Z OKRAJNEGA POSVETOVANJA SZDL 10. IN 11. APRILA V PORTOROŽU
V sredo, dne 10. aprila, je začelo v Portorožu dvodnevno posvetovanje okrajne organizacije SZDL, ki so jo zastopali 303 delegati s področja celotnega koprskega okraja.
Posvetovanje je vodil sekretariat Okrajnega odbora SZDL s tovarišem Albertom Jakopičem-Kajtirnirom na čelu. Ivot gosta sta se posvetovanja udeležila tudi tovariša Dušan Erav-ničar, član Glavnega odbora SZDL Slovenije, in pa Tine Remškar, predsednik okrajnega odbora SZDL sosednjega goriškega okraja.
Delo posvetovanja se je odvijalo v dveh komisijah, vendar pa ob zaključku redakcije še nimamo vsega gradiva. V prihodnji številki lista bomo prinesli najznačilnejše rezultate, ki jih je to bogato posvetovanje dalo.
Vtem ko so pred začetkom posvetovanja vsi delegati sprejeli v dveh izčrpnih brošurah Poročilo o komunalnem sistemu za okrajno posvetovanje in Politično organizacijsko poročilo Okrajnega odbora SZDL, je predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Albert Jakopič-Kajtimir po pozdravu gostov in delegatov ter po običajnih formalnostih zasedanja v svojem uvodnem referatu zajel nekatera poglavitna vprašanja, ki v omenjenih dveh poročilih viiso posebej obdelana. Iz njegovega poročila v strnjeni obliki povzemamo nekaj njegovih postavk:
»Po posvetovanjih, ki smo jih imeli v teh dveh letih in na katerih smo obravnavali delavsko samoupravljanje, trgovsko mrežo, potrošniške in hišne svete, zadružništvo, ljudsko prosveto itd., pomeni današnje posvetovanje, na katerem bomo obravnavali komunalni sistem in v njegovem okviru tudi zdravstvo, šolstvo, krajevne odbore, občine in zbore volivcev — zaključek dvoletnega dela in naporov v graditvi našega demokratičnega sistema. Referati, ki obravnavajo današnjo tematiko, so sicer obširni, toda tako vsestransko obdelani, da tvorijo z referati in priporočili s prejšnjih posvetovanj in konferenc tako zaključeno celoto uspehov pa tudi pomanjkljivosti, ki
mm maj
Sodeč po pripravah bo letos znatno močneje poudarjen ljudski in delavski značaj prvomajskih svečanosti, medtem ko bo obeležje 1, maja kot državnega praznika manj poudarjeno. Posebno je vidna skrb političnih organizacij, da se čimbolj zmanjša uradni značaj prvomajskih manifestacij. Po mnogih mnenjih so dosedanji ceremonial in vojaške parade v vseh večjih krajih dajale temu prazniku obeležje državne proslave. Splošna je želja, da bi Ie-s dva dneva prvomajskih pra-'nikov potekla V"znamenju ljudskih in delavskih prireditev. V tem smislu tolmačijo tudi sklep predstavništva Socialistične zveze Jugoslavije, da bi bil mimohod vojaških enot. samo v Beogradu, v vseh drugih krajih pa se bodo vojaki in oficirji uvrstili v slavnostne sprevode skupaj z drugimi državljani. Nekoliko simbolično bo izpremenjen tudi vrstni red mimohoda v Beogradu: najprej bodo po ulicah mesta krenili športniki, mladinci, delavci in državljani, šele na koncu pa vojaški oddelki.
V istem duhu sestavljajo tudi programe mnogoštevilnih akademij in prireditev ob prvem maju. z mnogo več pozornosti bo poudarjena revolucionarna povezanost jugoslovanskega socialističnega gibanja, kakor tudi njegova povezanost z borbo delavskega razreda po vsem svetu.
(.Jugopres)
		: i»;
■W :		' : iffli
H ? -¡1^		i5;
jih moramo še odpraviti, da danes za naše članstvo Socialistične zveze in ostalih organizacij ni več vprašanje, kaj delati, temveč samo, kako delati, da bomo v naslednjem obdobju naprej razvili obstoječe stanje ter odstranili vse pomanjkljivosti in slabosti, ki nas v poglabljanju naše socialistične demokracije in družbenega mehanizma še ovirajo. Brez pretiravanja lahko trdimo, da smo opravili veliko delo.
Široka fronta organizmov našega demokratičnega sistema je postavljena. Danes imamo organizirane družbene organe, preko katerih naj naše prebivalstvo sodeluje in soodloča na vseh področjih družbene dejavnosti. Hišni, potrošniški, socialno zdravstveni, šolski sveti, sveti pri občinskih odborih, okrajni sveti, zbornice, krajevni odbori — ti so tu, naloga Socialistične zveze je samo ta, da zagotovi, da se bodo ljudje teh organizmov posluževali ter da bodo, kar je osnovne važnosti, sposobni preko njih izvajati socialistično politiko. To pa. kot nam je že to dvoletno obdobje pokazalo, ni vedno lahko, kajti kolektivno upravljanje na slehernem področju zadeva dan na dan na ostanke starega, še zakoreninjenega individuali-zma, ali pomanjkanja čuta ko-
Delovno predsedstvo okrajnega posvetovanja SZDL med referiranjem predsednika Alberta Jakopiča-Kajtimira
lektivne odgovornosti, znanja, posebno pa tega občutka, da je v naši socialistični stvarnosti odvisen napredek posameznika v prvi vrsti in samo od napredka skupnosti. Prepletanje teženj posameznikov ali celih kolektivov s hotenjem celotne družbe nas največkrat ovira na naši poti naprej, v boljšo bodočnost vseh. Od tu izhajajo zapleteni problemi v podjetjih, v hišnih svetih, v potrošniških svetih itd., od tu izhajajo lokali zrni, ozko cehovsko gledanje posameznih podjetij, možnost za malomarno gospodarjenje na račun družbe itd. Če nam danes postavljeni organi še ne delujej o kot želimo, tedaj je
v bodoče, če izvzamemo objektivne okolnosti, vzgoja ljudi v socialistične upravljalce ena naših najvažnejših nalog. S tem ne mislim zanikati, da ni bilo na tem že ogromno storjenega, toda v bodočem obdobju bomo morali na tem še mnogo več delati.«
Ko je govoril tov. Jakopič v nadaljnjem delu svojega poročila o dosedanjih uspehih izvajanja nove ekonomske .politike na našem področju, je opozoril na še vedno neizkoreninjen pojav, <2& naši ljudje pogosto preradi pozabljajo potrebe naše celotne jugoslovanske stvarnosti in tiste vsedržavne naloge, ki povezuje-
(Nadaljevanje na 3. strani)
SLAVNOSTEN ZAČETEK LETOŠNJE TURISTIČNE SEZONE
Predsednik Okrajnega odbora SZDL Albert Jakopič-Kajtimir med govorom
Že v petek so se v Postojni zbrali na povabilo uprave Postojnske jame novinarji iz skoraj vse Jugoslavije. Zastopana so bila vsa republiška središča, novinarji tiska in radia so se radi odzvali povabilu in prišli v ta
ZE PRIPRAVE ZA
V	vseh občinah koprskega okraja so družbene organizacije začele s prvimi pripravami za proslavitev Dneva mladosti. Posebni odbori so že pripravili okvirne načrte prireditev, ki bodo v glavnem med 19. in 26. majem. Tako bo v koprski občini prva prireditev v počastitev tega praznika 19. maja v Marezigah, kjer bo tamkajšnja mladina priredila kulturno-prosvetno prireditev in razna športna tekmovanja. Pionirji osnovnih šol, osemletk ter nižjih gimnazij koprske občine nameravajo organizirati šahovski turnir, za katerega že sprejemajo prijave, V soboto, 25. maja, bodo imeli taborniki zbor, nato pa družabno prireditev, mladinska dramska skupina pa bo uprizorila na novo naštudirano gledališko delo. Naslednjega dne bo po koprskih ulicah sprevod mladincev in mladink, .slpdile bodo kulturno-prosvetne prireditve, razna športna tekmovanja in nastop članov TVD Partizan.'
V	okviru prireditev ob Dnevu mladosti bo med drugim organiziranih za mladino Izole več izletov v partizanske kraje in obiski delovnim kolektivom. Pri pripravah za čim boljšo prosla-
vo tega mladinskega praznika je med najboljšimi mladinska organizacija v podjetju »IRIS«. Njena športna sekcija tudi noče zaostajati, saj se njeni člani resno pripravljajo na tekmovanja, Iti bodo v okviru vseh drugih prireditev.
naš najbolj znan turistični kraj — saj skoraj ni tujca, ki obišče Jugoslavijo, da ne bi bil tudi v Postojnski jami. Za tuje turiste že velja, da niso bili v Jugoslaviji, če niso videli tudi Postojnske jame.
Novinarji so si že v petek ogledali del Postojnske jame in hkrati tudi rov, ki še ni odprt za reden obisk. Na dan so spet prišli skozi Pivsko jamo, nato pa so si ogledali še Pred jamo z znamenitim gradom, od tam pa so se vrnili v Postojno, kjer so zvečer prisostvovali slavnostni otvoritvi preurejenega speleološkega muzeja v Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU, ki ima svoj sedež v starinski stavbi na Titovem trgu. Navzoče goste je najprej pozdravil predstojnik Inšti-
tuta dr. Roman Savnik, nato pa je preurejeni in dopolnjeni muzej odprl predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar, ki se je v svojem kratkem govoru posebej zahvalil in pohvalil osebje Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni z dr. Romanom Savnikom na čelu za požrtvovalno prizadevanje za ureditev muzeja.
Gostje so si nato ogledali muzejske zbirke, ki so daleč presegle njihova predvidevanja. Skrbno zbrani in urejeni predmeti podzemeljske favne in flore in številne okamenine, kapniške tvorbe in kristali, zgodovinska literatura izredne vrednosti in končno še oprema jamarjev za raziskovanje podzemlja — vse to se je vrstilo pred očmi radovednih obiskovalcev in je bilo še bolj zanimivo zaradi zanimivega tolmačenja predstojnika Inštituta dr. Savnika.
Podzemeljske zanimivosti in lepoto postojnske okolice so novinarji zvečer občudovali še na zanimivem predavanju predsed-(Nadaljevanje na 9. str.)
Na ploščadi pred vhodom v Postojnsko jamo
GOSTOVANJE INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA V KOPRU IN PIRANU Na željo vojaških vojnih invalidov v Piranu bo gostoval v naših krajih partizanski Invalidski pevski zbor iz Ljubljane. V soboto bo imel zbor koncert v Piranu, v nedeljo pa v Kopru.
Vsi ljubitelji naše borben« partizanske pesmi bodo prav zadovoljni s tem gostovanjem priznanega in kvalitetnega pevskega zbora.
Več o zboru in gostovanju berite na naši 7. strani.
KOPER ° 12. APRILA 1957	poštnina plačana v gotovini	LETO VI. o ŠTEV. 16
izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva ir uprave: Koper, Kidričeva 26/1, telefon 170. Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna 130 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1000 din ali 3,5 am. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnik okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.

Sueški prekop usposobljen za plovbo
General Wheeler, ki mu je OZN zaupala očiščenje Sueškoga prekopa, je 9. aprila sporočil, da je prekop popolnoma očiščen in sposoben za plovbo. Izrazil je priznanje brodovju 31 ladij iz 7 držav, ki je bilo zaposleno pri odstranjevanju ovir iz prekopa. Sueški prekop so usposobili za plovbo mesec dni prej, kakor so računali ob začetku del.
Medtem se seveda nadaljuje živahna diplomatska aktivnost, da bi uredili razna sporna vprašanja glede plovbe po prekopu. Predsednik Naser je ponovno zatrdil, da je egiptovsko stališče nespremenjeno in da bo Egipt postopal s prekopom kakor z drugimi komunikacijami na njegovem ozemlju, Prizadeval pa si bo, da bi sporazumno uredili razna sporna vprašanja, seveda ob spoštovanju njegovih suverenih pravic. Vse kaže, da je tudi Velika Britanija stopila na spravljivejšo pot. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je namreč te dni izjavil, da bo verjetno Velika Britanija sprejela predlog o sklicanju konference med Egiptom in uporabniki Sueškega prekopa. Konferenca naj bi bila letos v Ženevi.
Singapur si je izbojeval pravico do samoupravljanja
V Londonu so se te dni zaključila britansko-singapurska pogajanja o pravici Singapura do samoupravljanja. Britanci so priznali tej malajski deželi v celoti pravico do notranje samouprave, obdržali pa so si obrambne in zunanje zadeve. Predstavnik britanskega suverena bo domačin.
Kraljica Elizabeta v Parizu
Britanska kraljica Elizabeta je v ponedeljek prispela na štiridnevni obisk v Francijo. V njenem spremstvu je bil vojvoda Edinburški. Na pariškem letališču so jo sprejeli predsednik re-
40-letnica revolucionarnega leta v Rusiji
JlZHiKO-Me-
»APRILSKE TEZE«
Pozno zvečer, 16, aprila, se je Lenin vrnil iz Švice v Pe-trograd. Delavci, vojaki ter mornarji so ga z navdušenjem sprejeli. Na trgu pred kolodvorom je z oklopnega atvomobila spregovoril množici in pozval delavstvo in vojaštvo k boju za zmago socialistične revolucije.
Naslednjega dne je bilo v Petrogradu posvetovanje so-vjeta delavskih in vojaških delegatov. Ob tej priložnosti je Lenin govoril o voj?ii in revoluciji. Ta njegov referat je zgodovini znan pod imenom »aprilske teze«. Lenin je tedaj rekel: »Posebnost trenutnega položaja v Rusiji je v tem, da je na prehodil od prve stopnje revolucije, ki je dala oblast buržoaziji zaradi pomanjkljive zavednosti ter organiziranosti proletariata. k drugi stopnji, ki mora izročiti oblast proletariatu in revnejšim kmečkim slojem.«
Lenin je namesto parlamentarne republike predlagal ustanovitev republike sovjetov. V tako imenovanih »aprilskih tezah« je zavzel stališče, da je treba organizirati novo revolucionarno internacionalo.
publike Coty, predsednik vlade Mollet in drugi visoki državni funkcionarji. Med obiskom ni prišlo do nobenih važnejših političnih razgovorov.
PRED IZBOLJŠANJEM ODNOSOV MED ZAHODOM IN Lil KITAJSKO
Londonski politični opazovalci poročajo, da namerava Velika Britanija ublažiti gospodarsko blokiranje LR Kitajsko. Kaže pa tudi, da nameravajo nekatere druge države (verjetno tudi ZDA) proučiti možnosti za vzpostavitev gospodarskih zvez z LR Kitajsko. Po istih virih bi se prizadete države že v kratkem sestale, da bi proučile to vprašanje. Nedvomno bi pomenilo gospodarsko sodelovanje tudi pomemben korak k izboljšanju političnih odnosov in odstranitvi nesmisla, da je danes še vedno 500 milijonov Kitajcev izven OZN.
Makarios se bo pogajal z Angleži
Ciprski nadškof Makarios, ki je bil do nedavnega v izgnanstvu ha Seyfchellskih otokih, se zdaj pripravlja na pogajanja z angleško vlado. Makariosa je pripeljal s Seychellskih otokov grški tanker na Madagaskar, od tu pa bo odpotoval v Atene. Voditelj gibanja . za osvoboditev Cipra je izjavil novinarjem, da irna zveze z vsemi britanskimi političnimi strankami in da se bo v Londonu pogajal o ureditvi ciprskega vprašanja v smislu resolucije OZN.
Ožji odbor razorožitvene komisije OZN je imel doslej že sto sej, vendar o konkretnih rezultatih še vedno ni sledu. Potem ko se je brez uspeha končala razprava o atomskih eksplozijah, so se začeli pogovarjati o zmanjšanju klasičnih oboroženih sil. Na tem področju pa so se stališča posameznih velesil v preteklih dneh zelo približala in moremo upati, da bo prišlo tudi do dejanskega sporazuma.
Najbolj ohrabljiva je v zvezi s tem izjava ameriškega delegata Stassena, da bo priporočil svoji vladi, naj sprejme predlog, da bi morala biti v sporazumu o prvi fazi zmanjšanja običajne oborožitve tudi obveznost o nadaljnjem zmanjšanju v prihodnji fazi. S tem bi ustregli sovjetskemu pomisleku, da bi bilo brez koristi razpravljati o problemih prve faze, če ne bi bilo nobenega upanja, da bodo s prizadevanji nadaljevali. V Londonu trdijo, da glede sporazuma o ravni oboroženih sil in o razorožitvi v prvi fazi ni nobenih ovir več, da pa lahko nastopijo težave, ko bodo govorili o sporazumu v drugi fazi. Kakor je znano, nameravajo ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska omejiti v prvi fazi svoje oborožene sile na dva in pol milijona vojakov za vsako, Velika Britanija in Francija pa na 750,000. S tem bi se njihovi vojni proračuni znižali za 10%.
Čeprav je sporazum o razorožitvi odvisen predvsem od velesil, ki razpolagajo z velikim vojaškim potencialom, so živo zainteresirane pri ureditvi tega vprašanja tudi vse druge države na svetu.' Zato se tudi dnevno pojavljajo razni realistični pred-
logi, ki naj bi pomagali k hitrejši ureditvi spornih vprašanj. Prav te dni bodo v ožjem odboru govorili tudi o jugoslovanskem predlogu, ki govori o zmanjšanju običajne oborožitve, o prepovedi poskusnih eksplozij atomskega
orožja in o znižanju izdatkov za vojsko. Jugoslovanski predlog temelji na realni ocenitvi današnjega položaja v svetu in gct. vori o nekaterih začetnih ko^B kretnih ukrepih na področju razorožitve.

wmrnlmmmmm
........................
#
........■■"■SSÄWSÜS::: . ''ítíssSsswim;«-;'. ^SSÍSÍSSSS
Lililí
Magistrat v Trstu
V	industrijskem pristanišču v Žavljah je pretekli teden prenehala delovati znana tržaška tovarna mila »Iiauser«. Tovarno so zaprli zaradi pomanjkanja dela in naročil. Zanimivo je, da razne tovarne v industrijskem pristanišču do sedaj pač nimajo sreče.	*
Po poročilu Trgovinske zbornice, ki je bilo objavljeno pretekli teden, se je indeks industrijske proizvodnje na Tržaškem v . februarju znižal v primerjavi z januarjem. Trgovina na debelo je zabeležila manjši obseg kupčij, razen kupčije s kovinskimi izdelki. Slab položaj je v trgovini na drobno, kjer so zaloge zelo občutne. Pomorski promet v tržaškem pristanišču je bil za 19% manjši kot v januarju. V februarju so prijavili 4 stečaje; vseh meničnih protestov je bilo 1604 v vrednosti 66,047.199 lir.
V	torek, 2. aprila, je stavkalo v Trstu približno 6.000 uslužbencev krajevnih ustanov, ker niso višje oblasti hotele potrditi sklepov raznih krajevnih ustanov o popolnem poenotenju plač, pač pa so nameravale določiti nižje
periodične poviške.
*
3. aprila je bil na sedežu Trgovinske zbornice občni zbor delegacije italljansko-jugoslovan-ske trgovinske zbornice, ki ima svoj sedež v Milanu. Delegacija predstavlja veliko večino tržaških gospodarstvenikov, ki so zainteresirani pri gospodarskih stikih s sosednjim jugoslovanskim gospodarskim . področjem. Tržaška delegacija šteje 61 članov. Na občnem zboru so izvolili devetčlanski upravni odbor. *
O vprašanju deželne avtonomije je prejšnji teden razpravljala tudi pristojna občinska komisija. Razpravljala je o načrtih, ki so bili do sedaj priloženi v odobritev parlamentu. Razprava se je vrtela predvsem okrog različnosti teh načrtov, ki prav gotovo ne bo pospešila rešitve tega važnega vprašanja oziroma čimprejšnje ustanovitve avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina.
ZUNANJEPOLITIČNI
L
KOMENTAR JUGOPRESA
iti
U
Ureja uredniški odbor. — Glavni urednik Stane Skrabar. — Odgovorni urednik Rastko Bradažkja. — Za tlak odgovarja Frane Zdeiar.
V poslednjem času je lahko opaziti, da se mednarodni odnosi po nedavnih ostrih krizah na Srednjem vzhodu in v Srednji Evropi urejujejo. Na prvi pogled je takšno mišljenje bolj rezultat hotenja, da se ustvari v svetu optimistično razpoloženje, kot pa da bi bilo to resnični odraz stvarnega stanja. Takšno stališče pa pravzaprav ni pravilno. Sprejeti ga brez kakršnega koli pridržka bi pomenilo zapirati oči pred dejanskim razvojem in ne vzpodbujati tiste sile, ki se nesebično borijo za nadaljnje vsklajevanje mednarodnih odnosov.
Danes pomeni bili politično slep, če se ne opazi vse bolj izrazite obče težnje v svetu po tem, da se mednarodni dogodki vračajo na tisto upa polno pot, ki se je pred meseci označevala kot proces normalizacije in poniirjevanja. Ta pot ni samo v smislu prikazovanja miroljubnih na-strojenj posameznih političnih sil v mednarodnem planu, pač pa je — liar je veliko važnejše — odraz sedanjih objektivnih gospodarskih in političnih potreb. Kako naj bi si pa tolmačili vse večje število državniških obiskov v Evropi, Aziji, Afriki in tudi v Ameriki, če ne bi v tem videli željo, čeprav le eno in ozko-srčno, blokovsko obarvano, po tem,
da se porušeno popravi in da se v svetu vzpostavijo kolikor toliko znosni odnosi.
Vsestransko spoznanje — po obeli preteklih mednarodnih krizah — da se je zelo nevarno igrati z ognjeni, ko je govora o razpletanju zapletenih mednarodnih sporov, se je do neke mere odrazilo v sedanji politiki velesil. Trenutni razgovori v podkomiteju OZN za razorožitev v Londonu dokazujejo, da vse dežele, ki so najbolj odgovorne za razoro-ževanje, razpravljajo o tem problemu danes na veliko bolj realni osnovi, kot so nekdaj. Že prve dni razgovorov so namreč ugotovili pomembno zbliževanje izhodiščnih točk v reševanju tega vprašanja, ki danes predstavlja najresnejši mednarodni problem. Na to kaže tudi razpravljanje o trajni ali začasni prepovedi nuklearnih eksperimentov. Ce ne bi bilo v tem podkomiteju takšno razpoloženje, ne bi prišlo do nedavnih optimističnih izjav tako v Moskvi kakor tudi v \Vashlngtonu glede na to, da so možnosti, ki vzbujajo upanje o premaknitvi tega problema z mrtve točke.
