ft® Oldest Slovene ! Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
VOLUME XXIII. —LETO XXIII.	~	CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, (FETEK) SEPTEMBER 13, 1940.	ŠTEVILKA (NUMBER) 216
ločilo s 16. redne konvencije J. S. K. Jednote
Pechaver)
je jgj? Je ib- redne konvenci- vs; 8kem ' zborujoči v Sloven- se ganu arodnem domu v Wauke- vo. ttili p'0S° V Sredo oglasno odklo-predio^6 Za združitev> ki jih je čil; tev je lSSPZ. Končna odloči-šali J^S?' ko so delegatje sli- pr< llirjj0 j,00' oziroma govore: vel le?abl a iz Chicaga> glav- cel SSp2 !3,f3tlika SSPZ in tajnika ju, %ori^a 2a družitev; R. D. go
Sa T^edar Palls- Iowa- ak" ne združite in JSKJ °dbora za St; na 2ba^V'- sestoJečega iz Anto- Mi Janka M'glavnega tajnika; va Vranich	in. Franka E. lin
kov. arja' glavnih nadzornico ip u-,	nil s« srjpr.if bl1 sPrejet predlog, da ve
lok odfcira- "da je za ta od- pr '^ija	celokupna kon- v
kateri k ^ Pa glavni odbor ali ne
Posamezni, član glav- ka tel
\Z SU' da se odkl°ni Pe
^Prejeli 2družitve," so delegatje! je •'Otfip "amo Proti trem glaso-l žitev izjave, "da je zdru-jde sko brst , ter° koli Jugoslovan- bo
ifleja a, Sko organizacijo dobra na Si se P izvede na podla-Bobeb t m P0®tenih predlogov to ločili d ranl" Delegatje so od-
Panjih pogojev, ki A sptejey dložila SSPZ- ne more
fcanS-
Nog Je nat0 sprejela grtr^ da se pretehta ideja z Vsako jugoslovan-
fcwasko organizacijo, ako seiA Bi jjj Zacija strinjala s prin-Hvfi Uprav°. kakor je navede-hajJ^ih JSKJ. Vsaka taka Bav^ na3 stopi v stike z j
C^til °dborom- ki bo potem Sv°je članstvo potom
Hda-S!asila "Nove Dobe"-
k n; je določila konvencija, i5vijan0Voljeno v Novi Dobi ob- k?
ničesar, kar se tiče ki Vne 6' do prihodnjega kon- n;
k0 leta- ali do onega ča- ši Xfe* bUa katera koli druga zs pripravljena raz- m Spr -1 0 Predlagani združitvi, ni I; ^dk, je bil Podlog, ki ga Vm gal Martin Hudale iz pl %7a, Pa., tičoč se Fe- z % ^JSKj države Pennsylva- n;
r% Podlog predlaga, da se I ni leto na stran ri
V bi vinski sklad> iz kate" s1 scii Se krpalo sredstva za o- r;
Silit mladinskih članov in za	v
h Slai njihovega življenja,	ti
Sij M vsota' ki naJ se jo	g
% lailu mladinskega oddel-	\
^ato Znaša $50-	n
je glasovalo o ideji 15 Hii' ;lh, konvencij; predlog P Hi^ejet. Predlog je, da se 1)1 sic Je s temi konvencijami,
Sel
na podlagi diskrecije + ^ o f °dbora, ki bo odloče- t Ncij ^aju ^ času takih kon- t Se u0Slej so se vse tri mla- h }'^n*°nVencije vršile v Ely-^ad '' lt"'er je sedež in glav-
i Vei °rganizacije.
% je bila resolucija, v 1 sVoi elegatje soglasno izre- 1 lo;ialnost Zedinjenim i jN^^^ieriškim in izjavijo t
vojo pripravljenost za boj proti saki nasprotni propagandi, da e brani in zaščiti to deželo pred Tj 'ojnimi nesrečami.
Delegatje podajo svojo poro-ila.
Delegacija pošlje pozdrave
iredsedniku Franklinu D. Roose-
'eltu; županu Waukegana, Man-
:el Talcottu in Johnu Dromely-
u, županu mesta North Chica-
. 12 jo; Henryju Homerju, gover- M
lerju države Illinois, Haroldu E.
5tassenu, governerju države
dinnesote, kakor tudi zavaro-
^alninskim komisarjem držav II-
inois in Minnesote. .
V	četrtek je prispelo 97 čast-lih delegatov, ki so gostje kon-/encije. Ti imajo štiridnevno ^ jrosto vožnjo, kar jim je dano ^ j priznanje njihovih uspehov v ^ ledavni narodni konvencijski ^ campanji JSKJ. Ti so bili v četr-;ek zvečer gostje na banketu, v Detek pa so se udeležili plesa, ki je je bil prirejen konvenciji na čast. ni
V	sredo so pričeli delegatje z d< lelom na pravilih. Upati je, da d< do konvencija v soboto konča- la la. m
Na konvenciji je 146 delega- p] :ov ter 19 glavnih uradnikov. ^
Ameriški rušilci pod zastavo Velike * Britanije
Ameriški pomorščaki so sneli z jamborov ameriških rušilcev ameriške zastave, n
SJ
ki so jih angleški mornar- ^ ji nadomestili z angleški- q
mi.	zi
--K
Neka vzhodna kanadska lu- z ka, 12. septembra. — Brez ka- j. kih posebnih ceremonij je bila p na prvi skupini amerižkih ru- & šilcev, ki so bili izročeni Angliji, b zastava Zedinjenih držav nado- n meščena z zastavo Velike Britanije.
Ameriški mornarji, ki so pripluli z rušilci v to luko, so sneli n z jamborov ameriške zastave, n nakar so jih angleški mornarji r nadomestili z angleškimi prapo- j-ri. Za časa izmenjave zastav, je Q stal na pomolu ameriški admi- 1( ral F. L. Reichmuth, glavni po- f veljnik flotil rušilcev na Atlan- } tiku, ki je nekaj tolmačil an- E gleškim pomorskim častnikom, j. Vsi rušilci so nanovo prepleska- v ni. Cenzor ne dovoli objave, ko- ^ liko rušilcev je bilo udeleženih v pri tej izmenjavi zastav.
V bolnišnici	I
Mr. Martin Mlakar, 896 E. J 139th St. se je podal v Glenville 1 bolnišnico. Prijatelji ga lahko o- 1 biščejo. Želimo mu skorajšnje o- 1 krevanje.
Pozor, balincarji!
Opozarja se vse igralce ba- h lincarske tekme SDD na Water- ■ loo Rd., ki so se prijavili za tekmovanje v soboto zvečer, da so ; točno ob 6. uri na igriščih.
"Draftani" delavci [ bodo sprejeti nazaj na delo
Tako izjavlja večina večjih in progresivnejših korpo-racij, ki so pripravljene, ohraniti delavcem vse njihove pravice.
NEW WORK, 12. septembra.
-	Pregled izjav velikih korpo-racij, včlanjenih v American Management Association, izka-
P.
zuje, da bodo vse večje in pro-gresivnejše korporacije zagoto- n( vile svojim "draftanim" delav-cem zopetni sprejem na delo po dosluženi vojaški dolžnosti ka- ^ kor tudi vzdrževanje vseh njiho- S1 vih gmotnih pridobitev. Nekatere korporacije so izjavile, da lo bodo vzdržale tudi višinski stan- isI dard njihovega zaslužka in pra- sc
vice njihove seniornosti. .	el
Večje število delodajalcev pa u;
je izročilo vso zadevo v roke u- gj
nij. "Ako so unije pripravljene, ] p
dovoliti začasno najemanje na-
domestnih delavcev, ki se jim da ja
lahko delavske karte, ne da bi
morali postati člani unije," _
i
pravijo te kompanije, ''tedaj se P' bo moglo sprejeti nazaj z vsemi d; njihovimi seniornimi pravicami vs vse one delavce, ki so bili pokli- P cani v vojaško službo in so odslužili svoj rok." P1 _ šl
POMANJKANJE AMERI- Vi ŠKIH PRINCIPOV
lj
Neko poročilo iz Rima nazna- r; nja, da je bivši tajnik italijanske fašistične stranke pohvalil ^ znanega župnika Charlesa E. ^ Coughlina zaradi njegovega ra- d zumevanja fašističnih principov. g( K temu pripominja Jack Raper, ^ znani briljantni satirik, ki ob- ^ javlja svojo kolono v listu "The a Press," to-le: "Prav škoda, da g. se ne more Coughlina enako pohvaliti zaradi njegovega razu- d mevanja ameriških principov!"
n
Nov grob
Po dve-letni bolezni je preminila Marija Bradač, rojena Mes-nik, po domače Skrlako, v starosti 63 let. Doma je bila iz vasi Lože, fara Krka na Dolenjskem, odkoder je prišla sem pred 40 leti. Družina Bradač je dobro poznana v newburski naselbini. Pred leti so vodili 15 let gostilno na Berk Ave. Pokojnica je bila članice društev sv. Jožefa, št. 146 KSKJ, Na Jutrovem, št. 477 SNPJ in Slov. ženske zveze, št. 15. Poleg žalujočega sopro-j ga Johna zapušča hčere, Mary, j poroč. Curk, Josephine, poroč. Adler, Anno poroč. Sowinski, A-ltce, poroč. Opaskar, in sinove Louisa in Joe-a. V Randallu, O., pa brata Josepha in bratranca Ignaca Robel in Johna Bolden. Pogreb se bo vršil v ponedeljek zjutraj iz hiše žalosti 10414 Re-jno Ave. ob 8:30 uri. Pogreb ima " v oskrbi Louis L. Ferfolia. Bodi ji ohranjen blag spomin, preo-» stalim naše sožalje!	:
Predavanje
Udeležite se predavanja v sredo 18. septembra v prizidku S. i . N. Doma na St. Clair Ave. Go-; voril bo Dr. George W. Sanford i iz Case School of Applied i Science. Govor bo zelo zanimiv.
