(biir
-YBA»
OIA11LO 1U)VENWC1 MAHOpNE PODPORNI JEDNOTI
T
in.
Offloo of PoMbotiooi ««57 80. Uwo<Ulo Alt.
** » Oo*Srwm of M a rek i. UTf.
,	Chicago, IH., torek. 2<>. septembra (September 29), 1925. ^Tj!^ IMtAT K V.—-N U M H K H 22H
for	«	«* ~»aeia,o erovidod I* ffm^Tn*. AH to*. K l»li: o.tlK>rU^ ^ Jo.o 14. )•!«. ^	--
HOJA MUKEGAM, ILL,
OFICIJELNI EAPISNIK ZBOROVANJA.
Dvnindvnjsetn seja 24. septembra 1£25.
Konv. predsednik otvori aejo ob 7. url zvečer. U reditelja sta imenovana brata Jan Smith in Matt Vogrich Poverilni odbor poroča, da so vsi navzoči, razen br. Ermenca lit 16, ksterega je za to sejo poverilni odbor oprostil. Konv. predsednik naznani, da mu je zapisnikar Zupančič podi bodeta zapisnika 19. in 20. seje Čitana jutri zjutraj, za-^ 21. wje P» jutri popoldne. Ni ugovora. Konv. tajnik poroča, da sta nenadoma umrla brata Sam Mar-l od dr. št. 50, Clinton. Ind., in John Vevčar qd dr. St. 53, Cleve-0. Konv. predsednik pozove zborovalce, da v znak soialja ejo, ksr se zgodi. Konv. tajnik nadalje poroča, da je poslala konvenciji pis-pozdrave s. Jozefina Paulich od dr. št. 155, kar se vzame mje.
Ir. Vidrich predloži in toplo priporoča naslednjo resolucijo,
iMLDrecllag«-:	• _______
-Ker je bilo pred združitvijo Slovenske delavske podporne
IrmH pljate rI zlo*
tli. nravi tolik
SIVI
Obtoženec, ki Je bil Obsojen M nižjem aodiiču, je bil oproščen.
in Slovenske narodne podporne jednote veliko Članov, ki so mi društev obeh organizacij in bili pri teh društvih zava-v skupnem do svote $6 dnevne podpore, Ker je združitvena pogodba med S. D. P. Z. in S. N. P. J. vsa-bu takemu Članu zajamčila njegovo zavarovanje za bolniško po združitvi v višini kot je bil prej zavarovan pri društvih tdružitvijo,
Ker je po združitvi mnogo novih prosilcev pristopilo v raz-u $4 in $5 bolniške podpore, in se je statistično dokazalo, dp ti mnogo več prejeli iz teh razredov sorazmerno s člani, ki ipriili v jednoto potom združitve,
Ker smo prepričani, da je precejšnje število takih članov, ki ipriili potom združenja v te bolniške razrede in ki so le malo i p« nikake podpore prejeli iz teh razredov, in vsled izčrpanja likega primankljaja ter vsled izredno velikih naklad bili ob-prizadeti, zlasti člani, ki so bili že dolgo vrsto let člani dru-pred združenjem,
Sklene osma redna konvencija Slovenske narodne podporne b, da vsem tistim člaonm, ki so bili zavarovani za $4 in $6 se bolniške podpore in so z združitvijo prišli v te razrede, ki prizadeti vsled izrednih naklad ter primorani vstopiti v razrede, da se jih uvrsti v $1, $2 in $3 sklade, v katere naj jejo po merilu svojega zavarovanja, in da se jim v nadalje
plačuje bolniška podpora. V tš izredne razrede se sprejme le tiste, ki niso prejeli po-več kot $200 ^a notranje bolezni, računaje od zdru-kon venci je odfflssne. od 1. jahuarjr 1922 do 1. januarja] bi'si izmišljali še Nadalje se v te izredne* razrede ne sprejme tiste, ki so zvi-K in $5 razrede in novo pristopili po 1. januarja 1922, in eje znižali.
Br. Junko stavi protipredlog, da se resolucija ne sprejme.
Izgrodl v Nt« Torka nob prihodu fašistov
Delegat je med parlamentarne s nije sprejeti s sovražnimi demonstracijami.
New York, N. Y. — Baron A-lessandre Sardi in drugi fašistični delegatje, ki so prišli na konferenco interparlamentarne unije v VVashingtonu, so bili v nedeljo sprejeti s sovražnimi de« monatracijami, ko so se izkrcali na suho. V pristanišču sta bili dve množici Italijanov, socialisti in fašisti, ki bi se bili gotovo spo-tovo spopadli, da ni posegla vmes policija, ki je zaščitila delegate in razpršila demonstrante. Socialisti ao mahali z rdečimi zastavicami in peli "Internn-cionalo," ko ao fašisti Stopili s
parniitU-_* _
flATOfi BORAH JE VELIK > PROBLEM
VODITELJEM STARE GARDE NI PRAV NIC VftBC.
jI	,	*
Dojet va se ne morejo Upre-meniti.
iji se namreč, da bi sedaj tisti, ki bi prišli iz višjih razredov v 1, izčrpali tudi te, kakor so višje.
Br. Vidrich pojasnjuje, da se nanaša ta resolucija le na tiste, niso prejeli nad $200 in kk torej niso sodelovali pri izčrpanju, h članov, ki bi bili upravičeni do ugodnosti, ki jo predvideva ucija, ni veliko, in prepričan je, da ne J>o za nižje razrede no-občutne škode, če pridejo ti člani k njim. Br. Novak, gl. bolniški tajnik, pojasnjuje, da je takih članov »rfjemu sto. Po njegovem mnenju se te prilike ne bo polastilo Iti šestdeset članov.
Br. 2eleznik od št. 265 želi, da bi se resolucija spremenila v fto, da bi se glasilo $150 namesto $200, Br. Baloh od št. 281 omenja, kako veliko škodo so utrpeli tisti, •o prišli pod okrilje jednote potom združenja. Toplo priporoča učijo. V prilog resolucije govore še drugi. Br. Alesh priporoča resolucijo, kajti s tem saj deloms popis-one, ki so bili res prizadeti. Videli smo krivico, pa je naša t, da jo popravimo. Tu ae gre le za pravičnost, ne za ve-■vote.
Resolucija pri glasovanju sprejeta z večino glasov. Br. Kauzlarič od št. 898 protestira, ker ni dobil besede. Na dnevni red pride poročilo odbora za pritožbe in prošnje, I j« obenem gl. porotni odbor.
1 Po mnenju br. Terčelja je storils zadnja konvencija veliko |Wco, ker je določila, da je gl. porotni odbor obenem pritožbeni F**« Mo rešuje zadeve, ki jih je že imel v rokah.
Br. Zeleznikar, predsednik odbora, izjavlja, da ima odbor v J* Precej stvari, od katerih pa so bile mnoge predložene že « konvencijo. Pravila pa predpisujejo, da se morajo pritožbe 'Pozivi poslati petnajst dni pred začetkom konvencije. "Kadi »Predlaga, da se stvari, ki niso bile poslsne v smislu pravil, ne Kje.
ftotipredlagano, da ae reši vse.
I Pri glasovanju je sprejet z večino protipredlog, torej se reši
L 8 Tauchar, zapisnikarica pritožbenega odbora, čita: <• r* **otnega zajedno konvenčnega odbora za pritožbe prisive IL septembra 1925. totor m snide ob osmi uri zjutraj v uradu jednote. Na vzeto: Frances A. Tauchar, John Križmančič, Mary Udovich in Terčelj. Predsednik porotnega odbora, Martin Zeleznikar, w navzoč. Frances A. Tauchar je izvoljena zapisnikarjem. r *tx>r prične z delom. >)	f O
*z*me se v pretres zadevo društva št. 50 in Clintona. Ind. Mn Vrablč, član omenjenega društva se je pritožil, da mu UU ,921 prikrajšana operacijska podpora. Operiran je ■a bezgavkah (tonsils). Pravila govore, da se za Uko opera-gjtfa $25. Odbor potrdi sklep gl. porotnega odbora.
"dbora se odobri s večino. En delegat glasuje proti, nedloiena je zadeva, odroma prošnja br. S. V. Schafferja, J Jruštva št. 216, Iz Denverja, Colorado. On prosi, da bi s« *J> podporo. Pritožbeni in prizlvni odbor ni mogel to reč vze-r«Tni red« ** nl blln prodložena skozi drušfto. yd'«>r»-no brez ugovora. 1 kH ,	i« proinj« brata Stonlcha, člana društva št. 21,
(Kolorado. On proei za podporo, ker mu je vse Imetje ler je bil todi drugače nesrečen. Odbor priporoma kon-IMa mu da vsoto flOi *
in
Chicago, IU. — Vrhovni sodnik Joseph B. David je 26. t, m. oprostil nekega Williama Quin-na, ki je bil na municipalnem sodišču obsojen na 60 dni. zapora in $100 globe na obtožbo, da 1-ma alkoholno pijačo v svoji posesti. Sodnik je izjavil, da je bila obsodba nesmiselna, kajti v naši državi ni zakona, ki bi branil komu imeti pijačo na domu.
Sodnik je dejal: |"V državi Illinois ni nepostav-no imeti pijačo. Ce bi bilo, tedaj az sam in 40 odstotkov prebU valcev spada v ječo. Naši prohl-bični zakoni, kakršni so, povzročajo dovolj poaUvolomoev, ne da nove mreže. Vrhovno sodišče države Illinois je odločilo, da posedovanje alko-holične pijače ni protipostavno, in Čimprej si policaji in sodniki to zabijejo v glave tem bolje bo sa vse. Pollciju v tem mestq ai domijUja, da človek, ki ima doma kakšno pijačo, je kriv nečesa, ne ve pa, 6esa Je kriv."
Maogo Amorliaao v zaklonih v kitajski ikiMtel
Ameriški uradniki v Sangajn so tudi pomagali ogoljufati ki-tajake generale.
Sangaj, 28. sept. — SangsJ-ski orožni škandal se bo pral pred tukajšnjim mednarodnim sodiščem. Kolikor je do zdaj znano, je poleg treh ameriških odvetnikov tudi več ameriških u-radnikov zapletenih v škandal. Rolland Haskell, eden osumljenih Američanov, je nenadoma izginil. S tem Je obremenil obtožbo napram sebi, da je vzel od kitajskih generslov najmanj 100,000 telov (okrog $80,000) za orožje ln strelivo, katerega nl bilo nikjer.
Kemal pravi, da Turki ne dajo Mosula.
. London, 28. sept. — Iz Carigrada javljajo, da je Mustafs Kemal, predsednik turške republike, dejal: "Mosul je turški in nobena stvar, tudi bajoneti ne, nas ne pripravi, da bi ga dali iz rok. Mi zahtevamo ves mosulski vilajet na obeh straneh reke Ti-gris. Te zahteve ne opustimo. Nismo bogati, toda nale armada je pripravljena In se zaveda svojih pravic."
POTAPIJACE ae NISO
dvignili.