Pot k ponovni vzpostavitvi normalnih mednarodnih odnosov ne sme poroditi lažne predstave o tem,
da je vse v najlepšem redu. Politika posameznih vlad, predvsem pa blokovska grupacija, je še vedno usmerjena mimo sedanjih potreb. Pospešeno utrjevanje in vsklajevanje" blokovskih in paktovskili sistemov je samo znale, da določene subjektivne politične sile sveta ne želijo, ali pa nimajo poguma, da bi šle isto pot, to je po poti, ki pripelje k trajnemu miru. O tem govori »Elsen-hoiverjeva doktrina« o Srednjem vzhodu, odločitev o sodelovanju ZDA v Bagdadskem paktu, odločitev Velike Britanije, da razen vzpodbudnih razgovorov o razorožitvi izvede prve poskuse s liidrogensko bombo na Božičnih otokih v Tihem oceanu, ali pa pisma premierja Bul-ganina norveški in danski vladi, v katerih izraža nesoglasje zaradi tamkajšnjih oporišč Atlantskega pakta — pisma, katera skandinavske dežele ocenjujejo kot pritisk z blokovskih položajev. Vse to je odraz dejstva, da nekatere subjektivne sile v današnjem mednarodnem položaju s tem ali drugačnim tolmačenjem zavirajo objektivni razvoj naporov za vsklajevanje mednarodnih odnosov in za utrditev miru. Ce želimo doseči napredek, je treba tudi v bodoče utrjevati In graditi pot težnji po nadaljnjem razvoju teh naporov.
Tržaškemu občinskemu odboru še vedno trda prede, čeprav so za silo premostili kočljivo vprašanje podjetja ACEGAT. Opozicija ne miruje, ker je namreč prepričana, da sedanji občinski odbor ne uživa več podpore večine v občinskem svetu. Zaradi tega je na seji občinskega sveta, ki je bila pretekli teden, socialistični svetovalec Teiner predložil resolucijo z zahtevo, da se ugotovi, če odbor še uživa podporo večine, toda župan je resolucijo zavrnil. Nastal je prepir in leva opozicija je zapustila sejo. Fašistični svetovalec Morelli je nato protestiral proti sprej mu italijanskih partizanov županstvu ob priliki shoda Zveze italijanskih partizanov ANPI. Zupan Bartoli je sejo prekinil, nato pa je pripomnil, da je tudi on vedno sovražil in sovraži slovenske partizane. To Tržaški Slovenci že dobro vedo in ob raznih priložnostih občutijo, da jim je sedanji tržaški župan še vedno sovražno razpoložen.
Na seji, ki bo ta teden, bo na dnevnem redu vprašanje zaupnice občinskemu odboru in lahko pride do presenečenj.
»S spoštovanjem se spominjamo imen poročnikov bojnega broda Mašere in Spasiča, ki sta pognala v zrak rušilec »Zagreb«, da ne bi prišel fašistom v roke in sta z ladjo vred utonila.«
Josip Broz Tito
IG. aprila mine šestnajst let, odkar sta žrtvovala svoji mladi življenji poročnika Sergej Mašera in Milan Spasič ter z razstrelitvijo rušilca »Zagreb« oprala sramoto s predvojne vojne mornarice, sramoto, ki jo je povzročilo izdajalsko in nesposobno vodstvo večjega dela komandnega kadra vojne mornarice predvojne Jugoslavije. Sergeju Mašerl in Milanu Spasiču v spomin je Jugoslovanska vojna mornarica leta 1933 ob svoji desetletnici odkrila spomenik na mestu, kjer leži v Boki Kotorski potopljen rušilec »Zagreb«. Vsako leto na dan IG. aprila priplovcjo naše vojne ladje v Bolto Kotorsko in mornarji spustijo na mesto herojskega dejanja ob častnih salvah iz lopov spominski venec.
Sergej Mašera je bil rojen leta 1912 v Gorici, kjer je že kot otrok venomer sanjal o morju. Oče, ki je bil profesor na goriški gimnaziji,- mu je rad izpolnil Zeljo i ga poslal na vojno akademijo Dubrovnik, ki jo je zapustil leta 1932. Sergej je v akademiji spoznal Milana Spasiča, ki je bil otrok brez staršev. Oba sta postala nerazdružljiva prijatelja in dobra, med mornarji priljubljena oficirja. Ko je izbruhnila vojna, sta bila vkrcana na rušilcu »Zagreb«, ki je bil zasidran v Boki Kotorski. Ob kapitulaciji bivše jugoslovanske vojske Sergej ni mogel prenesti, da bi predal po komandantov! zapovedi nepoškodovano ladjo v roke tistih fašistov, pred katerimi je moral z rodbino pobegniti iz sončne Gorice. Zato sta Mašera in Spasič razstrelila »Zagreb« in pri tem oba umrla junaške smrti. Njuno dejanje bo za vedno ostalo s krvjo zapisano na straneh jugoslovanske pomorske zgodovine, da bodo še pozni rodovi vedeli ceniti njuni žrtvi In njuno ljubezen do domovine.	M. G.
Z OKRAJNEGA POSVETOVANJA SZDL 10. IN 11. APRILA V PORTOROŽU
niisi
| (Nadaljevanje s 1. strani) 'jo, izpopolnjujejo naše celotno gospodarstvo. Dejal je, da imamo še vedno primere, ko nekateri kaj radi pometajo pred drugim pragom, iveri v svojem očesu pa ne vidijo, in ko nekateri posamezniki pa tudi forumi vidijo samo lastne skrbi, potrebe itd., vtem ko zelo na lahko prepuščajo skupnosti v reševanje probleme, ki se tudi njih izredno tičejo. Navedel je primer stalnih želja po razširjanju proizvodnih kapacitet, ki zahtevajo novih delavcev, vtem ko vemo, da še za sedanje nimajo stanovanjskega prostora. Vsi želimo, da bi se na primer naše obalno področje čim hitreje razvilo, da bi zgradili lu-ko. železnico itd., toda vse to bo zahtevalo novih ljudi, novih sta-
novanj, vsi pa vemo, da postaja za nas vse stanovanjsko vprašanje že danes politični problem. Nekateri kavarniški kritiki, ki često kažejo s prstom na gradnje v ostalih republikah, pozabljajo, da so morda oni sami med tistimi, ki čakajo na stanovanje. Probleme ene osnovne družbene enote — občine, mesta ali vasi pa je mogoče reševati le s skupnimi napori celotne občine, to je podjetij, ustanov in posameznikov, Nasprotna miselnost se pojavlja zaradi tega, ker del naših delovnih ljudi, čeprav oni najbolj občutijo vsakodnevne težave v svojem življenju, še vedno premalo sodeluje tam, kjer se odloča o uporabi ostvarjenih sredstev,
»V referatu o vlogi Socialistične zveze v komunalnem sistemu ugotavljamo, da je dvoletni obstoj in razvoj komunalnega sistema upravičil pravilnost naše poti v poglabljanje naše demokratične družbene ureditve. Tisoči državljanov so se vključili v najrazličnejše mehanizme tega organizma. Upravno-teritorialna razdelitev našega okraja na nove občine že kaže polagoma ugodne rezultate. Razvijajo se nova središča, to je kraji oziroma manjša središča, ki v bivših okrajih skoraj niso imela perspektive. Že samo dejstvo, da imamo v teh središčih občine, politične forume, skratka neki subjektivni faktor, ki teži naprej, so nam jamstvo za ravoj takih krajev. Ob taki razdelitvi našega okraja so danes mnogo češčeje obiskovani najoddaljenejši kraji in vasi, z večjo skrbjo in z direktnimi stiki in pomočjo se razvijajo naše zadruge in skrbi za kmetijski ter gospodarski razvoj na spioh. Seveda še ne moremo govoriti o večjih rezultatih, saj te nove občine začenjajo 'v okviru nove ekonomske politike šele spoznavati svojo gospodarsko zmogljivost. Temelje za svoj nadaljnji razvoj šele ustvarjajo. Zato mislim, da bi bilo preuranjeno vsako združevanje, posebno še, ker se nove perspektive v pogledu materialne osnove sicer izredno počasi, a vendarle odpirajo. Z napori, ki jih vlagajo naše občine v razvoj gospodarstva, v boljšo organizacijo dela, za dosego večjih dohodkov in končno s predvideno novo delitvijo dohodkov se odpirajo tem občinam možnosti, da bodo pričele reševati vrsto problemov, ki jih doslej niso mogle.«
ZA NEMOTEN RAZVOJ
NAJBOLJŠE UPRAVLJAVCE
Predsednik okrajne Socialistične zveze tovariš Kaj tirni r je nato govoril o vprašanjih mnogih naših podjetij, ki jih je uspelo v zadnjih letih konsolidirati. Ugotovil je, da imamo še vedno ljudi v našem gospodarstvu, ki hočejo preko okvirov danih možnosti. Vrsto takšnih ljudi, ki niso ustrezali, so morale naše občine že odstraniti z vodilnih položajev, splošno javno mnenje pa zahteva vedno ostrejše mere proti takim posameznikom, ki povzročajo škodo družbi in zaradi katerih ne moremo reševati vrsto perečih problemov. Zaradi takih ljudi so se družbeni organi pogosto zelo težko prebijali do svojih pravic in zato je v interesu nadaljnjega razvijanja naše socialistične demokracije, da bomo morali tudi v bodoče odstranjevati s položajev vse takšne tovariše, ki nočejo razumeti, da naša demokracija ni samo fasada ali parola, pod katero pa bi se po njihovem mnenju lahko skrivala samovoljnost, neznanje, slabo gospodarjenje itd. Pri tem jih mili jcnske izgube po podjetjih seveda ne morejo opravičevati.
»Ko stojimo pred novimi volitvami v delavske svete, morajo naši kolektivi skupno s svojimi sindikalnimi organizacijami v interesu njih samih kot v interesu nadaljnjega razvoja naše celotne skupnosti poskrbeti, da pridejo v organe delavskega samoupravljanja ljudje, ki so se v pogojih boja za boljšo organizacijo dela, za varčevanje, za večjo produktivnost in storilnost izkazali v
po podjetjih in hitreje krenili naprej.«
Tovariš Jakopič je nato obširneje obdelal nekatere probleme obalnega področja našega okraja, ki postaja vse bolj in bolj obala našega delovnega človeka. Vzlic ogromnim možnostim razvoja v gospodarstvu in kmetijstvu na tem področju pa so predvsem v zelo ostri obliki postavlja pred nas vse odgovorno vprašanje, kako rešiti v našem obalnem pasu vprašanje težkih ostankov preteklosti. Mosta brez urejenih komunalnih in drugih naprav ogrožajo naše delovne ljudi Vprašanje skrbi za človeka mora postati za nas najvažnejše vprašanje. S tem v zvezi predstavlja neurejenost kanalizacije, sanitarnih naprav, pomanjkanje vodnih kapacitet — vse to pa zahteva velika sredstva, za katera se ne ve, če jih bomo zmogli sami — nuino zahtevo, po kateri moramo vse odločneje pričeti reševati ta vprašanja tako kot celoto in slehernega posameznika. V nasprotnem nam lahko vsak nadaljnji napredek onemogočijo prav ti nerešeni problemi.
V prikazu skokovitega gospodarskega razvoja v našem okraju je tovariš Jakopič navedel, da jo v lanskem letu prešlo, mejo v obo smeri preko milijon sto šestdeset tisoč ljudi, gospodarski razvoj pa priteguje vsak dan večje število novih ljudi, razvija se močna politična dejavnost — vse
Delovno predsedstvo posvetovanja
podjetju samem, kot tudi v udej-stvovanju izven podjetja v okvirih mehanizmov našega družbenega upravljana. Le tako in s takimi ljudmi bomo lahko onemogočili še preostale birokratske ostanke, sprostili iniciativo in delovni polet naših delovnih ljudi
Za reševanje vseh takšnih komunalnih vprašanj bo potrebno mobilizirati slehernega prebivalca, to pa bo tudi največ doprineslo k nadaljniemu utrjevanju komunalnega sistema, močnejšemu sodelovanju prebivalstva, kolektivni disciplini in, kar je najvažnejše, naše občine se bodo mobilizirale in uvidele vso širino nalog, ki so pred njimi v komunalnem sistemu. To bo pomenilo p^. novo kvalitetno stopnjo v komu-nalnem sistemu našega okraja. ||§| Taka kolektivna zavest, posebno Mi pa nove perspektive, ki se odpirajo za občine in posebno za podjetja z novo delitvijo dohodkov, pa nam ustvarjajo možnosti, da bomo tudi te naloge uspešno rešili in tako bistveno pomagali pri reševanju standarda našega delovnega človeka.
V nadaljnjem izvajanju je predsednik okrajne Socialistične zveze z nekaterimi osnovnimi postavkami dopolnil poročilo OO SZDL o nadaljnjem utrjevanju .Socialistične zveze, nato pa je ob § ugotovitvi, da je Socialistična zveza nosilec razvoja socialističnih družbenih odnosov, razvoja komun in široke fronte drugih organizmov družbenega upravi j a-
Od leve na desno sedijo tovariši Tine Remškar, Dušan Bravničar, Albin Dujc, dr. Svelozar Polič in Julij Titi
letarski internacionalizem ne pomeni samo frazo, izza katere se skriva v bistvu hegemonizem, ampak osnovno solidarnost med vsemi naprednimi silami sveta, ki se bore za socializem, ki iščejo najboljša pot za razvoj novih socialističnih družbenih odnosov.
In zato tudi vztrajamo pri svo-
jih načelih in zato nas od tega no bodo mogle odvrniti ne milo-zvočne besede in obljube, ne zlato, pa tudi ne grožnje, klevete in pritisk. V svojem lastnem in v interesu razvoja demokratičnega socializma v svetu vztrajamo in bomo vztrajali pri svoji politiki miroljubne aktivne koeksistence.«
POZITIVEN ODNOS ITALIJANSKE MANJŠINE DO NAŠE SOCIALISTIČNE STVARNOSTI
to .pa vsak dan močneje zavtra tako rekoč še star fevdalni značaj naših obalnih mest. Med drugimi primeri je navedel, da so bivše italijanske oblasti zagotovile temu področju minimalne količine vode, ki so danes še zdaleč premajhne.
nja pri nas doma, obširneje povezal razvoj socialistične demokracije v naši deželi z razvojem socializma v svetu sploh. Ko je govoril o temeljnih načelih naše socialistične solidarnosti, ki ima vse osnove za to, da bi neprimerno bolj okrepila vezi med vsemi socialističnimi deželami in gibanji, kot to zmore iz Moskve tako priporočena blokovska disciplina, je dejal: »V tej luči za nas jugoslovanske socialiste tudi pro-
Kako pravilna je naša politika aktivne koeksistence, pa lahko najbolje presojamo mi sami, ki živimo na področju, ki meji na sosednjo Italijo, torej na deželo s kapitalistično družbeno ureditvijo. Kot vemo, zaradi maloobmejnega prometa med nami in Kalijo oziroma Trstom praktično meje ni. In vendar lahko ugotavljamo, da to ne škoduje našemu socialističnemu razvoju, razmere in odnosi med obema sosednjima državama in narodoma se vse bolj normalizirajo, postajajo vse boljši, kar vse omogoča vedno plodnejše sodelovanje na gospodarskem in kulturnem področju.
Prav v smislu teh načel in seveda še zlasti v skladu z načelom proletarskega internacionali-zma moramo, tudi ne glede na prevzete mednarodne obveze, storili vse, da nudimo našim sodržavljanom italijanske narodnosti vse možnosti njihovega razvoja in dviga skupno z nami. Ves naš sistem socialistične demokracije, zlasti pa še delavsko samoupravljanje in komunalni sistem, dajejo za to solidno osnovo. Potrebno je le, da odstranimo tudi vse tiste drobne ovire, ki tu pa tam še otežkočajo vključevanja naših sodržavljanov italijanske narodnosti v naše družbeno življenje, za kar oni sami kažejo zelo veliko pripravljenost, tako da lahko z zadovoljstvom govorimo o njihovem pozitivnem odnosu do naše stvarnosti. Ta se kaže tudi v njihovi težnji, da se nauče slovenščine, zaradi česar tudi zahtevajo več pouka slovenščine v italijanskih šolah. Smatramo, da je prav in le koristno za vse, če tudi naši italijanski sodržavljani, ki žive tu med nami, znajo nekaj slovenščine, prav tako kot verjetno ni Slovenca v Italiji, ki bi jie znal kolikor toliko italijan-

Delegati posvetovanja poslušajo poročilo
ščine, saj je le tako možna vključitev v politično družbeno življenje dežele. Še več, mislimo, da bi bilo prav, če bi tudi pripadniki narodne večine na obeh straneh poznali jezik manjšine, kar naj bi prišlo do izraza tudi v šolah. Zato menimo, da lahko resno začnemo razmišljati o tem, da bi v naše srednje šole v vseh tistih mestih, kjer živi italijanska majšina, torej v Kopru, Izoli in Piranu, že s prihodnjim šolskim letom uvedli pouk italijanščine. To bo še bolj okrepilo vezi med obema sosednima narodoma.«
POD ZASTAVO NAJNAPREDNEJŠE IDEJE RAZVIJMO NO'VE POBUDE ZA POGLABLJANJE
SOCIALISTIČNIH ODNOSOV!
Predsednik okrajne Socialistične zveze tovariš Albert Jakopič-Kajtimir je svoj referat zaključil z naslednjimi besedami:
»Ko zaključujem te svoje uvodno besede, mislim, da je prav, če še enkrat poudarim, da je posta-1,: nas.i dežela, ne zaradi svoje velikosti, saj je razmeroma maj-hr :a, niti zaradi svojega bogastva, saj ga še nima, izredno važen čil) i tel j svetovnega razvoja demokratičnega socializma, in sicer predvsem zato, ker smo se mi jugoslovanski socialisti uprli nasilju, kominformizmu in stalinizmu ter smo odvrgli vse zastarele idejne dogme in organiza-. eijske sheme ter se napotili v socializem po lastni poti, po poti socialistične demokracije, to je razvijanja delavskega samoupravljanja, socialističnega zadružništva in komunalnega sistema ter vseh drugih oblik družbenega samoupravljanja, ki omogoča našemu delovnemu človeku, da v skladu s svojimi osnovnimi interesi razvije polno pobudo ter ustvarjalnost sebi in skupnosti v> prid, v prid vsemu človeštvu.
Ce se tega zavedamo, če se zavedamo, da smo mi člani Socialistične zveze delovnega ljudstva v prvih vrstah boja za socializem pri nas in v vsem svetu, potem je gotovo, da bomo še povečali svoje napore, da bomo še bolj ' odločni v odstranjevanju vseh ovir, s katerimi se na naši poti v boljšo bodočnost še srečujemo. Pri tem imamo lahko popolno zaupanje v svojo moč in naš končni uspeh, kajti, čeprav smo majhni, čeprav nismo bogati in nimamo atomske bombe, smo pa zato enotni in združeni pod zastavo najnaprednejše ideje, smo ljudstvo z jasnim pogledom in z zavestjo, smo ljudstvo, ki ve, kaj hoče in ki ima izkušeno, z ljudstvom povezano in revolucionarno vodstvo.«
¡□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o
Brez znanja ni napredka! To je že prastara ugotovitev, ki jo je treba večkrat priklicati v spomin tistim, ki menijo, da bomo lahko brez kulture in prosvete dosegli višjo življenjsko raven, visoko stopnjo proizvodnje, ustvarili socialistične odnose na vasi, dokončno zbrisali zaostalost ter odstranili razliko med mestom in vasjo.
Ta misel se mi je porodila, ko sem letos obiskoval letne občne zbore kmetijskih zadrug po koprskem okraju in brskal po njihovih gospodarskih programih za leto 1957.
Med drugim me je namreč zanimalo, kakšen odnos imajo naše zadruge oziroma njihova vodstva do kulturno-prosvetnih vprašanj na vasi, kako jih rešujejo in kako se ta odnos odraža v zadružnih gospodarskih programih. Prišel sem do zelo zanimivih ugotovitev.
Če upoštevamo vseh 48 zadrug v koprskem okraju, moram reči, da je bil v primerjavi s prejšnjim letom napravljen precejšen korak naprej. Njihovi skladi za prosveto in kulturo znašajo letos skupno 4,326.000 din, medtem ko so lani dosegli le 1,880.000 dinarjev. Brez dvoma je to velik napredek, toda le če ga gledamo v celoti. Če pa prelistavamo gospodarske programe vsake zadruge posebej, moramo žal ugotoviti, da kar 17 kmetijskih zadrug ni predvidelo niti dinarja za kul-turno-prosvetne potrebe. Največ takih zadrug je na območju sežanske zadružne poslovne zveze, in sicer od skupno 18 kar 10, in na območju ilirsko-bistriške poslovne zveze, kjer se od 15 zadrug ni spomnilo na kulturni sklad 5 zadrug. Najboljše razmere -so v koprski poslovni - zvezi,
mik i Podgradu
V soboto, 30. III., smo imeli v Podgradu pomembno svečanost. V tovarni »Plama« so bile volitve prvega delavskega sveta in upravnega odbora tega mladega podjetja, ki se je že v teku izgradnje lepo uveljavilo s svojimi izdelki iz polivinilskih plastičnih mas. Organizator in direktor Pla-me inž. Vlado Tuner je v svojem poročilu orisal nastanek in razvoj podjetja, ki je najprej poslovalo kot obrat bivše tovarne Steklene galanterije v Hrpeljah, Obratne prosiore so si uredili v zapuščeni zgradbi nekdanjega sodišča in jetnišnice. V začetku so izdelovali razno posodo za kemične tekočine in kisline ter pohištvene ročaje, kombinirane iz polivinila, stekla in belega metala. V nadaljnjem razvoju pa so prešli na izdelke za notranjo ar-hilektui-o sodobne opreme poslovnih prostorov, razen tega pa izdelujejo še ohišja za zavarovanje motorjev in laboratorijskih obratnih naprav.
Po dogovoru bi bila morala uprava bivše Steklene galanterije odstopiti »Plami« del osnovnih in obratnih sredstev. Do tega pa ni prišlo, ker je pričela Steklena galanterija zaradi slabega gospodarjenja naglo propadati in delati milijonske izgube. Tako si je morala »Plama« v začetku z 10 delavci in uslužbenci sama utirati pot k osamosvojitvi na ta aačin, da je njen delovni kolektiv med seboj zbiral obratna sredstva, kar je gotovo edinstven primer požrtvovalnosti in vztrajne volje, žrtvovane za obstanek in razvoj podjetja. Danes je »Plama« vključena v občinski družbeni plan z 20-milijonskim prometom.
Svečanega konstituiranja »Pla-ar.e« sta se udeležila predstavnika občine Hrpelie in občinskega komiteja Zveze komunistov. Na slovesnosti so bile podeljene nagrade delavcem in uslužbencem.
J. 2.
kjer so več ali manj vse zadruge — razen dveh — predvidele izdatke za prosvetne namene.
Ob tej priložnosti je treba poudariti, da so največje vsote v skladih za prosveto in kulturo prav v tistih zadrugah, ki imajo najboljše strokovne kadre in vodstvo. Torej ni višina teh skladov vedno odraz višine skupnega letnega prometa in dohodka, temveč višje socialistične zavesti in perspektivnih gledanj vodilnega osebja posamezne zadruge. Saj si drugače ne moremo predstavljati, da je na primer sklad za prosveto in kulturo samo pri Kmetijski zadrugi Marezige večji kot pri vseh 18 zadrugah sežanske poslovne zveze. To je pač preveč očitno nesorazmerje, ki ga ni moč opravičiti in meče kaj slabo luč na dejavnost vodstev kraških in brkinskih zadrug in tudi na pomoč tem zadrugam s strani višjih zadružnih forumov.