Popravek
/ V poročilu o poroki Turk-Ko-
-	bal, ki se vrši jutri, ki je bilo ob-
-	javljeno v torek, je bilo po po-e moti izpuščeno ime ženinovega e očeta, Mr. Kobala, in pravilni i, naslov bi se moral glasiti: 12501
Vashti Ave.
POSLEDICE F NACIJSKE SABOTAŽE
V New Jersey je zletela v zrak smodnišnica, kateri dogodek je napovedal neki newyorski list že pred
desetimi dnevi.	I"5
-r-	je
KENVYL, N. J., 12. septem- za bra. — V smodnišnici Hercules ]a Powder Co., se je primerila da- ka ties eksplozija, ko* je eksplodira- pr< io osem ton smodhika, pri čemer riš je izgubilo življenje najmanj 29 ljudi, 125 pa je bilo ranjenih, in j da sicer nekateri meqJ njimi težko. izj
V	tovarni smodnika je nasta- del
Io dvoje eksplozij, katerima je 1 lo
sledilo več manjših. Eksplozije skj
so bile tako silne, da se je tresla do:
zemlja milje daleč naokoli. Po se
eksplozijah je nastal ogenj, ki. je ko
užgal okoli stoječe gozdiče ter m€
silno otežkočil reševalna dela. mc
Požar je nekaj časa grozil zapa-
liti tudi skladišče, kjer se naha- . , , , .	izd
jajo močna eksploziva.
NEW YORK, 12. septembra. no
— Newyorski časopis PM je ^
pred desetimi dnevi napovedal,
da se namerava dinamitirati to- 1
varno smodnika — Hercules ra«
Powder kompanije.	1°I
V	članku, v katerem se je raz- zg pravlljalo o sabotiranju nem- vr« ških nacistov v Zedinjenih drža- tai vah, je bilo povedano tudi o neki roi "seji", na kateri se je razprav- vr ljalo o nameravanem dinamiti-ranju Hercules tovarne."	V;
"Te seje se je udeležili tudi neki reprezentant nemške vlade. Na seji je bila sklenjena zarota, gk da se prelije ameriško kri ter da se dinamitira smodnišnico." je ^ bilo rečeno v dotičnem članku. ^ Na seji so bili baje navzoči tudi ^
ameriški vladni agentje kontra-^ ..	ne
spijonaze.	m,
Kot je videti, je res zadnji čas,
da se Amerikanci zbude ter stro ^
glavo ostudni pošasti nemške
nacijske špijonaže.
NAPAD NA KRALJEVO hg£ PALAČO	se
LONDON, 13. septembra	N — Nacijski bombniki so vr-
gli danes v svojem napadu	2:1
na London, na kraljevo	v
Buckingham palačo 5 bomb.	M
Napad, ki je bil podvzet ob	d£
belem dnevu, je za nekaj ur	C1
skoro popolnoma paralizi-	vc
ral življenje Londona.	ot
Kralj George in kraljica	št j Elizabeta sta se zatekla v zaklone pod palačo, kjer sta izbegnila poškodbam, toda
bombe so ranile tri člane	gj
palačinega štaba. Nad pala-	n(
čo je priletel nemški bomb-	g,
nik-strmoglavnik, ki je pri-	^ letel iz višine z odprtimi
motorji, odvrgel bombe ter	-j šinil zopet kvišku.
V bolnišnici	t<
Mrs. Mary Zupančič (Drag- p man) iz 856 E. 73rd St. je bila p odpeljana v Glenville bolnišnico, n kjer je bila operirana. Prijate- v lji jo lahko obiščejo. Želimo ji v skorajšnje okrevanje.	g
Balincarska tekma h Balincarska tekma, ki se je pričela pri SND na St. Clair Ave. k zadnjo nedeljo, se v nedeljo na- s daljuje. Pričetek točno ob dese- č tih dopoldne.	I
--v
Barberton, O. — Vesel dogo- t ■ dek so imeli pri družini Mr. in č i Mrs. Trenta, ml., ko so se pri l i njih oglasile vile rojenice in jim s L pustile za spomin zalo hčerko, i drugorojenko.	i
?ord bo zgradil ^ novo tovarno za produkcijo letal
Jova tovarna, v kateri bo ^ zaposlenih 10,000 delavcev, bo stala 11 milijonov dolarjev.
DETROIT, 12. septembra. — ' nženirji Ford Motor kompani-5 hite z izdelovanjem načrtov a izgradnjo tovarne, ki bo sta-i 11 milijonov dolarjev in v . ateri se bo pričelo s takojšnjo p.'1 rodukcijo 4,000 letal za ame-:^ iško vlado.	jsP
Edsel Ford, sin Henryja For- j p| a in predsednik kompanije, je j ijavil, da se je s preliminarnimi j ^ eli že začelo in da se bo priče-) kmaiu z oddajo konstrukcij- zf
ql
kih kontraktov. Tovarna bo * ograjena štiri mesece nato, ko * e bo zasadilo prvo lopato, in i ^ :ot se pričakuje, bo dva do štiri lesece pozneje izdelan že prvi lotor.	O
V novi Fordovi tovarni, ki bo d
in
sdelala za približno 69 milijo- m ov dolarjev motorjev in letal n< a ameriško vlado, bo zaposle-ih približno 10,00 delavcev.
Uradniki Chryslerjeve korpo- ni acije so zasadili včeraj prvo ja ipato v zemljišče, kjer se bo ri gradilo 20 milijonov dolarjev jc redno tovarno za izdelovanje c ankov. Ta družba je dobila na- v< očilo za produkcijo tankov v jr rednosti $33,500,000.	gl
--. .	-V«
/pisovanje učencev v Slo- k:
vensko šolo se nadaljuje h
ci
Vpisovanje učencev v Slovenko šolo S. N. Doifla se vrši se- B laj vsak dan v uradu tajnika S. vT. Doma, 6409 St. Clair Ave. v Cot je bilo že poročano, bo tudi b etos poseben razred za odrašče- si le, nad 16 let stare učence. V V nladinski oddelek pa se spre je- -A na dečke in deklice od 8 do 16 n et starosti. Ako hočete biti de- si ežni pouka od začetka, se vpi- lj iite sedaj takoj v mladinski a- k i v odrasli oddelek. Šola odrasle- zi oddelka se prične v petek 20 š< septembra ob 7:30 zvečer v S. v S". Domu; razredi mladinskega )ddelka pa se prično v soboto, 21. septembra ob 9. uri zjutraj n 7 dvorani št. 2. Poslužite se pri- « ike in vpišite se v šolo takoj, se- j Jaj, brez odlašanja. Slovenski J Cleveland bi moral poslati v Slovensko šolo vsaj 300 učencev v aba oddelka. Ali bomo dosegli to število? Od Vas je odvisno. f
SREBRNINA
Na izrecno željo nekaterih naših naročnikov smo naročili., še n nekaj srebrnega pribora, katere- j ga sedaj še lahko dobite do so- c bote 28. septembra, ko se ta od- g daja nepreklicno zaključi. Poslu- r
žite se toraj te prilike!	c
- j
Brooklyn, N. Y. — Dne 2. sep- \ tembra se je tukaj poročil Mr. a Pavel Pirnat, sin Mr. Franka Pirnata, bivšega večletnega člana slov. pevskega društva "Slo- i van" iz Brooklyna, ki ima farmo s v East Worcester, N. Y. Neve- ] sta je Miss Eleanor Schneider, ] hčerka nemške rodbine.	1
Milwaukee, Wis. — V krat- i kem času bo tukaj več porok in ] sicer se bodo med drugimi poro- ] čili Mr. Anton Kostainjevec z Miss Anno Muzar; poroka se bo j vršila na West Allis dne 28. .sep- : tembra. — Dalje se bosta poročila Paul Stefanick in Olga Zo-kan, v Milwaukee. — Rojenice so se oglasile pri družini John Vidergar in jim podarile zalo prvorojenko. — ,	'
ANGLEŽI PRIČAKUJEJO SKO-RAJSNJE NEMŠKE INVAZIJE
Angleži in tudi nevtralni vojaški obiskovalci so mnenja, da se bo invazija pričela tekom tedna dni.
TODA NEMCI SI BODO OB ANGLEŠKI OBRAMBI POLOMILI ZOBE
LONDON, 13. septembra. —
Nemški letalci so se zopet poja- j s
vili nad Londonom, toda priha- j i
jali so le posamič ali v majhnih jr
skupinah po par letal, ker je|i
preveč učinkovita nova angleška jr
obramba s proti-letalskimi topo-1)
vi. Antiletalski topovi in angleš- j i
ka zračna sila sta vedno iznova j1
zavračali masne formacije nem-; j
ških bombnikov, ki so se mora- i
li vračati, ker niso mogli prodre- j
ti silnega obrambnega zastorne- j , i ga ognja.
