopiva v kafano na majhno okrepčilo. Glej si ga no, to je pa tisti cigan, ki naju je oni dan peljal v Beograd! če naju je
zadnjič peljal, naju bo tudi da nes. Nak! Nima več konja. Ne samem pa: nič nama ne bo škodilo, če na ; more. Ampak neki drugi cigan,! ostrig, raco, dve jerebici, mor-lastne oči pogledava, 'kako gos-; njegov znanec, bi morda peljal.! ski list in ducat hrušk.
zmernosti.
O italijanskem pesniku Leo-pardiju poročajo, da je bil ves nor na slaščice in sladolede, med tem, ko se je Balzakovu ogromni apetit ustavljal pred nobenimi jedrni, ki so bile dobre in drage. Nekoč je pri enem obedu pospravil 100
podarijo četniki, kjer so absolutni gospodarji . . . Pogum velja!
Cesta postaja vedno bolj živahna. Vse polno moških roma proti Stepojevcu. Doženeva, da je bila prejšnji večer razglašena
Pogodimo se za sto dinarjev,; Sloviti kirurg Billroth je Ampak samo do železnika, zakaj prav tako rad mnogo jedel, pa
samo izbrane stvari. Bismarck je že kot dijak v Getingenu lah-
od tam vozi vlak. Tako zatrjuje cigan.
Odpeljemo se. Spotoma so ko pojedel pet ducatov ostrig in 3pet menimo o razmerah, o čet-1 v poznejših letih je imel njegov četniška mobilizacija. Kar več nikih, o upornikih. Slovencem so' telesni zdravnik Schweninger letnikov na enkrat. In že danes1 dobri. Skušajo jih pridobiti v ' mnogo dela, da bi njegov apetit se vsi odzivljejo in so na potu! | svoje vrste in mnogi se odzivlje- krotil v zdrave meje. Ob tej cesti so vasi, kjer je tudi jo. če kdo noče, ga ne silijo.
kaj Slovencev, pa kaj ko se nama mudi naprej. Saj se menda še
Počasi, počasi je šlo, toda končno se je cigansko kij use le usta-
AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK!
GLASILO K
-I ■'!' ni 1\
pravice, bomo zmagali v miru.
Ta izjava Mr. Wellesa pa daje tudi nam »ameriškim Slovencem jasne smernice sa naše politično delo sedajTBo konca vojne, ako hočemo pomagati narodu doma do pravic in do svdbo-de: Samo močna in delavna propaganda v ameriški javnosti, je naše delo. Tej moramo dokazati:
1.—Da smo tudi Slovenci na svetu;
. 2.—da smo pravi in celi narod v popolnem pomenu bese-
Florijan Kociper:
SMRT NA KOLPI
BUY U. S. DEFENSE BONDS!
Onega leta, ko je v Kolpi za-glavil stari Mažorec, je bila na-j tanko taka huda zima, kakor letos. Visok sneg, hud mraz in j led čez vso Kolpo; spominjam; se, da burja kar ni hotela pre- • nehati. Zimskih čarov smo bili j že vsi siti. Nikoli več nisem iz-i maknil očetovih škornjev ali tetinih čevljev, da bi se bil šel drsat s tolpo otročajev. Tudi ti so se bili dodobra naveli mraza, snega in ledu. Potikali smo se po hišah, bili v napoto sebi in drugim, da smo zamrzili svoje domove.
Bilo je še rano dopoldne, ko sta mimo odprtih vežnih ^rat prihitela Jure Fugina in Mate Vrlinič s Perudine. Kriknila sta polglasno v vežo:
"Zatvorite vrata, ne puščajte dece ven, stari Mažorec se potaplja na Kolpi. Led se mu je udri."
Vrata so se zaloputnila. Najprej pri nas, pa pri Francini, pri Školniku, pri Brkopcu in pri Babkovcu na koncu vasi. Vaška ulica je bila na mah kakor izumrla. Vas je zanemela v grozi, v napetem pričakovanju nečesa usodnega.
Strmel sem skozi o k .n o na Kolpo, pa so me kmalu spodili od okna s srdom, ki si ga nisem mogel tolmačiti. Pri vratih, vo-dečih na dvorišče, je nekaj z ^krbljalo. Ko so jih odprli, je smuknila v vežo Kata, ona, ki je bila omoženav Krocih, in brez sape potihem pripovedovala:
"Od prilišča je šel, da pobere svoj harač, ni se mu hotelo čez most, pa je zašel v tolmin, kjer voda mehurje dela in led je tc-nak."
Napel sem ušesa, da mi ne bi ušla niti besedica.