Da so torej pri številnih zadrugah popolnoma zanemarili izdatke za kulturo in prosveto, ni vzrok majhen denarni promet, temvfcč v prvi vrsti samovolja se-stavljalcev gospodarskih programov, v večini polkvalificiranih in nevestnih upravnikov in knjigovodij zadrug, ki se pri sestavljanju programov nišo posvetovali niti z upravnimi odbori in seveda še manj iskali pomoč in sugestije višjih forumov.
Iz tega sledi, da imamo še precej kmetijskih zadrug, katerih vodstva še niso kos nalogam, ki še niso doumeli vloge zadrug na vasi in splošnih smernic našega socialističnega zadružništva. Ne zavedajo se še, da je zadruga danes središče vse dejavnosti, da njena naloga ni samo odkup in prodaja pridelkov, skrb za trgovine, mesnice, gostilne itd., temveč predvsem pospeševanje kmetijstva, dvig življenjske ravni, vzporedno s tem pa ustvarjanje socialističnih odnosov in socializacije vasi.
Da bi pa to lahko dosegli, moramo obenem izboljšati tudi kul-
turno raven, kajti brez kulture in prosvete ni napredka, kakor smo prej poudarili. Najboljši način za dvig kulturne ravni pa so razne kulturne prireditve, predavanja, tečaji, nabava knjig, zlasti strokovnih, knjižnice in čitalnice, podpora prosvetnim društvom, štipendiranje nadarjenih učencev, ki se bodo posvetili kmetijstvu, propagiranje in nabava naprednih časopisov, razstave, izleti, organiziranje žena za napredno gospodinjstvo in mladine za gospodarstvo in tako dalje. Vsote, ki jih bodo kmetijske zadruge dale za kulturne namene, se bodo prav gotovo v kratkem stotero poplačale.
Ob koncu pa je potrebno pohvaliti tiste kmetijske zadruge, zlasti Pivko, Marezige, Postojno, Izolo, Ilirsko Bistrico, Knežak, Bač in nekatere manjše, kakor so Brezovica pri Gradinu, Zabiče, Jelšane itd., ki kljub maloštevilnemu članstvu in skromnemu prometu niso pozabile na svoje kulturno poslanstvo na vasi. Te zadruge so šle letos v svojih programih korak naprej in sorazmerno zajele v njih skoraj vse tiste dejavnosti, ki tem zadrugam dajejo v resnici pečat naprednih socialističnih zadrug.
Ru
hifi® M pr&v
. . . če bi kmetijske zadruge uredile registracije za svoje postranske obrate, da ne bi prišle navskriž z obstoječimi predpisi;
... če bi nekatere trgovinske poslovalnice v Kopru ne zadrževale v skladiščih jajc, ker ustvarjajo mišljenje, da računajo z višjimi cenami jajc okrog nekaterih praznikov;
... če bi organi družbenega upravljanja v mizarskem podjetju v Kozini pregledali poslovanje podjetja in ugotovili, zakaj ne odvajajo redno družbenih obveznosti banki, plače pa izplačujejo iz gotovine, prejete za opravljene mizarske usluge;
... če bi privatni brivski mojster Marijan Kulot v Divači najprej uredil svojo poslovalnico v Divači, tako da bi ustrezala vsem sanitarno-tehničnijn predpisom in šele nato začel misliti na otvoritev podružnic v Vremah ter Dolnji Iiošani;
... če bi podjetje za tuzemski in mednarodni transport »Globus-Špedicija« iz Ljubljane bolje poskrbelo za namestitev svojih nameščencev v Sežani (ki jih je okrog 60) in upoštevalo njihove najosnovnejše potrebe glede namestitve, prenočišč, prehrane in sanitarne ureditve njihovih bivališč;
... če bi se zopet začel redni pouk na osnovni šoli v Jelšanah in če ne bi bila bolezen učiteljice vzrok, da so otroci že skoraj mesec dni doma;
... če bi odgovorni organi v Ilirski Bistrici poskrbeli za namestitev čuvaja, ki bi pazil, da ne bi otroci, pa tudi odrasli, delali škode na nasadih in drugih javnih objektih ter ne bi razbijali šip in ograj, ki so bile šele lani obnovljene. Prav bi bilo, da bi tudi starši in drugi vzgojitelji seznanjali otroke z osnovnimi načeli lepega vedenja;
... če bi Kmetijski zadrugi Koper in Vanganel našli primerni garaži za njuna tovorna avtomobila, da ne bi bila preko noči ob vsakem vremenu v napoto Koprčanom;
... če bi pristojni organi v Postojni poskrbeli, da ne bi psi tacali po urejenih gredicah s cveticami in po drugih javnih nasadih.
□ □
S □
□ □ □ □ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □
B □
□ □ □
□ □
n □
o □
□ □ □ □
lj □
□ □
O □
□
- (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uLSJOjnnaDDannnDDDL
IZ DELA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
PODRUŽNICE V IL. BISTRICI
Izvršilni odbor skupščine podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v Ilirski Bistrici, je v času med obema zasedanjima skupščine — zadnje je bilo te dni — imel devet rednih sej. Na njih je obravnaval predvsem o preventivnem varstvu ter o smotrni uporabi sredstev, o adaptaciji zdravstvenega doma v Zabičali, o nujnosti ustanovitve menze vzornega tipa, o fluoro-
grafski akciji, za katero je okrajni Zavod za socialno zavarovanje predvidel finančno pomoč v višini milijona dinarjev, in še o vrsti drugih vprašanj.
Zadnje zasedanje skupščine je ugotovilo, da je sodelovanje z organi oblasti zadovoljivo, odnosi z zdravstvenim zavodom in lekarno pa se morajo še bolj poglobiti, ker je vrsta problemov,
PRED KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV JUGOSLAVIJE
Ena izmed osnovnih pridobitev socialistične revolucije v Jugoslaviji je bila revolucionarna sprememba v značaju njenega gospodarstva — formiranje družbene lastnine in novih proizvajalnih odnosov. 2e med narodnoosvobodilno vojno in neposredno po osvoboditvi je na osnovi specifičnih oblik podružabljanja, pogojenih z značajem revolucije, (zaplemba lastnine sovražnika in izdajalcev, odvzem vojnega dobička itd.) velik del gospodarskih objektov postal splošno ljudsko premoženje. Z nacionalizacijo podjetij leta 1946 in leta 1948 so postala državna last vsa industrijska, rudarska, prometna in gostinska podjetja, podjetja notranje in zunanje trgovine, kakor tudi banke, tako da je v zasebnih rokah ostal le del obrtništva in večina poljedelskega gospodarstva ,
Do leta 1946 niso bili upravljanje z državnimi gospodarskimi podjetji in tudi ne njihova organizacija ter položaj regulirani z občimi zakonskimi predpisi. Ustanovitev novih podjetij je bila mogoča le na- osnovi posebnih uredb, s katerimi je bilo določeno ime podjetja, sistem notranje organizacije podjetja ter višina obratnih sredstev in način upravljanja. 'Podjetje je upravljal upravni odbor, ki ga je imenoval minister določenega resora. Kasneje izdane uredbe so predvidevale samo irncnovanie direktorja, Se-kvestrirana podjetja je upravljal upravitelj, ki ga je imenovalo
pristojno ministrstvo. Tedaj je bila samostojnost podjetja neznatna, ker so jim ministrstva neposredno določala naloge, dodeljevala so jim surovine, pogonsko gorivo, kredite za obratna sredstva, razdeljevala proizvode itd. Značilno za to obdobje je ustanovitev velikih podjetij, ki so s svojo dejavnostjo zajela vso Jugoslavijo. Tako na primer Državno avtobusno prometno podjetje (DASP), Državno podjetje za promet z blagom in tekstilom, Državno trgovsko podjetje »Narodni magazin« (Na-Ma) in druga. Ta podjetja so imela svoje republiške direkcije in poslovalnice in zastopstva v vseh večjih gospodarskih središčih.
Tudi organizacijska oblika državnega upravljanja gospodarstva je takrat imela značaj skrajne centralizacije in administrativno-sti. Tako je bila že konec leta
1944	ustanovljena pri Poverjeni-štvu za trgovino in industrijo pri Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije Državna uprava ljudske imovine (DUND) z nalogo, da upravlja z vsemi državnimi industrijskimi podjetji. Leta
1945	je prešlo to upravljanje v roke ministrstva za industrijo Demokratične federativne Jugoslavije, medlem ko je vprašanje imovinskih in drugih pravnih odnosov še nadalje ostalo v' pristojnosti te uprave.
Po sprejetju ustave FLRJ, 31. januarja 1946, je bila prva reorganizacija državne uprave na
področju gospodarstva. Ustanovljena so bila ministrstva za posamezne gospodarske enote (ministrstvo za industrijo, ministrstvo za rudarstvo, ministrstvo za trgovino in preskrbo, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo itd.) in zvezna Planska komisija. V okviru ministrstev gospodarskega značaja so delovale tudi glavne in zvezne uprave, ki so bile ustanovljene z namenom, da bi zbliževale podjetja z ministrstvi.
Z osnovnim zakonom o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. julija 1946 so bili postavljeni osnovni temelji organizacije ter poslovanja državnih gospodarskih podjetij. Mnogi od njih so ostali v veljavi še, ko se je začelo uveljavljati delavsko samoupravljanje. Zakonsko je podjetje dobilo značaj pravne osebe. To pomeni, da je samo z lastnim imetjem, s katerim je upravljalo, odgovarjalo za svoje obveze. Takrat je država dodeljevala podjetjem osnovna in obratna sredstva, in eno podjetje je kot samostojna ekonomska organizacija stopilo v imovinsko-pravne odnose z drugim. Podjetja so začela poslovati po principu gospodarskega računa na osnovi plana, ki je bil sestavni del državnega gospodarskega plana. Podjetja so bila bodisi splošno državnega, republiškega, pokrajinskega, oblastnega ali lokalnega značaja in so bila pod administrativno operativnim vodstvom določenih državnih organov.
(Nadaljevanje iirihodnjič)
ki bi jih lahko rešili s tesnejšim sodelovanjem.
Na območju dela ilirsko-bistriške podružnice Zavoda za socialno, zavarovanje je 723 upravičencev otroških doklad, ki imajo skupno 1.344 otrok, za katere so lani izplačali 45,428.263 dinarjev otroških doklad, nadalje je 480 osebnih in družinskih upokojencev (lani so znašali izdatki zanje 28 milijonov dinarjev), iz sklada za zdravstveno preventivno službo pa so v preteklem letu potrošili več kot 37 milijonov dinarjev. V tej vsoti so vračunani stroški za zdravstvene storitve v ambulanti, za klimatsko zdravljenje, za zdravljenje v zavodih in zdravstvenih domovih in med drugim tudi stroški za nabavo zdravil oskrbovancem socialnega zavarovanja.
Če upoštevamo vse izdatke, ki presegajo dohodke za 4 milijone 294 tisoč dinarjev, se vsiljuje misel, zakaj družbene organizacije, zavarovanci socialnega zavarovanja, organi zdravstvene službe ne proučijo resneje vzrokov deficitnega poslovanja te podružnice ZSZ.
Od 2.300 zaposlenih je bilo lani junija 4,34% zavarovancev ZSZ v staležu, julija 4,25 °7o, avgusta 4,94%, novembra — čeprav ni bilo nobene epidemije — pa 3,32%, Postavlja se vprašanje, čemu so tako visoki odstotki obolelosti in kaže, da bo treba posvetiti več pozornosti presoji nezmožnosti dela tistih, ki iščejo zdravniško pomoč. To je tembolj potrebno, če upoštevamo, da je bilo zaradi bolezni in nesreč pri delu lani izgubljenih 10.330 delovnih dni, katerih stroške so prevzela nase podjetja in ustanove in 18.837 delovnih dni, ki so šla v breme Zavoda za socialno zavarovanje. Se pravi: dnevni povprečni stalež je 93 zavarovancev, ali 3,96% od vseh zaposlenih.
Razprava na zadnjem zasedanju skupščine ilirsko-bistriške podružnice Zavoda za socialno zavarovanje pa je podčrtala na osnovi predloženih realnih podatkov veliko skrb naše družbe za usposabljanje delovnega človeka za nemoteno delo v proizvodnji, predvsem pa skrb za njegovo zdravje.	ML
NOVA ZVEZA PORTOROŽA S SVETOM
a štev.
n
Tako se imenuje na voznem redu »Jadranske linijske plovid-be« z Reke najnovejša in v poletni sezoni 1957 prvič vpeljana krožna turistična proga, ki bo povezovala vsa pomembnejša turistična središča jugoslovanske jadranske obale z Benetkami, kjer bo začetek in konec te nove proge.
Za Slovensko Primorje je ta proga zato važna, ker prvič vključuje tudi naše priznano obmorsko letovišče Portorož, kjer bo ladja »Partizanka«, ki bo na tej progi vozila, pristala v letošnjem letu devekrat: ob petkih 14. in 28. junija, 12. in 26. julija, 9. in 23. avgusta, 6. in 20. septembra ter 4. oktobra. Vedno bo ostala čez noč v Portorožu, tako da bo odplula šele v soboto dopoldne. Turisti bodo imeli dovolj časa, da si ogledajo znamenitosti Pirana in drugih naših obalnih mest, da se nazabavajo, naplešejo in tudi kopajo v portoroškem kopališču.
»Partizanka« bo odplula na to novo progo iz Benetk, nato pa bo pristala na Reki, v Criltvenici, na Rabu, v Šibeniku, Hvaru, Dubrovniku, Sv. Štefanu in v Koto-ru, nazaj pa v Korčuli, Makar-ski, Splitu, Zadru, Malem Loši-nju. Opatiji, na Reki, v Pulju in v Portorožu ter bo končala potovanje v Benetkah. V vsakem izmed naštetih pristanišč bo ladja stala toliko časa, da si bodo potniki lahko ogledali znamenitosti naših lepih krajev in da se bodo lahko tudi zabavali in ko-

pali, Vožnja traja celih trinajst dni z vsemi pristanki in ogledi.
Pristajanje »Partizanke« v Portorožu je velikega pomena za razvoj tega našega turističnega centra, saj bodo imeli tujci možnost spoznati tudi najsevernejši del jugoslovanske obale, ki ima tudi svoje mikavnosti. Obenem je prihod tako velike ladje v letoviški kraj za njegove goste vedno atrakcija, katero morajo znati naši portoroški turistični strokovnjaki primerno izkoristiti za popularizacijo obmorskega turizma ob obali Slovenske Istre. ___M. G.
30. marca so splovili v reški ladjedelnici »3. maj« ladjo »Machitis«, ki je namenjena za »phocean Ship Agency Ltd« London. Ladja je dolga 140 m in ima 12.000 ton nosilnosti.
Najlepša naša potniška laclja »Partizanka« v reškem pristanišču
Kdor pozna Koper iz senčne in sončne strani, ve, da je predvsem na njegovem vzhodnem koncu, v Boši dragi in okrog tovarne Partizanka več stavb in zidnih pregrad, ki jih moramo iz sanitarno-tehničnih in varnostnih razlogov takoj porušiti. In da bi bilo tq delo čimprej dokončano, ker bo Koper s tem dobil tudi lepše zunanje lice in se bodo laže uredile komunalno-sanitarne naprave,
je sklenil odbor SZDL IV. mestne četrti, da v okviru »Tedna čistoče«, ki bo v maju, še pred za-četkom letošnje turistične sezone, deloma vsaj že ta mesec, odstranijo člani SZDL s prostovoljnim delom razne nepotrebne zidove, olepšajo tri trge v IV. mestni četrti ter prostor med cesto in obalo v vzhodnem delu Kopra.
Tako so že v nedeljo in v torek prvi prostovoljni delavci zgrabili
Z OBČNEGA ZBORA TRGOVINSKE ZBORNICE OKRAJA KOPER
V	torek je bil v Kopru I. redni občni zbor Trgovinske zbornice za okraj Koper. Obširna poročila in razprava sta ugotovili, da je po reorganizaciji okrajev dobila ta Trgovinska zbornica vrsto novih nalog. Le-te niso samo izražene v strokovni pomoči, ki jih zbornica daje gospodarskim organizacijam, temveč tudi v skrbi, da bi se blagovni promet razvijal po smernicah naših gospodarskih in političnih organov in tako koristil potrošniku, kakor tudi skupnosti.
Na prvem rednem občnem zboru je predsednik zbornice Marcel Rožanc v uvodnem referatu orisal dosedanje delo zbornice in poudaril, da je v enem letu njenega obstoja izpolnila vse glavne naloge, ki jih ima kot družbena organizacija. Iz obširnega poročila upravnega odbora zbornice — člani so ga prejeli že pred občnim zborom — je razviden splošen razvoj gospodarstva koprskega okraja v preteklem letu, prikazani so uspehi, pomanjkljivosti, napredek, kakor tudi težave in nezdravi pojavi pri razvoju blagovnega prometa.
Izhodišče nadaljnjega dela je predvsem nujnost vzgoje kadrov v trgovini, ki jih je treba usposobiti za nove naloge, v zvezi z razvojem naše trgovine, To velja zlasti za opravljanje poslov v administrativno-finančni službi. Ta namreč v trgovini zaposlenemu osebju povzroča največ težav. Treba bo tudi poglobiti sodelovanje Trgovinske zbornice predvsem z Okrajnim in občinskimi ljudskimi odbori, saj je dosedanje skupno delo že rodilo vrsto zadovoljivih rezultatov.
V	Trgovinski zbornici za okraj Koper je včlanjenih 131 članov, trgovinske, industrijske, obrtno-proizvodne, transportne in kinematografske stroke. Delo zbornice se je odvijalo v preteklem letu v dveli stalnih odborih in v 11 sekcijah, kar je dalo najširše osnove za sodelovanje članstva pri reševanju številnih gospodarskih vprašanj. Občni zbor je ugotovil, da trenutno nimamo dovolj sredstev, ki bi mogla zadostiti vsem potrebam izgradnje trgovske mreže. To nam narekuje, da s razpoložljivimi sredstvi in z večjo prizadevnostjo skušamo usposobiti trgovinske
lokale za zadovoljitev trenutnih potreb potrošnikov. Bilo bi prav, da bi pri ureditvi poslovalnic upoštevali skromnost, ne zanemarjali pa estetske in hi-gienične plati v okviru obstoječih finančnih možnosti.
Izboljšanje trgovske morale, kulturna postrežba, skrb za delovnega človeka, to morajo imeti stalno pred očmi vse naše gospodarske organizacije. Štednja ter racionalna uporaba razpoložljivih sredstev, pravilen odnos do blaga, naj se uveljavijo pri vsakdanjem delu. Pravilna stimulacija in nagrajevanje delavcev v trgovini, nenehno proučevanje in izpopolnjevanje pravilnikov o plačah, vse to naj bo — tako so sklenili na občnem zboru — v prihodnjem letu delo organov družbenega upravljanja in1 smernice za delo okrajne trgovinske zbornice.
V razpravi, ki je sledila poročilom, so delegati, kakor tudi predstavniki upravnih in političnih organizacij, cbravnali številne pereče probleme trgovine. Poudarek razprave je bil predvsem na nalogah trgovske mreže v okviru predvidene, dokaj razgibane letošnje turistične sezone, nadalje so govorili o skrbi za izpolnitev želj domačih turistov, ki naj dobijo v sindikalnih domovih možnost cenenega oddiha, o nezadostni izbiri blaga kljub povečanim zalogam za trgovino na drobno za 15% v primerjavi z letom 1955, o analizi kritičnega stanja grosistične trgovske mreže, ki mora biti reorganizirana tako, da bo imela ekonomske razloge za svoj obstoj, o potrošniških svetih in o odnosih trgovskih podjetij do dela organov družbenega upravljanja.	F. S.
za. krampe in lopate ter začeli z odstranjevanjem navlake na območju IV. koprske mestne četrti. V nedeljo dopoldne na primer se je kljub slabemu vremenu zbralo nad 160 prostovoljnih delavcev, med njimi pa okrog 70 pripadnikov JLA, v torek pa se je zbralo okrog 100 članov SZDL.
Porušili so več zidov, odpeljali kamenje, očistili prostor ob obali in"že po dveh delovnih akcijah odstranili številna legla epide-mičnih obolenj. Ta širokopotezna akcija, pri kateri sodelujejo tudi podjetja s prevoznimi sredstvi (I. maj in Vodna skupnost ter druga), je šele v pravi luči prikazala, kakšne nehigienične razmere vladajo v skritih kotičkih Kopra.
Zato je tudi pred iiedavnim bila na pobudo občinskega sa-nega inšpektorja sklicana konferenca predstavnikov podjetij ter ustanov, na kateri so med drugim imenovali štab za izvajanje nalog v okviru »Tedna čistoče«. Na tej konferenci je prišla do izraza odločna zahteva, da se takoj začne s čiščenjem idic, cest, dvorišč, parkov, vrtov in z urejanjem zunanjega izgleda hiš, ker je sedanje higiensko stanje naših mest in vasi zelo slabo. Udeleženci te konference so sprejeli vrsto sklepov, ki bodo pri doslednem izvajanju v znatni meri pripo7nogli k ureditvi enega izmed najbolj perečih komunalnih problemov Kopra.
NAS GOSPODARSKI KOMENTAR
Gospodarske organizacije vedo za dolgotrajen in zapleten postopek v zvezi z določitvijo začetnega sklada obratnih sredstev. S tem naj bi gospodarske organizacije dobile v upravljanje od družbe tisti del sredstev, ki so jim nujno potrebna za redno poslovanje. Na banke se bodo torej v bodoče obračale le za tista obratna sredstva, ki so jim potrebna za izredne potrebe, kakor so sezonske potrebe za odkupe in podobno. Postopek v zvezi z določitvijo začetnega sklada bo v kratkem končan in podjetja bodo kmalu dobila sklad v svoje roke, kolikor pa tega v celoti ne bodo dobila, ker za to ni dovolj sredstev, bodo prejela tako imenovane posebne kredite, ki bodo imeli v bistvu iste lastnosti kot sklad sam,
Z dodelitvijo skladov obratnih sredstev in posebnih kreditov bo nastal v kreditiranju nov „položaj, ko bodo banke odobravale, kot rečeno, le obratna sredstva za posebne namene izven rednega poslova nja. Obseg kreditov se bo torej občutno znižal in za toliko seveda tudi vloga bank, kajti marsikaka gospodarska organizacija bo lahko uspevala samo s sredstvi, ki jih bo prejela kot
sklad v svoje upravljanje in bo torej lahko glede obratnih kreditov neodvisna od banke.
Vpliv in sploh položaj bank ,pa se seveda s tem ne bo zmanjšal in bo še nadalje velik. Upoštevati moramo namreč predvideni dvig gospodarstva samo po gospodarskem načrtu in videli bomo, da bo vpliv bank še vedno velik, Zlasti bo narastel pomen Narodne banke, ki postaja vedno bolj banka bank, kajti ta bo kreditirala vse ostale banke. Poleg tega prevzema nase vedno bolj odgovornost za pravilno vodenje kreditne in emisijske politike. Pri slednjem mislimo na izdajo bankovcev, ki mora biti v skladu s splošnim gospodarskim razvojem. Pri nas se obtok denarja stalno dviga, kar je razumljivo, če upoštevamo porast proizvodnje, prometa. realizacije in sploh porast v gospodarstvu, vendar pa mora ostati v določenih gospodarsko utemeljenih mejah.