New l/oodon, Con«. — Do pon-deljks zjutrsj so bili vsi poizku-si zaman za dvignenje potapljače "S-81", ki jo je pogreznll por-nik "Citjr of Rome" pred otokom Block. Samotožnik. ki dvigne sto ton, ni oprsvil ničesar. Po-
Waahiagton, D. C. — V poli-Učnih krogih ae dobro zavedajo, da bodo prihodnjo jesen zopet kongresne volitve. Posebno vodi-teljl republikanske stranke se zavedajo tega fakta. In da je U afetat prišla tako zgodaj, je i-skati vzroke v Um. da narašča popularnost senatorja Boraha ii Idaha v republikanski stranki. —fitnstor Borah je predsedpiL senatnega odseka sa zunanje zadeve. To je zelo vaino mesto, kajti odsek za zunanje zadeve sjpda med najvažnejše odseke v senatu. Njegova pozicija je taka, da mu gre voditeljatvo v republikanski stranki. Zaradi pozicije, ki jo zavzema, ao nekateri pričakovali, da bo podpiral upravo v vseh zadevah. Ampak senator Borah hodi svojo pot. Ne osim se na želje administracije, ampak skuša ureaničlti svoje principe. To pa vpliva na staro-kopitne republikanske voditelje, kskor če puran vidi rdečo barvo. Ti kriče, če bo Borah še nadalje v opoziciji proti stari gardi v prihodnjem zaaedanju, tedaj bo republikanska stranka v zelo slftbl poziciji, ko stopi prihodnjo Jesen pred ljudstvo. Ta krik sta-rokopitnlh republikanskih voditeljev ni drugega kot čvekanje cenenih profesijolanlnih politi-čarjev, ki zvračajo Vedno krivdo, a|q stranka organizacija pe-šl, na tiste, ki kritizirajo njih protiljudsko delovanje, ne vidijo pa, da njih delo povzroča vpropastOnje stranke.
Podporniki stare garde že prihajajo in skušajo ostrašitl senatorja Boraha, da se pokori željam starokopitnih polltičarjev, češ, da ima republikanska stranka moč, da lahko Boraha odstavi kot predsednike odseka za zunanje zadevo .
Res je, da se lahko to zgodi; res Je pa tudi, da je težko kaj takega izvesti.
Borah je dober govornik in starogardniki mu niso kos v debati. Njegov vpliv je velik. In s temi dejstvi bodo morali staro-gsrdniki računiti, Če bodo res nameravali odstraniti Boraha kol predsednika odseka za zunanje zadeve, V resnici bo pa sehator Borah stari gardi postal veliko bolj nevaren, če ne bo več predsednik senatnega odseka za zunanje zadeva, kajti oproščen bo vseh vezi in svoboden bo v svoji skcijl. •
Bodo II importirali
sfasise I« Mom^lta?
|RmlRB M nvH^RN ■
Nemški magnet pravi, da velika newyor*ka družba naroči 150,-D00 ton antracita Is Pornrja v svrho, da zlomi stavk« rudarjev.
Berlin. 28. aept. — Sanders Wertheim, predaednik veliko premogovne kompanije v New Vorku, ki je prišel v Berlin, je Izjavil te dni, da njegova družba naroči 260,000 ton premoga iz Porurja v vrednosti tri milijone dolarjev z namenom, da zdrobi stavko rudarjev v Pennsyl-vanlji.
Špaaol la Fraaoozl it laiojo m vso prilogo
LJUDJE
SO MOLILI K VI* '
V CER-
Roparjl so pa obiskali njih deoaove.
Evanston, IU. — Ljudje so odšli v cerkev, medtem so pa Uto-vi spraznili štiri domove. Odnesli so zlatnino ln dragulje, ki so bili vredni več sto dolsrjev. U-krsdli so še $58 v gotovini In en samokres.
2BLBZNI6KA NEZGODA. Štirje nblti. Si ranjenih.
Ga. —- Na atlao-tiški železniški čril sU udarila I dva vlaka skupaj. Učinek je bil strašen. ftOrl osebe so bile ubl-1. in 85 jI bilo ranjenih.
Nova poplava as Kitajskem.
Peking, 28. sept. — Veliki Jez na Rmeni reki v provinci Sen-t ing se je podrl in voda je po-i>lavila mesu In vasi daleč na-koii. Okrog 2000 vasi in dva
(t>iU« m S. strani.).
UDliača leti v vodi. ki je 128 milijona ljudi je prizadetih. Na £ gM*Ae. Rešilno dek, s* totlne ljudi je utonilo in škod« nadaljuje.	jje vsllknnska.
Poročila o velikih uspehih so
neresnična; bomb« Is sraka u-
bije Jo I« pičlo fttevUo ljudi.
Tangier, 28. aept. — Ameriški poročevalec, ki je posetU glavni stan rifijanske armade — edini poročevalec is Amerike in Evrope na rlfljanakl strani r-javlja, da Spanci in Francosi zelo pretiravajo v svojih dnevnih poročilih s maroškega bojišča. Zlasti poročiU o "velikih uspehih" letalcev so zlagana. Kdor bi sodil po Uh vesUh, ubije vsaka }panaka ali franopka bomba, ki pade is sraka, najmanj 50 Rifljancev. V reanici pa imajo avijatiki malo uspeha. Na primer dne 80. septembra je oeU francoska esksdra sedmih leUl meUla dve url bombe na mnsto Sešuan in resulUt je bU: dve osebi ubiti in ena ranjena. UbiU je bila neka Ženska ln eden Jud, torej nebojevnika. Furljesno bomlmrdiranje Adjira is zrika zadnji petek je ubilo le tri osebe.
Med Rlfijsncl vlada trdna vera v zmago, zato ni opaziti pri njih noben« prepadenosti,
IZPREMEMBA V ZAPOSLENA Nill DELAVCEV
Položaj je eatal skoraj nespremenjen. — Vel delavcev Je se-poalenlh le v tovarnah aa konzerviranj« aadja In soknjav«.
Madison, Wla. — Največ delavcev je bilo v drŽavi Wlscon-sin zaposljenih v meaecu Juliju. Tako poroča državna industrijska komisija. Tovarne so izplačale za enajst odstotkov več v mezdah kot v prejšnjem letu v meaecu juliju. Sploh nl bilo toliko izplačanega tovarniškim delavcem v zadnjih štirih lotih. Ampak to se je zgodilo, ker so potrebovali delavce v tovarnah
za tonservlranjo iivlL-----
| Povprečna tedenska mezda je znašala $24.44 v mesecu juliju. Bila Je najvišja mesdf, ki se je dosegla od hU 1021 v Um me-sscu.
Ako se odŠUjejo tovarne za konzerviranje Uvll, tedaj so mesde padle, kai*pomonl, da j« bilo v drugih induatrljah od meseca msja zrfpoalenih manj delavcev.
pogajala o Fraaoozl
CalUauz mora sprejeti ali pustiti ameriške pogoje, pravijo waahlagtonaki krogi.
Wa«hlngton, D. C. — V soboto in nedeljo so bili člsnl francoske dolgovne komisljs na raznih pojedinah. Obenem so se vršili privatni sesUnkl msd posameznimi člani obeh komisij, na katerih so Francozi skušali pridobiti za lahke pogoje plačevanja dolgov.
Eden članov ameriške komisljs je dejal reporUrJem v nedeljo, da Catllauz ne sme pričakovati kake velike koncesije.
"Ameriška komisija Je ds Is franooskl komisiji načrt, kaU-rega morajo Francosi sprejeti sil pustiti. Mi se ne bomo pogajali In baranUli", Js rekel.
Združen« držav« bodo fundira-1« vojna posojila Franciji na e-nak, ali približno «nak način kakor Angliji. Da II Francija *r«J. m« načrt ali n«, J« odvisno od U-ga, č« nujno potrebuj« novih kreditov ali ne/'
Calllauz Je le v peUk brsoja-vil v Pariz po nova navodlU in sugestij«.
F111 pIn 01 ai
lopo v molja
NJIH NEODVISNOST JE PA dE VPRAŠANJE BODOČ-N00TL
Zadnjo beeedo o važni aadevi Is-pregovori najvišje »vezno iodllit.
Waahington, D. C. — Senator Osmens in drugi člani filipinske komisij« za neodvisnost so dospeli v VVashlngton, da spelirajo ponovno na kongres, da n*J ls-polnl obljubo in podeli Filipin-cem neodvisnost. Filipinsko ljudstvo se vessll, ker je governer Wood žel poraz na najvišjem sodišču v Manili. Vprašanj« pred sodiščem js tvorilo, sko Js sa-ldjuček legalen, ki ga je isvršla posUvodaJna zbornica na Filipinskem otočju in po IcaUrem so plačajo troški komisije sa flll-pinsko neodvisnost. Wood Je o-vlrsl izplačilo Ur troškov skozi zadnja tri leta. On zdaj vloži prlzlv na najvišje zvezno sodišče v VVsshingtonu.
Ako bo najvišje zvezno sodišče potrdilo razsodbo sodišča ▼ Washingtonu, tedaj lahko flll-pinaka posta voda j na zbornica potroši denar ss vsako zsdevo, ki jo smatra sa Javno.
Polet Pariz-New Yerk | radi nezgode.
Psrlz, 28. sept. — Nameravan nepretrgan polet Is Pariza v N«w Vork za OrUigovo nagrado $26,-000 je bil v nedeljo odgoden za nedoločen čas radi nezgode, ki je zadeU letalo, ki je bilo priprav-Ijeno za polet. Letalo je bilo na poizkuenem poletu In pri spusti-tvl na tla je zadalo ob drevo ln se užgalo. Bilo Je doceU uničeno. Pilota, ki sU skočiU ns Us, sU se Uhko pobile.
AMERIŠKI TRAKTORJI V RUSIJ L
Poljedelstvo se zopet rasvljs v Rusiji.
Waahington, D. C, — V Rusiji Js sdaj 7,600 traktorjev, Tako poročs ruski polj«d«lskl ko-miaarijat ruskemu Informacijskemu odlioru v Wsshingtonu. Večina Uh traktorjev Je bila izdelana v Združenih državah. Na potu v Rusijo Je še 8,800 smeri-šklh motornih plugov. Poljedel-ske zadruga so sprejele naročila za 20,000 motornih plugov v prvih šeetlh mesecih sedanjega I«-U. toda naročil niso mogle Izvesti. V prihodnjem letu bodo razdelili 28,000 motornih plu*>v, od katerih Jih bo 8,<Xty izdelanih v Moskvi
S traktorji so olidelall 1.487,-999 akrov sveta v Sovjetski uniji v Um letu. To je ena stotina obdelane zemlje.
HUvfca kitajskih UlegraTtoUv.
28. eept. — KiUjaki U-
legrnlskl nameščenci so včeraj zaeUvkali. SUvkarjl zahtovajo večjo plato In krajši delavnik.
TATE IN ZKNA OBSOJENA V DOLG ZAPOR.
Marion, Hi. — Robert TaU In njegova len« Ru»»y «u bila v nedeljo spoznana krivim po poroti, da sU zastrupila Jo« Her-rlngtona, prvega s^iproga obtožen ke. TaU Je bil obsojen na 80, Rttbjr pa n# 20 let ječ«.
I *


PROSVETA
SLABILO SIjOVBMZB MABODIfl POOPOSMB JBDNOVS
JUJ h

NaruteiM ZmJIbJmm pol 1«U !■ 11.26 M tri aiim; Wu, $).«6 M tri ammi, Id m
_ Chkac*) m Me,
te Clcro 96 J# M tete. Mi M M o |8.00
J.