"Bliža s£ Vuzam, pa je hotd obiti svoje dolžnike. Zdaj bi bili na vrsti Pri vrše/, Podgorci in Vrhovci."
"Pa mu bo treba pomagati, zakaj možje ne gredo?" sem čul preplašen tetin glas.
"Kdo naj gre?" odgovarja Kata. "Kdo bi bil tak osel, da bi pomagal tej pijavki, ko se ga vsakdo boji, oderuha. Tudi jaz sem ga čakala, da pride po petelina, da me prime v klešče zaradi obresti in da me izmuči do smrti."
Spet je poškrabljalo pri vratih. Pojavila se je Čadoničeva Bara in prinesla novih novic:
"Do bokbv je že v vodi, počasi leze pod led na komolcih sloni in zove na pomoč. Na gornjem koncu se razločno čujejo njegovi klici.."
Teta je zaihtela:
"Dajte mu pomoči, otmite ga saj smo vendar krščani!"
Kata pa v en glas:
"Mi smo, on pa ni, prokleti volkodlak. Ko je moj Jure odhajal v Ameriko, sem ga na kolenih prosila, naj mu posodi za pot. Nikoli mu ne bom odpustila. Šel je naposled in mi našteval teh borih 500 ranjških. Ko jih je bilo 80, mi jih je porinil: 'Vidiš, to ti je stotina,' pri drugih 80 zopet: 'Vidiš, to ti je stotina.' Toliko si je vzel obresti vnaprej, da je Jure komaj imel za pot. In odtlej! Saj je čudež, da še živim. Sko-pavala sem z deco od gladu, ko je Jureta zasulo in nismo imeli s čim plačati. Prihajal je vsako leto dvakrat, jeseni po obresti, spomladi po priboljške. Koliko kokoši, puranov, klobas, gnjati sem zmetala velikodla-ku v žrelo! Deca pa je bila gola in gladna in sama nisem imela niti za sol. Uh, naj ga hudič vzame, oderuha prokletega! Naj mu plača za moje muke in moje solze. Ti pa veliš: 'Rešimo ga'!"
Tudi Kata je vedela povedati, kako je morala peči in -cvre-ti, kadar je prišel stari Mažorec terjat, kako je dala prenekate-ro rojeno prase iz hleva, dočim se je dolg nižal tako strahotno počasi, da je obupavala. Bara
točno o vsem informirani, kot o novih zakonih, o tem in onem in o vseh dogodkih v svetu—Ce niste, gre marsikaj mimo vas, kar bi morali vedeti in o čemer bi morali biti poučeni. Vse to vam nudi slovenski dnevnik	•
3.—da smo sicer majhen narod, vendar pa narod, ki ima vse iste pravice do svojega obstoja in do svojega narodnega življenja kot vsaki drugi večji narodi, -
3.—da' je naše mesto kot avtonomne edinice jugoslovanskih narodov samo v Jugoslaviji,
5.—da se nam je pri zadnji mirovni konferenci zgodila nezmerna krivica, ko se nas je razkosalo kar na štiri države, da sedaj moramo zahtevati nujno združeno Slovenijo z našim morjem in vsemi kraji, kjer žive Slovenci, da tatvin, to je ponemčenja, poitalijančenja ali pomadžarčenja naših pokrajin zadnjih stolet ne priznamo in ne bomo nikdar priznali. Niti pedi tuje zemlje nočemo, pa tudi pedi svoje slovenske zemlje ne damo nikomur i npod nobenim pogojem. Če hočejo mir v tem kotu sveta, to je pogoj !
Končno besedo bo pa itak imel po vojni narod sam doma, dolgo premirje mu bo dalo dovolj časa in prilike zanio.
Chicago, Ili
1849 We»t Cermak Rd
Naročite si ga in potujte z njegovo tiskano besedo po 4 svetu in poučujte se o raznih dogodkih v svetu.
Stane letno samo $6; polletno $3; za Kanado in Chicago $7 letno in za pol leta $3.50.
Pišite čimpreje na upravo lista, da ga vam prične-mu pošiljati. Ne bodite brez dobrega lista v hiši. Ne dopustite, da bi drugi preje zvedeli 'vse važne stvari, kakor vi.
BUY U.S. DEFENSE BONDS!
"V" SO RABILI ŽE PRED 500 LET!
Črka "V," ki se v sedanji vojni rabi kot za znamenje zmage (Victory) je bila prvič v rabi za časa španske kraljice Isabe-le v letih odkritja Amerike. Španska kraljica Izabela je že tedaj (pr&TStoT leti) sprejela črko "V" kot znamenje najvišje zmage nad divjimi Mavri leta 1492. Veliko vojaško bandero z grbom zmage je bilo obešeno na steni katedrale v Sa-lamanki v Španiji. Spodaj se je bralo: "Kristusu Kralju in Zmagovalcu." Središče zastave je pa zavzemala ogromna črka "V" brez 'vsakega drugega okraska.