.Pomemben ukrep, ki sicer ni nov, ki pa ga bo treba zaradi stabilizacije vedno bolj upoštevati, ja v tem, da bodo morali dobiti novi obrati ali tisti, ki so v poskusni proizvodnji, obratna sredstva iz istih virov kot. sredstva za investicije. Tisti obrati pa, ki
so v gradnji že od lani ali prej, pa bodo začeli letos z redno proizvodnjo, bodo lahko dobili v primeru, če nimajo predvidenih obratnih sredstev iz investicij, posebne srednjeročne kredite. Na splošno se bo v bodoče bolj razvil sistem srednjeročnih kreditov, ki je bil doslej le .izjemen ukrep.
Kot vemo, predvideva družbeni načrt za letos izdelavo posebne kreditne bilance. Z njo naj bi pravilno usmerili kredite in zlasti preprečili njihovo ekspanzijo, to je odobravanje preko realnih potreb. Kreditna bilanca pa bo zahtevala tudi revizijo obrestnih mer, ki postajajo vedno pomembnejši element v gospodarstvu. Razen tega je predvidena zlasti obsežna revizija predpisov v zvezi s potrošniškimi krediti in so predvidene znatne olajšave pri njihovem odobravanju. Dalje naj bi se razširilo odobravanje kratkoročnih kreditov v kmetijstvu in omogočila naj bi se liberalnejša politika pri odobravanju takih kreditov tudi privatnim kmetovalcem.
Novosti, ki jih predvidevamo, bodo pomembne in jih bomo lahko uvedli brez težav, kajti dosežena stabilizacija nam to vedno bolj omogoča.	-dt-
Zvezni Izvršni svet je odobril investicijski program za nadaljno izgradnjo pristanišča v Pločah. Po tem programu se bo luka v Pločah gradila v dveh etapah. V prvi fazi" bo treba k že zgrajenim 150 metrom operativne obale zgraditi še 840 m nove operativne obale za pristajanje tovornih ladij in 120 metrov potniške obale. Pristanišče bo tedaj imelo kapaciteto 750.000 ton letno izkrca-nega in vkrcanega blasa. Gradnja prve etape bo stala nekaj čez 4,5 milijarde dinarjev. V drugi etapi bo znašala celotna dolžina operativne obale za pristajanje tovornih ladij 28G5 metrov, za potniški oromet pa 117G m. Zmogljivost luke bo po dovršeni izgradnji znašala 2,200.000 ton. za kar bo treba investirati skupni znesek 15 milijard 030 milijonov dinarjev.
Jugoslovanska prosta cona v Solunu
ima 282 m operativne obale in sedem skladišč ter 40.000 m2 odprtega prostora za vskladiščenje jugoslovanskega blaga. Letos pričakujejo, da bo promet skozi Jugoslovansko prosto cono dosegel 200 tisoč ton blaga, Skozi to prosto cono gre predvsem blago, ki je namenjeno v Makedonijo in Srbijo.
v ladjedelnici »Split« v Splitu so 2. aprila preizkusili novo zgrajeni tramper »Marijan«, ki ima nosilnost 10.000 ton in je bil zgrajen v tej ladjedelnici. Po končanih preizkušnjah in vožnjah bo ladja izročena sredi aprila lastniku »Jugosloven-ski linijski plovidbi« na Reki.
Istega dne so položili »kobilico« za 12.800 tonski tramper, katerega bodo zgradili za švedske naročnike do sredine 1958. leta.
*
Največje ladje »Jadranske linijske plovidbe« iz Reke bodo v letošnji turistični sezoni izvršile več krožnih turističnih potovanj od Islanda do Turčije. Tako bo ladja »Jadran«, dvojček »Jugoslavije«, prvega junija izplula za Norveška pristanišča, od koder bo odplula celo do Islanda. »Jugoslavija« bo vršila krožna potovanja od Benetk skozi naše važnejše turistične centre pa v Grčijo in Turčijo. »Partizanka«, »Proleterka« in »Dalmacija« pa bodo poleg rednih brzih prog vzdolž naše obale opravile tudi nekaj krajših krožnih potovanj.	Zbral m. G.
81
_
PLOVBA NAŠIH LADIJ S/S »BIHAČ» je 5. aprila zapustil Baltimore v rZDA s tovorom za Jugoslavijo, kamor bo prispel predvidoma 28. aprila letos. M/S. »GORENJSKA« je od G. 4. v popravilu v Piranski ladjedelnici. S/S »GORICA« je 3. aprila zapustila Dairen na Daljnem vzhodu in plove za Sredozemlje.
S/S »KORNAT« je 6. aprila prispela v Porto Marghera. S/S »LJUBLJANA« je 5. aprila zapustila Porto Marghera s tovorom, ki ga bo delno izkrcala v Ravenni. S/S »NERETVA« je 5. aprila priplula iz Casablance v Bil-lingham. M/S »MARTIN KRPAN« je 11. aprila pripliil iz Sfaxa na Reko.
S/S »POHORJE« je 4. aprila plula mimo Colomba za Gdy-nio.
S/S »ROG« je 6. aprila zapustil Reko in bo v Lattakii naložil tovor za Kitajsko. S/S »ZELENGORA« je 11. aprila priplula v Albany (ZDA), kjer naklada žito za Jugoslavijo.
Novi častniki naše trgovske mornarice
V Dubrovniku so položili izpit za poročnike trgovske mornarice tovariši Tomo K u 1 j i š , Ferdinand Novak, Ivan Š e -mrl in Drago Ž e r j a k, vsi doma iz Ljubljane. Za radiotelegrafista II. klase je položil izpit v Splitu tovariš Ciril D e r -
gane iz Trbovelj, # •
Ladja »Jugoslovanske linijske plovidbe« »Učka« bo prva jugoslovanska ladja, ki bo plula skozi Sueški prekop, odkar je zopet odprt po končanem čiščenju. Na svoji poti na Daljni vzhod bo »Učka« 10. aprila zaplula v Sueški prekop s sredozemske strani, istočasno pa bo vplula z druge strani v prekop ladja »črna go-ra«, ki se vrača s poti po Daljnem vzhodu.
\
Z veseljem opažamo, da se naše tako zapuščeno in zanemarjeno mesto zadnje čase lepo obnavlja, Povsod se nekaj adaptira in ureja. »Splošna plovba« preureja v stanovanja nekdanji de-molirani hotel »Miramar«, na mestu nekdanje gostilne »Tri vrata« rase lepa nova stavba, ki bo služila kot pravijo za mornarski dom. Razna podjetja iz vse Slovenije adaptirajo in so tudi že adaptirala razne stavbe, ki niso bile več uporabne, za svoje počitniške domove. Tako bo dosežena za Piran dvojna korist: delovni ljudje bodo imeli poceni letovanje na morju, mesto samo pa bo dobilo lepši izgled, ko bodo namesto sedanjih opustošenih stavb, ki so služile za smetišča, čedno urejene hiše.
Tudi uprava komunalnih dejavnosti se je odločila na pritisk sanitarnih organov za popravilo javnega stranišča, ki je bilo mestu že v sramoto. Adaptacija in ureditev tega stranišča bo stala okoli 600.000 dinarjev in je treba upravi čestitati, da se je odločila za to delo. Uprava komunalnih dejavnosti namerava na novo prepleskati tudi fasado tržnice. Tudi gostinska podjetja nameravajo izboljšati svoje prostore. Tako bo hotel »Metropol« uredil novo restavracijo v Rotondi, odpravil pa bo tudi sanitarne in druge pomanjkljivosti v ostalih svojih obratih. Gostilna »Vojko«, je svoj mali lokal že preuredila. Potrebno bi bilo asanirati še gostišče »Na obali«.
Seveda je pa kljub naštetim prizadevanjem še polno perečih
Dva modela spomladanskih oblek
PREDELAVA SADJA V BREZALKOHOLNE PIJAČE
Pri nas predelujemo sadje, ki ni primerno za uživanje v svežem stanju ali pa ga ne moremo prodati, navadno v slabe vrste alkoholnih pijač. Te pijače smo nekako prisiljeni spiti doma, ker jih nihče noče kupiti. Ce bi pa predelali to sadje v brezalkoholne pijače, bi rešili ogromne količine sadnega sladkorja, ki nam ga tako zelo manjka. S proizvajanjem alkohola uničujemo domač sladkor, obenem pa sladkor uvažamo iz inozemstva za drag denar, ki ga moramo razen tega plačati v devizah.
Organizacija predelave raznega sadja v brezalkoholne sokove je tudi ena izmed nalog naših kmetijskih zadrug. To predelavo lahko organiziramo skupno v okviru zadružnih obratov ali pa pri posameznih kmetijskih gospodarstvih, Da bi se to delo olajšalo, je izdala založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani posebno knjižico »Predelava sadja v brezalkoholne pijače«, ki jo je napisal strokovnjak za ta vprašanja, Franjo Ka-fol. Knjižica ima na 49 straneh razen uvoda še naslednja poglavja: Splošno o sadnih sokovih — Najprimernejše sadje za sokove — Cista steklenica in dober za-mašek — Priprava sadja — Preprosto vkuhavanje sokov v steklenice — Vkuhavanje in sterilizira-nje — Baumanov pasterizator — Sadni sokovi v sodih — Razpošiljanje sokov za potrošnjo.
V knjižici je tudi 15 ilustracij. Na pot ji je napisal tudi dr. Jože Potrč prispevek o važnosti predelave sadja v brezalkoholne pijače, Cena knjižici je 60 din In se dobi v vseh knjigarnah ter pri založbi »Kmečka knjiga«, Ljubljana, Miklošičeva c. 6.
problemov, kot so kanalizacija, napeljava vode v stanovanja in ureditev stranišč v mnogih hišah. Na najslabšem so tisti prebivalci, ki niso uslužbenci gospodarskih organizacij, kajti stanovanja se popravljajo večinoma le za uslužbence podjetij in na stroške podjetij, Hišni sveti malo popravljajo, ker ne dobijo potrebnih kreditov. Velike ovire postavljajo tudi hišni lastniki, ki stanujejo onstran državne moje in ne dovolijo v svojih hišah nobenih popravil. To bi bilo na vsak način potrebno urediti, kajti mnoge naseljene hiše propadajo, ker jih nihče ne popravlja. Koliko pa trpijo v takih hišah stanovalci, je jasno. Razbita okna, gnili podi, v kuhinjah mrzli in razbiti cementni (laki, dotrajala električna instalacija, zanemarjena stranišča, to so običajni pojavi v piranskih stanovanjih. Šele ko bo vse to urejeno, bomo lahko rekli, da je naše mesto res obnovljeno.
Pa še na nekaj bi rad opozoril. Mesto nujno potrebuje primerno otroško igrišče. Ker večina hiš nima primernih dvorišč, otroci nimajo iti kam drugam kot. na ulico. Obstajata dva miniaturna parka, ki sta zasajena s cvetjem in zato nista primerna, da bi se otroci tu igrali, sta.pa tudi mnogo'premajhna za ta namen. Starši in otroci bodo zelo hvaležni tistemu, ki bo poskrbel, da se bo dobil nekje primeren prostor in se bo uredilo otroško igrišče. — Skrbimo za otroke, ki so naša bodočnost!	_ič.
l¿(?4 pakazata Z70.6ÛÔ adgmaiov na anketa ¿mje
Radi bi vedeli, če je riba sveža? Stisnite s prsti njeno meso. Ce bo odtis vaših prstov takoj izginil, je riba sveža, v nasprotnem primeru pa je seveda že nekaj časa na suhem.
Ne vrzite proč jajčnih beljakov, četudi jih ne potrebujete za kuho Dobro jih umešajte in premažite z njimi usnjene predmete, torbice ali čevlje. Usnje bo dobilo svoj prejšnji lesk in bo kot novo,
Dežni plašči, pelerine ali dežniki lz plastične mase bodo veliko bolj trpežni, če jih od časa do časa po-drgnete s koščkom vate, namočene v glicerinu.
Črve iz pohištva preženete takole: enake dele kuhinjske soli, pelinovih listov, gorčičnih zrn in popra zali-jete s kisovo esenco in pustite nekaj časa stati. Nato pomočite v to raztopino cunjo, s katero večkrat zbrišete pohištvo.
ŽENINE RADOSTI
1)	biti srečna v družini
2)	imeti otroke
3)	doživeti uspeh svojega moža
4)	imeti lepo stanovanje
5)	videti svoje starše srečne
6)	biti dobra gospodinja
7)	biti zvesta
8)	rad imeti svoje delo
9)	imeti dobre prijatelje
10)	biti lepo oblečena
11)	biti prijetne zunanjosti
12)	veliko potovati
13)	imeti avto
14)	dajati in prejemati darila
15)	hoditi v naravo IG) posečati gledališče
17) ostajati čim več doma IS) ljubiti umetuost
19)	hoditi na obiske
20)	ukvarjati se s športom.
ŽENINE SKRBI
1)	imeti nezvestega moža
2)	imeti nezmernega moža
3)	imeti denarne težave
4)	bati se za zdravje svojih najbližjih
5)	imeti »nerodne« otroke G) imeti slabo stanovanje
7)	bati se vojne
8)	živeti v ločenem gospodinjstvu
9)	imeti zgrešeno življenje
10)	bati se bodočnosti
11)	bati se brezposelnosti
12)	bati se za osebno zdravje
13)	bati se osamljenosti
14)	biti preobremenjena z gospodinjskim delom
15)	čutiti, da prihaja starost
IG) čutili se manj srečna kot druge
17)	dolgočasiti se
18)	čutiti se bolj grda kot druge
19)	imeti občutek, da se ne znate oblačiti
20)	skrbeti za svoj ugled.
Staranje je sicer prirodno, vendar se da tudi staranje nekako zavirati in naravnati, da gre počasneje. Danes je staranje hitrejše z ozirom na današnji način življenja.
Starajoči se ljudje se lahko upirajo prehitremu staranju z uporabo raznih čajev, ki jih lahko pripravljajo sami brez velikih stroškov.
Grenke snovi lišajev: prinašajo v kri velike množine klorofila, pomnože rdeča in bela krvna telesca in povzročajo s tem nekakšno pomlajenje.
Čaj iz preslice preprečuje vodenico, razne kamne in katarje, ker poživi kremenčeva kislina delovanje ledvic.
Brinove jagode delujejo ugodno na ledvice, jih požive in odstranjujejo revmatične bolezni.
Pelin učinkuje ugodno na jetra in je za obnavljanje krvi velikega pomena.
Bezeg deluje ugodno na vodo v telesu, jo odstranjuje, kakor tudi razne katarje in pomaga v začetku vodenice.
Uživanje česna kot prepreče-
valno sredstvo proti poapnenju žil je splošno 'znano.
Za krepitev živcev nam služi baldrijanov čaj in šentjaževa roža.
Med najvažnejšimi rastlinami, ki naj bi jih uporabljali pri vsakdanji hrani so jabolka, navadno korenje in oves, ki ga uživamo v obliki ovsenih kosmi-čev. Če uživamo omenjene rastline izmenoma po gotovem redu, dovajamo telesu na popolnoma priroden način novih moči, ki ohranjujejo telo sveže in zdravo.
r*"\
Za pomlad in poletje — dnevna in večerna bluza z istim krilom
Natečaji in ankete, ki jih prirejajo razni časopisi in revije, imajo vedno namen, da vzbudijo zanimanje za časopis in dvignejo njegovo naklado. Toda če so vprašanja dobra in odgovori odkrili, so take an-kelu zanimive in značilne. Tako anketo je organizirala tudi francoska ženska revija »Elle«. Od svojih bralk so zahtevali, naj govorijo o svojih radostih in skrbeh in da jih razporedijo po svojem občutku.
Vprašanja so bila precej zanimiva, še bolj pa seveda odgovori, Zares, človek pač nima pogosto priložnosti, da bi slišal mnenje 27U.GOO žena — 270.000 osebnih Izpovedi, ki se z magično močjo statistike laliko spremenijo v javno mnenje.
Pisec uvodnika francoske revije »Elle« pravi, da za človeka, ki jo podrobno proučil odgovore na to anketo, zdaj nI več skrivnosti o tem, kaj veseli in kaj teži srca francoskih žena. Ob tem se še zaskrbljeno sprašuje, zakaj je toliko opaziti elemente sanjarjenja in je v skrbeh, kakšno sliko bodo dobili o francoski ženi tujci.
Pa poglejmo rezultate ankete, ki jih bomo našteli po vrstnem redu, kot imajo največ pritrdilnih odgovorov:
DENAR, VEDNO DENAR
Po odgovorih sodeč je denar večja skrb za francosko ženo (št. 3) kot bojazen pred vojno (št. 7). Zdi se, da je veliko večje veselje biti dobra gospodinja (št. G), kot pa biti lepa žena (št. 11). Ali je mogočo, da francoska žena tako realistično gleda svet? — se vprašuje komentator ankete. Ali ji je res bolj všeč blesk njene posode, kot lepa polt? Pravi,

pf 1 s- Z? 'V^fl
MALA LJUDSKA KUHARICA
Gospodinja ima veliko odgovornost v družini, ker z opravilom gospodinjskih nalog in s kuhe skrbi za zdravje in zadovoljnost družinskih članov.
Naše gospodinjske šole obiskuje vse premalo deklet, vedno več pa se jih vključuje v razne gospodinjske tečaje, kjer dobivajo najosnovnejše znanje. Za izpolnitev znanja naših gospodinj in za pomoč vsem obiskovalkam gospodinjskih tečajev je izdala založba Kmečka knjiga v Ljubljani že pred časom drobno knjižico »Malo ljudsko kuharico«. Kako potrebna in koristna je bila ta izdaja, je pokazalo že dejstvo, da Je knjižica v izredno kratkem času izginila z našega tržišča. Zato se je založba odločila in izdala ponatis tega dela, ki praktično služi gospodinji
da ne verjame. Prav tako ne dvomi, da ima raje svoje otroke kot denar, čeprav razume, da so denarne težave v družini bolj pogost pojav kot nemogoči otroci.
Ob tem se še sprašuje, ali so bili odgovori na vprašanje vselej popolnoma odkritosrčni. Sicer pa več kot 270 tisoč enakih odgovorov je že neko jamstvo in le nekaj neodkritih odgovorov ne bi te slike veliko spremenilo.
MOŽ — ŽENINA VELIKA SIvRB
Prav gotovo pa je, da se vse francoske žene. ki so odgovarjale na anketo, niso zmenile, da bodo na čelo vseh svojih skrbi postavile vprašanje moževe zvestobe, na zadnje mesto pa skrb za svoj ugled. Ali je res tako? Ali to ne govori o tem, da so žene pripravljene na »repre-salije«?
Komentator pravi: zdi se mi, da bom postal domišljav, kajti možje smo gospodarji ženine sreče ali nesreče. In resignirano-šaljivo dodaja: človek bi se razpočil od tolikšne važnosti, če se ne bi zavedal, da so ta sonca na ženinem nebu kaj čudna, kajti znano je, da so Francozi veliki alkoholiki in svojim ženam zelo nezvesti.
V '.eli odgovorih o skrbeh je precej nelogičnosti. Žena se na pr, bolj boji za zdravje svojih najbližjih (št. 4) kot pa dejstva, da bi prišlo do vojne (št. 7), kar bi lahko bilo usodno celo za življenje njenih dragih, Toda v tem je videti tudi potezo značaja: bolj občutljiva je za
konkretne stvari, kot za abstraktne in bolj misli na. nevarnost pred vrati, kot na tisto v bodočnosti,
ŠPORT IN STANOVANJSKA STISKA
Brez dvoma, da francoska žena rada potuje (št. 12), toda neodločna je, kadar se odpravlja zdoma. Obisk gledališča je na IG. mestu, ostati doma pa na 17. Kaj pa naj si mislimo o športnem udejstvovanju, ki ga je postavila žena šele na zadnje mesto? Komentator je kratek: skrbi me za narod — mož je alkoholik, šport pa ženina poslednja skrb.
Imeti dobro stanovanje je skoraj prav tako veliko veselje (št. 4) kot skrb zaradi slabega stanovanja (št. G). Iz tega bi lahko sklepali, da je v
Franciji približno enako število tistih, ki imajo dobra stanovanja in tistih, ki imajo slaba.
Zdi se, da obzorje francoske žene temnijo materialni problemi, kajti želja, da bi mož uspel, je skoraj v isti vrsti kot denarne težave (št. 3). vprašanje stanovanja (št. 4) pa bolj vznemirja Francozinjo kot sreča njenih staršev (št. 5). Pa še nekaj — da je res želja za avtomobilom šele na 13. mestu? Nesrečna številka, ugotavlja komentator in išče vzrok: morda zaradi omejitve bencina? . ..
Francoske žene so brez dvoma lepe, so opravičuje komentator zaradi nekaterih hudomušnih pripomb, tudi dobre, elegantne, aktivne, zveste (morda?) in plemenite. Rade imajo naravo (nekoliko), umetnost (malo bolj), svoje starše (še holj), svoj dom (zelo), svoje otroke (strastno), svojega moža (do blaznosti?) in šport (zelo malo). Ce to vse skupaj gledamo kot celoto, pomeni, da je na čelu vsega veselja in skrbi vendarle ljubezen — in to ni ne malo, niti ni tako nepomembno.
ZNATE KUHATI ZGANCE?
Ajdovi žganci V liter slanega kropa stresi tri četrt litra domače ajdove moke in pusti vreti 15 minut. Nato predri močnati kup z vilicami ali kuhal-nico in pusti vreti še četrt ure. Potem jih dobro zabeli in premešaj z vilicami. Ce so premokri, odlij prihodnjič malo žgančevke. Nato žgance pokrij in jih z vilicami nadrobi v skledico.
Koruzni žganci Podobno kuhaj koruzne žgance. samo pazi, da jih kuhaš vsaj pol ure in da kupiš svežo moko. Stara koruzna moka je navadno grenka.
Beli žganci Skuhaj olupljcn krompir v kosih v slani vodi. Ko je kuhan, zasipaj bele moke, pokrij in pusti vreti četrt ure. Potem pa dobro zmešaj, če je primerna količina vode v loncu, če je je pa preveč, je vlij toliko, da ne bodo žganci preveč mokri in pacasti. Moka se mora s krompirjem z vilicami z dvema rogljema prav dobro zmešati, da ni močnatih kepic vmes. Ko so žganci dobro kuhani, jih nastrgaj v skledo in zabeli z ocvirki.
(Iz »Male ljudske kuharice«)
Bakreni predmeti bodo dobili ponovno lep sijaj, če jih boste prekuhali v raztopini vinskega kamna.
Apnene in barvne madeže na okenskem steklu umivamo z močno oki-sano vodo ali zelo razredčeno solno kislino. Nato sleklo splaknemo s čisto vodo in zbrišemo. Madeže od - oljnate barve namažemo z milom, pustimo nekaj ur in nato izmijemo z vodo, kateri smo dodale sodo. Lahko pa namažemo madeže s ter-pentinovim oljem in zdrgnemo z bencinom.