snT
"PROSVETA"
UvdlkbfMN. Cktef
m—rrr-	—1
-THE ENLIGHTENMENT"
.......tir
N.tteMl
<n>—a Nr — ____
Arfrvrtlrin* r|tM «1
SofcMris**: UbM StaUa (erept Chfeaao) sad rwr; CbUt/go |S.M, ud forelcn
of Tka FEDERATED PMM
PadL v drtindi te iT (Atel. ll-») 1. U vs* J« • Um daeveai »otekla Mittafau.
Ji m vsa m »»url Mat,__
PMMTite te
PODJETNIKI TUDI POTREBUJEJO POUKA.
bi
Marsikateri podjetnik se vpira izgolj trme delavskim zahtevam. Prepričan je, da je on gospodar v tovarni In ria imajo delavci molčati, ubogati in delati. Ce se delavcem poviša mezda, tedaj se mora to zgoditi, ker gospodar prostovoljno v to privoli in ne zaraditega, ker delavci zahtevajo povišanje mezde. Tako modrovanje ni seveda pametno, kadar delavci zahtevajo pqpišanje mezda ali izboljšanje delavnih razmer v delavnici Tako modrovanje se tudi ne rodi v podjetnikovih možganih, ampak je navadno sugestija podjetnikovih'svetovalcev, ki računijo s tem, da bodo imeli dobiček, ako delavci zastavkajo, ker je podjetnik odklonil njih zahteve.
Ce pride do stavite, ne bo podjetnik imel dobičRa od nje. Kadar delo počiva v tovarni, se ne množi dobiček podjetnika. Njegova želja je, da hitro zlomi stavko in prisili delavce, da se vrnejo pod starimi pogoji na delo.
Podjetnikova moč pa ne sega tako daleč, da bi lahko kar meninič tebinič zlomil stavko. Za kaj takega potrebuje sodnijske prepovedi. Za izposlovanje sodnijske prepovedi pa mora podjetnik imeti odvetnika. Izposlovanje sodnijske prepovedi daje odvetniku zaslužek. Zato je sa-moposebica, ako oe podjetnik obrne za svet na odvetnike, kadar mu delavci predlože svoje zahteve, da odvetniki svetujejo, naj ostane na svojem stališču in naj ne prizna delavskih zahtev.
Stodnijska prepoved pa sama tudi ne more zlomiti stavke. Dokler so dela\cf doma, se ne £rodudra v podjetju. Podjetnik mora torej dobiti savkokaze, ki prevzamejo mesta stavkujočih delavcev. Ker stavkokazi le ne'hodijo od tovarne do tovafne in se ponujajo, se mora podjetnik obrniti na privatne rosredovalnioe za delo, da mu preskrbe ljudi, ki bcfla delali ob čaau stavke
Tudi to sredstva ie ne zlomi stavke. Stavkokazi so navainoTtudi delokazl Ta pomeni, da bo podjetnik imel veliko izgubo, ako bo delal s samimi stavkokazi. Ti mu bodo povzročili veliko ikode na blagu, ker ne znajo delati in tudi delati ne marajo.
Sodnijska prepoved ne pomaga podjetniku veliko, dokler so delavci doma in se obdrže minio.
Zgoditi se mora nekaj, kar povsroči nemire. V ta namen mora podjetnik najeti pobojnike. Te zopet dobi pri takozvanih privatnih detektivskih agencijah. Ti po-bojniki provocirajo nemire in pretepe. Zdaj iele nastopijo oblasti.
Lastnikom privatnih posredovalnic za dalo in privatnih detektivskih agencij je tudi do tega, da kaj zaslužijo.
In če se podjetnik nanje obrne za svet, kaj naj stori, ka- ne ^| ^ njkikeg» učinka dar delavci zahtevajo priznanje organizacije, povišanja mezde ali iaboljšanje delavnih rasmer v podjetju, tedaj mu tudi ti ljudje svetujejo, da naj se nikar ne vkloni zahtevam delavcev.
Ali bi na bilo veliko bolj pametno, ako bi aa podjetnik pričel pogajati s svojimi delavci, kadar mu predlože aa* hteare, kakor da hodi po n%sveto R: ljudem, ki imajo koristi od delavskih st$vk?	-v
Ce bi podjetrflk izvršil kaj takega, bi se seznanil s vzroki, ki povzročajo stavke. Spoznal bi, da delavci žive v žalostnih jasmerah, da je njih delo težko, naporno in duhamoreče. Tako bi izvedel, da delavci dan za dnem žive v razmerah, ki so peklenske, da se mora vsak človek naveličati takih življenskih razmer, pa magarl če je naj-l,potrprtljlvejši človek na svetu.
Kadar bi podjetniki vse isvedeli in nato aabe vprašali,
kaj bi oni storili, ako bi živeli v takih rannerah kot delavci, tedaj bi rekli, da to, kar so delavci
Sporazum m«J podjetniki in delavci M se hitro'napravil, kajti podjetniki bi spoznali, da ne pridobe ničeaar,
ako delavne pož<»nejo v atavko.	_____T______
Odpravila hi ae maraiknters nepotrebna napetost, ki poetoji med delavd in podjetniki.
Ali ae bodo podjetniki v bodočnosti ravnali po tem
vZMmlriavi
Mnogo ljudi prihaja v Zdru-tena države le ra^epno, bodisi radi kakega posebnega posla, radi zabave ali na obisk. Oni niso priseljenci, kajti priseljenci so oni, ki prihajajo s namenom, da tukaj nastanijo in delajo za zaslužek. Kdor torej prihaja le na kratko dobo radi kakega posebnega namena, ni podvržen kvotni omejitvi. Kdor prihaja začasno, dobiva ob svojem prihodu dovoljenje, da sme tukaj o-stati določeno dobo, navadno šest mesecev. Dostikrat taki tujci bi radi nekoliko podaljšali svoje bivanje v Združenih državah. V takem slučaju morajo prositi, da se jim rok za odpotovanje podaljša. Nedavno je vlada izdala naredbo, ki je precej poenostavila reševanje t^kih prošenj. Sedaj so načelniki priseljeniških postaj v pristanišču prihoda upravičeni podaljšati začasno bivanje, ne da jim je treba take prošnje poelati v Washington. Le, ako so v dvomu glede vpra-vičenosti nadaljnega nodaljša-nja ali ako tako podaljšafJM »po dne
segalo čez eno leto po dnevu prihoda, morajo take prošnje poslati generalnemu priseljeniškemu komisarju v odločitev.
Novi priseljeniški zakon, ki je v veljavi od lanskega leta, določa tudi glegs prihoda teh začasnih potnikov. Tekom leta dni, kar je v veljavi, so se počasi razvila razna pravila glede postopanja, po katerem naj se oblasti ravnajo v slučaja teh začasnih potnikov.
Potni liate in vize sa začasae potnike.
Inozemce, ki prihajajo le začasno, imenujejo "visitors" (o-biskovalce). Oni sjpdajo v razred ne - priseljenoev (non - im-mirants) in kot taki niso podrejeni omejitve kvote. Njim ni treba takozvane priseljeniške vize (immigration visa). Morajo pa imeti potni liat (passport) svoje države in njihov potiti list mora biti viziran po ameriškem konzulu. Ravno v pogledu te vize treba opozarjati na jako desto nesporazumljenje. Konzularna štampUja vsebuje sledečo beležko; "Veljavnost te vise poteče dvanajst mesecev po tem datumu, pod pogojem, da potni list sam bo do tedaj veljaven". Nekatera osebe, ki so dobile dovoljenje za začasno bivanje v Združenih drlavahj ao Zato dostikrat mislile, da vsled te beležke imajo pravico ostati v Združenih državah leto dni. To pa ni res; dovoljenje za začasno bivanje se navadno daje sa šest mesecev ali manj. Ona beležka'le pomen ja, da je visa toliko časa veljavna Tudi okolščlna, da nekatere država isdajejo potne liste, ki veljajo za več kot eno leto, ja tu di večkrat provzročila zmešnjavo. Nekateri imejitelji potnega lista ao pomotoma mialUi, da smejo ostati v Združenih državah toliko časa, dokler je njihov potni liat veljaven. Seveda noben dokument inozemske države
deželo in ki torej ni transit
pregledu s strani _ oblasti. Inozemec, Id bi spadal med one razrede, katere priseljeniški zakon izključuje, ne sme »topiti na ameriška tla niti začasno.
Pregled onih, ki kot potniki tretjega razreda prihajajo v Združene države le začasno oziroma ob prehodu v drugo deželo, se sedaj vrši na priseljeniški postaji (na pr. na EUis Islandu) na iati način kgt pregled priseljen-cev. Priseljeniški komisar na Ellis Islandu pa je priporočaj, da bi se pregled teh potnikov vršil na Indiji sami, kot je to v sluča-j u potnikov prvega in drugega razreda.
Pripustitev pod jamščino. Priseljeniška oblast daje začasnim potnikom dovoljenje, ko-iko časa naj ostanejo tujraj. Ta doba znaša navadno šest mesecev ali nymj. Pričakuje se, da bo potnik odšel, predno poteče ta doba, ako si ni pravočasno izprosil podaljšanje svojega začasnega bivanja. Ako prostovoljno ne odpotuje, se mu prej al L slej utegne zgoditi, da bo prisilnim pptom deportiran. Ako so pri-
seljeniški nadzorniki preprLajo,
na priaeljenlška pravila v tej de-fteH
Pristojbine za vizo.
Zadnji kongres je sprejel kon, ki ja pooblaettl predsednika Združenih držav, naj zniža al sploh odpravi pristojbine za vi-ziranje potnih listov onih inozemskih napriseijencev. katerih Vlada je voljna enako znflati pri stojbine aa Amerikance istega rasreda. Vsled tega zakona ja a-meriška vlada sklenila recipaocl tetne pogovore glede znilanjs pristojbine za vizo z Rulgarsko in Špansko, dočim sta Dansko in Guatemala popolnoma odpra-vtta ta priatojbine. 2e pred tem zakonom so Združene države I-mele dogovor s Kanado, Mehiko Kubo In s nekaterimi drugimi a-meriškiml republikami, ki je o-bojeatranako odpc^vil vaake pristojbino sa viso.
Pega JI aa prihod satanih pol
Val inosemci. prihajajoči Združene države, morajo varjatl splošnim zahtevam riških priseljeniških zakonov. To velja toliko glede priseljencev
nasvetu? Najbrž na! lUjU nanje imajo fta vedno vpliv	neprieeljcncev. Ce-
— Dne 8. septembra je umrl v Ljubljani splošno znani gasilee in reševa-
aFranc Florjančič. Bil je nad let član gasilnega društva,
njt*
čase pa
kot
nastavljen mestni gasilee. Odlikovan je bil kolajno za zasluge na polju in zvesto služ-
s rebrno kol gasilskem
»vanje.
se
zabel
U-
ptembra, beležili s ni v zavodu za geodinamiko močan potres. Zagugall so se tudi
predmeti v pisarni zavoda.
Kazpuščena ženska učiteljišča.