LONDON, 12. septembra. —I'
i J
Ob obalah Anglije je zbranih ^ dva milijona izborno treniranih^ in opremljenih mož angleške ar-;
made, ki pričakuje vsak hip j
i ■
nemške invazije.	j,
Invazija je na vidiku Inteligenčni častniki (špijo- ^ naža) vseh treh angleških vo- j, jaških branž — armade, morna-1 rice in letalske sile — potrjujejo upravičeno svarilo premierja Churchilla, da utegnejo Nemci vsak trenutek podvzeti poizkus invazije, najbrže že v teku ene-! ga enega tedna. To je sklepat^ iz \ velike množine lačjjevja m bark, ki so koncentrirane ob vsej obali od Norveške do južne Fran- > cije.
' i • Mnenje nevtralnih opazovalcev Nevtralni vojaški opazovalci v Londonu so tudi mnenja, da bo Nemčija tvegala invazijo, in sicer najkasneje v desetih dneh. Vsi ti pa so prepričani, da je Anglija dovolj nočna, da vrže nazaj v morje vsako napadalno silo. Njihovo prepričanje temelji na sili angleškega letalstva, ki ima še veduo superiornost v zraku nad Nemčijo, in na skoro še nedotaknjeni sili angleške vojne mornarice. "Nekaj jih bo prodrlo skozi" "Ko se bo invazija pričela, bo nekaj Nemcev prodrlo skozi", je izjavil neki nevtralni vojaški
strokovnjak. "Prav tako, kakor se tudi nekaterim bombnikom posreči prodreti obrambni ogenj. Tudi poveljstvo letalske sile in mornarice je o tem prepričano. Toda teh Nemcev, katerim se bo posrečil prodor, ne bo mnogo, in angleška armada jih bo lahko vrgla nazaj v morje."
Koordinacija mornarice in zračne sile
Angleška armada bo napadla nemške izkrcajoče se čete, do-čim bosta angleška armada in mornarica koordinirano odrezali nemške čete od njihovih komunikacij s svojimi bazami.
Angleške obrežne obrambne naprave so opremljene z mnogimi novostmi, ki so jih izdelali Angleži v največji tajnosti. S temi napravami upa Anglija za-vleči nemško invazijo in zmanjšati njen tempo, tako da bo armada lahko izvršila dani ukaz: postrelitev Nemcev v njihovih čolnih, še preden se morejo izkrcati."
ANGLIJA BO POSLALA IN-
TERNIRANCE V AVSTRALIJO
CANBERRA. — Avstralski
ministrski predsednik Menzies je sporočil danes, da je avstralska vlada pristala, da sprejme v Avstralijo inozemske internirance iz Anglije. 2000 takih interni-rancev je že na poti iz Anglije v Avstralijo. Stroške za oskrbo in-ternirancev v Avstraliji kakor tudi za njihovo straženje bo nosila angleška vlada.
Poroka
Jutri se poročita Mr. Joseph Koncilja, lastnik Nottingham Dry Cleaning čistilnice oblek, in Mrs. Pavla Prijatelj. Zakonca bosta stanovala na 971 E. 237th St. — Obilo sreče!
Italijani ne odobravajo vojne v splošnem, zlasti pa ne ob strani Nemčije
Fašistični režim je pričel gonjo proti vsem nezadovolj-nežem. — Italijansko ljudstvo je pričelo šele zdaj uvidevati, da vojne še ne bo kmalu konec.
RIM, 12. septembra. — Zadnje dni se vrši po vsej Italiji pogon za vsemi onimi, ki ne o-dobravajo nadaljevanje vojne ob strani nacijske Nemčije. Izvršenih je bilo mnogo aretacij; med drugimi so zaprli tudi dva italijanska princa, ki sta internirana v južni Italiji (o čemer smo včeraj poročali. — Op. ured.). Prepoved razpravljanja o vojni
Doznava se, da bo fašistični režim pričel neizprosno gonjo ne samo proti antifašistom in onim, ki obsojajo vojno ob strani Nemčije, temveč proti vsem in vsakemu, ki bi se drznil kaj reči v prilog Anglije in v škodo Nemčije. Italijanom je strogo prepovedano, govoriti o vojni, in vsak, ki se drzne reči kaj takega, kar ni v korist vojne, je a-retiran in vržen v ječo.
Vesti o aretacijah na debelo so se razširile nato, ko so dale oblasti zapreti klub II Circolo Unione, v katerem so se shajali gotovi Italijani s svojimi an-Igleškimi in ameriškimi prijate-
lji, s katerimi so izmenjavali mnenje o internacionalni situaciji.
Razočarano italijansko ljudstvo
RIM, 12. septembra. *— Italijanski narod je šele zadnje dni pri pričel uvidevati, da vojna najbrže ne bo še to jesen končala. Večina Italijanov je bila — na podlagi pisanja fašističnih listov — uverjena, da je bombardiranje Londona poslednja faza vojne in da bo napočil mir, še preden zapade prvi sneg. Fai šistične novine so tešile in tola-[ žile narod, češ, da vojna ne bo dolgo trajala in da bo najkasne-i je do 1. oktobra nemška armada
>	zasedla London.
i Toda da italijanska vlada ne
■	pričakuje skorajšnjega miru, je
■	razvidno iz dejstva,, da je mobilizirala 10,000 nadaljnih mož kot
>	pomožno četo letalski sili. Vla-; da je pozvala te ljudi v vojaško ) službo, ko je postalo jasno, da i Angleži ne nameravajo prene-
-	hati s svojimi zračnimi napadi v
-	severni Italiji.
GROZE S ŠE VSE HUJŠIM BOMBARDIRA-w,	NJEM LONDONA
no
>•3° h	septembra. —
Nih eSneJši zaradi angleških %j0 naPadov na Nemčijo, ,^6Sa.zdaJ nacisti s strašnimi j doj in pravijo, da ne Sk ' ko bo poslanih nad | *	10,000 bombnikov
> ,Sl naj nihče ne dela u-tf Ndof,3, že bila poslana nad i : »P°Ina sila nemškega le-
| H)/2^1^ neki v°jaški
Nacisti pravijo, da je udarna moč nemške letalske sile mnogo večja kot je bilo sklepati po dosedanjih napadih nemških bombnikov.
Ker imajo Nemci letališča ob vsej obali Rokavskega preliva v Franciji in v Belgiji ter Nizozemski podvzemajo lahko manjše skupine nemških letal polete nad Anglijo, se vračajo po nove tovore bomb in zopet odlete, pravijo nacisti.
CTRAN 2.
ENAKOPRAVNOST
13. septembra,
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
»ENAKOPRAVNOST« f
Owned and Published by	__
THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.	-;
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 53U-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays
Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto ....................................................................$5.50 \ j)ra
za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50	_
Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto ........................................$6.00
za 6 mesecev .....................................$3.25; za 3 mesece ..........................L...............$2.00	slo\
Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50
za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ....................:.......................$1.50
Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države:	tem
Za celo leto ........................................$8.00; za 6 mesecev ........................................$4.00	zm<
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, p.
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. - tar
1114	luci
Wa
PISATELJ ADAMIČ - UREDNIK ■«■
slit
Uredništvo "EnakQpravnosti" je prejelo revijo "Com- oat mon Ground," to je zbornik, ki bo izhajal štirikrat ne nar leto in ki ga urejuje naš rojak, ameriški pisatelj Louis pri' At amie. Zbornik izdaja Common Council for American nJ1' Unity v New Yorku.	^
V	priloženem pismu se nam naznanja, da bo zbornik te Oommon Ground zelo zanimiv — to je, cla se bo y nje- no. govih člankih in zgodbah z. živo besedo razpravljalo o je Hi leriških problenih. G. Adamič ima kot urednik tega bor :" ornika izredno dober pogled na svojo"drugo domovino, ko1 tako da bo mogel res zanimivo razpravljati o svoji novi spr ::: stari domovini.	. "
Zedinjene države so dežela mnogih narodov in re-h'apj. Prebivalstvo Zedinjenih držav, ki ga je 130,000,000, ck jo inspiracije vzbujajoča masa, katero je treba temeljito ste l oznati. Toda koliko nas je~, ki poznamo svoje sodržav-1 ane. "Common Ground" — Skupna tla -— bo nekako f.uhovno shajališče nas vseh — tukaj in v inozemstvu je' njenih, "old-stock" in novih Amerikancev- belcev kakor . ucli ljudi drugih polti, ne glede na njih versko naziranje zr\ ali nacionalno in plemensko poreklo. V tem trenutku, ko -ioi .vet umira in se rodi, ne moremo biti več brezbrižni in bil drug drugemu nepoznani tujci. Mi moramo očuvati in še i raztegniti demokracijo, za čije obrambo se prav zdaj pripravljamo. Totalna obramba ne pomeni samo obrambe Kr nekaterih ljudi, temveč obrambo nas vseh.
Zbornik Common Ground t,»o pobijal predsodke proti ,a inozemcem, ki so se pričeli pojavljati mecf Amerikanci, in ve bo razčiščeval zastrupljeno ozračje, ki visi nad onim ele Lo mentom ameriškega življa, ki ni anglo-saškega porekla, ke Common Ground se bo potegoval in boril za inter-kul- no turno razumevanje, ki mora prevladati povsod, ako želi- Dt mo, da se vojna in agiesivnost umakneta pred ideali demokracije.	3ti
Common Ground bo zanimiv za vsakega inteligent- ia nega Amerikanca. Onim, ki se zanimamo za navedene cilje in smptre — in kdo izmed.nas se ne? — pa bo narav-nost važen in neprecenljiv.	in
Naročnina na zbornik "Common Ground" je $2.00 \l na leto. Naslov zbornika je: "Common Ground," 221 Fourth Ave., New York City. '	^
Lojalnost večine inozemcev, ki žive v Zedinjenih	1J
državah, je skoraj večja, kot jo je mogoče označiti 2	^
besedami. Večina inozemcev je prav tako strastno anti	5r
tolitarnih nazorov kot so najstarejši in najpristnejši Ame	ni
rikanci, in to ne samo zato, ker so dobri Amerikanci, pa<	c
pa tudi zato, ker so občutili na svoji koži, kaj pomen;	0
evropsko zatiranje.	^
To je ena glavnih potez Adamičevega sentimenta, ki	ic
se zrcali v Common Groundu.	ie;
V	vodilnem uredniškem članku piše Adamič:	t:
"Sedanja kriza nudi Amerikancem priliko, da posve
ti jo s X žarki v našo notranjost ter da izpremene naše slabosti v moč. Ena naših največjih šibkosti pa hkrati tudi ena naših največjih sil izhaja iz — nesrečno imeno b'c vane —^ "Meltin' Pot" situacije.