¡1 ; > B:

GOSTOVANJE
PARTIZANSKEGA INVALIDSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Partizanski invalidski pevski zbor so ustanovili v času NOB v Kočevskem Rogu. Takrat je štel 17 članov in je uspešno nastopal na osvobojenem ozemlju. Do osvoboditve se je povečal zbor na 32 pevcev. Danes šteje IPZ približno 50 pevcev in ima za seboj blizu 400 koncertnih. nastopov. Po osvoboditvi je zborova dejavnost za nekaj časa zamrla, ker so bili člani poklicani na različna delovna mesta. Leta 1952, ob obletnici ustanovitve slovenskih brigad, pa je zbor znova ko živel na pobudo glavnega odbora ZVVI v Ljubljani. Od takrat Weumorno goji borbeno partizansko pesem t'?i jo ohranja za bodoča pokolenja. Zbor danes vodi dirigent Radovan Gobec, znani strokovnjak in skladatelj. Zborovi največji uspehi so bili slavnostni koncert v Ljubljani, nastopi na velikih ljudskih proslavah (Dolenjske Toplice, Okroglica, Ostrožno), turneja po Primorski in Koroški, koncerti v Trstu in po največjih
mestih sosednje Romunije. IPZ bo gostoval pri nas te dni, in sicer v soboto, 13. t. m., ob 20. uri v Piranu in v nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri v Kopru.
Mirni Malenšek: Plamenica, roman o Primožu Trubarju. Primorska založba Lipa, Koper 1957, str. 540
Minilo je štiri sto let, odkar je skromni in za pravičnost navdušeni Primož Trubar prižgal plamenico slovenske besede v knjigi. Danes se navadno le redko skušamo poglobiti v tisti čas, le redko skušamo dognati in doumeti težave, dvome in neprili-ke, ki jih je moral premagati naš pogumni Dolenjec, preden je mogel poslali med Slovence prvo v slovenskem narečju tiskano knjigo. Včasih celo pravimo, da je zasluga naših protestantov samo to, da so prvo slovensko knjigo izdali, da pa bi do tega prej ali slej moralo priti, tudi če gorečega Trubarja ne bi bilo. Dajmo takim sodbam prav ali pa jih ovrzimo, dejstvo je, da je moral nekdo zastaviti plug v ledino, če smo hoteli dobiti Vodnika in pa Prešerna, da sta ledino posejala. In ta nekdo je prav Trubar.
Da bi pokazala, kako je to ogromno delo potekalo, je Mimi Malenškova v svojem romanu oživila in povezala v tok dogajanja vrsto suhih literarno-zgo-
Prihodnje dni bo v Kopru predzadnja premiera v letošnji sezoni. Gledališče Slovenskega Primorja bo uprizorilo Moretovo komedijo »Dona Diana«. Delo bo režiral kot gost Miran Herzog iz Maribora, sceno bo izdelal Srečko Tič, načrte za kostume pa Vlasta Ilegedušič, prav tako gost iz Maribora. Ce omenimo še, da bomo imeli ob tej predstavi prvič priložnost slišati z našega odra komedijo v verzih, potem je bil to samo vzrok več za razgovor z režiserjem.
Nikar ne mislite, da bomo hoteli vedeti kaj posebnega, tovariš Herzog — običajni novinarski intervju, ker bo premiera in ker ste pač prvič pri nas gost, Režirate »Dono Dlano«. Mogoče bi nam najprej povedali kaj o delu in o avtorju, pa še to, če ste delo sami izbrali?
Dela nisem sam izbral, sprejel pa sem ga zato, ker nisem hotel rušiti repertoarnega načrta, ki ga je izdelalo umetniško vodstvo vašega gledališča.
O avtorju in delu: avtor je Mo-reto Cabana. sin Katalonske re-
SLOVAŠKE PRAVLJICE
V	zbirko pravljic je uvrstila Mladinska založba tudi Slovaške pravljice, ki jih je prevedel in priredil prot. Viktor Smolcj, ilustriral pa Tone Kralj.
Slovaško ljudstvo dolgo ni imelo nobenih javnih pravic in si do srede 19. stoletja ni ustvarilo svoje pisane knjževnosti. Toda svojemu čustvovanju in mišljenju je vendarle hotelo dati duška in zato je ustvarilo ljudsko umetnost — pesmi, pravljice in pripovedke. Toda kakor imajo pravljice vsakega naroda svoj poseben pečat, tako ga imajo tudi slovaške. Pri Slovakih je ta pečat krutost — kri, naslije in celo ljudožerstvo. To značilnost jim .ie vtisnila pradavnina, njeni ostanki, pa tudi poznejša dolga stoletja trajajoče plemiško in turško nasilje. Toda razen krutosti najdemo v teh zgodbah tudi mnogo ve-drosti in življenjskega optimizma.
Slovaško ljudstvo je v svojih pesmih in pravljicah v domačem jeziku oblikovalo svoje resnične predstavnike, Junake, ki so poosebljali ®iihovo človeško trpljenje in bili Zmagoviti boj z naravnimi in človeškimi nasprotniki. Tako je zapisovanje pravljic ne samo potrjevalo neuničljivo silo ljudskih množic, ampak tudi izpovedovalo vero v lepšo in svetlejšo prihodnost.
VESELE IN ŽALOSTNE O MULAII
SellSkarjcvc zgodbe o mulah, zvestih in koristnih spremljevalkah naših partizanov, poznamo že precej časa. Prvič jih je izdala Mladinska založba leta 1D4S — 'Mule-: in njihovo nadaljevanje ->Liščki« leta 19.">0. Zdaj smo dobili ponatis, izbor iz obeh knjig pod naslovom »Vesele in žalostne o mulah«.
V	teh kratkih zgodbah se nam je predstavil Selišknr, ki smo ga že poznali iz prejšnjih del kot prepričljivega realista in socialnega borca, tudi kot dober humorist. Prav gotovo bodo te zgodbe radi brali mladi in stari in bodo služile kot vzor dobre mladinske literature. Preprosto in prepričljivo se je pisatelju posrečilo govoriti o velikih dneh partizanskih borb in povedati marsikaj zanimivega.
Umetniško kvalitetno jc knjigo ilustriral Ive Seljak-Copič. tako da so njegove ilustracije enakovredne do-Seliškarjevemu tekstu.
publike. Je sodobnik večjega in znamenitejšega Calderona, v literaturi pa je tedaj blestel še Francesko de Roya. V slikarstvu tiste dobe zasledimo blesteča imena Ribera, Velasquez, Murillo iz Seville. Doba je bila velika, tla za uspevanje umetnosti rodovitna in zato žetev tako bogata in razkošna.
»Dona Diana«, v španščini »E1 Desden con le Desden« (Prezir za prezir) je najbolj znano Moretovo delo in živi enako krepko skozi tri stoletja. O izredni mikavnosti dela priča tudi dejstvo, da jo vzbudilo pozornost dveh velikih komediografov Moliera in grofa Gozzija. Moliere je pre-pesnil »Dono Diano« v svoji »Princese d'Elide«, Gozzi pa v »Principessa Filosofa«. Vendar ne prvo in ne drugo delo ni preraslo uspeha Morelovega originala, kajti le-ta predstavlja nekaj popolnoma svojevrstnega. To delo je komorni trio, v katerem igrajo Dona Diana, Don Cezar in na-vibanee Perin. Vsi ostali pa dajejo celoti le okvir, ustvarjajo atmosfero in s svojim dejanjem približajo gledalcu dobo.
Kal io bi označil bistvo te svojevrstne, ljubke igrice? Mesečina in svila, aromat eksotičnega cvetja, zvoki kitar in pridušen smeh navihane mladine, »Dona Diana« bi se lahko imenovala »Ukročena trmoglavka«, čeprav je Diana tako različna od Katarine, ki ji je bil oče genialni Shakespeare. O vsebini pa ne bom govoril. Tisti, ki je radoznal, si bo ogledal predstavo.
"Dona Diana, je torei pisana v verzih. Ah bo to hud > kamen preizkušnje« za naše igralce?
Precej trd kamen. K sreči imamo na razpolago še trše brusilne kamne. Zato upam, da bomo vse robove primerno izgladili in da bo tekel verz kolikor toliko gladko. To slo vprašali verjetno zato, ker vam je znano, da se na koprskih gledaliških deskah še niso spoprijeli z verzom.
Ko smo že pri igralcih: kako sle zadovoljni z njihovim delom? In — če vprašanje ne bo preveč dellkatno — kako presojate naš gledališki ansambel? Morda pa boste laže odgovorili, če Vas vprašamo, ali bi radi v Kopru še kdaj režirali?
Na majhno indiskretnost bom odgovoril z veliko diskretnostjo, da ne želim na široko razpravljati o tem vprašanju. Povem le
to, da bom v Koper še vedno rad prišel režirat, čeprav mogoče pod malo ostrejšimi pogoji. Pogoje si lahko razlagate, kakor hočete. Morda mi ne verjamete, da bom še prišel, ker sem slišal, da to obljubljajo vsi režiserji, pridejo pa ne. Kljub temu verjemite — na povabilo gledališke uprave bom vedno rad prišel.
In sicer — kako Vam je všeč v Kopru — ne glede na Vaše delo pri gledališču?
Koper je prijetno mesto. V teh težkih aprilskih dneh sicer malo dolgočasno. Hitro sem odkril magični trikotnik: Loggia—Galeb—• Triglav. Sicer pa nimam veliko časa za potikanje, ker imam precej dela s pripravami za predstavo.
Zdaj pa povejte še nekaj o sebi: kje ste študirali, kje največ režirate, kakšna dela so Vam najbolj pri srcu in seveda — načrti za bodočnost.
Ne bo veliko: študiral sem v Beogradu, matična luka je Maribor. Ce vam rečem, da nimam načrtov za bodočnost, mi ne boste verjeli, o načrtih pa ne govorim rad.
Samo še to — veseli me, da vaš časopis že vnaprej seznanja javnost z delom, ki bo postavljeno na koprske gledališke deske.
dovinskih in zgodovinskih podatkov in tako razprostrla pred nas pravo življenje dobe, v kateri jc razcvetel protestantizem na Slovenskem. V središču vsega dogajanja stoji na zunaj robati, a v notranjosti silno pošteni Rašči-čan. Polagoma spoznavamo njegovo nesebičnost, požrtvovalnost in navdušenost za »pravo vero« in za slovensko besedo, kar ga je vodilo, da je začel za našo kulturno zgodovino tako pomembno delo.
Glavna odlika tega romana je, da prikazuje glavno osebo razvojno od otroških let na Raščici pa preko najhujših pretepanj z življenjem in nasprotniki vse do smrti. Se poseben mik pa daje tej pripovedi to, da pisateljica prikaže, kako Trubar polagoma postaja protestant, kako težke notranje boje je imel pri tem in podobno. S tem načinom prikazovanja in pa z vrsto prizorov iz Trubarjevega osebnega življenja in iz njegovih doživetij, ki za zgodovino in literarno zgodovino niso, pomembna, a dajejo umetniku svoboden razmah, se je Malenškovi posrečilo narisati Trubarja človeka, kakršnega si iz golih podatkov ne moremo predstavljati.
S pravim pisateljskim čutom za oživljanje suhih podatkov pa je razen osrednjega lika prikazana še cela vrsta ljudi, s katerimi je Trubar prišel v stik in so tako ali drugače v zvezi z našim protestantizmom. Tako zaživi s polno silo tržaški škof Bonomo, ob njem se prikaže podjetni in neuravnovešeni koprski škof Ver-geri, simpatični baron Ungnad, ljubljanski protestantje ter še vrsta - drugih zgodovinskih oseb.
Posebno pa je treba pohvaliti pisateljičin trud, da je s prikazovanjem raznih verskih zablod, skakačev, čudodelnikov, bičarjev, neprestanih turških bojev oživila vzdušje tistega časa, kajti ravno zaradi tega vzdušja nam tembolj jasno ostane v spominu glavni lik tega romana, Primož Trubar. Res je sicer, da so nekatere strani le pregostobesedno pisane, da je ponekod preveč navlake in balasta, kar jasnosti nikakor ne povečuje, ampak zmanjšuje, vendar moramo priznati, da je pisateljica dosegla svoj cilj: oživiti mrtve podatke, vdihniti življenje tako odmaknjeni dobi, kot je protestantizem v 16. stoletju,	J. H.
KONCERT PIRANSKE SVOBODE V KOPRU
Preteklo sredo je moški oktet pevskega zbora DPD Svoboda iz Pirana priredil koncert v Gledališču Slovenskega Primorja v Kopru. Gostje iz Pirana so zapeli dvajset narodnih pesmi. S svojim nastopom so pokazali lep napredek v kratkem času svojega delovanja,
Škoda je le, da je padlo gostovanje Pirančanov v čas, ko smo imeli precej predstav in gostovanj in je bil zato obisk precej slab. K temu je pripomogla tudi neprimerno izbrana ura (ob 19, uri), tako da ni bila prikladna ne za dijaštvo ne za odrasle.
BESEDA O A. T. LINHARTU
Prejšnji teden so imeli obiskovalci predavanj Ljudske univerze v Kopru posebno doživetje. Profesor dr. Alfonz Gspan iz Ljubljane je govoril o Linhartu in njegovem pomenu za preporod v drugi polovici 18. stoletja na Slovenskem. S svojimi toplimi in strokovno globokimi besedami o prvem slovenskem dramatiku in borcu za napredne ideje je vzbudil veliko pozornost pri poslušalcih, posebno še pri dijakih. Ni dolgo tega, kar so povsod po Sloveniji proslavljali 200-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta. Ta pomembni dogodek je šel mimo nas skoraj neopaženo. S tem predavanjem pa je Ljudska univerza v Kopru popravila tisto, kar je morda kdo drugi zamudil. Dejstvo, da je bilo sorazmerno kar precej poslušalcev in da so z zavzetostjo sledili, dokazuje, da si marsikdo tega želi.
SKLEPI SE URESNIČUJEJO
Dramska skupina DPD »Svoboda« iz Divače je v nedeljo nastopila s »Stilmondskim županom«. Ni dvoma, da so v Divači igralci, ki so sposobni uprizoriti tudi zahtevnejša dramska dela. To je kratka ocena in mišljenje vseh, ki so videli nedeljsko uprizoritev. Polna dvorna gledalcev in dobra igra, pod vodstvom režiserja Ivana Lavrenčiča, obetata, da je v Divači konec kulturnega mrtvila. Ce smo pred časom zabeležili, da j t po zaključku nedavnega občnega zbora upati, da se bo ljud-sko-prosvetno delo v Divači raz-živelo, lahko danes ugotovimo, da se nismo zmotili.	-er
Ob premieri novega filma v Piranu
Gosta iz Maribora pri prihodnji premieri GSP — režiser Miran Ilerzog in kostumografinja Vlasta Hegeduš ič
V nedeljo popoldne je bila v Piranu v Tartinijevem gledališču premiera nemško-jugoslovanske-ga koprodukcijskega filma »Kruh in sol«, ki so ga lansko poletje posneli v piranski in portoroški okolici. Film je že doživel izredno velik uspeh v Zahodni Nemčiji, pa tudi zagrebška publika ga jc na premieri prejšnjo sredo ugodno ocenila.
S filmom so bili zadovoljni tudi povabljenci na nedeljski premieri, Zlasti so ugajale lepe barvo. ki nam pravzaprav šele pokažejo naše obmorske kraje v vsej svoji lepoti. Zadovoljiva je tudi fabula filma, čeprav sicer izzveni nekoliko »happy endov-sko«, s čimer je občutno ublažena socialna ost zgodbe o težkem življenju solinarjev, medtem ko je na drugi strani življenje otoških ribičev prikazano celo nekoliko preveč pustolovsko in lahkomiselno brezskrbno.
Film s svojo vedro zgodbo zbuja vtis optimizma in vere v zmago pravice, vendar pa je v celoti za kritičnega gledalca nekoliko neresen zaradi že omenjenih lastnosti in pa zaradi nekoliko pretirano živahnega podajanja vlog glavnega junaka in njegovih tovarišev, ker si tako brezskrbnega življenja ribičev ne moremo ali si ga vsaj težko predstavljamo. Najlepše v filmu so vseka-
kor izredno uspeli naravni posnetki piranskega področja, ki bo prav gotovo s svojimi naravnimi lepotami privabljalo vedno nove filmske ustvarjalce.
Premiere so se udeležili med drugimi gosti tudi nekateri igralci v filmu in pa František Cap, ki je delo režiral. Prisotni gledalci so ga po končanem predvajanju toplo pozdravili,
Distributer je Vardar-film iz Skopja. Premiero je organiziral portoroški potovalni urad Adria, ki je lani med snemanjem filma skrbel za nastanitev in druge potrebe sodelujočih igralcev in pomožnega osebja. R. Bradaškja
T/U%ue> levife
MLADA POTA, štev. 5
Iz vsebine:
PROZA — Janez Kajzer: Mala komedija človeka, ki Je ljubil jazz, neko dekle in oranžno barvo. Janez Mikuž: Cokle na asfaltu. Marta Grom: Ljudje, Norman Mailer: Goli in mrtvi. POEZIJA — Ivan Kastelie, Veno Tau-fer. Branko Semen, Jože Humor, Matija Planjavcc.
ČLANKI IN RAZPRAVE — Janez Dokler: Nove knjige, I.ionello Ven-turi: Kako gledamo sliko (nadaljevanje), Viktor Konjar: Z žoltim listjem po angleških cestah. France Pe-diček: Mozaik karakternih črt, Marjan Maher: Zapostavljeni človek, Stane Saksida: Propad Žapada?
Glasbeni leksikon, Pogovori s sodelavci, Beležke.
ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NASE KMETOVALCE O ZA NASE KMETOVALCE 6 ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE
TROPINOTA HIRTA
pavi
□ w
V	aprilu, ko naši sadovnjaki ogrnejo svatovsko cvetno oblačilo. da .oznanijo prihod pomladi, se pojavi zelo škodljiv hrošč — kosmati cvetožer. Že njegovo ime pove, da požrešno objeda cvetove in s tem zmanjšuje rodnost sadnega drevja, V aprilu in maju se tako razmnoži, da moramo pod-vzeti vse za njegovo uničenje, če hočemo pridelati čimveč sadja.
V	našem okraju je največ cvetožera v okolici Portoroža, Stru-njana in Izole. V Marezigah so leta 1955 med množično akcijo obiranja cvetožera zbrali in uničili nad 50.000 teh škodljivcev. Potrebno je zato, da se pobliže
LJUBŠA JIM JE TELEVIZIJA
Tudi v Goriških Brdih stremijo zadruge po napredku. Ce pa zadružni pospeševalni odbori ne delajo in se ne sestajajo, da bi obravnavali pereče probleme njihovega kmetijstva, predvsem to, kako bi s skupnimi močmi olajšali delo in dosegli boljši pridelek, se lahko zgodi, kot se je v Vipolžah, da namesto kmetijskih strojev in traktorja kupijo televizijski aparat za zadružno gostilno. Prepričani smo, da jim televizijski sprejemnik, čeprav je znak napredka, ne bo prinesel toliko koristi, kakor bi jih imeli od dobrega kmetijskega stroja.
Bolj napredni so zadružniki v Neblem, kjer so sklenili, da bodo letos začeli graditi zadružni dom, za katerega imajo že pripravljen večji del potrebnega gradbenega materiala. Za družbene investicije in za gradnjo zadružnega doma nameravajo letos porabiti 17 milijonov dinarjev. Tudi na njihovem občnem zboru so zadružniki kritično ocenili poslovanje strojnega odseka, ker ne poskrbi, da bi bili kmetijski stroji dovolj izkoriščeni v kmetijstvu, pač pa dopušča, da se kvarijo s prevažanjem težkih tovorov za usluge drugim.
Ni toliko zasluga vinogradniškega odseka KZ Vipolže kot uprave zaduge, da so se štirje kmetje odločili urediti tri ha novega vinograda za strojno obdelavo in to ne glede na lastniške meje. V Kojskem se je za tako obnovo vinogradov odločilo sedem vinogradnikov, ki bodo uredili na 10 ha nove nasade, v Do-brovem bodo 3 kmetje napravili isto na 6 ha, v Neblem 4 na 3, v Medani 3 na 2 in v Cerovem 4 na 6 hektarih. Skupno nameravajo urediti okrog 33 ha strnjenih vinogradniških površin. Vzporedno s temi deli pa so se lotili tudi obnove sadovnjakov. J, P.
seznanimo z njim, kar nam bo koristilo pri njegovem zatiranju. V drugih krajih Slovenije ga sadjarji že dobro poznajo in ga sistematično uničujejo, medtem ko so mu na obalnem področju posvetili le malo pozornosti. Škodo; ki jo povzroča, so nekateri zaradi nevednosti pripisovali celo največjemu dobrotniku sadnega drevja — domači čebeli!
Kosmati cvetožer je cvetni in-sekt in se v glavnem pojavlja na sadnem drevju, opazimo ga pa tudi na cvetočem grmovju, cvetočih travah, gozdnih cvetlicah, cvetih akacije ter na drugih me-tuljnicah. Odrasel hrošč je velik okrog 14 mm, je črnorjave barve z nepravilno razmetanimi belimi in rumeno-belimi pegami, Hrbtno stran pokrivajo belo-rumene dlačice, zato daje videz kosmato-sti. drugi deli telesa pa so zavarovani z močnim hitinskim oklepom, ki ga s prsti le težko zdrobimo. Ob toplih sončnih dnevih, navadno okrog poldneva, obletavajo hrošči drevje in posedajo v cvetovih tako, da je viden le del
P O G
Letos bodo nekatere kmetijske zadruge opravile dva do tri poletna škropljenja sadnega drevja. Škropile bodo s sredstvi, ki so nestrupena za ljudi in živali. S tem se bodo naši sadjarji seznanili s koristnostjo škropljenja sadnega drevja, kar je za obnovo sadjarstva velikega pomena. Kmetijske zadruge, ki želijo škropiti sadno drevje, morajo Kmetijskemu inšpektoratu pri OLO Koper do 20. aprila predložiti načrt škropljenja, ki mora vsebovati oznako kraja, kjer nameravajo škropiti, število sadnih dreves, način zatiranja, priprave za škropljenje in sredstva, ki jih bodo uporabili.
Prav bi bilo, da bi se tega škropljenja lotile vse tiste kmetijske zadruge in kmetijska posestva, ki morajo še posebno budno paziti na vsak pojav izbruha rastlinskih bolezni in delovanja sadnih škodljivcev. To velja predvsem za tiste kraje, kjer gojijo istovrstno kulturo na velikih površinah. Pri tem delu bodo sodelovali tudi kmetijski strokovnjaki, ker smatrajo za nujno, da bi bila ta akcija čim bolj množična.
KOSMATI CVETOŽER
nkovi
zadka. Če jih vznemirimo, popadajo na tla ali pa odletijo. Ob slabem vremenu in ponoči se skrijejo v zemljo ali. v kako drugo primerno zaklonišče. Proti mrazu so odporni. _ Konec maja odloži samica jajčeca . v rahlo zemljo, le nekaj centimetrov globoko. Iz jajčec se po dveh tednih izležejo ličinke, ki so zelo podobne ogreem. Le-te v dveh mesecih zrastejo do 2,5 cm in ne povzročajo škode. Hranijo se namreč le z razkrojenimi zemeljskimi organskimi snovmi. Tudi zabubijo se v zemlji, kjer pričakajo pomlad. Toplo sonce pospeši njihov razvoj, da kot hrošči napadejo cvetoče drevje. V slast jim gredo najbolje praš-niki s pelodom, pestiči, nektar, cvetni listi in celo komaj razviti plodovi jablan, hrušk,' češenj, breskev, mandeljev, pšenice, rži, metuljnic in tobaka.