Kakor javljajo iz Zagreba, je ministrstvo prosvete razpustilo žensko učiteljišče šolskih sester Zagrebu, učiteljišče v Sarajevu ter učiteljišče šolskih sester
potnik ni prišel z namenom, ostane tukaj za vedno, ga pri puščajo brez drugega. Ako goji jto kak dvom v tem pogledu, do l&ajo jamščino (bond) kot pogoj za njegovo pripustitev. Ta jamŠčin#znaša navadno #500. V zadnjem času je zahteva po bon-
postala čim pogostejša. Ako ipozemec prihaja na obisk k so* rodnikom, s katerimi on bi naravno rad ostal za vedno, ako bi mogel, oblasti vedno dvomijo, da-li res namerava zopet odpotovati, in v mnogih slučajih utegne le stežka dobiti dovoljenje za prihod, tudi če bi rad položil jamščino. Zlasti to utegne biti težko za evropske inozemce, ki bi radi hoteli dobiti dovoljenje za začasno bivanje v Združenih državah, ako prihajajo iz Kanade ali Mehike. Tudi parobrodne družbe nerade prevažajo inozemce, prihajajoče baje začas no, ako ni jim dana popolna garancija, da res prihajajo v ta namen. Parobrodne družbe namreč nosijo veliko odgovornost in so po novem priseljeniškem zakonu podvržene ostrim globam. Trgovci, o katerih je jasno, da prihajajo začasno v Združene države radi posla, nimajo nika-kih posebnih težkoč. Navadni tu
kupi vozni listek ne Ie za%pžnjo
v Ameriko, marveč istočasno turist pa utegne biti prisiljen, da di za povratno vožnjo. Nekatere družbe ga obveščajo, da dotičn povratni listek je veljaven le do časa njegovega zakonitega bivanja v Združenih državah in'da se mu ne povrne denar, ako ga ne vporabi. Nekatere družbe prodajajo turistom le listek prvega razreda. Od turista, t. j. začasnega potnika, pa dostikrat zahtevajo, naj pokaže, da ima pri sebi $600, za slučaj da bi od njega zahtevali bond.
Povračilo jafnščine.
Inozemec, ki je bil pripuščen pod bondom, zgubi denar, ako ne odpotuje v določenem roku. Vlada zapleni njegovo jamščino. Vrhu tega utegne biti . deportiran. Ako odpotuje ob določenem roku, ali pred temt se mu bond povrne. Da si zagotovi povrnitev jamščine brez odloga, je priporočljivo, da nekoliko dni pred odhodom piše načelniku priseljeni ške postaje in mu naznani dan in parnik, s katerim bo odpotoval. — Ec L. I. 8.
Američani pokadi več cigaret.
Washington. — Ameriški kadilci so začeli opuščati smotke in v večjem številu kaditi cigarete Zakladniški department poroča, da je bilo meneča avgusta pokajenih 557,432,039 cigar, dočim je število pokadenih smotk pred enim letom znašalo 573,625,977 Istočasno ao Američani pokadtt 6,983,026333 cigaret; v lanakem avgustu je biki pokadenih S,-315.640,670 rigaret. Število pokadenih cigaret ae je torej po* množilo za več ko 600 milijonov
Američani tudi bolj igrajo "poker". Dohodki davka od pro-danih kart kašejo. da je bilo letošnjem avgustu prodanih 2,-780,711 "dečkov" kart. dočim je Mk> v lanskem avguatu prodanih komaj polovico toMko.

ob 8:4$ zjutraj seizmograf! v Ljubi
Mostaru.
Velik vlom v Gor jafcpri ttedu.
V noči od 5. na 6. sept je bil izvršen v Gorjah j>ri Bledu vlom tamkajšnji klerikalni konsum in je odnesel vlomilec iz blagajne okoli SO,000 Din. Kakor nam sedaj poročajo, so izsledili tatu osebi 231etnega Janeza Poga-čarja iz Radovne. Pogača* je že več mesecev brez dela inje jzvr šil vlom na zelo premišljen način. Pogačar je vedel natančno vse razmere v konsumu, vedel je za vse slabo zavarovane vhode in izhode v hiši. T&nkaj stanuje tudi cerkovnik, ki ga večkrat kličejo ponoči k bolnikom. V sobi, kjer je blagajna, spi neka prodajalka. To je zbudil s trkanjem na vrata ter jo prosil, naj mu da iz prodajalne par sveč, češ da gredo obhajat očeta, a nimajo doma aveč. Prodajalka ga ni spoznala ter gs je vprašala, kdo mu je odprl. Pogačar je odgovoril da mu je odprl cerkovnik. Končno je prodajalka le vstala ter odprla-vrata v sobo. V tem trenotku pa se je zakadil Pogačar nanjo, jI zakril oči in ji dal par udarcev, s katerimi ji je izbll več zob, nato pa jI pomašil v usta u-mazano krpo ter jo pričel daviti. Prodajalka je vsled strahu in davljenja takoj omedlela. Pogačar je nato vzel ključ od blagajne, za katerega je dobro vedel, kje se nahaja, odprl blagajno, zopet zapri, polotil ključ na svoje mesto in zbežal.
Ko je prišla prodajalka zopet k sebi, je bilo v hiši Že vse pokonci. Ljudje so poslsli po orožnike, ki so tekom dopoldneva a-retirali dva delavca domačina. Izkazalo pa se je takoj, da sta popolnoma nedolžna, nakar so ju izpustili. V pondeljek popoldne je bil končno aretiran Janez Pogačar, ki je po kratkem obotav ljanju priznal svoje dajanja. Povrnil je tudi vaa denar rasen pet dinarjev.
Umrli v Ljubljani — Anton Spora, železniški sprevodnik, 41 let. — Angela Jenko, žena trgovskega potnika, hiralka, 88 let— Ivan Jurman, zasebnik, 76 let
Malo te tnuika. V Trunkovem trunkuB zopet nabralo nekaj robe Z re nisem imel časa ^
i konvencijo. Polagoma privoščim, kar je vredno a niti
G. Trnnk je čudna trta vn »ograd« Gospodovem. & drugi izraža svoje dvome o <x nem Bogu in vprašuje po de lih o tem zagonetnem bitju to blasfemija, strašen greh kn ga vprašaš, sakaj se je j razodel le Judom in ne na prij Slovencem, ki hočejo biti d kristjani, torej boljši ljudje Judje, tedaj je to smešenje i vencev. Ni več blasfemija! meni torej, da Bog ni vredej bi ae razodeval Slovencem -morda niso Slovenci vredni?
'Pustite Bogu malo pravk svobode, da vsaj nekaj nare< svoji voljiM, pravi g. Trunk bi jaz to zapisal, bi bila bli mija. Pa kaj bi z blas f cm i jo je itak bavbav. Zanimivo je, piše Trunk. Pustimo Bogu pravice in svobode! Dosti i prvega ne drugega, kajti or so položili dogme, so bili skopi s pravico, svobodo «
■ -i. it. Avstrija
ulraži z Nt«iiJo?
Belgradu ne verujejo, da prišlo do tega.
M
vsemogočnostjo.
— (Centralni svrop-ski časnikarski biro.)—Zadnje čase jugoslovanski državniki precej pozorno gledajo na problem združenja Avstrije s Nemčijo, kar je posledica obnovljene agi tacije. Vsekakor je to eno najvažnejših vprašanj v osrednji Evropi, ker v njem imsjo veliko zanimanje tudi Italijani. Vsekakor v feerlinu kakor na Dunaju ni posebnega zanimanja za združitev. Na Dunaju samsm sa bolj zavzemajo, da bi se mesto odcepilo od Avstrije ter bi postalo svobodno donavsko pristanišče. Po načrtih tega projekta naj bi bil Dunaj svobodno pristanišče kot središče trgovskih zvez med Avstrijo in Zapadom.
V centralni Evropi se snuje družbe, katera bi spojila reke Reno, Meno in Donavo s velikim kanalom, kateri bi na ta način dopolnil vodno zveso med Severnim in Črnim morjem. Tako M se našla vodna pot iz Centralne Evrope doli v Malo Azijo, Meea-potamljo In Pand jo. vV slučaju bi Dunaj poeta! trgovsko središče, česar se Du-najčani tudi zavedajo. Dunajska vlada s« baje todl tarna prizadeva. da M pregovorila potešile, naj jI dovole proglasiti Dunaj kot svobodi*
a e e
Nov razred tatov. Tatovi, ki kradejo suho so "pajkarji". Pravi gospod danes oni tatovi, ki kradejo kro robo.
• ♦ •
Pertinentna vprašanja.
Kako ao letos obrodili ai širi vinogradi?
(Vprašanje je aicer narai Impertinentno, toda Bog n priča, da ne mislim nič slab«
- se*
v ^
Dobra novice iz Jugoslavi
Krvnik je zbolel — in vs
ki imajo biti obešeni, moraj • • •
Rensko-vinska izobrazb
Dragi 2arkomet! Ali si zadnjo nedeljo kaj posvi Dom na Holmes cest)? Nek toliško društvo je imelo v trgatev. Posno v noč so se v la dobra katoliška deklet mov tako pijana, da so se i le atuditi vsakemu trea človeku, kdor jih je videl nespodobno so se obnašale, in klicale na korajžo. — ! trn iz CoHlnwooda. _ e e e
Izredna seja.
Cenjeni 2arkomet! Pri smo Sneli izredno sejo vseh štev. Vse je bilo izredno, lagali so vsi hkrstu in go vsi naenkrat. Pet minut pr« Jo se je eden izrszil: "Se bom popiu, da bom ložje i ru". Potem je res "izredno voril. Vse je bilo izredno. -nez iz Barbertona.
0 • •
Glaaovl iz Trunkove dež«
Cenjeni K. T. B.lKer si( S Zarkometom po Waukegai poslušal na radio kaj so go na konvenciji, si gotovo »li& kega delegata iz našega "d ga. romantičnega" Colorad je rekel tako kakor se je u na seji meseca avgusta: "Ji Mam proti čikaškim korita Kar pa dobim jaz samo |3. osam ur dela šest ali fled<tf secev v letu, ni trebs, ds m odbor naše jednote več, kei delo vse leto!" Ksko prafc kajne 1 Na ta način so rešen koritarska vprašanja. — loradaka hrlbolazka.
e e e Ali aaaa prenaglili? Vladarji Francije »o naredili eno napako: ali 1 Šali Mdrgana, če smejo naj Kifijance v Afriki?
K. T.
Predsednik svstrijpk' iS. Selpel je pri zadnjem £ v Parizu objavil podonavski litiko Avstrije in prosil F« se. naj podprejo Avstrijo* nem stremljenj^ v'nl 1
brava podonavsko politiko i naje, kar v tam vidi. ds bi " razmah I
j aa j bi bil I
Za vodni kanal med M Donavo delajo Nemci **( 1911. V Moaakovem ae )•] ustanovila drutba Donpva." ..

(Nadaljevanje s L strani.) I večino odglasovano. da ae sklep odbora ne odobri in prošnja
h, stonicha zavrže.	-
Predložena je "»deva braU John Prostorja, bivšega predsed-L. in združevalnega odbornika aedaj s S. N. P. J. združene S. D. p 7 Prosi, da bi mu konvencija dovolila primerno vsoto za od-Ldnino njegovega dela, ki ga je izvršil povodom združevalnega 7T odbor smatra, da je vse te zadeve rešila združevalna kon-kj se je vršila pred štirimi leti v Clevelandu, Ohio. Sklep odbora z večino odobren, torej se prošnja br. Prostorja
k ' ' ** ' * predložena je zadevah brata Thomas Marsha, Člana društva H)6 i i NeW Dulutha„Hinn. On prosi konvencijo za izredno Jdjioro. Odbor je mnenje, da ni nujno potreben, ker je sedaj
vl|giben. v	.