"Slabost leži v neke vrste psihološki civilni vojni med pristnimi in nepristnimi Amerikanci, med državljani vi! in neclržavljani, med kristjani in Židi, poljskimi Ameri- .ie kanci in pravimi Amerikanci.
"Sila in moč pa ležita v skupnih emocijah, motivih in impulzih, ki so privedli večino nas sem v preteklih treh stoletjih.
, "Meni se zdi, da se ruši Evropa v razvaline zato, ker vl je vse preveč 'Amerikancev,' to je ljudi, ki jim je kaj za u svobodo, zapustilo Evropo in prišlo v Ameriko," pravi ni Mr. Ada^nič.	' st
V	svoji prvi izdaji razpravlja Common Ground dokaj j1* podrobno o instituciji Cleveland Council for American Unity, ki je bil ustanovljen na pobudo dnevnika "The -e Press." .	je
Eden izmed ravnateljev ustanove Common Council j -for American Unity of New York je tudi naš odlični!pi rojak, okrajni sodnik Mr. Frank'J. Lausche. Na čelu i k; elevelandskega koncila za ameriško edinstvo v Cleve-jk; landu pa stoji Mr. Theodore Andrica, znani časnikar in se poročevalec lista "Press"; predsednik elevelandske usta- ni nove je okrajni sodnik F. J. Lausche, George W. Sanford, "1
UR EP M i K OVA POSTA
"KAKO BODO VOLILI SOCIALISTI?"
Jragi urednik: —	•	]
Dovolite mi, da na gornji na- i slov uredniškega članka, ki je ( sil priobčen v "E" dne 10. sep- j :embra, odgovorim po svoji i zmožnosti. Torej k zadevi!
Ne vem, če je res ali je samo 1 tarča dotična protivojna resolucija, ki je bila sprejeta na iVashingtonski konvenciji Socialistične stranke, kar mi da misliti, da je vaš namen naše sim-patičarje delavskega gibanja nam socialistom odtujiti in jih pridobiti za vaše, po mojem mne nju delavskemu razredu, škodljive nazore. Morda se vi tega ne zavedate, če pa to vedoma vršite, je pa vsega obsojanja vredno. Vzrok, da vam to omenjam,' je ta: Cleveland Industrial Labor Union Council je takoj po konvendiji socialistične stranke sprejel skoraj do pičice slično proti vojno resolucijo. Bolj jas-nq povedano, da je omenjena organizacija Centrala C. I. O., v Clevelandu. Vi, kot urednik niste dotične resolucije niti omenili, še manj pa komentirali. — Skoro sli č ne resolucije so sprejele Centrale in posamezne unije od C. I. O. in od A. F. L. Vi ste vse to prezrli. Niste pa predrli Norman Thomasa, katerega lolžite, da je on povzročil, da je bila dotična resolucija sprejeta.
Gotovo vam je znano, da v socialistični stranki vlada demokracija — večina odločuje. Priznam, da se manjšina ni. strinja-.a z dotično resolucijo in je imela vso priložnost jo pobijati. Ne vem, ali se še spominjate St. Louiske konvencije soc. stranke, ki je sprejela slično protivoj-no resolucijo^in so potem Evgen Debsa napadali z izdajalcem, caterega vi v svojem člangu i-nenujete ..." velikega socialističnega kandidata Evgena Debla." Ali niso zadnjo svetovno vojno patrijotje in z njimi vaki kapitalistična propaganda vpili, da se gre za rešitev demokracije in samoodločevanje narodov ? — \li ni bil takrat na predsedniškem stolcu v Washingtonu "ve-ik demokrat" in "prijatelj" de-avstva W. Wilson? Kaj je zadaja vojna prinesla, mislim, da -am ni treba praviti. Mira ni, demokracije ni, kamorkoli se o-sreš sama zmešnjava, kavs in nizerija. Tarej so bili večinski cciaiisti v pravem zadnjo sve-ovno vojno s svojo p roti vojno resolucijo. Le verjemite mi, dokler bodo na vladnih sedlih se-leli kapitalistični leprezentant-ie, pa na j zmaga ena ali druga tran, pravičnega miru in demokracije za delavski razred ne bo. Kakor hitro se pa Amerika zajete v vojno, bomo dobili diktatur q\ in ž njo fašizem, kateri bo napram tujezemcem še bolj brutalen, kot ie evropski, kar se le pokazalo že marsikje v Ameriki napram delavskim agitatorjem. Ampak to je poglavje za-
Vi in jaz in z nami vred skoro se ameriško delavstvo je sim-patiziralo s španskimi lojalisti, in kaj je napravila ameriška vlada na čelu z Rooseveltom ? Upeljala je embargo na ves bojni material napram svoji sose-strski republiki. Hitler in Muso-lini sta ga dobila, kolikor sta ga hotela in ga pošiljala fašistu Franku za uničenje demokracije in zmago fašizma. Znano vam je, kaj se je zgodilo z Blumom.
----—----- d
d je hotel pomagati do zmage i ipanski od ljudstva izvoljeni via- r li. Na pritisk ameriških, an- t Reških in francoskih bankirjev \ n veleindustrijalcev mu je dal t ;enat nezaupnico in moral je od- I stopiti. Kako hitro je potem 1 sledil poraz za porazom, vam je 1 mano.	1
Znano vam je tudi, da je ame- i riško javno mnenje na strani ki-tajskega ljudstva in, če ne bi ro- ; parska Japonska dobivala bojnega materiala v Ameriki, bi že ! zdavnaj prenehala z vojno napram Kitajski. Vladna propa- i ijanda je, da se moramo zavaro- 1 vati proti Japonski. Sami jo pa 1 indirektno oborožujemo.
Kdo je pomagal Hitlerju in : Mussolini ju na krmilo in kdo'ju je pomagal oborožiti, mislim, : da mi ni treba, praviti, to že sami dobro veste.
Znano vam je tudi, da se že danes uvajajo fašistične metode v Ameriki, akoravno še ni direktno v vojni in se še imenuje demokracija,, vladne avtoritete in kapitalistična reakcija hoče zatreti vse manjšinske stranke. In zakaj? Zato, ker imajo delavski program in kažejo pravo pot v bodočnost. Kaj pa registracija nedržavljanov in kar bo še sledilo za tem?
Omenil sem samo par razlogov, zakaj delavski razred ne more zaupati kapitalističnim vladam, da se borijo proti fašizmu in za demokracijo, ker kadar pridejo v zagato In ne morajo problemov rešiti, kot je problem brezposelnosti, uvedejo same ene ali druge vrste fašizem, ker njim gre za obstoj sedanjega krivičnega, iskorišče-valnega kapitalističnega sistema, poslužijo se brutalnih sredstev, samo, da sami ostanejo v sedlu.	t
O ja, če bi bili kapitalisti taki patriotje, kot učijo delavsko maso, da naj bo, in žrtvuje vse, kar primore in tudi svoje življenje za obrambo domovine, svobodo in demokracijo, pa bi tudi jaz verjel in bil pripravljen žrt-, vovati sebe za uničenje fašizma ' vsake sorte in za uničenje korenin, ki povzročajo fašizem. Ce bi bili oni to,' potem ne bi bili ■ več kapitalisti in ne izkorišče-1 valci. Pa saj jih poznate, celo j vladnih naročil ne sprejmejo, če , se jim ne garantira zadosti velik j dobiček.