Ker je ta škodljivec zelo odporen, razen tega pa objeda notranje cvetne dele, kamor škropivo težko prodre, z DDT ali HCH ne dosežemo večjega uspeha. Še
DRUŽBENO UPRAVLJANJE V KMETIJSTVU
Na podlagi zakona o delavskem upravljanju pri naših kolektivih, kjer se je družbeno upravljanje že dodobra razvilo in se nenehno izpopolnjuje, se paralelno krepi in razvija tudi družbeno upravljanje v našem zadružništvu. Zal pa moramo ugotoviti, da družbeno upravljanje v zadružništvu in kmetijstvu še ni doseglo tiste ravni, ki bi bila potrebna za uspešen razvoj, vendar pa opazimo če znaten napredek, če ga vzpo-redimo s preteklo dobo.
Da ni bilo v zadružništvu takšnih uspehov pri upravljanju kot na primer v industriji, so po sredi objektivni in subjektivni vzroki, predvsem zaostalost našega kmetijstva, pomanjkanje razgledanih in strokovnih kadrov, raz-parceliranost zemljišč in premajhna skrb vodstev pri nekaterih zadrugah. Kljub temu okrajna zadružna zveza in zadruge na terenu v zadnjem obdobju načrtno in pospešeno ustanavljajo pospeševalne odbore kot organe družbenega upravljanja v zadružništvu. Pri Okrajni zadružni zvezi imamo živinorejski, vinogradniško-sadjarski, poljedelski, čebelarski in vrtnarski odbor. Razen tega še gospodarski odbor, odbor mladih
J ZA OBNOVO SADJARSTVA
Znano je, da je koreninar v veliki meri uničil marelice in breskve, pa tudi češenj je zaradi njega vsako leto manj. Odredba o obveznem uničevanju in zatiranju hroščev, ki obvezuje vse lastnike, upravitelje ter zakupnike zemljišč, da od 15. septembra redno obirajo in uničujejo odrasle hrošče koreninar j a, bo ob doslednem izvajanju v znatni meri pomagala zatreti tega škodljivca. Do 15. aprila je namreč treba posekati vsa suha ali sušeča se drevesa češenj, breskev, marelic, mandeljev, belega in črnega trna, gloga in raše-lika, izruvati korenine in panje, ter vse sežgati. V zvezi s tem je bilo letos do 1. aprila uničenih nad 1300 suhih dreves, ki so bila zavetišče koreninarja.
Nekatere osnovne šole so se že zanimale za akcijo obiranja koreninarja. Sliko ličinke ter hrošča si lahko ogledajo v 13. številki letošnjega Slovenskega Jadrana. Vodstva šol ob tej priložnosti opozarjamo, da je obiranje hroščev potrebno zaključiti do sredine maja, t. j. do časa, ko začnejo odlagati ti hrošči jajčeca.
zadružnikov in odbor žena za-družnic.
Vsi pospeševalni odbori pri OZZ štejejo 116 članov. Njihova naloga je, v glavnem usmerjati vso problematiko po posameznih gospodarskih panogah našega kmetijstva in zadružništva na celotnem področju okraja. Obenem pa nudijo ti odbori strokovno pomoč pospeševalnim odborom v kmetijskih zadrugah in vsklajujejo njihovo dejavnost. Pri vseh 48 zadrugah imamo 388 odborov, v katerih sodeluje 2522 odbornikov. Če upoštevamo, da je vseh članov zadružnikov 9737, ugotavljamo, da sodeluje v družbenem upravljanju v zadrugah koprske-gn okraja več kakor 25 °/o vsega članstva. To pomeni, da se je družbeno upravljanje tudi v našem zadružništvu že močno uveljavilo, čeprav ni od celotnega števila odbornikov kakšnih 20 "/o prav posebno aktivnih. Po socialnem sestavu je 95 odstotkov odbornikov kmetovalcev.
Po posameznih panogah kmetijske dejavnosti pa imamo naslednjo sliko: živinorejskih odborov je 39 s 165 člani; razen v devetih zadrugah, ki so v glavnem vrtnarsko-vinogradniškega značaja, imajo vse zadruge svoje živinorejske pospeševalne odbore.
Vinogradniških pospeševalnih odborov je v okraju le 8 s 40 člani. Ker je naš okraj vinogradniško zelo razvit, je to število zdaleč premajhno, če upoštevamo zelo odgovorne naloge, ki jih imajo vinogradniški odbor;.
Sadjarskih odborov pa imamo 24 s 140 člani. Tudi tu moramo ugotoviti, da je število pospeševalnih odborov premajhno, ker je ves okraj sadjarsko področje in je sadjereja še na precej nizki stopnji razvoja.
Poljedelski odbori so pri 33 kmetijskih zadrugah in štejejo 165 članov. Tudi ti pospeševalni odbori imajo raznovrstno dejavnost, kot je na primer proizvodnja semen, lucerne, trav in trav-
ŠE ENA IZ PODGRADA
Napredna kmetijska zadruga bo .sedanjo točilnico v zgradbi, kjer je zadružna trgovina, uredila v popoln gostinski obrat, kjer bo gostom na razpolago tudi topla hrana. V Podgradu, skozi katerega se razvija živahen promet, doslej takega gostišča ni bilo in so ga tujci kakor tudi domačini zelo pogrešali. Spričo povečevanja obrata »Plame« in na osnovni šoli ter gimnaziji zaposlenih ljudi, ki nimajo lastnega gospodinjstva, je bilo doslej vprašanje redne prehrano nedomaei-nov na moč pereče.	2.
niških stročnic, krompirja, krmne pese, selekcija, borba proti raznim škodljivcem, zaščita rastlin itd,
Čebelarske pospeševalne odbore imamo pri desetih kmetijskih zadrugah in štejejo 50 članov. Ti odbori lahko odigrajo zelo važno nalogo v našem kmetijstvu na splošno, zlasti, v sadjarstvu. Kakor smo že omenili, je ves okraj sadjarsko področje in je število čebelarskih odborov zares mnogo premajhno.
Vrtnarski odbori so pri 6 zadrugah, ki štejejo 130 članov. Tudi to število je zdaleč premajhno, ker je koprski okraj zelo primeren za gojitev povrtnin, zlasti v obalnem pasu.
Pospeševalnih odborov za mehanizacijo kmetijstva imamo 21, članov pa 105. Vsi ti odbori razpolagajo z 68 traktorji, 45 enoosnimi vlačilci, 24 mlatilnicami, 27 sadnimi in vinogradniškimi škropilnicami in z več manjšim kmetijskim orodjem. Naloga teh odborov je, skrbeti za pravočasno in sodobno obdelavo ornih površin kakor tudi nuditi usluge članom zadrug in propagirati uporabo sodobne mehanizacije.
I-Iranilno-kreditnih odsekov je 34. članov pa 136. Ti odseki so kot organi družbenega upravljanja dosegli že lepe uspehe, vendar bi s popolnejšo in sistematično organizacijo lahko še bolje razširili svoj delokrog.
V našem okraju deluje sedaj 35 odborov žena zadružnic, ki štejejo skupno 240 članic. Žene za-družnice so pri nas začele organizirano delovati šele lansko spomlad, vendar so v tem kratkem razdobj u pokazale znatne uspehe.
Aktivov mladih zadružnikov je 12, članov pa imajo 450. Posamezni aktivi so pokazali že lepe uspehe, zlasti tam, kjer so vodstva zadrug razumela njihov pomen ter jih moralno in materialno podprla. Ta organizacija je v znatni meri uspela zainteresirati mladino za kmetijska in gospodarska vprašanja in ji pomaga pri njenem izpopolnjevanju,
Ob koncu naj omenimo še, da v upravnih odborih kmetijskih zadrug sodeluje 480 zadružnikov. Upravni odbori vodijo in usmerjajo celotno gospodarsko politiko na območju posameznih zadrug, obenem pa prenašajo naloge vaškim zadružnim odborom, ki jih je_v okraju 63 s 315 člani.
Družbeno upravljanje v našem zadružništvu bi vsekakor bilo še bolj uspešno, če bi prišlo do tesnejše povezave z oblastvenimi organi, kot so na primer sveti za kmetijstvo pri občinah in okrajih .Ti organi bi se morali bolj
\ /
\i'M
v. w
«
najbolj priporočljivo je mehanično zatiranje cvetožera, to je obiranje, kar lahko uspešno opravijo tudi mladinci in mladinke. S pritlikavega sadnega drevja obiramo hrošče ročno, pod visoka drevesa, kjer cvetov ne dosežemo, pa razprostremo ponjave in deblo močno stresemo. Zbrane insekte sežgemo ali pa jih uničimo v vreli vodi.
Inž. Angelina Gaberc.
TEČAJ ZA SADJARSKE
POMOČNIKE
Okrajna zadružna zveza Gorica je pred časom organizirala enodnevni praktični tečaj za sadjarske pomočnike. Udeležilo se ga je več kot 70 mladih sadjarjev, med njimi nekaj deklet. Praktično delo pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov ljubljanske agronomske fakultete in OZZ Gorica je bilo v sadovnjakih državnega posestva Nove Gorice na Livišču, Obsegalo je predvsem obrezovanje pritličnih nasadov.	J. p.
Steblo mlade breskve je napadel koreninar. Drevesce je treba uničiti, saj ji i upanja, da bi ozdravelo
vživeti v pestro problematiko zadružništva in pomagati upravnim in pospeševalnim odborom pri izvajanju nalog. Upravni odbori zadrug pa bi morali dati pospeševalnim in vaškim odborom osnovna in finančna sredstva, s katerimi naj upravljajo in jih izkoriščajo v dobrobit vseh zadružnikov, S tem bi družbeno upravljanje dobilo še večjo vsebinsko vrednost, zadruge pa bi se vsestransko okrepile.	R. Z.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuinnii
| PISMO UREDNIŠTVU
|	Tovariš urednik!
=	Kot stalen bralec vašega lista
=	rad povem, da sem kar zadovoljen
g	z njegovo pestro vsebino. Zado-
=	voljen pa bi bil še bolj, če bi v
g	kmetijski rubriki našli tudi ne-
g	kaj prostora za vrtnarstvo. Pre-
g	pričan sem, da se tej moji želji
g	pridružuje še več bralcev, pred-
g	vsem iz obalnega področja, v
g	glavnem pa oni, ki obdelujejo
=	manjše vrtove.
=	Vsi vemo, da se je struktura s	prebivalstva na obalnem področju g	v zadnjih letih močno spremenila. =	Priselili so se ljudje iz drugili g	področij naše republike in ne-g	redki med njimi imajo majhne =	zelenjadne vrtove. Ti vrtovi bi g	morali biti tako obdelani, da bi g	zadovoljili ne samo potrebam lili	stih, ki jih obdelujejo, pač pa bi j§	morali biti tudi v okras naših g	mest. Na žalost pa ugotavljamo g	prav nasprotno. Zaradi zanemariš	jenosti vrtičkov in pomanjkanja =	znanja, je pridelek zelo nizek, g	Ko sem te dni hodil mimo koli	prskih vrtov, sem ugotovil, da jj^ g	večina novih prebivalcev ne thH g	obdelovati zaradi nepoznanja g	strukture zemlje in podnebja. I\Ied H	takimi obdelovalci vrtov sem tudi g	jaz. čeravno se trudim, da bi imel i§	od vrla koristi. Imamo sicer več g	strokovnih knjig, med njimi tudi g	knjigo »Praktični nasveti za dom«, g	v kateri je posebno poglavje »Deli	lo na vrtu«. Knjigo je lani izdala g	Prešernova družba. Zal pa ne g	morem uporabiti vseh njenih na-g	svetov, ker so namenjen; pred-=	vsem vrtičkarjem iz osrednje Slo-g	venije.
g	Zato želim, da bi vaš list te-g	densko ali vsaj mesečno priobče-g	val nasvete o obdelovanju vrtov g	in pridelovanju zelenjave ter po-g	vrtnine. Prepričan sem, da te želi	lje ne bo težko izpolniti, saj ima-g	mo dovolj strokovnjakov, ki bi g	lahko dajali nasvete, razen tega g	pa tudi zahteva po ureditvi zu-=	nnnjega videza naših mest narcis	kuje, da posvetimo ureditvi vrtov g	večjo pozornost, kot smo jo o |	slej. ALOJZ POGLAJE
Slovesen začetek turistične sezone v
(Nadaljevanje s 1. str.)
nika postojnskega Turistično olepševalnega društva, profesorja Habeta, ker so predavanje spremljali izredno lepi barvni diapozitivi — posnetki domačih jamarjev in turističnih funkcionarjev. Vsekakor so postojnski jamarji in turistični delavci pokazali kar zavidljive uspehe svojih prizadevanj za ureditev, raziskovanje in olepšavo ter seveda propagando Postojnske jame, postojnske okolice in celotnega kraškega sveta.
Naslednji dan, v soboto 6. aprila, je bila v jamski restavraciji tiskovna konferenca, ki jo je vodil predsednik Turistične zveze Slovenije Albert Jakopič-Kajti-mir, udeležili pa so se je tudi predsednik Komisije za tisk pri Predsedstvu SZDL Slovenije in član CK ZKS Branko Babič, generalni sekretar Turistične zveze igoslavije Ljubo Babič, gene-ffilni sekretar Turistične zveze Slovenije inž. Hugo Weis, predsednik ObLO Postojna Jože Basa in drugi.
Uvodni referat o razvoju in pomenu turizma je imel tovariš Kajtimir. Ze v začetku je zaradi primerjave, kako pomembna gospodarska panoga je lahko turizem, povedal, da je samo v lanskem letu na primer Italija imela od turizma kar 300 milijonov dolarjev dohodka, podobno pa je še z drugimi evropskimi deželami (Švico, Avstrijo, Francijo), ki so turizem razvile do skrajnosti in ga spremenile v pravo industrijo in pomembno gospodarsko panogo.
Pri nas moramo seveda v tem pogledu še zelo veliko storiti, začeti pa moramo vsekakor pri vzgoji naših ljudi v turističnem smislu. Za razvoj turizma imamo prav pri nas v Sloveniji zelo lepe pogoje, saj je na majhnem področju narava združila toliko naravnih lepot, kot redko kje na svetu. Od sinjega morja do snežnih gora, podzemeljskih krasot in drugih naravnih užitkov, ki jih pri nas turistom lahko nudijo naši gozdovi, vode in naše zgodovinske znamenitosti. Naš lov, ribolov, pa kraški teran in šunka, istrsko, vino, naše čipke in suha roba — vse to bi lahko izkoristili za čim večjo afirmacijo naše dežele v turističnem smislu.
Tovariš Kajtimir je v nadaljevanju govoril o raznih problemih prav v zvezi s turistično vzgojo naših ljudi in kot lep primer navedel tolminsko oziroma
bovško področje, kjer ima čez poletno sezono vsaka hiša nekaj ležišč za turiste, kjer ljudje sami po sebi skrbijo za največjo čistočo svojih hiš in naselij. Govoril je o tem, kako naj. pripravljeni dočakamo bližnjo sezono, kako naj zlasti tuje turiste sprejemamo — ponosno in dostojan-
nega sveta LRS Julij Beltram, Nato so si gostje spet ogledali jamo, kjer jim je v veliki koncertni dvorani vojaška godba- postojnske garnizije priredila kratek koncert.
Novinarji so se za prijazno povabilo in prijetno dvodnevno bivanje v Postojni upravi -Zavoda Postojnske jame prisrčno zahvalili in obljubili, da bodo po svojih skromnih močeh prispevali k razširitvi turistične dejavnosti s pomočjo propagande v tisku in radiu, kar je v interesu vse naše skupnosti.
Med kapniki v Postojnski jami
V avli muzeja
stveno, brez nepotrebne servil-nosti, vendar pa vljudno in prijazno. Prav na primeru Bovca je tovariš Kajtimir podal ugotovljeno dejstvo, da »turizem oplaja celotno gospodarstvo določenega področja«, saj dotok turistov dejansko vpliva na močnejši utrip vsega gospodarskega življenja.
Tovariš Ljubo Babič pa je obširno govoril v političnem pomenu, ki ga ima turizem za naše narode, za zbliževanje s tujino in za tolmačenje našega družbenega sistema v inozemstvu. Navedel je številne primere, ki kažejo, kako je prav turizem pomagal pred leti prebiti politično blokado s strani posameznih krogov v tujini in kako šo prav turisti raznesli glas o naši stvarnosti in naši socialistični graditvi po vsem svetu.
Na številna vprašanja povabljenih novinarjev sta zlasti odgovarjala predsednik postojnske občine Jože Baša in upravnik zavoda postojnske jame Elo Garza-roli.
Popoldne je bila slavnostna otvoritev letošnje turistične sezone v Postojni. Za to priložnost so dali v promet nove jamske elek-tro-akumulatorske lokomotive, ki so zamenjale dosedanje že dotrajane na nafto. Nove lokomotive je dal v promet član Izvrš-
Več- kot 80 prometnih nezgod, 9 smrtnih žrtev, okrog 55 teže al; laže x*anjenih, približno štiri milijone in pol dinarjev materialne škode, to je statistika prometa koprskega okraja v prvem letošnjem tromesečju. Januarja je bilo samo v našem okraju več smrtnih žrtev, kot jih je bilo v vseh drugih okrajih Slovenije skupaj; marca se je število nezgod nri nas povečalo za 200 % v primerjavi s številom, prometnih nesreč v istem mesecu lani; v prvih dneh aprila pa smo zabeležili: smrtno nesrečo motorista v Petrinjah, trčenje osebnega avtomobila in motornega kolesa v Semedeli pri Kopru (dva težko ranjena), trčenje dveh kolesarjev v bližini podjetja TO-MOS v Kopru, v Piranu je zdrknil osebni avtomobil v morje, pri Portorožu se je osebni avtomobil zaletel v zid, v Postojni pa se je zaradi kratkega stika v električni napeljavi vnel avto.
Te ugotovitve narekujejo, da se ob njih nekoliko zamislimo.
Prvo je, da stalno naraščanje prometa nujno narekuje sorazmerno povečanje števila prometnih nezgod; druga pa, kar je važnejše, da posvečamo premalo pozornosti varnosti prometa.
Ce prelistavamo zapisnike, ki ugotavljajo vzroke prometnih nesreč v koprskem okraju, bomo v skoraj vseh primerih ugotovili, da se za njimi skriva ali nepre-1 vidnost koristnikov cest, objestnost v upravljanju motornih vozil ali pa prekomerno uživanje alkohola.
To najbolj dokazuje ugotovitev, da je največ nezgod zaradi trčenj motoz~nih vozil drugo z drugim ali s kolesarji, zdrsnjenje vozil s cestišča ter da so v glavnem vse nesreče na glavnih cestah izven naselij, kjer so vozno-teh-nični pogoji vsekakor veliko boljši, kakor so na stranskih poteh ali pa v naseljenih krajih.
Dejstvo, da je sodnik za prekrške lani obravnaval 2127 primerov cestno - prometnih prekrškov s področja koprskega okra-


'---lllSi^f Mul
če se izsiljuje prednost in če je prevelika hitrost na križišču
DANILO KALC:
Pri naših pomorščakih na ladjah Splošne plovbe
V naslednjem bom skušal opisati okolico Hong Konga in kitajsko novo leto.
Na veliki površini, kjer je H. K. in Kowloon, je povsod ista rfjUka. Zamazane ulice, polne <®yksuznih avtomobilov, na kupe smeti, med njimi pa osamljen voziček z napisom: »Držite svoje mesto čisto«, Na enem koncu mesta proti morju je takoj ob obali »Ribiško naselje«. To je naselje revežev, ki jim je dom njihova »džunka«. Na sredini čolna pre-pet šotor, samo eno veslo na krmi, v njem pa stanuje cela družina. Na krmnem delu je majhen glinast lonec, v katerem gori ogenj, na njem pa so razne posode. Na sredini pod šotorom so postelje, t. j. gole deske, prekrite s slamnato preprogo in tu spi cela družina.
Malo premožnejši imajo na krmi majhen zabojček in v njem kokoš, ki ji samo glava moli ven. Da ne bi zavzel preveč prostora, je ta zabojček postavljen izven barke. Cela džunka pa mnogokrat ne meri več kakor 4 do 5 metrov. Seveda je tudi precej velikih, ki imajo poleg prostora dom tudi prostor za tovor.
Ako ni vetra, je glavno pogonsko sredstvo veslo, in sicer samo eno na krmi, Tu je tudi postavljena deska in po njej hodi veslač sem pa tja za veslom, mnogokrat se zbere za veslom cela družina, večjih in manjših
»džunk« _ je povsod polno. Cez dan se prevažajo po zalivu, lovijo ribe, iščejo priložnostni zaslužek, čakajo okoli ladij in pred kuhinjami (mladi Kitajci), vlečejo iz moi'ja staro železo itd. Včasih nočijo tu, včasih tam. Na
Riževa polja pri Hongkongu,
njih se rodijo otroci, umirajo itd. Ko umre majhen otrok na takem čolnu, ga kar potopijo v morje, saj ni denarja za pogreb. Pa saj nikdo ne vodi računa o njih. Ako kateremu prične puščati »džunka«, jo potegne na suho, podpre z vseh strani in tako ima dom na suhem. Ob morju v predmestju je množica takih »suhih« džunk in to mnogokrat samo polovičnih, ker so jih pol že porabili za kurjavo.
Na splošno je predmestje zelo revno. Povsod se vidi pomanjkanje prostora. Vsi balkoni, ulice, zapuščene zgradbe, razne barake — vse je polno. Delavnice so pol na ulici, pol pod streho. Steklopihaška delavnica * vleče svoje izdelke kar na ulici, debele hlode žaga en sam Kitajec s primitivno žago. Dolga dvojna žaga, on pa stoji na hlodu in žaga iz njega deske tudi po ves dan.
Razne predilnice in tkalnice so postavljene v zapuščene prostore, vse v prahu, po tleh zemlja in množica mladih in starih Kitajk, ki delajo noč in dan brez prestanka, Plače so zelo nizke, zdravniki dragi, tako da tudi razni mazači služijo denar. Angleški priseljenci, ki so vsi na boljših položajih, prejemajo dvakratno pa tudi trikratno plačo od domačinov, stanujejo v svojih vilah in imajo svoje klube, v
ja in da je bilo na kraju samem kaznovanih 9852 oseb, narekuje, d i vprašanju varnosti prometa posvetimo v prihodnje več pozornosti.