Sklep odbora se odobri.
Predložena je prošnja brata Steve Sitarja, člana društva št. - ii Calumet, Mich. Odbor priporoča, da se mu da $50 podpore. Br Shragal priporoča* da se da $100 podpore. Podpirano in sprejeto.
Predložena je prošnja brata Anton Skofarja, člana društva « 266, iz Southview, Pa. Odbor priporoča, da se mu dovoli $60 odpore s pripombo, da se denar izroči društvu, katero naj pazi, ' Jbo denar vporabljen v svrhe za katere je določen. Sklep odbora odobren.
Predložena je prošnja brata Poglodicha, katero je vaš odbor
-Idil na mizo.--------- „ -	—-----a------
Sklep odbora odobren brez ugovora.
Na predlog br. Cainkarja je sklenjeno, da se sklepa odbora ne
odobri, ter s tem zavrže aklep druge instance.
Predložen je priziv br. Joe Koahirja, člana dr. št 300. iz Brad-docka. Pa. Odbor potrdi odlok drugo inštance.
Sklep odbora odobren.
Predložen je priziv br. Ivan Klenaka, člana dr. št. 347, iz Mc-Ki v.spor t, Pa. Društvo mu je namreč odreklo pravico biti voljen v društveni odbor, ker je svoječaeno poneveril gotovo vsoto društvenega denarja. Odbor potrdi sklep druge inštance.
Sklep odbora odobren brez ugovora.
Predložen je priziv br. Anton Mravlja, Člana dr. Št. 313, Iz West Frankforta, III. Gl. porotni odbor ga je suspendiral ia društva in jednote za dobo pet let. Odbor se je zedinil, ker je suspen-zija trajala Že tri leta, da se mu nadaljni dve leti odpusti.
Sklep odbora odobren brez ugovora.
Predložen je priziv brata AAton Potiseka, člana dr. št 226, iz Adisona, Kans. Odbor potrdi odlok druge inštance.
Sklep odbora odobren brez ugovora.
Predložen je priziv br. Joe Perhnota. člana dr. št 66. is Breesy Hilla, Kans. Odbor potrdi odlok druge inštance, da ae mu ne is-plača bolniške podpore.
Sklep odbofk odobren z večino. Br. Rugelj od št 72 je priporočal milostno postopanje.
Predložen je priziv brata bolniškega tajnika napram odloku gl. porotnega odbora v zadevf -brata Frank Križ, člana dr. št. 211, iz Bivvabik, Minn. Odbor je z večino odloČil, da ae na podlagi bolj. Sih pojasnil, ki jih je prejel v tej zadevi, gro preko sklepa gl. porotnega odbora, in se temu Član odvzame vsoto $6 in izplača $60.
Sklep odobren brez ugovora.
Predložen je priziv brata Joseph Janesiča, Člana dr. št. 120,
Sklep odbora odobren brez ugovora.	(iz Clevelanda, Ohio. On se je pritožil čez odlok gl. porotnega od-
Predložena je zadeva brata Joseph Purigeršiča, člana dr. št. 5, bora, ki ga je izključil iz Jednote radi zaprave društvenega deli Clevelanda, Ohio. Odbor priporoča konvenciji, da naj ga spnsj- narja, katerega ni hotel povrniti. Odbor je za to, da ostane pri »e nazaj v bolniški sklad za en dolar dnevne podpore. Ob tej pri- sklepu druge inštance. & priporočamo konvenciji, da spremeni pravila v toliko, da se Sklep odobren brez ugovora.
.mttane slPnih slučajev sprejme nazai v najnižji sklad bolniške J PredMen je priziv brata Anton UvaV*, člana dr. št. 249, k podpore. 7	,	IFarmingtona, W. Va. Odbor potrjuje odlok druge inštance na
Predlagano, podpirano in s 187 glasovi sprejeto, da se br. podlagi dokasov falslfioiranja bolniških nakaznic in poneverbe Pungeršiča sprejme nazaj v razred za $4 bolniške podpore. Sklep gotove vsote, itopi v veljavo s 1. oktobrom 1925.	Sklep odobren brez ugovora.
Predložena je prošnja brata Rich. Spačeka ml., člana dr. št. Predložen je priziv brata Steve Chanoka, člana dr. št 126. Is 106, iz Kansas City, Kansas. On prosi, da bi ga S. N. P. J. poslala Carson Lake, Minn. Odbor odloči, da se ga sprejmo nasaj v jedno-* Rochester, Minn., v znano bolnišnico. Odbor priporoča, naj se to. Razlogi: Ker se mu nI nikdar dalo prilike do poštenega za-mu svetuje, da se najprvo obrne na svoje društvo, ki naj pošlje govora. •
njegovo prošnjo na sejo gl. odbora.	j Sklep odbora se odobri z dodatkom, da mora br. Chanok pre-
Glede te zadeve so vname živahna debata. Br. Troha pojaa- h topiti k najbližjemu dfaštvu. sjuje in izjavlja, da je br. Spaček v resnici pbtreben in vreden Br> 2^eznlkar, predsednik pritožbenega odbora, predloši pri->odpore. Br. Berger predlaga, da se da za operacijo do $300. Br. toibo br> Andreja Spolarja, iz Chicaga, 111., nanašajočo se na po-Kern je mišljenja, da imenovani brat bi se dal .lahko operirati v kojno Mgtro Agnes Spoler, bivšo članico dr. št. 102, kateri je prva ivojem oziroma v sosednjem mestu, kjer imsjo brez dvoma dovolj jnstanca odklonila podporo, druga inšUnca pa se ni sedinila, in dobrih specijalistov: Predlaga, da se da prosilcu $100 za opera- Bedaj je stvar v rokah konvencije. Cita naalednji izvleček iz sa-ti jo, za vozne strdftke pa ni& Br. Troha še pristavlja, da je pro- j pjsnika društvene porotne obravnave:
silec deležen za eno leto bolniške podpore, ker se ni naznanil bol- "Dne 27. novembra pretečenega leta se Je nahajala pokojna lira, kajti njegov namen je bil, obrniti se na konvencijo. Omenja HeBtrft spolar v dfužbl svojega soproga v hiši nekega družlnakega tudi, da so mu zdravniki priporočali Rochester, Minn. Br. Zaitz prijatelja, na domači zabavi; na zabavi so bili tudi drugI rojaki, n tozadevno vprašanje pojasni, da mnogi Amerikanci verujejo v i Da je zabava popolnejša, je pa potreba tudi malo prepira, ln tako lochester kot katoličani v Lurd, da pa se lahko človek zdravi tudi he tudi na označeni zabavi vsplamtel mal prepir, "drugod- Br. Cimperman se zavzema za Rochester.—Br. Cainkar | Segtra Spolari videvšl, da je poradi prepira zabave konec, je
rekordov in ne zdravniških apričeval. S. Spolar počiva v gmfcu, toda ostali so otroci ln soprog, in napram njim moramo popraviti storjeno krivico. Predlaga, da se zadriana podpora Isplače.
Podpirano.	.
Br. Zaitz je prepričan, da ima cela stvar oeebni saačnj. Stavi protipredlog. da se zadeva Izroči v rešitev gl. odboru. Podpirano.
S. Jurečič zahteva, da se sadeva takoj reši. Povdarja. da pokojna sestra nI simulirala in tudi v alknholičnem stanju ni bila.
Br. Zaitz umakne svoj predlog, ker je ugotovljeno, de po novih pravilih gl. odbor ne rešuje takih stvari.
Sklenjeno je s večino glaaov. da ae zadržana podpora pokojne
a. Spolar isplača. . ;	'2
Odbor sa pritožbe in prošnje poroča nadalje: Predložena je sadeva. oalroma obU^žnica po dr. J, V. Graheku, članu dr. št. 118 is PitUBurgha, Pa., napram predaedniku jednote br. Cainkar ju. Pritožbeni odbor je brata Cainkarja sasliš^ ln br. Cainkar je podal sagovor s potrdilom priče. Odbor unatra pojaanilo br. Cainkarja sa zadostno, da se ga oprosti vseh nedelj-
nih korakov v tej sadevi.
Br. Berilar od Št 113 apelirs na zbornico, da se cela z*deva pojasni ter da se prečite pritožbo br. Graheka in sagovor br. Gelrt-karja. Uko da bo konvencija na jasnam.
Br. Aleah predlaga, da se naj zadeva izroči gl. odboru v rešitev. Podpirano in sprejeto.
Br. Terčelj v imenu pritožbenega odbore isjavlja, da odbor noče vzeti na svoje rame odgovornosti, temveč šell, da konvencija zadevo reši.	. . Br. Cainkar ugotavljs, da br. Grahek širi resne govorice ter
blati nJega in gl. odbor, .fcell, da se vse prečita.
Br. Turk prečita uradno potrjeni prepis isjavo br. Frank Eo-rlcha, ter odgovor br. Cainkarja, kateremu Je dodano potrdilo
priče, gl. tajnika br. Turka.
Ker je v dotlčnl isjavl omenjeno tudi ime Zavertnik, zahteva br. Joše Zavertnik, da se ugotovi, kateri Zavertnik, nakar dobi pojasnilo, da jo mišljen br. Richard Zavertnik. O stvari govorijo še nekateH drugi,
alužbo vrhovnega sdravniks.
Predlagano, podpirano in sprejeto z vočlno glaaov, da se sprejme odlok pritožbenega odbora. Torej se oprosti br. .Cainkarja vseh nadaljnih korakov v tej sadevi.
Konv. predsednik zaključi ssjo ob 10. uri svečer.
Frank ZalU, konv. predsednik. Jacob Zupančič, zapisnikar.
New York. — Dne 22. septem-IV bre popoldne so imeli organlzl-
rani krojači svoj javni shod.	rnmmmUm
pred tovarno International Tal-1	MPt-7
lorlng Co. Kar nenadoma je med	različnega mne-
nje zavil tovorni avtomob*, ^l^J^^1^ policije, oborožene z bombami, ki	. g§T V'
povzročajo solze, in kolifti. Polici- ^Lm^l^id^^nu"^ £ se je navalila na stavkarje s P*em
pretvezo, da imajo mogoče kate-	H^Pnr/nUi« £T
ri delavci orožje. Pri nikomur ni- ^Jff^ff
so našli orožja, zato se tudi niso ^ri^^dl^i ^iol E -	1 mobll.	^ .	upali nlkogsr aretlraUo^ - Iglevna sapreU, da ne morejo 1
jejo domači zdravniki in gl., <*ibor odobri.	.	Sedeč nekaj čaaa, pričakujoč svojega soproga, pa izstopi po- Odšli so, a stavkarji so sboro- *»™cljakirai pakti nikamor.