Pa poglejmo še to. Angleški I imperij je v škripcih in jako v J mizernem položaju. Ali ste že slišali, da so angleški lordi in bankirji pripravljeni odstopiti in priznati, da je njih sistem za-! starci in ne odgovarja več seda-jnjosti in ne bodočnosti ter da iso pripravljeni prepustiti vladne vajeti angleškemu delavstvu, i O ne rajši vidijo da Hitler okupira Anglijo, kot pa dati vlado iz rok. Tudi toliko niso pripravljeni, da bi priznali program angleške delavske stranke, kako bo urejena Evropa v slučaju, da zmaga Anglija. Po mojem mnenju je to tudi en vzrok za poraz Frp.ncije, ker delavstvo ni vedelo, zakaj žrtvuje svoje življenje. Delavstvu je treba garantirati program bodočnosti v slučaju zmage in če bo za delavstvo spremljiv se bo kot lev bo-1 jevalo za njega.
j Sedaj pa še nekaj, kar je za nas socialiste zelo važno. Socialisti v Ohio so več mesecev žrt-
»rofesor na Case šoli, ki je iskren prijatelj našega lista, :aterega poznajo naši čitatelji po njegovih sobotnih član-:ih v našem listu (ti članki so nekaj tednov izostali, ker e je nahajal profesor Sanford na počitnicah), je blagaj-iik, Miss Eleanor Prech, znana poročevalka dnevnika Press," ki je češkega rodu, pa je tajnica koncila.
vovali denar in čas, da so na- n brali nad 30 tisoč podpisov in 11« zraven tega plačali par sto do- p larjev pri državnemu volilnemu odboru za čekiranje podpisov, le da spravijo Normana Thomasa s-in druge socialistične kandidate n na volilno listo. Sedaj pa pride- o te vi, pa pravite: Socialisti naj d volijo za Roosevelta. Torej, če bi p bilo po vašem, naj socialisti ii pljunemo na vse dosedanje delo in denarne žrtve in volimo za S kandidata kapitalistične stran- j ke? Če bi vi to delo razumeli in c imeli nekoliko simpatije do soci- p alistov, bi celo priporočali, da t naj delavci volijo za socialistič- p no listo, ker če bo socialistična r lista dobila gotovo število glasov, ne bo potreba v bodoče na- I brati toliko tisoč podpisov, jih I bo zadostovalo čisto malo števi- ] lo. Socialistična stranka bo tudi a edina tretja stranka pri prihod- a njih volitvah. Glas za socialističnega kandidata Norman Tho- i masa, bo tudi glas protesta pro- j ti izkoriščevalnemu sistemu in i neurejenim razmeram in mize- ] riji, v kateri se nahaja še danes i -.ia milijone ljudi v naši najbo- 1 gatejši državi na svetu. . i Nič se mi ne dopade in je iz < delavskega stališča nelogično, < da se postavlja eno osebo nad i stranko. Če pogledamo v obe kapitalistični stranki, vidimo, da ste obe prepleteni s zagrizeno re- : akcijo. Kako boste pa vi opra- ' vičevali podporo Davey-u, katerega ste pred dvema letoma u-oravičeno kritizirali in ga pro- ^ glašali za stavkolomca? Res, ' mučna zadeva, ampak odpravili je ne boste, dokler boste stali ob strani kapitalističnih strank.
To naj za danes zadostuje, če bo potreba se pa še drugič oglasim.
Louis Zorko
Balincarska tekma SDD
Collinwood, O. — Balincarji Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se bodo spoprijeli med seboj v soboto zvečer . dne 14. septembra na igriščih 1 SDD.
Opozarja se vse one igralce, ' kateri so se vpisali za tekmovanje, da so točno ob šesti uri zve-. čer na igrišču, tako* da se ne bo tekme zavlačevalo poradi igral-
i cev"
Za tekmo se je prijavilo veliko igralcev in vsi izmed prijav-. ljenih so tudi "igralci" tako da bo ta igra prav zanimiva, ker so se sami izbrani fantje prijavili.
1 Imeli bomo pa v tekmi tudi i
dva ženska tima, katera se bosta vdarila med seboj za nagrado $5.Q0. Ta nagrada nima nič i opraviti z nagradami $10 $7.50 ' in $5, katere so določene za moš-: ke igralce.
i Gotovo bo ta tekma ena iz-i med najbolj interesantnih, ker
-	Andy Mele in Peter Erjavec
-	mislita, da imata prvo nagrado
1	že na svoje ime, ampak to men-
-	da ne bo šlo, ker menda še ne . vesta s kom bosta imela za o-
-	praviti. Le pripravita se Andy
2	in Peter.
Po končani tekmi, ko ne bo
-	več "rešte" in "plombe" "stram-) be" in ne bodo več padale "iz luf-i ta", sc bomo pa pozabavali in ča-
-	stitali zmagovalcem, ter plesali
-	po taktu dobre domače godbe.
i Ako si želite malo zabave, pri-
-	dite pogledat naše "tekmarje" v
-	soboto zvečer v Slovenski delav-i ski dom.
OTVORITEV MODERNIH PROSTOROV FOUR ' POINTS TAVERN
V soboto 14. in v nedeljo 15. • septembra bo formalna otvoritev gostilne, ki jo vodita Mr. in Mrs. John Pole. Preselila sta se , takorekoč kar čez cesto na 660 East 152nd St., vogal Saranac Rd. v lastne prostore, katere 1 sta na moderni način preuredila. Vse delo je imel v rokah naš
lladi nadarjeni Slovenec, arhi-: 2kt Mr. R. J. Grosel, ki je na-ravil vse načrte za preureditev.;
Oba Mr. in Mrs. Pole imata ; najvišjo pohvalo za njega. S, vojo marljivostjo in skrbnim j adziranjem vsega dela, jima je j dvzel vso skrb glede važnih el. Oba ga vsem Slovencem to-lo priporočata pri gradnji hiš a drugih poslopij.
Anton Urankar, 837 E. 237 >t. je imel mizarska dela v svo-ih rokah. Tudi za njega imata iba le pohvalo, saj je delal tako iridno in skrbno kot bi delal seji. Tudi njega priporočata vsem, [adar rabite dobrega prvovrst-lega mizarja.
Zidarska dela pa je imel John viole, 17921 Nottingham Rd. 3apiral pa je sobe Mr. Victor 3eterca, 17724 Grovewood Ave. /sa ta in druga dela so bila izvršena po unijskih delavcih.
V soboto in nedeljo bo otvoritev in se bo serviralo pečene Diške in steak. Kuhinja bo pod /odstvom Mrs. Likozar, ki je priznana kot prvovrstna kuharica. Igrala bo Malovasičeva god-3a. Godci in natakarice bodo vsi v slovenskih narodnih nošah. — Seveda se vam bo postreglo tudi z Drenikovim pivom, vinom n žganjem.
Mr. in Mrs. John Pole vodita gostilno že sedem let. Oba skušata. vedno dobro in prijazno po-streči svojim gostom, v njih zadovoljstvo. V lepih novih prostorih jima bo to lažje, ter ste gotovi, da boste vedno deležni najboljše posluge. Prostor je o-premljen z sistemom za zračenje, ter bo vedno zrak čist brez dima.
Ker nas veseli napredek naših ljudi, želimo tudi mi Mr. in Mrs. Pole najboljši uspeh v bodočnosti.
IZ SIM DOMOVINE
Neznana ženska je odgriznila delavki nos.
Ko so zvečer začeli prihajati delavci iz tovarne na Cerjanski ulici v Zagrebu, se je tu odigral žalosten prizor. Milko Lončarjevo, 23-letno delavko, je napadla neznana ženska in ji očitala, da ji hoče prevzeti njenega fanta. Takoj je med obema ženskama prišlo do pretepa. Naenkrat se je zaslišal obupen krik in ljudje, ki so stali okoli obeh žensk, so zagledali Milko vse krvavo v obraz, pa brez nosa. Neznana ženska ji ga je odgriznila in potem v gneči srečne odnesla pete. Nesrečno Milko so pa nemudoma poslali na kliniko, kjer so ji pri operaciji nadeli "plastični" nos in ne bo njena lepota nič prehudo prizadeta.
1 ŠKRAT j
Mlado dekle se javi ra^ lju bolnišnice. Ravnate« vpraša po njenih željah- ^
Rada bi dobila službo bo sestre" reče mladenka. .f
Ali ste v tem poslu vpraša ravnatelj.	. ^
"Seveda sem," odgovo" "Kako pa lahko to 0
te?" .	. brai;
"Prosim vas, dva moja ^ sta nogometaša, tretji ^ _ borec, oče pa je motoci» dirkač ..."
Urednik: "Vaš spis ^ toda pisati bi morali Pr®P ^ je, da bi vas razumel laP neveden človek."	^
Pisec: "Kaj me vi tu»( 1 zumete, gospod urednik •
"Gospod župnik, ali ni ^
■	da velja za moške deset- ^
■	ske pa samo devet bozj1^
■	vedi?" se huduje vaški saJ . i "Saj to ne drži," reče ^ i "Pač pa. Zapoved, ki
-	si ne smeš želeti ženo s ^
-	bližnjega, za ženske S°
5 velja," se odreže šaljive^/1 ■ _______—
Zaradi enega dpW'P I
i je šla v smrt 15-letna ^J
-	Danila Zupana iz Sente'. J jo je bila poslala po Beograd" in ji dala tri | Ker pa list stane samo ^ narja in ji hčerka Pre0 ^ dinarja ni vrnila, ji Je .Q $ očitala. Dekle, je bilo ta ^ čutljivo, da je steklo na ^ niško progo in se vrgl° P, $ botiški vlak, ki ji je odre nogi.
Odkritje spomenika
Radič u	t
lj V nedeljo 4- avgusta ^
-	zelo svečan način odkril1 ^
-	nik pokojnemu StjepaP11^ ji „	ču v Cirkvenici. Spo1*1^^
-	izdelal tamošnji kipar ^ S1
-	Car. Svečanemu
t prisqstvovali tudi član1 ^ ti pokojnega Stjepana ^ h Svečanosti so se U(J gejj»$ o organizacije Hrvatske _flrji .. stranke iz gorenjega r
-r ' t^i
o Brooklyn, N. Y. — p/ a bo v sobqto 14. septemb1'3 ^ • čila Anna. Kump, hčerka^v
-	znanih in spoštovanih * ^ a Mr. in Mrs. Alois KumP> ^
-	jočih na 316 Sudem St; L Jankowski, tudi iz Ero^J'
Pozor! Važno! - Registrirajte
Morda ni bilo še nikoli tako	\
važno kakor letos, da gredo vsi	r
volilci na volišče, zlasti naši	j
slovenski volilci, da oddamo svo-	j
je glasove za predsednika Roo-	r sevelta, proti kateremu bodo
napeli reakcionarji in kapitalisti	g
vse sile, da ga porazijo. Pomni-	j
te, da bo vsak glas važen in	^
vsak glas bo doprinesel k odlo-	.