Zato je Tajništvo za notranje zadeve pri OLO Koper pred kratkim sklicalo konferenco zastopnikov komisij občinskih svetov za splošno upravo in notranje zadeve, zastopnikov delavskih svetov avtoprevozniških podjetij koprskega okraja in avto-moto društev ter združenja šoferjev, zastopnikov okrajnega tajništva za prosveto in kulturo ter tajništva za gospodarstvo, da bi na osnovi statističnih analiz o prometnih nezgodah sestavili predloge za izboljšanje cestno-prometne varnosti v koprskem okraju. Rezultat daljše in zelo izčrpne razprave je bila vrsta sprejetih sklepov za utrditev prometne varnosti in discipline vseh koristnikov cestnega omrežja. Predvsem z vzgojnimi merami, kot so opozarjanje na napake, ki jih delajo posamezniki, s seznanjanjem državljanov s posledicami, ki jih ima lahko nepremišljenost, nadalje — aa bi podjetja dosledneje izter-jevala povračilo škode od krivcev prometnih nesreč in s poostritvijo kazni za tiste, ki so zakrivili prometno nezgodo zaradi vinjenosti tudi s tem, da se jim odvzame možnost upravljanja motornih vozil po prestani kazni, bo možno zmanjšati število cest-no-prometnih prekrškov. V komisije občinskih svetov za splošno upravo in notranje zadeve bo treba pritegniti čim več državljanov, članov raznih družbenih organizacij, svetov, zavodov ter ustanov, predvsem takih, ki so po značaju svojega dela najbolj zainteresirani pri utrjevanju varnosti cestnega prometa,
katere imajo vstop samo oni. Velika igrišča in športni domovi so last njihovih klubov.
Tudi Kitajci imajo svoja društva, klube itd., vendar sorazmerno mnogo manj. Kitajci, vsaj revnejši, so združeni v tako imenovane »Seamen's union«, ki ima v H. K. tri sedeže, v Kow-loonu pa dva. Tu je včlanjenih cca 30.000 Kitajcev vseh poklicev. Eno takih sedežev sem si tudi ogledal, Majhni prostori, zbiti na vrhu petnadstropne hiše, na terasi na vrhu zgradbe je pa majhen oder in tu prikazujejo razne igre.
Ko sva si ogledala s prijateljem ta sedež, so naju takoj povabili za mizo, nama ponudili pivo in začeli spraševati, od kod sva, kam gre naša ladja itd. Ko sva jima povedala, da sva iz Jugoslavije, so takoj poklicali še predsednika, ki naju je vprašal, če sva iz Titove Jugoslavije. Ko sva mu pritrdila in povedala, da vozimo za kitajska pristanišča, so naju povabili še na ogled predstave, ki je bila prav ta večer. Razumela nisva ničesar, vendar je moralo biti zanimivo, saj so gledalci napeto spremljali prizore, Po končani predstavi so nama darovali še neke kitajska revije in naju povabili, naj jih zopet obiščemo.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
V Kromber.su pri Gorici se je pred petdesetimi leti rodil znani primorski politični in prosvetni delavec Srečko Villiar, Ze ko je obiskoval učiteljišče v Tolminu in kasneje v Gorici, je bil med najnaprednejšimi slovenskimi mladinci. Njegova zavednost in odpor proti fašističnemu režimu sta ga prisilila, da se je pred aretacijo umaknil v Ljubljano, kjer je maturiral na učiteljišču, V Ljubljani je bil med soustanovitelji »Mlade Soče« in je bil sprejet v KPJ. Tedanji jugoslovanski prot¡ljudski režim ga je zaradi njegovega naprednega mišljenja in političnega dela obsodil na šestletno ječo v Sremski Mitrovici. Tam se je Srečko Vilhar prekalil v odločnega borca proti fašizmu. Po prestani kazni so ga jugoslovanske oblasti predale Italijanskim fašistom.
Leta 19'H se je pridružil I. prole-tarski brigadi in z njo krenil iz Ita-

Danes Srečko Vilhar kot vzgojitelj mladine posreduje mlademu rodu bogate življenjsko izkušnje in strokovno znanje, saj je priznan zgodovinar in pedagog; novemu rodu pa bogato razdaja svojo revolucionarno miselnost, ki si jo je z jekleno borbenostjo zgradil v sila težavnih desetletjih.
Zaslužnemu jubilantu, tovarišu Srečku Vilharju, ki je tudi zvest sodelavec našega lista, prav tako naše iskrene čestitke z najboljšimi željami!
lije v Slovenijo. Ob osvoboditvi je bil v Trstu, in ko so Trst zapustile enote JLA, so ga zopet zaprli.
Pred približno desetimi leti je Srečko Vilhar prišel v Koper. Postal je eden izmed najbolj predanih političnih aktivistov, razen tega pa je izkoristil vsako minuto za delo v muzejih, arhivih in knjižnicah. Večji del svojih sil je posvetil zbiranju dragocenih dokumentov,. predvsem s področja zgodovine Slovenske Istre ter postal kot urednik revije »Bori« eden izmed pomembnejših .primorskih ljudslcoprosvetnih delavcev. Več let je bil predsednik Zveze prosvetnih društev za koprski okraj.
Pohitite z vpisom v članstvo Prešernove družbe!
Člani Društva inženirjev in tehnikov koprskega okraja so na sestanku dne 4. aprila obravnavali vprašanje obnove vinogradov in sadovnjakov v Slovenski Istri. Po načrtu je predvidena obnova okrog 97 ha vinogradov in 105 ha sadovnjakov. Sklenili so obnoviti zlasti tiste površine, kjer je možno uporabljati sodobne kmetijske stroje. To pa so kraji, ki niso preveč sfrmi in kjer je možno združiti parcele v večje komplekse. Zasebni vinogradniki in sadjarji bodo za obnovo dobili kredite, za kar je na razpolago 33 milijonov dinarjev, toda pod pogojem, da obnovijo najmanj dva ha površine in da so pri tem soudeleženi najmanj trije kmetovalci. Zasebniki bodo
V Pivki je gorelo
V sredo, 3. aprila, je začelo goreti v stavbi," last bratov in sester Gržina v Pivki, kjer je nameščena tudi peč za peko kruha, ki jo ima v zakupu podjetje »Pekarna«. Vzrok požara je bil dimnik, v katerega so bili izpeljani dimovodi peči. Stavba je skoraj popolnoma uničena, tako gospodarsko poslopje, v kateri je bila nameščena peč, kakor tudi sosednji stanovanjski del. Prostovoljni gasilci iz Pivke in gasilci podjetja »Javor« so pri gašenju imeli velike težave zaradi pomanjkanja vode. Pohvaliti pa je treba tudi delavce gradbenega podjetja »Primorje« in pripadnike JLA, ki so s takojšnjim gašenjem obvarovali pred ognjem v tej stavbi vskla-diščeno moko in stanovanjsko ter drugo opremo.	j.
v
Živinorejska
predavanja
Pretekli teden je obiskala na pobudo kmetijskih zadrug Dolnja Košana in Bač skupina veterinarjev iz ljubljanske centralne veterinarske bolnišnice, ki je priredila predavanja o zatiranju grčavosti goveje živine. Za predavanja je vladalo veliko zanimanje, kar kaže, da bodo tamkajšnji živinorejci začeli na osnovi navodil, ki so jih dobili, sistematično zatirati to nevarno bolezen goveje živine.	j.
BBlOgradOV
dobili kredit v višini 600 tisoč dinarjev za ha.
Razpravljali so še o rajoniza-ciji kmetijske proizvodnje ter sklenili, da bodo do konca leta 1959 izdelali podrobne karte za vsako zadrugo posebej. Rajoni-zacija bo zatem uzakonjena in se bo lahko obnavljalo samo po določenih kulturah. K temu delu bodo pritegnili tudi gozdarske strokovnjake. Pogovorili so se tudi o tekmovanju v okviru zveznega nagradnega natečaja in sklenili, da bodo v našem okraju tekmovali z visokimi pridelki predvsem pšenice, krompirja in vina. Ob koncu pa so še obravnavali potek zimskega čiščenja in škropljenja sadnega drevja in se dogovorili o organizaciji poletnega zatiranja škodljivcev.
r. Z.
Te dni je bilo v občinski dvorani v Hrpeljah zanimivo predavanje o ogrčavosti pri goveji živini. Veterinarski strokovnjak iz Ljubljane je nazorno prikazal škodo, ki jo vsako leto pri nas povzroča živinski zajedalec ogre. Obadu podobna muha zleže v mehko plast živalske kože jajčeca, iz katerih se zaplodijo ličinke, ki potem potujejo po telesu goveda. Najprej napadejo sluznične stene v grlu živali in povzročijo angini podobno obolenje. Nato nadaljujejo svojo pot med rebresjem in se usmerijo proti hrbtišču, kjer silijo skozi kožo na dan do zraka. Tako nastanejo na mestih, ki jih hoče ogre prodreti, bule. Ko ogre kožo
Če se ne motim, nisem o mleku že lep čas nič napisal. Še takrat, ko se je podražilo, se nisem obregnil, čeprav bi bil pravzaprav moral nekaj reči tudi na to. Toda hotel sem priti zadevi do dna. Zdaj, ko sem zvedel vse, kar je bilo treba, vam lahko povem, da ni prišlo kar tako do podražitve in da je to le posledica modernizacije mlekarne. Nekaterim se sicer zdi čudno, meni pa nič. Saj moramo tudi čevlje po najnovejši modi plačati draže, zakaj naj bi bilo mleko izjema pa res ne vem.
Toda mleko so podražile tudi mlekarice, ki ga nosijo na clom, boste rekli. Nepoučen človek tukaj res ne vidi nobene zveze. Pa vendar ni tako. Poznani namreč več mlekaric, ki za svoje stranke kupujejo mleko kar v mlekarni, nato ga jim pa raznašajo po hišah. Podražitev je torej popolnoma upravičena tudi v tem primeru. Ostale mlekarice, ki prodajajo lastnih krav proizvode, pa že zaradi solidarnosti niso smele za-ostati.
Toliko o naših domačih zadevah. Okrog 'pa zadnje čase prav nič rad ne hodim. Ne do bi se po-lenil. Ne. Pač pa se bojim. Saj ježe tako na naših cestah, da je človek mimogrede ob roko, nogo ali celo ob glavo. Še pomisliti nima časa nanjo in že je ni več. Če bo šlo takoj naprej, vam lahko zagotovim, da me boste lahko srečali samo še v Čevljarski uli-
ci, kjer je prepovedan vsakršen promet na kolesih. Hudimarja, ali res zato gradimo lepe nove ceste, da se bomo po njih mesa rili?
No, do Izole sem se vseeno drznil. Toda že bolj pod noč, saj se v temi laže skriješ pred tistim, ki bi te rad povozil. Ko sem prišel tja, me je presenetila popolna zatemnitev v starem delu mesta. Aha, sem rekel, to bo pa protiletalska. Potem sem pa zvedel, da je zatemnitev nekaj stalnega in da ima to tudi svoje globlje vzroke. V tej neprodirni temi se zrcali skrb komunalcev za prebivalstvo omenjene četrti. Tam namreč primanjkuje stranišč in ljudje si zelo težko pomagajo, če so še ulice svetle. Saj tako rekoč nimajo kam iti. Vidite, zato ne zamenjajo pregorelih žamic javne razsvetljave.
V Padno sem šel že bolj brez skrbi. Tam so mi hudo zamerili, ker se že toliko časa nisem oglasil pri njih. Saj sem res čisto pozabil na to vas. Kako tudi ne bi? Niti pri novi vasi niti na glavni cesti, kjer se odcepijo pota za Padno, ni nobenega znaka, ki bi to povedal. Nekakšno tablico, čeprav čisto majčkeno, bi si pa res lahko omislili.
Tudi tista reč z avtobusnimi zvezami mi ni prav nič všeč. Vas je že dovolj prizadeta, da nima avtobusne postaje, kakor se spodobi. Avtobus sicer ustavi na križišču, toda plačati je treba za
tri kilometre dlje. Res ne vem, če je to prav. Iz Padne gre vsak dan najmanj 20 do 30 ljudi na delo in po raznih opravkih v Koper in Izolo, tako da ima vsak avtobus nekaj potnikov. In če se že mora ustaviti, zakaj ne bi potem naredili tudi tam legalne av-vobusne postaje, kjer bi sčasoma postavili še majhno kolibo, da bi ljudje ne čakali na dežju. Kolikor so mi pravili, bi Padenčani pri tem prav radi pomagali.
Za zaključek pa nekaj o majhnem nesporazumu. Pred kakimi štirinajstimi dnevi sem med drugim pisal tudi o nekakšnih primanjkljajih v kmetijskih zadrugah. Vsi po vrsti so se strašno razburili, češ da ne gre za primanjkljaj, ampak za navadno izgubo. Vidite, jaz nisem strokovnjak za te reči. Mislil sem si takole: če je premalo, manjka. To pa je primanjkljaj. Zdaj so mi pojasnili, da zguba ali primanjkljaj ni vseeno in zato popravljam. Gre torej za zgubo, navadno zgubo. Obenem moram resnici na ljubo tudi povedati, da kmetijska zadruga v Podgradu nima mizarske delavnice in da.je ta samostojna. Prav tako je z go-' stilno na Kozini, ki spada k restavraciji Jadran in ne h kmetijski zadrugi, kot sem napisal. Menim, da je zdaj vse urejeno, kot je prav in pošteno.
Za konec bi se samo še lepo zahvalil »Slavčku«, ki mi je v svojem velikem »prijateljstvu« iz hvaležnosti, ker sem mu napravil reklamo za ples v samozvanem »Mladinskem« ali Strelskem domu, vrnil prijaznost in mi napravil tako lepo reklamo v Kopru, kot še dolgo in zlepa nihče ne!
Lepa hvala in vsem lep pozdrav!
Vaš Vane.
PISMO UREDNIŠTVU Tovariš urednik!
Poln ogorčenja ml je znanec prinesel knjigo:
»Poglej, preberi! To so dali mojemu sinu! Take knjige dajejo našim otrokom! S takim čtivom jih zavajajo! Na vsak način bi proti naši volji hoteli napraviti lz njih nekakšne katoliške »mistike«,
Odprl sem knjigo. »Zmaj Močeraj in druge legende in pravljice«. In res, že uvodoma je legenda »o vitezu svetem Juriju in Marjetici, — ki je mislila, da bo nevesta Jezusa Kristusa postala . . .« Pred zmajem pa Jo je »rešil rožni venec in sveti križ .. . .«
AH pa povestlca o »Dušici Mariji Liliji pred nebeškimi vrati«, v kateri najdemo ves opis nebes »s tronom in Jezusom Kristusom . .
Podobna je povest O brodarju in Mariji.
Se »Pastirčka z Barja« so morali v tej knjigi pobarvati s katoliško mistiko, da povesti »O lastovlčkl pri jaslicah« sploh ne omenjamo.
Vsa knjiga je dobro preračunan katekizem. No, če pogledamo na letnico, kdaj je bila tiskana, se človek temu ne more čuditi. Knjigo so namreč izdali leta 1943 v Ljubljani. Bolj pa se bo vsak začudil, kako Je mogoče, da se taka knjiga še danes izposoja v naši ljudski knjižnici.
Zato bi bilo prav, če bi se organi družbenega upravljanja v tej knjižnici bolj zanimali za vsebino lenjig, ki jih ta knjižnica izposoja. Najbolje pa bi še bilo, če bi sestavili komisijo, ki bi vse knjige pregledala in neprimerne izločila iz prometa, če že knjižničar nima nobenega kriterija.	b. Kuhar
prežre, pade v svoji črvni dozo-relosti na tla, se zabubi, iz bube pa zopet izleti muha, ki v krogu 5 km išče novo žrtev, v katero zleže jajčeca. Muha živi najdlje pet dni.
Ogrčana živina zelo naglo hujša Molznost pri kravah vidno pojema. Od ogrčevih bul se koža razboli in otrdi, da žival pogosto ne more na paši skloniti gobca do trave ter otožno postaja ali klavrno postopa po pašniku. V enem letu je v Sloveniji zaradi ogrčavosti nastala škoda pri izgubi mleka, mesa in neuporabnosti od ogrcev preluknjanih kož v znesku 113 milijonov dinarjev, v vsej državi pa 300 milijonov. Ogrčavost zatiramo z iztiskanjem ogrcev. V ta namen služijo posebne kvačke in pincete, gre pa tudi z golimi prsti. Ogrci »dozorijo« v mesecu aprilu, ko se Dre-rijejo do vrhnje plasti kože" na govejem hrbtišču. Z zatiranjem je torej treba pričeti v tem mesecu. »Koteks« plača za vsakega uničenega ogrca 5 dinarjev. Evidenco zatiranja tega zajedalca vodijo občinski veterinarji. Na Danskem in v Belgiji so ogrčavost zatrli v treh letih. Tega važnega predavanja se je v I-Irpeljah udeležilo samo 10 ljudi. Predavanja, ki jih je ponazoroval nemi ozkotračni film, so bila tudi v Materiji, Podgori in še v nekaterih večjih vaseh občine. J, 2.
POHVALE VREDNO RAZUMEVANJE
Občinski ljudski odbor v Piranu, svet za Komunalno dejavnost je obljubil vsem osebnim vojnim invalidom, ki žive na področju občine Piran, da bodo smeli brezplačno koristiti občinska obmorska kopališča v Piranu in Portorožu.
Delovni kolektiv avtobusnega podjetja »Primorje« v Piranu le odobril izredni stalni popust za težje vojne invalide na svojih lokalnih progah. Za najtežje vojne invalide pa je odobril neomejeno število brezplačnih voženj na' lokalnih progah.
Vsekakor je razumevanje delovnega kolektiva avtobusnega podjetja »Primorje« kakor tudi razumevanje sveta za Komunalno dejavnost občine Piran vredno vse pohvale, ker s tem dokazujejo skrb za tiste, ki so tudi nesebično žrtvovali svoje zdravje za svobodo in lepšo bodočnost. Zaželeno bi bilo, da bi to posnemali tudi kolektivi ostalih avtobusnih podjetij in ustanov.	Z, j,
Pretekli teden se je v popoldanskih urah na cesti pri vasi Pe-trinjc v hrpeljski občini med izvrševanjem svojih službenih opravkov smrtno ponesrečil Ivan Skorja, referent za narodno' obrambo prj ObLO Ilrpelje. Pokojni Ivan Skorja je bil eden izmed najbolj agilnih aktivistov, tako med narodnoosvobodilno borbo, kakor tudi v povojnih letih.
Ko je bil star 18 let, so ga Italijani nasilno odvedli v vojsko, kjer je ostal do razpada Italije. Meseca januarja 1911 je stopil kot prostovoljec v NOV. Bil je sekretar SIvOJ IV. bataljona III. pre-ltomorske udarne brigade. V jeseni 1915 je bil odpuščen iz JLA kot stalno nesposoben, ker je bil ranjen v obe nogi. Zaposlil se je pri bivšem okraju Ilrpelje-Kozina, nekaj časa pa je bil tudi sekretar okrajnega komiteja ljudske mladine. Po dovršenem višjem tečaju za aktiviste SKOJ v Ljubljani, je odšel gradit mladinsko progo Sa-mac — Sarajevo, zatem pa v Kamnik, kjer je bil komandant mladinske delovne brigade »Boris Kidrič«, ki je sodelovala pri izgradnji tovarne »Titan« v Kamniku. Leta 194S je prišel v Sežano in bil sekretar Agitpropa pri okrajnem komiteju LMS, nato pa je bil sekretar Okrajnega komiteja LMS v Postojni. Nekaj časa je opravljal službo šefa akcijskega oddelka pri Oblastnem komiteju LMS v Postojni. Leta 1950 je postal sekretar Okrajnega komiteja LMS v Idriji. Zaradi slabega zdravja se je preselil leta 1951 v Ocizlo, kjer je prevzel tajniške posle bivšega KLO, nato pa je bil tajnik pri bivši občini v Materiji. Od leta 1955 pa do jeseni 195G je bil tehnični sekretar pri Občinskem komiteju Zveze komunistov v Hrpeljah. Po reorganizaciji občin je prevzel mesto referenta narodne obrambe pri ObLO Ilrpelje.
Razen svoje odgovorne službe je pokojni Ivan razvil v raznih množičnih organizacijah, zlasti v občinski ZK ter SZDL, vsestransko aktivnost. Eil jc agilen funkcionar pri občinskem in okrajnem sindikalnem svetu, pri občinski gasilski zvezi ter na drugih področjih politično organizacijske dela. Kljub temu, da je bil vojn invalid in rahlega zdravja, je pri svojem delu dokazoval vselej in povsod izredno osebno požrtvo valnost.
Kako priljubljen je bil pokojni Ivan Skorja v tem predelu Krasa in Slovenske Istre, je dokazal njegov veličastni pogreb. 31 vencev in obilo pomladnega cvetja je okrasilo njegov prezgodnji grob, ob katerem so mu zapeli v slovo pevci hrpeljske »Svobode«, godba na pihala iz Klanca-Ocizle pa je igrala žalostinlce. Ob odprtem grobu so se poslovili od njega v imenu občinskega komiteja ZK in Občinskega ljudskega odbora Ilrpelje sekretar Ciril Ropo-lec, v imenu ZB Miro Pctaros, v imenu lovske družine veterinar Geza IlodoSček, v imenu prostovoljnih gasilcev Božidar Kastclic, kot predstavnik JLA pa kapetan Vinko Kerin.
Smrt komaj 32-Ietnega Ivana Skorje je med graditelji naše socialistične domovine odprla vrzel, ki jo bo težko izpopolniti.
J. 2.
a « i
1
,1 S

ŠAH
V ponedeljek se je zaključil v Izoli šahovski turnir za letošnje prvenstvo koprskega okraja, Prvo mesto je osvojil Cijan (Piran) z 10 točkami in brez poraza. Si-vec je osvojil 8 točk in pol, Lo-lcovšek S, Dolinšek 7, Veber 6 in pol, Ložar 6, Furlan 6, Cah 4 in pol, Habič 3 in pol, Kuk 3, Zupane 2 in Pavalec 1 točko. Zmagovalec turnirja Cijan je prejel prehodni pokal tovarne IRIS, v trajno last pa pokal koprskega okrajnega šahovskega odbora.
Po zaključku turnirja so udeleženci odigrali brzoturnir, na katerem je zmagal Lokovšek pred Sivcem in Ložarjem. B. D.
LAHKA ATLETIKA
Na Goriškem bodo letos posvetili veliko pozornost kvalitetnemu razvoju lahke atletike. Med drugim nameravajo organizirati seminarje za inštruktorje atletike v Tolminu. Idriji in Ajdovščini. Organizirali bodo tudi vrsto tekmovanj po društvih, šest najboljših društev pa se bo udeležilo okrajnega prvenstva.
OBVESTILO
Centralni komite LMS bo izdal ob 40. obletnici SKOJ spominski zbornik o boju slovenske mladine med KOB. Redakcijski odbor zbira in pripravlja potrebno dokumentarno gradivo iz vse Slovenije. Ker pa je šel razvoj NOB in vzporedno tudi razvoj mladinske organizacije v posameznih pokrajinah različno, bo centralna redakcija formirala posebne redakcije po pokrajinah. V nje vabi Centralni komite LMS bivše mladinske aktiviste, ki bi bili pripravljeni sodelovati in pomagati z nasveti in ki bi prevzeli odgovornost za posamezna poglavja oziroma bi vodili redakcije po pokrajinah.
Okrajna komiteja LMS Gorica in Koper sklicujeta za pripravo take redakcije za Primorsko prvi sestanek bivših mladinskih aktivistov, ki so sodelovali v enotah IX. korpusa in v primorskih odredih ter v terenskih mladinskih organizacijah.
Sestanek bo v petek, 2G. aprila, ob 9. uri na sedežu Okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici.