Predložena je prošnja Jaeob Močana, ki prosi konvencijo, da l no avtft , tem je ^ niir#ČA hotela, ^	^«p»čno vlU daljo ln ukrepe!!, kako naj Na	P«™'0* J™1
H »prejme v Jednoto kljub temu, ds ima nekoliko pokvarjeno ro- L padla med gtranHkl hodnlk Jn ftvto in si z|omlla nogo. M obnaUjo dalje proti kompa- rancljakega pakts so Frsnooe to. Za »prejem ga priporoča tudi vrhovni zdravnik. Odbor pri- Nft megU je dogpe,a policija, pred katero Je pokojnica po- Lm pri ktUrl sUvkaJo že dva- odgovorili a pojasnjen jem, da Dl [poroča konvenciji, da ga Sprejme za $260 smrtnine in en dolar dala i2jftv() dfl je nJen H0pr0tf zakrjvil nesrečo, nakar je polici je | m jft tednov. Jezni radi ošabne-|»f v
' dnevne bolniške podpore.	1 • -------- 1 J---1- -j—ji—
Sklenjeno z | razred, pod pogojem, kake odškodnine
Predložena
Ludvik MedveAek, konv. taji
Polioi|i )• razgiala IMimilJa
shod stavkarji* novimi pogodbami
bodoče ee bo morda pogajala
s Poljaki In CM.
rFasetmienta v znesku 973.20, ki ga je izp»»t»iu	dobro, ko pa govorica enkret prične, je pa tezao usiaviu aaribUo 17b. uemonairacija ^^^-irT^u"^^^!-.!? -
m Odbor priporoča, da se društvu izplača omenjene Btro^ Zft I takorekoč na en mah. Zdravnik, ki je zdravU sestro dpolar, Je L^ je povzročila, da Je zasUl I jot jih je podpisala s rinci in
neement člana, ter da se bratu Ivanovichu daruje vsoto $50 iz L, piAmeno |BjaVo, da sestra Spoler ze časa nesreče ni bile v promet na ulici pred tovarno, »vedi. __
iklada izrednih podpor	" ___ ____11 - j.	i.i.uii* Am MiMinti«« hIIm.j.i	itnuiinu nnli. 1.... _	.k. ■
Br. Barbič od št 68 pit je plačalo na as^smenti I eent do prihodnje konvenc tipredloj? 130, za predlog, di
Sprejet torej protipredlog. Društvu št. 89 se povrne esesment|nw ^ nft pi(|ano |j5javo ^favnlka, in Uko je na podlagi PoliciJ-|gtšvkarJsv.
| .....man |>mviw ici u*	*------.	_________.	_
Predlaga, da se sklep pritožbenega odbora ne odobri, pač pa da kaUsrft ^ nj Pcsnična in ni merodajna.	u _
fotrdi (Hllok gl. bolniškega tajnika. Predlog sprejet, torej je od-	. ^ ^ vam|> dm jo	Unjjg krojačev ima naJhujMI^ poročali, je bila mrs. IMj
^ Rl. bolniškega tajnika v tej zadevi potrjen.	Br ^|eJ,niklir ifjavlja, da ni nobenege dvome, de Je za čase boj proti Imenovan kompanlji. ^ ftdletna žena Arthure ¥M-
1 Predložena je prošnja brata Mike Dojlnarja, člana dr. ^it. 2L| ' t obrMvnave IgraU prt društvu precejšnjo ulogo ker Jih Je še kiUJ mele. Kom- U| ^ muterljozen način ustre-»Puehla, Colo. On prosi, de bi se mu dalo nekaj podpore iz 1skla^■	^ ^ ^ lK,lr,i*ka podpora nakaše.	peniji tudi vedno služi polieije, ,J(mt gadnjo nedeljo svsšer na
pirrednih podpor. Odbor priporoča, da se mu nakaže $25.	jurečič od dr. H. 102 Izjevlja, kot tajnice Imenovenega da sUvkarJi ne morejo zabrani- njen4C|| domu v Foa Lak«. V
i Sklep odbora odobren z večino.	AruhiVB> ^ Je bilo na društveni seji -sklenjeno, da se podpore tf aUvkokasem vh^e v tovarno. Bj#ntm irup|tl ^ „^1 Hirl kro-
f Predložena je prošnja od sestre Boša, članice društva št 118,	. ine|(e ^^vnlško spričevslo. S. Spolsr Je Radi zadnjega shoda Je kom- g|#| tr, v tP^,uhu ^ j# btt*
^ttsburgha. Pa Ona prosi, da bi se opustilo nad,alnjo tirjatev «^^	^ 7^Byfnikko ,prifevalo, t/Kia na sejo Je prišel paalja obljubila organiziranim L^^j^ v „lUl Arthur Holt,
_______1... .o __________u Am hj% in rlolff odnustl. Iv ' . 1	, ...	1..1	Am mi, rw-liw,ri. n<< i/ols-1Lmi./pm ti,ž»>o. ali voditelji kro-i^iw,prog, neprenehoma tr-
Je Izvršila samomor I Zdravniki so konšUtlrali,
Ml»Chicaga, III. Vaš odbor je na podlsgi ooijs.n ini"",,rv,,j i kor ne odobrsvs sklepa, da se jI vzsme podpora, ao negira je b«vi	-----Je nem^oče, de bi si ženske po-
prvotni sklep gl. porotnega odbora, ter odobril stališče bol-	" upravičena. Dotlčnl sklep je napravil alab utia ne Ugn narodov zaključila	gnala tri krogle v trebuh In po-
^h tajnika.	\Zmo na društvo, temveč tudi na jednoto. S. ftpolar si je celo	vanjs.	tem še eno v usta ell obretno.
Sklep odobren. a . vzela u,liko k srcu, da Je zblaznela ter končno umrla, pu- fcneva, 2«. sopt. - »era Ha r*t Je hči umorJenke. K Predložena je pritožba br. Frank Stcgu, člana dr. št 437 U JJJ 4tir, otroki> Pr,poroča, da se fKidpors odobri lnL^j« lig« narodov je trfle um- ,.rtče so Povedale, da ste Mg hči (Meriden), W. Va. Odbor pripejroča, da se potrdi aklep "tivwi m^ ^^^ da naj nIlur ^ vo,Uo v poroUl odlior^ v soboto zvečer. Med del«- jfl nj«n očim vedno skupaj, inslance. ■	---u l,IUl V4,llko1	--
8kl« p odigra se odobri.	A IA .
. Predložena je prošnja h. Frank Krmelja, člana dr. št 47, iz priogfielda, 111. Odbor je v tem alučaju zaključil, da naj M vsakdo pravočasno pogledal in vpošteval pravila.	„ , . Br Goršek pojasni zadevo ter priporoča, da Krrn«'IJ i zadržana podpora, ker ni imel namena izkoriščati JednoU. I fr B^ger «Uvl predlog, da se zadržana podpora izplača. 11remog -prejet torej se br. Krmelju zadržsns podpora^izfHsra. Predložene je zadeva braU Anton Uvriča, člana dr. št. 463, ■1B«rgi.ttMf,wna. Pa. Odber potrjuje odlok druge inšUnce. to je, * ^J brat Uvrič prekliče kot zaključeno. L razna pojasnila se aldene. da se sklep odbors ne odobri,
se br. Uvriča oprosti.	f , lt T4 u
PM»ošene je zadeva br. John Pogačnika, člana dr. št. 74. U ' m. Odbor potrjuje sklep druge inšUnce. P^nen je aklep prve li
In, ,,,HI"'*na je zadevaj Minn. odb^r
Baroka, člana dr. št. 126, iz druge inštance*
s TM^haTprav^ Z Je bila na dotičnl porotni obravnavi, da razburjenje, ko so bile BmellU* Rm^ fvndlra delg, de
na jfn^nlčsnaao o kakem 'bunehu'. UgoUvlja, da Je neki čl- Lolgija, ApaniJ*. ftvadska, M	novo pojilo.
Kaki češki list pisal, da je bila pokojna s. Spolsr pljsna. Zdrav-Uovekija In Uruguay zopet is-	^ 28. s#pt. - Rumun-
S£ V svoji spričevalu, da s. ApoUr nI blU v slkoholičnem voljmm v ,^.Uvnlštvo v sve-	komlaljs. kateri
ZSEkmtl ^J.tvo pa j«, da Jo Je policija najprej odvedla na tu lige narodov Do sdaj M bfle	Mm Tltuleseo, od
LIfiH « sUjo Si šele V Vinico. Predno je prišla v bol- nevede, da se Je ptodaUvništvo	- - -^ * jeSSS&Hieer pa Je šla aama v bcjntekjm;LenjUh držav menjalo
? .li T r/lravnik, ki je podpisal dotično aprlčevalo, aploh ni	--—
&	t v ^ N^ ptKilagl vseh tozadevnih pojasnil Je NMJi	^
^ČttlZtt 102. omenja, da n. lini. CerigJT^ ^1'ollclj.
^t JS ^ ^^eeiaSl da pe Je čuU sapianik. »ker nI akl prefekt j. odredil, de more porotni seji štor n ^mva^u mm tmj^	mnogokrat biU kone< medvedjih plesov na
C«ti OMUlJilh drtev ). bilo veliko
videl. M runih	aru» ".-.-0Uolk». hHtaM DrMbUv. i optavnl. Prta-
potuje 10. oktobre v Wsshleg-ton, de aranžira plačevanje ru-munskega dolga Združenim dHU-vam. Romunija dolguje $48.000.. 000. Kakor poročajo, bo Rumu-nija akušaU takoj jsi fundlranju starega dolga dobiti novo posojilo v Ameriki v vsoti sto milijonov dolarjev.	-_______s
vrvici In s njimi sahavaU
* 4
muj^mA.
==
Elin Pelin:

Kadar začne pri nas v jeseni del*vat i, tedaj dežuje kar ves teden... tiho. mirno, podnevi in ponoči. Det na dežju, to lepo napoji mamico zemljo; potem zapiha lahek veter, nebo se zjasni in toplo jesensko nolnce greje.
Njiva se je posušila. Prišel je čas oranja.
Krajnenčev Bone Jja vpregel in Belca ter korakal za plugom- Polje je imel na ,prelepi gozdni ravani. Drevesa na vseh straneh in zatilje. Zemlja je zrahljana in se drobi kakor sladkor. Bone je zavihtel otko in za-klical:
"Hej, bratca, naprej!"
Živo je odjeknilo od gozda. Stari Belec je pomajal z repom in zadovoljno stopal dalje. Sivka, slabotna kravica, polovico manjša od Belca, se je trudila, da bi ga dohajala... In glej, naredila se je brazda.;, dve, tri.
Resni Bonov obraz aa je neko-
liko razjaaniL Pozabil je na revščino in začel požvižgavati.
"Ne bezljaj, Belček! Sivka ne more tako hitro.... No, le stopaj, Sivka, stopaj, uboiica, daj, daj, ljubica!... Trudna sta, vsul A kaj naj storim? Tudi jaz sem utrujen... Hi, hot!"
Belec, mršav star vol, je puhal z nozdrvmi in korakal kakor kak mogočnjak. Poleg njega je drobna Sivka napenjala vse svoje moči; odpirala je gobec, krivila hrbet in podvijala rep. Belec je stopil enkrat, ona, Sivka — dvakrat.
Kroginkrog ni bilo žive duše. V gozdu je šumelo listje in so pokale suhe veje.
"Stopaj, Sivka, stopaj, ljubica!" je vzpodbujal Bone, ko je bil s strahom opazil, da krava čim dalje bolj medli in slabi
"Stojta I Pa počimo malo!"