Ta črka "V" je originalni znak zmage, ki je znan v zgodovini katoliške cerkve.
SLOVENSKI DNEVNIK
ki izhaja v Clevelandu vsak dan
razen ob nedeljah in praznikih
V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih.
AMERIŠKA DOMOVINA
je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah.
^k^ v tej posojilnici
zavarovane do $5.000.0® oo Federal Savings A Loan Insurance Corporation. Washington. D. C.
Sprejemamo osebne ln družtvene vloge.
Plačane obresti po 3%
St. Clair Savings & Loan Co.
6235 St Clair Are. HEnderson 5670 Cleveland, Ohio
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio
Ta izjava Mr. Sojnner lesa je gotovo ena .izmed najvažnejših izjav zadnje čase naše ameriške vlade, izjava, katere se bodo gotovo razveselili vsi narodi sveta pred vsem vsi mučeniški in zasužnjeni in vni-čeni narodi. Razveseliti se je moramo tudi mi kot Jugoslovani, še bolj pa kot Slovenci. Ker ne bo mirovne konference takoj po vojni, bo tako tudi naš narod doma dobil časa in možnost, da se bo dvignil nazaj, si opomogel, si uredil svoje sedaj uničeno narodno življenje, dobil pa tudi časa, da se dobro pripravi na mirovno konferenco. Pri novi ligi narodov bo dobil časa, da ji bo prednesel vse svoje zahteve in jih tudi utemeljil in jim izbojeval uspeh.
Ta izjava pa nam tudi jasno govori, kako važna in kako potrebna nam je naša jugoslovanska edinost, kako smo si vsi jugoslovanski narodi potrebni drug drugemu. Če bomo edini, če bomo drug drugega podpirali in se skupno borili za pravice vsakega posameznega naroda in za s k u p n e jugoslovanske
Preizkušena zdravila proti glavobolu
PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA IN DRAGEGA OČETA
Frank Necemar
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
mandel drug store
SLOVENSKA LEKARNA.
15702 Waterloo RA CLEVELAND, O.
Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član društva sv. Jožefa it 169 KSKJ
katerega je Bog k sebi poklical dne 21. junija, 1941.
Nepozabni nam blagopokojnik: Eno leto je že minulo, odkar si nas za vedno zapustil, dragi soprog in oče, toda blag spomin na Tebe še vedno živi v naših srcih in bo živel do konca naših dni.
Saj sveta vera nas uči, da združimo se v večnosti.
Žalujoča soproga FRANCES NECEMAR, in sin EDWARD, ter sedem pastorkov DERGANZ.
Pittsburgh, Pa., 21. junija, 1942.
Podgorci, Vrhovci in Privršči."
Te besede so bile nekak nagrobni govor stiaremu Mažorcu. Nihče ni za njim potočil niti solze, midva s teto pa sva marsikdaj na Zezlju molila za dušo utopljenca.
2353485348234823482323485323484848532353232353535353234853232348
0248482353485323532353485353535323005353532348484853534848484802
534823235348234823235348489048239148484823485323484853535348535353535353535353235323
IIBEKTY UMEffIOCS
JULY 1, 1942
FOUR BROTHERS ANSWER ROLL C ALL
H. N. S. TO SPONSOR HOLY HOUR
i Chicago, BI. — The Mo3t 'Rev. Samuel A. Stritch, archbishop of Chicago, announced I plans this week for a gigantic Holy Hour to be sponsored by the Archdiocesan Union of HoIy Name Societies. .
Tho Holy Hour will be held :Sept. 13 at Soldier Field.
Approximately 175,000 per-sons paid tribute to Jesus Christ in this mighty pageant of religion and patriotism last year, and an increased Chicago Holy Name membership i n d i c a t e s that thiij year's event will sur-pass the triumph of 1941.
COOK1NG SCHOOL
-®y FRANCES JANCKR--
1110 Third SL. La Sdk, HL
Here are a few Victory recipes for canning and preserv-ing:
Sweet Cherry Preterves
Wash, stem and pit cherries. Measure 4 cups with juice. Add 2 cups of honey and 1 cup sugar.. Cook together, stirring frequently, until sirup thickeni. Let cherries stand over night in sirup. Then bring to a boil and seal in clean, hot jars.
Berry Preiervei
4 cups strawberries, raspber-ries or blackberries, 4 cups chopped rhubarb, 4 cups honey or 6 cups of light corn sirup, & bottle (1 cup) Certo (bot-tled pectin).