čitvi. Zato naj ob letošnjih vo-	^ [ litvah nihče ne ostane doma, češ: bodo že brez mene opravili..
Zato je pa skrajno važno, da se volilci registrirajo. Oni, ki se
morajo registrirati, to lahko	1 store vsak delavnik od zdaj pa
do 7. oktobra, če gredo v u-	1
rad Board of Elections, ki se na-	c
i haja v Mestni hiši (City Hall) v	4
: prvem nadstropju.	8
Po novih odredbah se ni tre-	c
ba registrirati sledečim volil-	c ; cem in volilkam: Tisti volilec ali
__ -
volilka, ki je volil ali nji dve leti bodisi pri primarnih ali posebnih v° je kvalificiran za volitev mu ni treba registrirat1- j,.
Prav tako se ni treba^ strirati onemu volilcu a'1 t f ki je tekom zadnjih
dveh'/
znanil na Board of ^ vJ/ izpremembo svojega nas10 ^ Toda ženska volilka Pa registrirati, ako je bil° ^ zadnjih dveh let zarad1 J pqroke ali razporoke njeno njeno ime.	^
Registracijski urad v ^ hiši je odprt vsak dan $ ob sobotah od 8:30 zjutr 4:30 popoldne, ob sobota*1 ^ / 8:30 zjutraj do opoldne- $ deljah in praznikih je r0B cijski urad zaprt.
Torej, registrirajte se-
13- septembra, i940
8RIK0PRXVN08!
STRAN S.
EMERSON HOUGH:	47
MOŽJE RDEČE KRVI
ROMAN
ko ? t2lmo sem se pripravljal in , ^ J tistega mračnega dne v t
^ tiS*61 Subterjev top, 1
cev j. " sstotnijo dobrovolj-tak° d0bri' da 80 '
Večitla ^ SV°jega ^apetana. > ta 2ah / moz je prišla z go- -bil,da °ane Virginije. Slišal sem ] "i priri vP°lkovnik Meriwether : teri konfederaciji. Neka- ! in v,v, ? iz Zahodne Virginije : godnega Kentuckyja so bi- i
Tilda 0h2Vesti staremu praporu, s kovnik a Sheratona, stari pol- . se bna m n^gov sin Harry, sta ] fSari°u a za JuS in že v | v Richmondenad0ma odP°tovala '
^DiP Strani je stal naš 1
ton Pri f'Jrf elJ' kapetan Steven-«em po deralni vladi, in kakor ^ko nJm.klh zvedeI. se je bil
S oft tUdi mladi Bel"
?onske?a ega devetega dra-Kkile, polka- Pogumen deč-
ejeumrlPri Shil°" .Mati k S?rtL	1
je bila'v IJe zalovala za mirom, vela 3 burJi dogodkov osi-Ko me .poPolnoma obmolknila.
2 Wk 2agIedaia
v uniformi,!
h°kala°l?koli Pasu- ^ je '^i smo j ^ej," mi je rekla, e davno vrnili svojim S kakProstost- Mislili smo N^j?* misli Sever. Ta voj-Atedai rUŽbo PriJ'ateljev." očetov ^ Spet sP°znala v me-■ "U 111 vzdihnila: h P°]d1' če je tako," je de-
K to
|Již/^Jdeželi na Severu in na ■Šlen i tlSti čas 0glašal ta
Vemorflstanek:"Le P°j"
|Vljali biti!" Tako smo se ubijat drug druge-bl m°rali biti najbolj-^ nas ,med seb°j- Nihče iz-Hika * h°tel poslušati na-ki bestavljale so se ar-? V**0 stale na virginskih Sija proti drugi. Potepta-1 i Seg^ne črede in opu-
0 Pra S° naS kmalu p0" V0vi aVertt Pomenu vojne.
' Novi D°wellovi in Pat-
N faI°3niki' ki 30 bili tri
i C11 Po j V taborih, so ko-
i1481 dolini na pot iz proti Aleksan-
K °Pra 0 se> da še to P°"
, s konfederacijo. : Sr!rera so gnali v Sk n 80 se bili naučili I k že l 0rožjem. Sredi pole-
4 S?3° ne? SVet Vede1'^ da se
^^^j^bhzu Manasseja
f Sv WfNE 59^
? T j Ud in your container
;;	Winery
V	St. KE. 3445
niiniriiniim'iiliiiHi'iiTTT'"""!..................|...........I.........I".....'"""^Tj li
udariti Beauregardove in John- z stonove bojne sile, ki so stale tam druge drugim nasproti.
Moje ljudi, po večini mlade F dečke, ki so znali jahati in rav- r nati z orožjem, so kot pehoto u- v vrstili v eno izmed štirih divizij š Mc Dowellove armade, ki se je c zbirala v smeri proti Fairfexu. č Skoro teden dni smo stali blizu S fronte; naposled smo se jeli po-j p mikati naprej, a tako počasi, da I k so postajali Virginci od dne do t dne nestrpnejši, saj nismo vide- r li v odlašanju bitke nikake u- z godnosti. Zakaj smo bili pa tu, r če ne zato, da bi se bojevali? F Tratili smo svoje moči ne da bi č se združili, se zakopali ali kreni- \ li naprej; delali smo vse napa- t ke, ki jih more napraviti mlada k vojska — in najhujša je bila na- j paka oklevanja.	r
Šele dvajsetega julija so sej^ naši voditelji odločili, da napra-j1 vimo bočni pohod na desno, to | £ je, da prekoračimo Bull Run pri Sudley Fordu. In tudi zdaj smo 1 tako dolgo odlašali, da je že vse ^ vedelo o naših namerah. Za na- £ mi se je drugi dan razvil boj, v 1 katerega je bil zapleten en polk, ne da bi bilo v tej- stvari kaj sklenjenega ali določenega. Moji vojniki so bili na desnem krilu, ki je izvajalo tisto gibanje v bok, a skupno število armad je bilo štiri. Štiri druge brigade, ki so jim poveljevali Howard,
Soba se odda
Soba za pečlarja se odda v najem. — Vse udobnosti. — Prosti vhod. — Vpraša se na 1051 East 67th St.
Farma naprodaj ali se zamenja
Proda se po zmerni ceni farmo ali se jo zamenja za eno ali ! dvo-družinsko hišo. — Velikost ! farme 27 3(8 akrov; grozdje, ! sadje, izvirna studenčnica, ki teče skozi gozd; hiša ima 7 sob in je skoraj nova — vse udobnosti. J Izvirna voda na električni sistem — plin in elektrika. — 1 Vz milje od South Madison, Ohio. , Vpraša se pri STROJIN'S GRILLE, Madison-On-The-Lake, O.
Proda se groeerijo in mesnico
Prav po zmerni ceni se proda 1 groeerijo in mesnico, zaradi bolezni. Predmet je dober in v slo-! venski naselbini. — Za naslov izveste v uradu tegal ista, ali ' pokličite HEnderson 5311.
Ns^^Pite sedaj, ne želite si, samo imeti!	j
—--———
East	1573-75 East 38th Dve dve-družln-
: :i *' /Gth St. litta zil -	slu |,iSi; ena zu dve družini. Ima Po
M, '"'lriižin J	s kopiilnk-iunl I	:; sobe in kopalnice: drugn za dve
'' ".m '»nij.	" lll5» : -• i'1 ''	družini Ima po S sob In kopalnice;
(Wil	t" 1 avtomobile; ena	r,oo. Malo predplačilo, ostalo lahki
Bančni pogoji. bančni pogoji. >--- —————————————
I,??8 Eau	2521 St. Clair Ave. Dvo-nadstropna
O li	'08th St dobra single	single hiša : r. «oli In kopalnica spo-
;	kopalnica ; hot air	daj: :i sobe in kopalnica WraJ:
''fid i	1,n'o StiOO takoj ost a -	stove heat; garaža; samo $2...11».
,	Pogoji	Malo predplačilo, ostalo lahki bančni
po»ojl.
5 Tu»s	Za nadaljne informacije pokličite
city and suburban company
^-»th St.	PRospcct 7606 \{
___- ^ ^ ^ ^ ^	l.T. i .T. f .T. I T^TTTT 1 j, I,1 -'n F " »t ' -v-' ■■'.'i.', i	■ UdLUSAJ I t lilt! I lilCMIIUIID nuui »oaiv puniiMSijun	vu ............- ..........
. H AIR- B R E A D TII IIARRY	•
Burnside, Keyes in Schenck, so	L
se bile izgubile nekje v zadnjem	j voju. Naposled smo prebredli j
reko, zadeli pod Beauregardeom	s ob levo krilo konfederirancev in r se obrnili ob Buli Runu proti jugu. Naš napad je bil razcepljen s in slabo pripravljen, toda drugi I dan ob treh smo bili v najhuj- z šem boju za pobočja, ki so vodi- 1 la navkreber k Henry Housen, i
za katerim so imeli konfederi-	t
ranči svoj glavni stan.	č
Videl sem, kako sta zdrevili £ Richettova in Griffethova bate- r rija iz naših vrst naprej in za- s vzeli to višino proti čedalje huj- 1 šemu streljanju konfederiran- t cev, ki so imeli med tem dovolj jc časa, da so se zbrali. Sledil je sr- 11 dit konjeniški napad na zuavski ^ !polk ob moji levici; videl sem, * | kako so zuavi v gozdu legli na tla in s svojim ognjem razbili * moč tega naskoka, s čimer so £ za nekaj časa rešili bateriji. A r nato sem spet videl usodno na- * pako, ko je polkovnik baterije 2 dovolil, da so se mu Cummingo- * vi vojniki — mislim, da je bil £ triindeseti virginski polk — pri- * bližali na lučaj s kamnom, ker 1 jih je pomotoma imel za federi-rane čete. Videl sem, kako se je ( usula na topove toča svinčenk * I in zmedla moštvo, ki jim je stre-jglo, tako da so se jele neprija- £ teljske čete naglo zbirati proti i nam. Čeprav je bila to moja pr- i , va bitka, sem vedel, da se naše ^ c gibanje ne more posrečiti; naša j i , raztegnjena bojna črta, ki ni bi- i 1
la oprta na nikake zadnje vo-i je in z ničemer zavarovana, se je morala umakniti in to na cesto, kjer bomo spet izpostavljeni ognju.