Utrujeni živali ata se uatavi-li. Bone je stopil pred njiju in ju gladil po čelu. ' "Nič prijazen nisi, Belče, kako si upehal Sivko! Kajne, Sivka?" se je pogovarjal.
In Sivka in Belec ata ga gledala z otožnimi očmi, ia težko sta sopla. Sivki ao padale pene od gobca. Ozrla ae je na svojega belega tovariša, pogledala gospodarja ter žalostna sklonila glavo.
"Kaj je. ljubica? Povej, ali ti je slabo? Sivkica — slabičicat.. Srce ti joka, ljubica. Samo danes še potrpita! Jutri je praznik — ves dan boeta počivala. Kaj pa me gledaš, Belec? Junak si!" je prigovarjal Bona.
Toda Sivka ni dvignila glave. Zdelo se je, da gospodarjeve besede ne morejo utešiti njenega starega srca. Njene upadle la-kotnice so se dvigala silno in hitro. Noge ao vse drgetale.
"Sivka moja, povej, alabičica, kaj ae ti je zgodilo r ja preplašen izpraše val Bone tar aa jej začel prilizovati kakor otrok. Potem je prijel za plug in aaklical: . "Hi, potegnite, da se prehodita. Dajta, dajta, saj pojdel"
Belec se je napel, da bi potegnil. Tudi Sivka ai ja prizadevala, da bi mu pomagala, a ni mogla. Zopet je obstala. ,,
mepvladje
SOCIALEN ROMAN. Spisal Jože Pater.
4	(Dalja.)
Kaj je s Stano? mu je kljuvalo v srcu. AU ie res, kar čujem? Ali moram doživeti to razočaranje, ker sem sam blodil in taval v moč-
vir ju?	_
Tako so počasi tonili dnevi, mrsčni in težji, ker je Rojnika še vedno skrbelo, kako se bo rešil iz gospodarske krize. Drag, nedavno kupljen stroj ga je še vedno tlačil. Plačeval ga je na obroke, pa je zadnje čase nekaj zaspal, ker ni imel dovolj denarja.
Ko je še opazil, da so se začeli njegovi delavci gibati, da se skušajo organizirati, ga je toliko bolj razburjalo. V začetku so se o tem razgovarjall pri delu, — ujel je kako besedo, ko ae je nenadoma prikazal med njimi, — naposled so sklicali sestanek v neko gostilno. Zvedel je, da je duša vsega gibanja delavec, ki je odkrito kazal svojo upornost. Zdelo se mu je potrebno, da ga povabi k sebi ter ga popraša, kaj pravzaprav hočejo.
—	Iste mezde imamo kakor med vojno, — je Izjavil mož. — Ali mislite, da je mogoče s tem živeti?
Srednje močan delavec z izrazito glavo in nekoliko razredčenih las je govoril razločno in brez ovinkov.
—	Saj vendar vidite, da ni dela! — ae je branil Slak. — Kako naj izboljšam? Tudi slrovln nimamo! Creslovina je po takih cenah, da se ustrašite. Ne morem v teh urah!
—	Tudi mi ne moremo dalje! Molčali smo med vojno, zdaj ni mogoče več. Kdor ima rodbino, ne shaja, čeravno živi le po malem!
Rojnik nI poslušal, ampak je začel razlagati številke, ki jih je znal že na pamet, ker jih je bil zadnje čaae tolikokrat pretehtal. Moža sta se segrela, vendar je bil Rojnik preponosen, da bi razkrival vse svoje stiske.
—	Torej dovolite, da kontroliramo pre-jffenke in izdatke. Radovedni smo, koliko proizvajamo! — ja sprožil delavec osuplemu tvor-
nlčarju.-Potem se bomo dokaj laže poraz-
govorili!
Rojnik pa je začel groziti in delavec mu naposled obrne hrbet.
—	Saj vidimo, kako se živi. koliko se po-pivs — je siknil tvorničar, a delavcu nI \>ilo mari očitanje. Odšel je. Rojnik pa je ostal sam, razburjen ln z grenkim občutkom v srcu. Ob pisalno mizo se je uprt ln mislil.
Tsko je, kajpak! Vse razrušeno in razrahljano, kakor po velikem potresu. Trezna beseda? Kaj še! Kdo pa čuje, razume?'
Hkrati ja bila spet misel na Stano, ki se je oglssila:
AU je res kriva? Kako velika je nje krivda?
Muči se, ds bi razmislil, da bi nekaj prejel, nekaj trdnega, pa se vse umika — in to je najhujše!
Ali nisem sam sebe varal?'AU se nisem nekam zagledal, v neki svet, ki ga pravzaprav ni? AU niamo vsi ljudje, vsi enaki, vsi samo iejni naslade?
Veliko vprašanje jfl raslo pred njim, se meglilo in njegove oči ao bile motne kakor oči Stoca. Samota mu je postala teeaa, težka. Suknjo ja vzel ln šel ven, ne da bi vedel, kam pravzaprav hoče.
Ko je prišel v gostilno, mu je odleglo, hrup, petja in veeelje ga je razvedrila Sedel je k štedilniku, gostUnit Mrku mu js že pripravila stol in proetor.
— Mraz je. ksj ne. gospod Rojnik? Traba kaj zaužiti, da človeka po*«!«.
Prijazna je in »ladka, vidi se. da je vajena ljudi. Poaobno s Kojnikom se je vedno dobro razumela.
Tvorničar pa se je lotil piti in v razgovoru je polagoma vse utonila, jeaa, nemir in raa-. glas je., Toplo mu jt postaš* v bcih j« začutil
gorke plamenčke, v uhljih se mu je prijetno vžigalo. Šaliti se je začel in smejati; drugačen •vet jo tersvet brezskrbnosti, svet p*tahljft-nja, radosti. Ure so bežale. Rojniku se ni nikamor mudilo.
Šele ko se je kuhinja izpraznile, ko so gostja drug za drugim odšli, se je zavedel, da ne more tu oetati. Lotil se je plačevati, toda denar sa mu je raztresal, kakor bi kar sam oživel. Gosilničarka pa ae je smehljala, še ljube*-nivejša kot prej. Dekle ao ga hudomušno pogledovalo in Rojnik jih je nagovarjal in zamenjaval njih imena. Ko pa se je vzdignil, je govoril z vsemi in sam s seboj in s težavo lovil ravnotežje. Vino je težko, sključUo ga je. Kakor bi noeU butaro na hrbtu, je hodil in gostil-ničarka ga je opremljala nekoliko v skrbeh. Posebno pri stofmicah ne gre lahko. Obe roke je razproetrl, boječ ae, da ne bi kam omahnil.
Na ravni cesti je pa že lažje. V svežem zraku je možu takoj bolje. Se krili z rokama, skuša se zapeti, pa ne gre. S polnimi pljuči vdihava nočni hlad, ki ga ozdravi j a, drami. Delavca se spomni, vidi ga pred seboj, napada ga. Žuga mu, da ga bo zapodil, in si glasno hladi jezo.
Ko je doma, je že bolj čist. Služkinja ga sprejme, sveti mu, tiho fra pomiluje in mu boječe, prijazno prigovarja in mož se po ipalein zaveda.
Nisi prav storil! mu nekaj očita. Poglej sef kakšen si! --	1	.
—	Nekaj pošte je prišlo pod večer! — pravi služkinja in Rojnik ukaže, naj mu prinese. Dvoje trgovskih pisem je bilo in dopisnica, na katerim je s trudom razbral, da jo je pisalk Natalija.
Grofica? se je čudil in gledal karto. Muen-chen, mu je govoril pečat in dekle mirnega obraza, tihih modrih oči in mehkih svetlih las ja raslo pred njim. Iz dalje je zrlo vanj in njen pogled je bil kakor pogled ptice v jeseni, ves zaaančen, ves poln nečesa neznanega. Rojniku postane toplo v srcu, v razglednico strmi in se smehlja. Služkinji vošči "lahko noč", počasi tava v svojo spalnico in se ves uda mehkemu razpoloženju. Tiho poskuša peti.
—	Das Meer ergaenzte weit hinaus... in neznana sladkost ga ja prevzela. Široko blestijo vode pred njim, vidi jih, vedno dalje iz zaliva iijejo, od bregov, od dveh atrani drhti večer kakor mehek, čudovit objem proti temu sijaju. Sijaj pa gori, gori s plameni. To je vzplamtevanje ugašanja, ves nebni plamen u-gaša* naglo, kakor je nenadno zagorel.
Rojnika boli, tenka ostrina se mu reže v srce, sam ne ve, kako, sam ne ve, zakaj. V fotelju sedi, visi daleč nazaj in gleda v daljo z zaprtimi očmi. Glava mu je težka, čudovito šf borita v njem zavest in nezaveet, bolečina in blaženost, dokler ne zmaga svinčena teža omamljanja. Roki mu omahneta, vse utrne v blodnem spanju. Le svetilka gori, samotna, daleč v jutro...
7.
Gruden se je odločil, da gre k Rojniku.
Gojil ja to namero že dolgo, a ni imel moči, da bi storil, kar je napoeled moral storiti. Moral, ker ga je gnala sila, ki je v njem bolj ln bolj rasla, da ja vaa njegova volja postala napoeled igrača ta aile. Dokler je delal v uradu, mu je bilo delo olajšanje, poeabljenjc. Ko pa je dobil "dppuat", ko ja moral is urada, ni Imel več opravka, da bi v njem potopil svoje misli, ln nI Imel več miru. Ničesar hujšega mu nieo mogli storiti kot to, da so mu vzeli delo In da je bil zdaj dan za dnem, teden za tednom brez posls. Doma ni Imel obstanka, pravega prijatelja nI Imel v vsem meetu, kavarne ni bil vajen. Tudi bliakovito odstavljanje ga je
l>ole!n.	,
Saj vendar nI politična alužba! ai je dejaL Po aiednarodnem pravu bi ne ameli kar tako spteminjsti! Novi možje povsod, kar čez noč. lep red bo v vaem javnem življenju! To nikakor nI v javnem intereeu! In ko bi že bilo vse prav, nekoliko doatojneje bi lahko delali z ljudmi, ki so a dolgo aiužbo dosegli ugledna mešU!
uu^ (Dalje primdajl44
"Bej. naprej! Naprej!" je pri-ganjal Bone z visokim glasom.
Rezko je odgovarjal jez iz gozda.
Belec je potegnil iznova. Sivka je še enkrat nadela svoje si-e.., Noga so jej odrekle, zvalila se je po tleh tar tužno mukala.
Bone je prestrašen zagnal otko v stran, urno izpregel Belca ter se žalosten postavil pred Sivko. Ležala je nepremično z iztegnjenim vratom, z gobcem v s vežo prst, z zatianjenimi očmi, n težko je dihala.
Vstani, £ivka, vstani!" Bone jej je snel jarem ter jo začel vzdigati na noge.
Sivka je s težavo odprla oči, proseče pogledala gospodarja, kakor bi mu hotela reči: "Pusti me, da v miru umrjem," ter zopet znmi*tlai
Prestrašeni Bone je stopical okoli nje ter ni vedel, kaj bi počet Napol zorana njiva je ležala na solncu, ki se je polagoma a poldneva nagibalo proti goram. Daleč naokoli ni bilo žive duše. Gozd je bi^gluh.