Okrajna komiteja LMS Gorica in Koper vabita na ta sestanek bivše mladinske aktiviste in jih naprošata, naj svojo udeležbo tudi najavijo. Hkrati naprošata vse tiste, ki bi se sestanka ne mogli udeležiti, naj sporoče svoje naslove.
Samo s sodelovanjem čim večjega števila mladincev bomo dali našemu zborniku res dokumentarno vrednost in resnično prikazali borbo, požrtvovalnost in junaštvo primorske mladine v NOE.
Okrajna komiteja LMS Gorica in Koper
Hotel »PALAČE« Portorož išče
Vajence natakarje. Vajenca sobarja. Vajenke sobarice. Plača po uredbi, stanovanje in hrano nudi hotel.
Pogoj: osemletna šola ali nižja gimnazija.
PRODAM osebni avto znamke FIAT-Balilla, štiri brzine, dobro ohranjen z vsemi nadomestnimi deli. Trpin Rudolf, Vipolže št. 41, Dobrovo v Brdih.
DVOKOLESA od 7.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOLESA od 4-1.000 lir naprej dobite pri tvrdki M A R C O N, Trst, Ulica Pieta 3.
Darilne pakete pošiljamo tudi v inozemstvo -in so brez carine!
OBVESTILO Združenje rezervnih oficirjev Jugoslavije, občinski odbor Piran, priredi v soboto, 13. aprila 1957 ob 20. uri v Hotelu »Istra« v Portorožu, družabni večer s plesom in pestrim zabavnim sporedom. Vabljeni!

Med tednom je koprski Partizan priredil telovadno akademijo. ki je v glavnem uspela. Gledalce je zlasti navdušila točka »akrobatika«, v kateri so nastopih člani in mladinci s težkimi prvinami (salti in premeti). Odlikovale so se tudi mladinke v vajah z žogami in obroči, pionirji v preskokih čez konja ter vrhunska telovadka Armanda Po-liakova z vajami na tleh. Menimo pa, da bi društvo, ki je med
najmočnejšimi v okraju, lahko nekatere točke bolje pripravilo. To_ velja zlasti za ritmične vaje (pretrda izvedba) in za točko »dobro jutro/ (neživahnost). Nekatere neskladnosti pa je zakrivila tudi slaba glasbena spremljava.
Kljub pomanjkljivostim je treba dati priznanje koprskemu Partizanu za vloženi trud. Kritika naj bi bila samo dobrohotno opozorilo, da bi bilo drugič bolje.
Naznanjamo žalostno vest, da je pri tragični nesreči izgubil življenje v 32. letu starosti
ivan Skorja
Član predsedstva
okrajnega sindikalnega sveta
Za agilnim političnim delavcem in dobrim tovarišem žaluje vsa sindikalna organizacija. Ohranili ga bomo v trajnem spominu!
OKRAJNI SINDIKALNI SVET KOPER
KOPER: 12., 13. in 14. aprila italijanski barvni film ATTILA; 15. in 10. aprila ameriški film JAJCE IN JAZ; 17, in 11). mehiški film RDEČA KONGA.
IZOLA: 12. aprila italijanski film POSTAJA TERMINI: 13. in 14, aprila ameriški film NE BODO MI VERJELI: 15. in 1(>. aprila mehiški film RDEČA KONGA; 17. aprila ameriški lilm LJUBEZEN NA BOJIŠČU; 11). in 10. aprila ameriški film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA.
SEČOVLJE: 13. aprila francoski film FANFAN L AL A; 14. aprila mehiški film RDEČA KONGA; 18. aprila italijanski barvni film ATTILA.
ŠMARJE: 13. aprila ameriški film NE BODO MI VERJELI: 14. aprila francoski film FANFAN LALA; 17. aprila ameriški film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA.
ŠKOFIJE: 13. aprila ameriški film V PEČINAH KOLORADA; 14. aprila ameriški film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA; 17. aprila italijanski barvni film ATTILA.
DEKANI: 13, aprila ameriški barvni film SKRIVNOST ZAPUŠČENEGA VRTA; 14, aprila ameriški film V PEČINAH KOLORADA.
SEŽANA: 13, in 14. aprila mehiški film TRIJE PUSTOLOVCI; 16, in 17. aprila poljski film POKOLENJE; 18. in 10, aprila angleški film ROMEO IN JULIJA.
PIVKA: 13. in 14. aprila ameriški film GREH ENE NOCI; 17. in 13. aprila ameriški film ANGEL ALI DEMON.


ZAHVALA
Vsem, ki ste ob težki izgubi pokojnega
li .--.-J
Cetrtelc, 11. aprila, ob 16. uri Baletni večer. Red mladinski.
Petek, 12. aprila, ob 20, uri Baletni večer. Red C in izven.
sočustvovali z nami, ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in vence ter se poslovili pri odprtem grobu z besedami ljubezni in spoštovanja, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo predsedniku občine Hrpelje, tov. Antonu Ovčariču, tajniku tov. Slavku Kovšci ter sekretarju občinskega komiteja ZKS tov. Cirilu Ropotcu, ki so velikodušno organizirali pokojniku tako veličasten pogreb. Enako se zahvaljujemo lovskim tovarišem za ganljivo slovo. Iskrena zahvala tudi godbi iz Klanca-Ocizle za izvajane žalo-stinke, pevcem hrpeljske »Svobode«, predstavnikom JLA iz Podgrada in Kopra, zastopnikom gasilskih društev ter vsem udeležencem pogreba.
Hrpelje, 8. aprila 1957.
Užaloščena vdova Mira, sinčka Ivan in Branko ter ostalo sorodstvo
■aaa ■ ne bb—nam

V	okviru športnih tekmovanj istrskih mest se je Koper pretekli teden pomeril z Brtoniglo in Novigradom v odbojki, namiznem tenisu in rokometu. Koprčani so zmagali v vseh srečanjih.
Posamezni rezultati: odbojka: Koper—Brtonigla 3:1, Koper—Novigrad 3:0;
rokomet: Koper—Brtonigla 31:3 in Koper—Novigrad 38:13;
namizni tenis: Koper—Brtonigla 5:0, Koper—Novigrad 5:0.
V	nedeljo bo na sporedu četrto kolo. Koper se bo pomeril doma z Bujami, Piran pa s Porečem.
: "	. /IHTT
m
GLOBOKO PRETRESENI SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA SE JE KOMAJ 32 LET STAR SMRTNO PONESREČIL NAŠ DRAGI TOVARIŠ IN DEJAVNI FUNKCIONAR
v
Občinski ljudski odbor Hrpelje
Občinski komite ZKS Hrpelje
Občinski odbor SZDL Hrpelje
Občinski odbor Zveze borcev Hrpelje
Občinski sindikalni svet Hrpelje
Občinski odbor Zveze vojaških vojnih invalidov in
vse osnovne množične organizacije v Hrpeljah
ZVESTEGA TOVARIŠA IN NENADOMESTLJIVEGA GRADITELJA BOLJŠEGA ŽIVLJENJA V SOCIALISTIČNI DOMOVINI BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
m
M
M «t m #1 gss
m
I ¡1

Tajništvo za notranje zadeve OLO Koper bo na osnovi 5. čl. Uredbe o prometu na javnih cestah (Ur. list FLRJ štev. 51-50) in 4. čl. Pravilnika o registriranju motornih vozil in avtomobilskih priklopnikov (Uradni list FLRJ štev. 24-52) opravljalo REDNE LETNE TEHNIČNE PREGLEDE MOTORNIH VOZIL IN POTRJEVALO PROMETNA DOVOLJENJA ZA LETO 1957 OD 15. APRILA
DO 11. MAJA 1957 po naslednjem razporedu:
I.
ZA OBMOČJE OBČIN SEŽANA, DIVAČA IN HRPEL.JE V SEŽANI PRED POSLOPJEM OKRAJNEGA SODIŠČA V DNEH:
15. aprila tovorni avtomobili in prikolice od reg. štev. S-7450 do S-8744.
IG. aprila tovorni avtomobili in prikolice ostalih reg. številk in traktorji.
17.	aprila osebni avtomobili in avtobusi.
18.	aprila motorna kolesa.
II.
ZA OBMOČJE OBČIN ILIRSKA BISTRICA NA KRI2ISCU PRI JAVNI TEHTNICI V DNEH:
19.	aprila tovorni avtomobili, prikolice, traktorji in avtobusi
20.	aprila osebni avtomobili in motorna kolesa.
III.
ZA OBMOČJE OBČIN POSTOJNA IN PIVKA V POSTOJNI PRED POSTAJO LM V DNEH:
22.	aprila tovorni avtomobili in prikolice od reg. štev. S-7201 do S-7303
23.	aprila tovorni avtomobili in prikolice od reg. štev. S-7304 do S-8737
24.	aprila tovorni avtomobili in prikolice ostalih reg. številk in osebni avtomobili
25.	aprila motorna kolesa
2G. aprila "dopoldne traktorji in traktorske prikolice.
IV.
ZA OBMOČJE OBČIN KOPER, IZOLA IN PIRAN V KOPRU NA CANKARJEVI CESTI PRED POSTAJO LM V DNEH:
29. aprila tovorni avtomobili in prikolice od reg. štev. S-8501 do S-S650
3.	maja tovorni avtomobili in prikolice od reg. štev. S-8651 do S-SS00
4.	maja tovorni avtomobili in prikolice vseh ostalih registrskih številk
G. maja osebni avtomobili od reg. štev. S-8501 do S-8G00
7. maja osebni avtomobili od reg. štev. S-SG01 do S-S700
5.	maja osebni avtomobili ostalih številk, traktorji in avtobusi
9. maja motorna kolesa od reg. štev. S-l-139 do S-8550
10.	maja motorna kolesa od reg. štev. S-8551 do S-8850
11.	maja motorna kolesa ostalih registrskih številk.
Dnevni čas registracije je od 8. do 12. ure dopoldne in od 14. do 18. uro popoldne, nočni pregledi žarometov so po 20. uri.
Takse za registracijo so naslednje: za vlogo in rešitev 180 dinarjev in za tehnični pregled 800 dinarjev državnih kolkov. Državno in občinsko takso za registracijo v gotovini (cestni sklad) se plača pri občinskem ljudskem odboru, pristojnem po prebivališču lastnika.
Tiskovine, ki so potrebne za registracijo, se nabavijo pri matičarjih na sedežih ljudskih odborov od 10. aprila dalje.
Motorna vozila, katerih prometna dovoljenja so bila za leto 1957 že potrjena, je treba po gornjem razporedu ponovno pripeljati na tehnični pregled. Za pregled teh vozil se ne plača državna taksa.
Motorna vozila morajo biti pripeljana na pregled tehnično brezhibna in očiščena. Za vsa motorna vozila in prikolice morajo lastniki priložili potrdilo o teži vozila (prospekt vozila ali potrdilo javne tehtnice.
Lastniki in • upravitelji motornih vozil, lil v času redne registracije ne bodo registrirali vozil, morajo na dan razporeda oddati komisiji za tehnične preglede v deponiranje registrske tablice teh vozil.
Po 15. maju 1957 ne bodo smela voziti v javnem cestnem prometu motorna vozila, katerim ne bo podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja za leto 1957.
Iz pisarne Tajništva za notranje zadeve OLO Koper.
Slovo od orožja na filmskem platmi. Ilemingwa-ycv roman, ki ga prinašamo v našem podlistku, bodo posneli na filmski trak. Ekipe so že na terenu in delo je v teku. Na sliki vidimo glavna igralca Ročka Iiudsona in Jennifer Jones.
LETALO JE IZGINILO
Ameriško vojaško štiri— motorno transportno letalo, ki je te clni odletelo s Havajskega otočja, je na poti proti Japonski brez sledu izginilo. Domnevajo, da gre za nesrečo in da se je letalo zrušilo v morje, vendar doslej niso našli nobenih znakov, ki bi to potrjevali. V letalu je bilo 57 potnikov in deset mož posadke.
HELIKOPTERJI ZA GASILCE
Mestna uprava v Suffol-ku v Veliki Britaniji je opremila svojo poklicno gasilsko četo s helikopterjem. Uporabljali ga bodo pri gašenju visokih stavb in v primerih, ko bodo druga sredstva, ki jih imajo na razpolago, odpovedala. Prav tako so dodelili gasilcem več helikopterjev tudi v večjih italijanskih mestih.
Obči napad na Antarktiko
ELEKTRIČNO SPANJE
Ce bi hoteli naštevati, kje vse že danes uporabljamo elektriko, bi za to potrebovali celo knjigo. Toda še zdaleč niso izčrpane vse možnosti. Prav te dni sta dva sovjetska zdravnika iznašla električni aparat, ki bo služil namesto uspavalnega sredstva. Človeka, ki bi ga radi uspavali, izpostavijo delovanju izmeničnega toka zelo nizke frekvence in ta v kratkem času trdno zaspi. Zanimivo je, da se po takem
električnem spanju počuti zelo svežega in čilega.
RADAR NAMESTO PROMETNIKA
V ZDA so izdelali poseben radar, ki bo v prihodnje zamenjal policaja pri ugotavljanju prometnih prekrškov. Naprava bo avtomatično ugotovila, kateri vozač vozi prehitro in se ne drži prometnih predpisov. V takšnem primeru bo radar fotografiral registrsko tablico vozila. Deloval bo lahko tudi ponoči.
Helikopter — vlačilec. Zanimiv poskus so naredili v ZDA, da bi ugotovili možnost reševanja ladij s helikopterji. Poskus se je posrečil, saj je letalo vleklo 3000-tonsko ladjo s hitrostjo 9 kilometrov na uro.
2ELEZNICA ČEZ HIMALAJO
Sovjetsko ministrstvo za promet je objavilo vest, da so že naredili projekt za gradnjo železniške proge, ki naj bi povezovala sovjetsko mesto Frunze z New Delhijem v Indiji. Ce bo prišlo do uresničenja tega načrta, bo ta proga eno izmed največjih gradbenih del na svetu. Dolga bo namreč več tisoč kilometrov, speljana pa po skoraj neprehodnih področjih Himalaje. Po načrtih naj bi bila proga široka 4 in pol metra ter urejena za atomske lokomotive z ja-kostjo 100.000 KS.
Cez reko Storms v Južni Afriki so zgradili skoraj 200 metrov dolg jekleni most, ki se boči nad 125 metrov globoko sotesko. Obe, več desetin težki »rebri« so sestavili na bregu, nato pa so ju z dvigali počasi spuščali drugo proti drugi, da sta se sredi soteske ujeli. To je bil prvi poskus gradnje tako velikega mostu na ta način, kar pa je popolnoma uspelo
Razen zaledenolih področij Arktike in Antarktike je danes že vsa zemeljska obla bolj ali manj raziskana. Južni tečaj in vsa Antarktika sploh pa ima še mnogo skrivnosti. Zato pravzaprav ni čudno, če so pogledi vseh večjih držav usmerjeni tja in če si vsi prizadevajo, da bi prvi raziskali to področje. Seveda tu ne gre le za znanstveno tekmovanje. Važno vlogo imajo predvsem vojaški strateški interesi. Tako smo v zadnjem času brali o sovjetski ekspediciji, zdaj pa se tam mudijo Novoze-landci in Američani, ki gradijo stalno postojanko, kjer imajo namen ostati
nepretrgoma štiri leta, da bi podrobno raziskali veliko področje, pokrito z večnim ledom in snegom.
LUČ TUDI PODNEVI
Najnovejši ameriški avtomobili so popolnoma enaki, če jih gledamo spredaj ali zadaj. To je zlasti za prometnike zelo nerodna zadeva, saj se je pokazalo, da niti najbolj izkušeni med njimi ne morejo v mestnem vrvežu spoznati, ali takšen avto prihaja oziroma odhaja. Zato je prometna oblast določila, da morajo vsi takšni avtomobili voziti tudi podnevi s prižganimi lučmi.
Vsak dan več strojev za kmetijstvo. Tudi na velikih riževih poljih, ki so jih do pred nedavnim obdelovali le ročno, se pojavljajo prvi stroji. Na sliki vidimo velik stroj za poravnavanje zemljišča pred setvijo.
ORJAŠKI NEBOTIČNIK
Znani ameriški arhitekt Frank Lloyd Wright je nedavno objavil svoj načrt za največjo gradnjo na svetu. Gre za orjaški nebotičnik. ki mu doslej ni primere. Imenoval ga je ■ Sky city«, kar pomeni po naše «nebesno mesto*. I/, podatkov bomo videli, da bo nebotičnik, če bo kdaj zgrajen, resnično zaslužil to ime, Visok bo namreč natanko 1609 metrov in bo imel 528 nadstropij. V njem bo delalo in stanovalo 130.000 ljudi. Wright je i/.delal tudi potrebne proračune in trdi, da gradnja ne bi stala več kot 250 milijonov dolarjev.
■Pusti ali podvoji«, slovita televizijska oddaja, ki jo spremlja pri svojih sprejemnikih na tisoče ljudi v vseh deželah, kjer so jo uvedli, Američanom ni dovolj. Zdaj so jo razširili tudi na pse. Slika prikazuje uspešnega tekmovalca, kako posnema gibe neke ameriške baletke. Pes je pri tem »zaslužil« blizu pol milijona dinarjev.
POSLEDICE PUSTA
Znano je, da praznujejo pust ali karneval posebno slanvnostno zlasti v Južni Ameriki in da v tem pogledu prednjači brazilsko mesto Rio de Janeiro. Ma-škarade, plesi in druge zabave trajajo nepretrgoma štiri dni in noči, pri čemer se zgodi tudi marsikaj nepredvidenega. Tako je letošnje praznovanje zahtevalo v tem mestu 14 smrtnih žrtev in 1417 ranjenih.
¿a dùÙAo. vùfyx
— Nikar ne igraj mesečnika. Ključ od sobaričine sobe imam jaz!
ERNEST HEMINGWAY!
POSLOVINIL RADO BORDON
»Ti si dobro, preprosto dekle,« sem dejal.
»Preprosto dekle sem. Nihče razen tebe ni nikoli dojel tega.«
»Nekoč, ko sem te komaj še poznal, sem ves popoldan prebil v razmišljanju, kako bova skupaj šla v hotel Cavour in kako bo z nama.«
»To je bilo zelo nedostojno od tebe. Tole pa ni Ca-vonr, kajne?«
»Ne. Ne bi naju bili pustili noter.«
»Naju bodo že kdaj pustili. Toda prav v tej reči bc razlikujeva, dragi. Jaz nisem nikoli mislila na kaj takega.«
»Prav zares nikoli?«
»Nekoliko pač,« je rekla.
»Ah, ti si čudovito dekle.«
Natočil sem spet kozarec vina.
»Zelo preprosto dekle sem,« je rekla Catlierine.
»Spočetka nLsem mislil tako. Mislil sem, da si nekoliko trčena.«
»Saj sem tudi bila. Toda nisem bila trčena na zamotan način. Nisem te spravljala v zadrego, kajne, dragi?«
»Vino je krasna reč,« sem rekel. »Ob njem pozabiš na vse hudo.«
»Prav dobro je,« je odgovorila Catlierine. »Toda ca protin mojega očeta ni koristno.«
»Ti imaš očeta?«
»Da,« je odvrnila Catlierine. »Protin ga muči. Saj ni potrebno, da bi ga poznal. Kaj ti nimaš očeta?«
»Nimam,« sem dejal. »Pač pa očima.«
»Mi bo všeč?«
»Saj ni treba, tla bi se kdaj srečal z njim.«
»Kar lepo je nama tako,« je rekla Catlierine. »Poslej mi ni mar nič. drugega. Tako srečna sem, da sem poročena s tabo.«
Prišel je natakar in odnesel posodo. Čez nekaj časn sva bila spet zelo tiha in sva slišala dež. Spodaj na ulici Je liupal avtomobil.
»In vendar pravi mi srce, kako naproti čas mi .gre,« sem rekel.
»Poznam to pesem,« je rekla Catlierine. »Marvellova je. Pripoveduje o dekletu, ki ni hotela živeti z moškim.«
Glavo sem imel bistro in hladno in želel sem govoriti o dejstvih.
»Kam pojdeš rodit otroka?«
»Ne vem. V najprimernejši kraj, ki ga bom mogla najti.«
»Kako boš uredila to reč?«
»Pač najbolje, kar se bo dalo. Nikar ne skrbi, dragi. Preden se konca vojna, bova lahko imela dosti otrok.«
»Skoraj je že čas, da se odpraviva.«
»Vem. Lahko rečeš, da je že čas, če želiš.«
»Ne.«
»Tedaj se nikar ne vznemirjaj, dragi. Doslej si bil kar ljubek, zdaj pa si se začel vznemirjati.«
»Ne bom se vznemirjal. Mi boš pogosto pisala?«
»Vsak dan. Ali berejo vaša pisma?«
»Ne znajo dovolj dobro angleško, da bi nam povzročali skrbi.«
»Pisala jih bom preečj zmedeno,« je rekla Catherinc.
»Samo ne preveč zmedeno.«
»Bom že poskrbela, da bodo nekoliko zmedena,« je dejala.
»Mislim, da morava tares iti.«
»Prav, dragi.«
»Žal mi je, da morava oditi iz najinegu prijetneera doma.a
»Tudi meni.«
»Toda morava iti.«
»Prav. Toda nikoli nisva mogla dolgo ostati v najinem domu.«
»Bova že še ostala.«
»Ko se vrneš, ti bom pripravila lep dom.«
»Morda se prav kmalu vrnem.«
»Morda boš le lahko ranjen v stopalo.«
»Ali pa v uhelj.«
»Ne. Zclim, da ostanejo tvoja ušesa, Kakršna so.«
»Moje noge pa ne?«
»V noge si že bil ranjen.«
»Iti morava, draga. Prav zares.«
»Prav. Stopi ti naprej!«
XXIV
Namesto da bi se peljala dol z dvigalom, sva se odpravila po stopnicah. Preproga na stopnicah je bila že oguljena. Ko so prinesli večerjo, sem jo plačal, natakar, ki jo je bil prinesel, pa je sedel na stolici poleg vrat. Planil je pokonci in se priklonil. Stopil sem z njim v sosedno sobo in plačal račun za sobo.
Direktor se je vedel z mano kot prijatelj in je odklonil, da bi mu plačal vnaprej; toda ko je odšel spat, ni pozabil, da ne bi bil postavil pred vrata natakarja, tako da ne bi mogel oditi, ne da bi plačal. Verjetno se je bilo kaj takega že pripetilo, celo z njegovimi prijatelji. Človek ima v vojni pač toliko prijateljev.
Prosil sem natakarja, naj nama preskrbi kočijo. Vsel je Catherinin zavoj, ki sem ga nosil jaz, in odšel v. dežnikom ven. Videla sva ga skozi okno, kako je šel v dežjn čez ce«lo. Stala sva v sospflni sobi In strmela skozi okno.
»Kako se počutiš, Cat?«
»Zaspana sem.«
»V meni je vse prazno in lačen sem.«
»Imaš kaj jedače?«
»Da, v torbici.«
Videl sem, kako se približuje kočija. Ustavila se je. Konj je imel v dežju povešeno glavo. Iz kočije je stopil natakar, odprl dežnik in stopil proti hotelu. Sla sva mu nasproti do vrat in stopila pod dežnikom po mokrem pločniku do kočije, ki je čakala ob robu pločnika. Po oboku je tekla voda.