Naše razpršene in razbite vrste so prodrli Stuartovi vojniki. Preko naših ostankov so takisto zdrevili louisianski "tigri". Imeli nismo nikakih ojačenj. Neznano nam je bilo, da so bili brani-telji konfederacije onkraj gričev enako razbiti kakor mi in da so se spuščali v beg. Vsi smo bili novinci v vojevanju. Nas, ki smo stali v prodirajočih sprednjih četah, je zajela vsa groza tiste strašne panike, ki je drugi dan povzročila žalovanje na vsem Severu in raznetila po vsem Jugu rdeče navdušenje za boj.
Povsod okoli nas so se majale naše vrste, se obračale in se spuščale v beg. A kdor je poznal nevarnost, ki je prežela v pokrajini za nami, tistemu se je zdelo bolj varno vztrajati nego bežati. Temu sem dolžnik za svoje življenje in za zadoščenje, ki je v tem, da smo mi Virginci nekaj časa držali svojo fronto — v boju proti drugim Virgin-cem, ki so nam prihajali nasproti.
Bili smo razkropljeni v redke strelske črte v zaščiti mogočnih smrek, in ko so nas preganjalci minili, smo jih pobili nekaj sto, čeprav so bili že za nami. Zmeda in blaznost tega preganjanja sta bili tolikšni, da so se za našo
predrto fronto valili kakor mor-' je in skoro niti niso vedeli, da smo mi še na svojem mestu. Ne vem, kako sem ušel svinčenki, | zakaj vsak me je moral že od daleč videti na konju, katerega | sem ujel, ko je brez jezdeca pri-dirjal po gozdu. Jahal sem ob našem malem frontnem odseku sem in tja ter ukrepal, kakor sem vedel in znal v tej zmedi.
Preganjalci so dre vili mimo nas v enaki napetosti in enakem neredu, kakor je bil naš lastni u-mik. Ko sem prihajal do desnega krila ostankov svoje stotnije, so bili že daleč za nami. A tedaj sem zagledal, kako dirja proti nam osamljen vojnik, ki se je bil očividno zakasnil pri zadnjem voju in je zdaj skušal dohiteti svojo četo. Jahal je na krasnem konju, na veliki črni živali. Njegova visoka postava je bila *o-blečena v sivo uniformo konfederirancev; črni klobuk mu je bil zdrknil s čela. Imel je visoke jahalne škornje in visoke železne rokavice; ves, kolikor ga je bilo, je zbujal nenavadno marti-alen dojem. Nekaj naših mož mu je hotelo zastopiti pot. Videl sem, kako se je enkrat, dvakrat, štirikrat privzdignil v stremenih da bi dal udarcem svoje sablje več moči, in s slehernim udarcem pobil po enega moža. On in njegov konj sta se gibala skladno kakor prekrasen stroj za neusmiljeno moritev.
"Pozor, kapetan," sem začul (Dalje na str.)
Zaposlene matere in zaposleni otroci
RABIJO TELEFON ZA DELO IN ZA IGRATI
• Oprezni otroci in zapo- /V	n. r 7 \ (jj^
slene matere rabijo tele-	' / ^
fon, da se veselijo prilik / /	RlO^li
modernega življenja. Bo- M Y	l iiujlJ
disi prijazen govor s so-	l M/lJl rodnikom v drugem me-
stu, vabilo k soigralcu, naročilo za gro-	^^mM^r cerijo ali nujen poklic zdravnika v po-
trebi, — telefon stoji pripravljen, da	IŠrP^^tff
naredi delo.	t^M^S^//
On naredi življenje bolj udobno in	l^^jAfJJ vredno za živeti, ako naročite telefon jtf' 'r^cmK sedaj. Stane manj kot desetico
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY (jp
..x .	UTL.	----- U....M u>ak .ir..K.rlr.li/>l/ ..nfinr /ih 7 liri č O h in Timfi^ WTAM. WLW in WSPD
VSE TE PEPSMOLA
Yes sir, ta pripravni	jm^
družinski zavoj Pepsi-	Lči jr
klenic ... 12 velikih mer.	^I^MBjjjSlfc^^^,
In čakajte— samo glej-	JKVjfeiadHBH^^^^^^^^^^
te, kako gredo ljudje za
to izborno pijačo z do-	^^^SSšBf^^^K/j^^Ktk^mk
brim okusom. Bodite pri-	JC^SK^iKfa^EnM
pravljeni! Imejte vedno	VvSmBMHsfF^V/S^KKl^l
zavoj okusne Pepsi-Cola	^sSgkjj^B^tTm^M^i^^^BW
Pepsi-Cola Bottling Co., of Cleveland, 1738 East 30th St.
\'
Novo v clevelandu
Ako vi plačujete vaše račune z denarnimi nakaznicami, rabite nove
CLEVELAND TRUST BANČNE DENARNE NAKAZNICE
katere dobite v kateremkoli
izmed 48 bančnih uradov
likajo odrezke pobotnic in pokažejo ime pošiljatelja
VPRAŠAJTE PRI VASI NAJBLIŽJI CLEVELAND TRUST BANKI
J if M £kming !
THE NEW
"HEAT WAVE"
Blanket
i The chief requisite of a blanket is warmth.	v ■ t
I The new "Heat Wave", true to its name,	vlNHj/f/ /
j fairly radiates warmth and snug comfort.	i *	f
In addition, matchless beauty, long wear	J s
\ and splendid washing qualities have been	AC	S'
woven into this wonderful blanket.	■ /*«V
You will revel in choosing from the lovely	B
shades of Rose Dust, Blue, Peach and Green,	■
and really, you'll be delighted with the Plio-
film bag with its magnificent cellophane	50c DOWI)
bow for which you can find so many prac-^^£	W. „1,
tical uses.	^J	^
What a magnificent gift they make for your- 4 /§( &	4 1 S^O^
self and your friends! By all means see this / / f C $ f 8'	\
marvelous blanket without delay. We know	/ j f j f \ \ \
that you will want one or more.	/ I }
We are making it exceptionally easy to. own, so come in today.
FLEMING FURNITURE CO.
7411 st. clair ave.
HEnderson 8899 I	____
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
MOŽJE RDEČE KRVI
(Dalje z 3. str.)
ječoč glas nekje blizu sebe. Ozrl. sem se in videl, da eden mojih mož, ki mu je levica onemogla visela nizdol, desnico opira puško na nekakšen hlod. "Pojdite mi s poti, da ga ubijem," je ponovil. Bil je novopečeni vojnik: Andrej Jackson Mc Govern, ki se je bil odnekod vrnil v našo dolino in se pridružil moji setnf-ni kmalu po njeni ustanovitvL Ukazal sem mu, naj pobesi puško. "Pustite ga meni!" sem krik-nil. "Ta je moj!"
Bil je Gordon Orme. Usoda se je bila vendar že omečila meni v prid. Moj neprijatelj je bil blizu. Nihče drugi kakor Orme ne bi bil znal tako jahati na mojem starem konju Satanu. Šele zdaj sem videl, kam je bil konj izginil, kdo ga je bil kupil in zakaj je bil Orme tu.
Zajahal sem mu naproti. Ko-prnenje po spopadu je bilo v meni tolikšno, da sem v prvem trenutku skoro pozabil na gnev. On me je videl, da se bližam, in se obrnil proti meni, očividno z isto željo kakor jaz; zakaj opazil sem, da me je spoznal, kakor sem spoznal jaz njega.
O Gordonu Ormeu je treba reči, da se ni bal nikogar in ničesar na svetu. Nasmehnil se mi
je, kažoč svoje dolge, ozke zobe in med bližanjem lahkotno vihteč dolgo ostrino svoje sablje. V tokih sem imel dve pištoli, obe pravkar nabiti, vendar sem rajši izdrl sabljo, nemara zato, ker je imel tudi on svojo v roki. Bil je mojstrski sabljač, jaz pa šele začetnik.
Jahala sva naravnost drug proti drugemu; slišal sem žvižganje rezila, ko je nalik svetlemu pasu vihtil sabljo okoli glaive. Ko sva se srečala, je z leve | strani dokaj malomarno mahnil | proti meni; toda udarec je prile-I tel tako bliskovito, da bi mi bil nedvomno presekal vrat, če bi ga bil zadel. A jaz sem znal vsaj tako dobro jezditi kakor on ali kdorkoli drugi.