' Mix fruit and svveetening. Bring to boil, and boil seven minutes. Remove from fire and stir in Certo. Pour into hot sterilized jars and cover with parrafin. Makes 4 pints.
MONTHS OF REVIEW January —
Try to start life anew With a better plan in view.
February—	? *
Life withoutlove cannot be— Begin vvith loving your5 i yt enemy. " •, f ^ A/f March—
Curb all pleasures; the reason—
This being during the Lenten season. " April—
April showers bring May
flowers All created through God's • powers. May—
The month to honor your mother
Love her, cherish her and near her hover. June—
Everyone has a day of his own,
So, too, the bride, not alone. July—
Hot and tried days of work, Lift your chin and never shirk. August—
Thoughts of vacations?? —
Cool bireezes arid ponds? Be patriotic, save, buy war bonds. 1 September-—
Marching along together, Books under arms, in fair and rainy weather. October—
Ghostly spirits float every-
where, \ Brave jiearts, of course, have no fear. November—
Time again for people of all ranks,
To settle down and offer up "thanks." December—
"Hark, the herald angels sing,
Glory to the new-born King."
—"Hail Mary,"
Red Pepper Jam
6 sweet red peppers, X tablespoon salt, 1 cup vinegar, 2 cups light corn sirup.
Put peppers through coarse food chopper; sprinkle with salt and let stand over night. Drain and add the sirup and vinegar. Cook 1 hour or until thick. This can be put into hot sterilized jars and sealed or it may be used at once. This recipe is just enough for 1 serv-ing. Delicious with roast meat.
baraga day, scheduled for july12, to be celebrated in lemont, ill
IMPORTANT
Mint Marmalade
Use 1 cup orange pulp, juice and grated rind of 2 lemons and Va pound peppermint can-dy, ground or broken. Cook together until candy is melted and mixture is thick. Makes three 6-ounce glasses.
Carrot Marmalade
Cook 6 carrots, seraped and finely cut, in small amount of water until tender. Add 3 or-anges, thinly sliced, and juice and rind of 1 lemon. Measure; add 1 cup white corn sirup for each ci^p of mixture, or if pre-ferred 2/3 cup honey for each cup. Continue cooking until mixture thickens and looks like it is ready to set. Makes six 6-ounce glasses.
Jam DeLrae
1 No. 2 con blackberries, 1 can No. 2 crushed pineapple, 1 cup sweetened applesauce.
Boil fruits together for 1V2 hours, or until thickness is reached. Turn into scalded glasses and cover with paraffin. Makes 2 pints. Can be made at any time during the year.
36.	Hovv \vill the 1940 cen-sus affect the representation from the several States?
The number of Representa-tives in the House will remain 435; there will be the follovv-ing changes:
The States of Arteona, Florida, Ne\v Mexico, North Caro-lina, Oregon, Tennessee vvill gain one seat each. California \vill gain three seats. The States of Illinois, Indiana, Iowa, Kansas, Massachusetts, Nebraska, Ohio, Oklahoma, and Penn§yl-vania vvill lose one seat each.
37.	What oath is taken by Members of Congress?
The oath by both Senators and Representatives is as follovvs :.
TO PICNIC
Joliet, 111. — An old-fashion-ed picnic vvill be held July 11 by members of St. Anthony's Society, No. 87, at Martin Gor-sich's Hali. F. Troppe and-sons will s u p p 1 y the music. All members and their friends are urged to attend.
Cherry Relish
4 cups sour, red cherries, 1 cup seeded raisins, CUP firm-ly packed brovvn sugar, cup honey, Vfc cup vinegar, 1 teaspoon cinnamon, ]/+ teaspoon cloves, % cup pecans.
Wash and pit cherries; mix vvith raisins, sugar and honey, vinegar and spices, Bring to a boil, and simmer 1 hour, or until thick. Add nuts, turn into sterilized glass jars and seal. Makes 4 half-pint jars.
BIG CH1EE WAHOO
Beet Relish
2 cups chopped, peeled beets, 2 cups chopped celeiry, 1 cup chopped onion, 1 cup chopped svveet red pepper, 2 cups chopped cabbage, 1/2 cup sugar, 2 cups vinegar, 2 tablespoons salt, 3 tablespoons mustard seed, 1 tablespoon celery seed.
Mix ingredients and cook un-j til vegetables are tender. Pour into clean hot jars and seal at once. Makes 3 quarts of rel-( ish.
SUY A
U.S.VVARBJ
today
"Are you ili?" asked the physician; "let me see your tongue, please."
"It's of no use, doetor," re-plied the patient; "No tongue can teli how bad I feel."