"Vstani, Sivka!... Le poglej, Belček ae ti ameje.'.. Kaj briješ norce! Vatani, ljubica!... Samo poglfj, kako rahlja ja zemlja! Orjimo, orjimo naprej!"
In Bone je prijet Inravo za no-ge in jo počasi dvigal... Zadnjice poskusila Sivka, ae uprla z nogami v zemljo, da bi vatala, a jedva se je ganila. Zopet je položila glavo na tla in še težje je dihala. Bone je sedel pred njo, ai položil njeno glavo na kolena, jo gladil in poljuboval na čelu.
"Na bodi vendar taka, ljubica! Usmili se me! Poslušaj me! Samo to njivo še doorjemo, potem bomo počivali... Ito smrti te več ne vprežem. Kmalu doraste tvoja mala Galica in pomagala bo Belcu. Ti pa boš ležala ves dan v hlevu in prežvekovala. Otroci ti bodo prinašali vode in krme, čohali te bodo... Popraviš se, o-zdraviš, kajne ljubica? Belec in Galica pa bosta takrat orala, ti pa se boš pasla po travi; gledala ju boš in jima klicala: Delajta, delajta! in veselje boš imela njima. Zvečer, ko izprežemo Ga-lico, pa te bo Hzala in te pozdravljala: Dober večer, stara mati! Vstani, ljubica! Vstani! Alo! Po-, koncil"
A Sivka se ni ganila, niti oči ni odprla, da bi ga pogledala. Vsa se je tresla kakor mrzlična.
Bone je vstal, vzel košček km ha, ga posolil in jej ga pomolil pod gobec: "Na, Sivkica! Pokusi!" Sivka je odprla oči, milo pogledala gospodarja, a potem zopet zamižala.
Bone je vzdihnil ves obupan. Pogledal je po rahlji njivi, pogledal gozd, <ki je molčal, pogledal Belca, ki se je tiho pasel ob meji, pogledal solnce, ki se je nagibno v zaton. In videl je, da je čisto sam v tej dolini, da ni pomoči od nikdter.
Potem se je zopet obrnil k bolni Sivki:
"Vstani, ljubica... vstani Taift v gozdu je medved; pride in te požre 1" in je strašil.
Nato je vzel z voza staro raztrgano plahto, si jo ogrnil, šel v gozd, začel rjoveti, kakor med ved in po vseh štirih lezti proti ubogi kravi.
"Bav... Bav!"... se jej je bližal.
In odprla je oči. Globoko v njenem izmučenem, žalostnem pogledu se je zabliskal grozen strah: 2ival Je dvignila glavo in obupno zamukala, vstati pa n' mogla.
Bone je zagnal odejo s sebe, se nesrečen nagnil preko krave, se prekrižal in zajokal...
Sivka je zamukala še enkrat, bolestno odprla oči in nehala dihati.
B#j za mMtrski
Dne
27. junija sem se podal v Sent Peter na fivki. Obiskal sem sorodnike. Ko sem prišel v Ljubljano, sem videl dvorni vlak na postaji. Vozilo ae je rumunsko Veličanstvo, ld je obiskalo Bled. V Ljubljani ni bilo dosti pora pa, le po uradih so bUe zastave. Od Ljubljane do Postojne pa so bile vse postaje okrašene, posebno v Postojni so se fašisti trudili. Dvorni vlak je odpeljal 28. v Italijo, med potjo se pa ustavil v Postojni radi obiska v Postojnski jami.
V Sent Petru so se ravno pri pravljali na žegnanje, ker tam imajo sv. Petra za patrona. Posebno me je iznenadilo, ko sem ■izvedel, da bodo fašisti blagoslavljali zastavo v nedeljo 28. junija. Zgodaj zjutraj so se na praznik zbirale črne srajce doli pod postajo. Nagnali so skupaj otroke, da je bil večji pomp, sodelovalo je vojaštvo in njih godba. Največja žalost ix> jeza človeka pri tem obide, ko vidi slovenskega duhovna blagoslavljati fašistovsko zastavo. Blagoslavljal jo je domači pop is Sent Petra mlad, lep in debel duhovnik^ prav ~ fašistom podoben. Ljudje ga vendar še podpirajo
PrttM ZA informacije
Odgovori na vprašanja. •
La Salle. IH. — Jugoslovanak konzul v Chicagu ima naslov: Consulste of the Kingdom o Serbs. C ros ta and 8lovenes. 936 No. Michigan Blvd.. Chicago. — Pozdrav!
ko bi se moral vsak zaveden Slovenec sramovati takega zava-jalca.
Nisem šel zraven, saj člcjVekJ ni varan še če preveč lčihne ob taki priliki. Brž bi bile palice po njem. Na 29. junija je bil pa shod, žegnanje. Imeli so velik semenj kar na dveh krajih, domačo godbo, na postaji železničarji,, doli v vasi pa fantje. Vojaštvo in fašieti se niso smeli udeležiti plesa, pač pa samo civilisti. Fašisti so ves čas patru-ljirali in iskali svojih žrtev Ljudstva je bilo dosti, da bi ne našel mesta za sedež po gostilnah.
Kljub Vsemu stikanju fašisti niso ničesar našli za svoje palice. Ljudstvo je oplašeno radi fa-šistovskih palic, cela vas je u-strahovana. Ko koga primejo radi malenkostnega prestopka al pa tudi brez vzroka, ga tirajo na postajo lcarabinerjev, tam ga elečejo, privežajo in tepejo. Kar sami ga kaznujejo, nikake pravice ni. Kmet in delavec nimata nobene pravice ne, braniti se ne sme, če bi mu klateži vse sadje na vrtu obrali. Kmet mora molčati. Nekdo se je pritožil, ko so mu vojaki posekali drevje in izkopali jame. Častnik ga je zavrnil, da on poveljuje. Kmet je bil vesel, da ga niso še aretirali, ker se je drznU pritožiti.
Za vsako malenkost je kazen. Od fašistov in karabinerjev je odvisno vse. Kdor ima gostilno ali trgovino, mora biti fašist, drugače mu vzamejo. Grdo so gledali, ko so fantje prepevali slovenske pesmi in se po slovensko pogovarjali. Šolska mladina govori nekoliko italijansko, aU odraslih nihče/Po šolah učijo aa-mo po eno uro slovenščino, za kar imajo slovenskega učitelja, drugo ja vse italijansko. Po uradih je samo italijanščina, in po večjih uradih se povsod poslužujejo tolmačev. Trgovine in dela je še dosti, zlasti kupčije z lesom. Prometa je veliko. Plače so primerne, delajo po osem ur, in na uro imajo navadni delavci po dve liri. Na železnici so boljše plačani tisti, ki so stalno usluž-beni, navaden delavec na progi ima po 700 lit na mesec. Življen-ski stroški so v primeri s plača-rai toliki, da se izhaja. Vino je po štiri lire liter. Pijejo še bolj kot prej, saj italijansko vino je tudi boljše kot ameriško.
Pozdrav rojakom, zlasti pa v Cojllnwoodu. — Ivan Sluga.
EKSPLOZIJA V ROVU; TRIJE MRTVL
; Zadeva čudeža v Nagy82
caiju zavzema vedno večji o^ Znano je, da ae je našla cela sta ljudi, ki potrjujejo, da so deli na več krajih, posebno p, zraku nad vaškimi hišami Mi jo v nadnaravni velikosti, rt svetnike in tudi samega Judje so začeli od blizu in romati na ta sveti kraj. CeJJ
na oblastva niso s tem romanj« nič ,kai zadovoljna. Kmetje | Čejo. jiamreč postaviti na mesfl kje? »« največkrat pokaže N aokapellco, pri kateri pa logiiki ne bodo imeli ničesar
Posledica tega gibanja, ki ji IC "na versko blaznost, je bi da je škof v Veazprimu odklc dovoljenje za zidanje kapeli Knletje so silno vznemirjeni] so začeli demonstrirati. K žJ niku v Kaposvaru dr. Hosau] poslali deputacijo, da bi ga . prosila, naj pregovori cerkvi gosposko, da prizna čudež in voli gradbo kapelice. Prosili | tudi, naj gre župnik s Člani kvene komisije še enkrat v gyazakacai in preišče vizije, prvi preiskavi namreč kor ni ničes*i videla in je o ročala cerkvenemu oblast Skof je odgovoril odposlanst da ne more ničesar ukreniti) da se mora podvreči povelju kvenega oblastva in da je fi tično vztrajanje kmetov pri ji novi veri upor proti avtor ti cerkve.
Deputacija je bila z župni vim odgovorom zelo nezadov na in je .začela demonstrirati! cesti. Skušala je prepričati lj| o pravilnosti nove vere. Prij dovali so, da so se pokazali bi niki tudi v drugih občinah, kor v Vakn, Tarnoku, Inki Mihajliju. V Baku je baje | dela starka Marijo, ki ji je vedala, da morajo vsa deklet vasi nositi razpuščene lase, s^ jim bodo v par dneh zgoreli J res se dekleta pokore temu ročilu in hodijo z razpuščei lasmi. V občini Tarnok je mož, ki pravi, da je videl v ku na strehi cerkve velik o j
Herrin, 111. — Trije rudarji so bili ubiti in štirje zelo obžgani vsled eksplozije plina zadnjo soboto v premogovniku št. 7 Consolidated Coal kompanije. Mrtvi so: James Galligan, WQliam Družinski in John Fulklns.
polumesec, v njem, pa k mater frožjo. Takoj potem utrnila zvezda in na zemlje padel velik meteorit v proti Nagyszakac8iju, to pa i da bi pokazal prebivalcem kam naj hodijo molit. Tuc občini Inke je imelo preteklo] boto dekle vizijo, takoj poter se je onesvestilo.
Kaposvarci so poslušali z IJkim zanimanjem tako prii do vanje fanatične deput Odposlanstvo je hodilo po in kričalo: "Iztopili bomo iz kve! Gremo k socijslist Vsakdo vidi v Nagyszaki čudeže, le župnik ne!" Mnc je postajala vedno lfečja in a bilo bati dejanskih spopa< Končno je moral nastopiti oi nik, ki pa ni ničesar dosegel, blaatvo je poklicalo policijo, je po hudem naporu razgr fanatično ljudstvo.
Rabelj v Sing Singu pusti službo.
Ossining, N. Y. John Hulbi ki je že enajst let rsbelj v kajšnjih državnih zaporih S Sing, je naznanil, da s konc tekočega fiakalnega leta P< služba Njegova službs je b da je odprl električni tok io ta način usmrtil na smrt ob« ne ljudi. Za vsako usmrtitev prejel $160. Vsegs skupaj je smrtil 140 mož in zaslutil I 600. _
DA SKUHAŠ DOBRO YO, PISI PO NASE PRODUKTE.
m
ia ss
: Psrfa • ph
la esJboUK ti ■
Ia f I
po* mi valjik aaro
•401
FRANK OGLAR
Ai
Hartford, Wk. — Nam ni
noben llat, kakor vi vprašujete. da bi ga mogli priporočati. — Pozdrav!

Kalifornijsko, N ali Mkhigansko sveže in direktno od prekupca. Poštene
čajte e cenah pri
3121 W. ltth 8t„ Chicago. O.	M
«857. Ali pa: JOHN KROAKL^ A ve*. Chleage, DL
.UL ttiiSf.------
spring
FM