Izpodbodla sva konja in se spet zaganjala drug proti drugemu ; vselej me je potisnil v o-brambo, a vsakikrat sem tudi bolj jasno vedel, kaj mi je v bodoče storiti. Moj stari služabnik Satan je bil zdaj njegov služabnik in ta veliki vranec je bil name enako besen kakor njegov jezdec. Koprneč po tem, da bi umoril svojega lastnega nasprotnika, je vsakikrat pridre-vil s položenimi uhlji in odprtim gobcem, ves penast od svoje krvoločnosti, ki sem jo zdavnaj po-
iznal. Mislim, da je bila ravno besnost mojega bivšega konja tisto, kar me je rešilo, zakaj kadar je blazna zver planila na naju, trudeč se, da bi prevrnila mojo žival, je ta odskočil, naj sem jo še tako poganjal naprej, in tako se mi ni zgodilo nič hujšega, kakor da sem dobil udarec po hrbtu in nekaj sunkov v o-braz in laket, kamor me je na-lahko zadela konica njegove sablje, ko se je moj konj odmaknil. Jaz s svoje strani pa vobče nisem mogel doseči Ormea.
Naposled — sam ne vem, kako se je zgodilo — sta najina konja trčila s prsi: Satan se je rezgetaje zagrizel v grivo moje živali in jo tiščal nazaj. Videl sem, kako je Orme iznova urno zavihtel sabljo okoli glave in pri tem upognil zapestje nizdol, ho-teč me z vso močjo usekati po glavi. Niti misliti ni bilo na to, da bi bil prestregel njegov udarec drugače kakor s tem, da sem mu udaril naproti. Moja ostrina se je z tolikšno silo srečala z njegovo, da mi je do lopatice za-brnelo po roki.
Videl sem, kakjs' se je umaknil, odtrgal svojega podivjanega konja in pogledal na roko, v kateri je držal zlomljeno sabljo: o-Istrina je bila odletela komaj ped od držaja. Nasmehnil se je, pozdravil s tem okrškom in zajahal nekoliko nazaj. Bal se me ni nič bolj nego majhnega otro-
ka. Ne on ne jaz nisva izprego-vorila. Tudi jaz sem nategnil svojemu konju uzdo, da ne bi zapravil ugodnosti, ki je bila zdaj na moji strani, vedel sem, da Orme ne bo radovoljno odnehal, ampak da ga moram ubiti.
Gorje tistemu, ki bi imel Ormea za bedaka. Jaz ga nisem i-mel in sem bistro pazil na sleherni njegov gib. Spet me je pozdravil s svojo prelomljeno sabljo, delaje se, kakor da jo hoče vreči od sebe. A pri tem je njegova roka bliskovito segla v tok.
Zdi se mi, da sem uganil njegovo misel. Njegov gib, ko je vrgel sabljo od sebe, mi je dal tisto drobtinico časa, ki pogosto odloča o življenju in smrti. ,U-strelila sva tako rekoč oba na mah, a ne povsem enako. Njegova svinčenka je gladko odbila naramnico na mojem levem ra-manu; a v drugo ni več ustrelil in tudi jaz nisem storil tega. Videl sem, kako se je vzravnal na sedlu, podobno kakor nekdaj tisti indijanski glavar po njegovem strelu. Pogledal me je z izrazom nekakšnega presenečenja na obličju.
V tistem trenutku je počil na gozdnem parobku strel iz muškete. Veliki konj Satan je nagnil glavo naprej in klecnil na kolena. Jaz sam sem skočil s konja in kriknil ljudem na robu
[gozda povelje, naj puste tega človeka meni.
Ne vem, ali so me moji vojni-ki slišali ali ne. Morda so v tem trenutku bolj pazili na krike novega oddelka v sivih uniformah, ki je že utrujen od nagle ježe, pridrvel na svojem zasledovanju mimo nas. Ko so me ti ljudje minili, gotovo niso videli drugega kakor kos gozda, uničenega po streljanju, in na ravnici dve postavi, izmed katerih je ena pomagala drugi iz položaja, na-likujočega padcu konja. Taki prizori so bili zelo pogosti. Nihče (naju ni motil, ne s te ne z one j strani. Čez nekaj trenutkov sva | bila z Gordonom Ormeom spet sama.
Prijel sem velikega vranca za 'zadnjo nogo in ga obrnil na hr-i bet — tako, kakor nekdaj ustreljenega bivoljega bika. Vzdignil sem padlega jezdeca in ga zanesel do gozda, kjer sem naslonil njegovo telo ob drevo. Po malem je odprl oči in se sam še bolje oprl na deblo.
"Hvala vam, stari dečko," je dejal; "ta konj je bil peklensko j težek — mislim, da mi je poško-j doval nogo." Pokazal je na svoj j škorenj in videl sem, da mu je j noga zavita na stran. "Hudo me ; boli. Bodite mi dober prijatelj in [končajte to."
V odgovor sem mu vrgel eno njegovih lastnih pištol, zakaj pobral sem bil obe, čeprav ni bi-
lo treba. Ozrl se je nanjo, a je I zmajal z glavo.
"Najprej se nekoliko pogovoriva," je rekel. "Jaz sem izgubljen. Nikoli več vam ne bom delal neprilik. Ali sem vam že kdaj prelomil dano besedo ?"
"Ne," sem rekel in vrgel tudi
■	njegovo drugo pištolo na tla.! "Bolje bo za nas vse, če umrete. Ubiti vas ranjenega nočem,
•	a živeti ne smete."
"Zadet sem tako, da vam ni
■	treba biti v skrbeh," mi je zatr-1 ! dil. "Strel mi je šel skozi želo-
' dec in jetra. Zoper tako rano ni ; leka."
t Strmo je gledal predse, ka-; kor bi zbiral voljo. Slišal sem, kako je zamrmral: "Swami!" l kakor bi nekoga ogovarjal.
"Nu, zdaj mi je bolje," je re-
•	kel naposled. Sedel je vzravnan l in se mi smehljal. "To je Asa-
-	na, umetnost lege," je nadalje-1 val. "Zdaj počivam s telesom na
■	rebrih, z dušo pa v zraku. Po-s tipajte me za srce!"
Ko sem tako storil, sem z ; grozo umaknil roko. Kadar je ) hotel, mu je srce prestalo utri-
■	pati in nato spet začelo, ko mu j je dovolil! še vedno je bil moj-; ster v svoji strašni umetnosti!
J "Nekaj časa bom še gospodar i na tem svetu," je dejal. "Zato gibljem z organi, da olajšam od-> tok krvi. A teh odprtin v telesu j ne morem ne zamašiti, ne zace-
-	liti. Do jeter in želodca ne mo-
rem, da bi jib *ayil, zašil ra?o na vašem«'3 ' nekaj časa bom umrl.
Govoril je jasno, skoraj no, brez najmanjše stras , koli še nisem bil videl» ki bi mu bil podoben. f;
Molče sem stal p" DJ ^ ložil si je roko naP«a, "Ubogo, staro srce. ^ kako dela. Srce je ogr°^ salka, to je prav za Vn ^ na stvar! Le pomislite . dela opravi v sedele*
tih—in čemu vse to. ^
to, da moremo živeti in . liti _ in umreti, ^ čas. Za teh nekaj mmu^ j 1 ostanejo, sem dolini« sem izvežbal svoje tel0 V flj
nosti. Ce ukažem srcu, pa bije!"
Gledal sem na w ^ j fascinujočo dušo, na ti
nost, ki ni poznala str
ji v vsem svojem zivij li nisem poznal enak^.
RrTzman^MarW 6030 St. Clair A*". | Teletna za filat \f, j Domače suhe rebra - j ! Fresh Pork roast
I Domač suh cottage j* Frišno zaklane in °sK J
kokoši —---—J
Pork chops (7 ribs) - j Lamb stew ■-—\
Architectural Work done by
R. J. Grosel
ARCHITECTURE
308 Empire Bldg.
CHerry 5952
Compliments of
Wm, Hahn
PLUMBING & HEATING
1544 S. Taylor Rd.
FAirmount 2534 Cleveland Heights
All Lumber Supplied by
The
Collinwood Lumber
Co.
14902 Darwin Ave.
MUlberry 0472
Bar, Chairs, and Tables bought from
J. H. Williams
1 Company
12712 Shaw Ave.
Liberty 2881 — GLenville 0924
Sobe je dekoriral in papiral
Victor Peterca
UNIJSKI BARVAR IN PAPERHANGER
17724 Grovewood Ave.
KEnmore 5693 W
Formalna otvoritev
Four Points Tavern
John in Frances Pole, lastnika
660 E. 152nd St. vogal Saranac Rd.
V SOBOTO 14. SEPT. IN NEDELJ015. SEPT.
Serviralo se bo piške in steak, pivo, vino in žganje. Vsi natakarji, natakarice in godbeniki bodo v slovenskih narodnih nošah. Igral bo Malovasic orkester.
ZAHVALA
Želiva se najlepše zahvaliti vsem našim cenjenim gostom za naklonjenost v preteklosti ter se priporočeva za v bodoče. Skušala vam bova vedno najboljše postreči.
JOHN IN FRANCES POLC
Iskreno čestita in želi obilo uspeha
JOHN DRENIK
ERIN BREW AND DUQUESNE BEER AND ALE
i
23776 LAKELAND BLVD.
KEnmore 5500	KEnmore 5501
Vsa mizarska dela je izvršil
Anton Urankaf
UNION CARPENTER
837 E. 237 St.
KEnmore 4511 J
All Electrical Work done by
The
Superior Lite CP-
WIRING & FIXTURES 1193 East 105th St.
CEdar 0540

Compliments
From A Friend
Wishing you great success
Zidarska dela je izvršil
John Mole
UNION MASON
17921 Nottingham Rd.
KEnmore 0348 W

Compliments of
F. W. Weazear
LATHING—PLASTERING CONTRACTOR
844 East 150th St.
Liberty 0024